21^ETRTEK, 9. DECEMBER 2004 oglasna priloga Finance

LIDIJA VINKOVI^,urednica prilog

lidija.vinkovic�finance-on.net

Strokovnjaki trdijo, da bi si morali, ~e bi ̀ eleli {e dolgo ostatizdravi in vitalni, vsake tri mesece privo{~iti po{ten dopust, letako bi namre~ lahko bili kos stresu in vsem tegobam vsakdan-jika. Ker pa zaradi ve~nega pomanjkanja prostega ~asa in {te-vilnih obveznosti ve~ina med nami o tem lahko samo sanja, jedobro, da za svoje zdravje in dobro po~utje poskrbimo dru-ga~e. Stresni vsakdanjik nemalokrat povzro~i motnje v ener-gijskem toku, kar pripelje do pomanjkanja ̀ ivljenjske energije

Uravnote`enje energij z modrostjo Daljnega vzhoda

Foto

: Bar

bara

Vre

zovn

ik

in spodbuja razvoj razli~nih bolezni.Pravo pot za ponovno vzpostavitev energijskega ravnote`ja

lahko najdemo, ~e le malo prisluhnemo znanju in modrostimDaljnega vzhoda. Denimo tradicionalna tajska masa`a in njenemoderne razli~ice nam lahko pomagajo odpraviti ali vsaj omilitiposledice nezadostnega gibanja in nezdrave prehrane ter pre-komernih du{evnih obremenitev. @ivljenjska filozofija Daljne-ga vzhoda je namre~ precej druga~na od na{e, tam materialno

ni na prvem mestu, bistvena je duhovna plat, tista, ki jo pri nasnehote ve~krat zanemarimo.

V Sloveniji imamo `e kar nekaj centrov, v katerih izku{enitajski maserji izvajajo spro{~ajo~o in zdravilno tajsko masa`o. Vambientu, opremljenem v tradicionalnem tajskem slogu, obspro{~ajo~i glasbi in vonju po eteri~nih oljih nas bodo pripeljalido stanja najgloblje sprostitve, kjer sta doma mir in harmonija,da se lahko telo in du{a zlijeta v eno.

Foto

: Lid

ija V

inko

vi~

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 9. DECEMBER 200422

Tajska masa‘aza ravnote‘jeenergijtelesa,uma in duha

Foto

: Lid

ija V

inko

vi~

Pravijo, da se je tradicionalna tajska masa‘a razvila iz‘elje po osre~itvi ljubljene osebe. Njen za~etnik, prizna-ni zdravnik Jivaka Kumarbhaccha, Budov osebni prija-telj, naj bi jo ‘e pred 2.500 leti prinesel iz severne Indijeter ji dodal znanja indijske joge, kitajske akupresure inkiropraktike ter japonskega {iatsuja. Ker je veliko gibovin prijemov podobnih klasi~ni hatha jogi, nekateri tradi-

cionalno tajsko masa‘o imenujejo kar joga za lene ljudi.

Globinski u~inki tradicionalne tajskemasa‘e

»V na{em centru poleg preostalih masa‘ ponujamotudi tradicionalno tajsko masa‘o, tajsko masa‘o z izbra-nimi aromati~nimi olji ter tajsko masa‘o s toplimi zeli{~iin olji,« je dejala sogovornica. Tradicionalna tajska masa‘ase izvaja na tleh na posebni blazini. Oseba, ki jo masiraj-mo, je oble~ena v lahka bomba‘na obla~ila. Maser kana-le in to~ke po telesu, skozi katere se pretaka prana ozi-roma ‘ivljenjska energija, masira z rokami, komolci, ko-leni in stopali. S pritiski na akupresurne to~ke odpira

energetske kanale, s ~imer se izbolj{uje pretok energije po telesu, pove~a se tudi gibljivost sklepov.Masa‘a vklju~uje veliko ne‘nega raztezanja, upogibanja in vle~enja. Glede izvajanja sta si {iatsu in tajskamasa‘a razmeroma podobni. Ker je to celostna masa‘a, traja od 50 do 120 minut.

Tajska masa‘a z aromati~nimi olji deluje bolj na mi{ice, ki jih maser gnete in masira, pri tajski masa‘is toplimi zeli{~i in olji pa se na telo polagajo v bomba‘ zavita zeli{~a, prepojena z olji, ki zelo blagodejnovplivajo na ko‘o in prenovo celic, spro{~ajo mi{ice …

Masa‘o opravljajoizurjeni Tajci

V misti~nem okolju porto-ro{kega Centra tradicionalnetajske masa‘e Wai Thai masa‘oizvajajo iz{olane tajske maser-ke in maserji, ki so svoje znan-je pridobili na priznanih {olahza tradicionalno tajsko medici-no Wat Pho v Bangkoku ter naInstitute of Thai Massage in Shi-vago Komarpaj Hospital v Chi-ang Maiju. V centru je zapos-lenih 20 maserjev, od tega {tir-je mo{ki. Do tajskih maserjevpridejo s pomo~jo ministrstvaza zdravstvo Kraljevine Tajske,ki jim pripravi izbor kandida-tov, s katerimi nato opravijo in-tervjuje in preskusijo njihovotehniko masa‘e. »Seveda mora-jo izpolnjevati {e nekatere po-

Tajska masa‘a temelji na konceptu desetih najpomembnej{ih energijskih linij (sib sen), ki potekajo po vsem telesu. Na teh ~rtah le‘ijo“okna v telo” oziroma akupresurne to~ke, ki so zelo pomembne za uravnavanje ‘ivljenjske energije. »Z masa‘o teh to~k se spro{~ajomi{ice, izbolj{a se prekrvitev, zmanj{ajo se negativni vplivi stresa na telo, laj{ajo se bole~ine, izbolj{ajo zaznave, krepijo notranjiorgani, ohranja vitalnost ter nasploh ustvarja ravnote‘je med energijo telesa, uma in duha,« razlaga Lea Sev{ek Buterin, vodja Centratradicionalne tajske masa‘e Wai Thai v Portoro‘u.

Tajska masa‘a dovoljujetudi bolj grobe prijeme

Sasitron Toyos (Koy), maserka v portoro{kem centru, pravi, da se naTajskem veliko ‘ensk odlo~i za poklic maserke. Delo dobijo v {tevilnihcentrih dobrega po~utja, saj jih ima ‘e skoraj vsak bolj{i tajski hotel,lahko pa so tudi samostojne maserke. Vendar pa pla~e maserjev naTajskem niso preve~ dobre. Sama se je za ta poklic odlo~ila, ker kottajnica ni imela sre~e pri zaposlitvi. Po uspe{no opravljenem 300-urnemte~aju na {oli tradicionalne tajske medicine Wat Pho v Bangkoku jeprejela diplomo tajske maserke in se zaposlila v peti~nem centrutradicionalne tajske masa‘e. V Slovenijo je pri{la leta 2001.

»Razlika med tajsko in klasi~no masa‘o je v tem, da pri tajski masa‘i lahko upo-rabljamo bolj grobe prijeme, klasi~na pa je bolj ne‘na, zato tudi ne deluje globinskokot tajska,« je dejala Sasitron Toyos (Koy). Pri taki masa‘i je izjemnega pomenaduhovnost, saj se v telesu velikokrat poru{i ravnovesje med poloma jin in jang. Zmasa‘o se energija pravilno razporedi, kar je {e posebej pomembno pri ljudeh, ki‘e precej ~asa trpijo za kak{no boleznijo, pa ne najdejo njenega vzroka. ^epravmnogi ne verjamejo v energetske tokove, pa se po masa‘i vendarle po~utijo bist-veno bolje. Na{a tajska sogovornica je {e zatrdila, da se tajske masa‘e lahko nau~iskoraj vsak; treba je poznati anatomijo ~love{kega telesa in seveda opraviti te~aj.

Iz Indije je na Tajsko skupaj zbudizmom pri{la ‘e pred ve~ kot2.500 leti in danes pomeni temeljtradicionalne tajske medicine

Tajska masa‘aza ravnote‘jeenergijtelesa,uma in duha

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

»V telesu je 72 tiso~ energijskih linij, odtega je najpomembnej{ih deset, ki jih stradicionalno tajsko masa‘o lahkouravnote‘imo,« pravi Lea Sev{ekButerin iz Wai Thaia.

Najni‘ja cena za tajsko masa‘o je devet tiso~tolarjev, in sicer za 50 minut masa‘e.

goje: vsaj minimalno znanje angle{kega jezika, da se lahko sporazumejo, obvladati mora-jo vsaj dve razli~ni masa‘i, tajsko tradicionalno, kar pomeni najmanj 300-urni te~aj ma-sa‘e, in masa‘o stopal, ter poznati anatomijo telesa. Preostalo, kot je masa‘a z olji inzeli{~i, jih nau~im sama, saj sem se sedem let u~ila teh tehnik in sem u~iteljica tajskemasa‘e,« pojasnjuje Lea Sev{ek Buterin. Tajci imajo povsem druga~en pogled na ‘ivljen-je, saj je njihov tempo precej po~asnej{i od na{ega. Zato je pri tajski masa‘i, ki je v prvivrsti sprostitvena, {ele potem zdravilna, umirjena narava maserjev zelo pomembna.

Foto

: arh

iv H

otel

ov M

orje

Foto

: arh

iv H

otel

ov M

orje

Foto

: arh

iv H

otel

ov M

orje

23^ETRTEK, 9. DECEMBER 2004 oglasna priloga Finance

Fitnes

Sklenjeno zavarovanje v temelju pomeni, da smo zavaro-vani predvsem pred negativnimi finan~nimi posledicami, ki naslahko doletijo ‘e pred dopustom ali med njim. Turisti~no zava-rovanje lahko obsega zavarovanje stro{kov re{evanja in prevo-zov, zavarovanje proti posledicam nezgode, zavarovanje odgo-vornosti zavarovanca, zavarovanje prtljage in osebnih stvari terzavarovanje prekinitve ali poznej{e vrnitve s potovanja. Obtem zavarovanju zavarovalnice ponujajo tudi zavarovanje zamorebitno odpoved potovanja in zdravstveno zavarovanje vtujini z asistenco. Zavarovalne premije, kritja in zavarovalnevsote so si v slovenskih zavarovalnicah kar precej podobne,nekaj pa je tudi odstopanj. Tako je vsem skupno, da se turisti~nozavarovanje lahko sklene za vsako dr‘avo, ne obsega papo{kodb ali te‘av, ki bi jih povzro~il denimo teroristi~ni napad,vojni spopad ali nemir.

Zdravstveno zavarovanje v tujini z asistencoObseg turisti~nega zavarovanja je odvisen od turisti~ne agen-

cije, potnik pa se lahko pri zavarovalnici tudi individualno zava-ruje. Premije za zdravstveno zavarovanje v tujini z asistenco, kijih slovenske zavarovalnice ponujajo v sodelovanju s tujimi,kot so AXA Assistance, Coris in Mercur Assistance, so pri vsehzelo podobne. Tako boste denimo za osnovno osemdnevnozavarovanje pri vseh od{teli okoli 10 evrov na osebo. Pridru‘inskih paketih in skupinah priznavajo popuste, ravno takopri dalj{em obdobju zavarovanja in otrocih, premija pa se zvi{apri osebah, starej{ih od 65 oziroma 70 let, in pri {portnikih. PriGlobtourju tako ponujajo nezgodna zavarovanja, zdravstvenozavarovanje z asistenco, za zavarovanje odpovedi potovanja je

Zavarovanje za varno in brezskrbno potovanjePo zakonu je nezgodno zavarovan vsak, ki vpla~a

turisti~ni aran‘ma ali paketno storitevKo se odpravljamo na te‘ko pri~akovane in predvsem zaslu‘ene po~itnice, moramopomisliti tudi na nev{e~nosti, ki nam jo lahko na dopustu precej zagodejo. Po~itnice namlahko pokvari bolezen, nezgoda ali drug nepri~akovan dogodek, kot je kraja, ali izgubaprtljage, ali nesre~a na cesti. Da bi jih, ~e se nam ‘e pripetijo, vsaj malo omilili, je pametno,da {e pred odhodom v »svoji« potovalni agenciji sklenemo turisti~no zavarovanje. To jesicer ponavadi ‘e sestavni del po~itni{kega aran‘maja. Obrnemo pa se lahko tudi na katerood zavarovalnic. Morda se nam s tem ne bo uspelo izogniti vsem nev{e~nostim, a ustreznozavarovanje in seznanjenost s pravicami nam bodo pri morebitnih te‘avah precej pomagali.

treba dopla~ati pribli‘no 3,3 odstotka vrednosti vpla~anegaaran‘maja, zavarovanje prtljage in zavarovanje na poti, pri Kom-pasu je podobno, le da je za odpoved potovanja treba pla~atiokoli pet odstotkov celotne vrednosti vpla~anega aran‘maja.

^e izgubijo va{o prtljago, vam na izgubljeni kilogram povrnejo 20 dolarjev, do denarne od{kodnine pa ste upravi~eni,~e je od prijave preteklo ‘e 100 dni. Enak znesek dobite, ~e prtljago ukradejo, ~e pa jo po{kodujejo, je prevoznikdol‘an financirati novo ali popraviti staro prtljago.

Ko se nam na potovanju nekaj zgodi,pokli~imo de‘urni center zavarovalnicePo sklenitvi zavarovanja moramo imeti polico vedno s seboj.

O{kodovanec mora {kodni primer prijaviti sam, v nekaterih pri-merih pa namesto njega to kot poobla{~enka lahko stori agencija,~e umre, pa svojci. Poklicati je treba de‘urni center zavarovalnice,operaterju sporo~iti ime zavarovanca, {tevilko police, datumza~etka in datum poteka zavarovalne police, mesto, kjer je zava-

rovanec, in telefon, na katerega je dosegljiv. Seveda zavarovanecne sme pozabiti opisati te‘ave, ki jo ima, in kaj potrebuje za njenore{itev. ^e pa denimo poravna ra~un brez posvetovanja s cen-trom, se lahko zgodi, da mu stro{kov ne bodo povrnili. L. V.

LIDIJA VINKOVI^

lidija.vinkovic�finance-on.net

Foto

: Lid

ija V

inko

vi~

Finance oglasna priloga ^ETRTEK, 9. DECEMBER 200424

Tri zvezdice nisopovsod enakovredne

Foto

: arh

iv J

. Mar

ki~a

Turistov pravnik

^e potnik v potrdilu o potovanju oziroma programu poto-vanja ni dobil zadosti podatkov, bo nata~nej{e podatke o hote-lu, njegovi splo{ni opremi in {e posebno o opremi sobe zahte-val od organizatorja. Pametno se je seveda pozanimati tudi olegi hotela, okolici, bli‘ini pla‘e.

Razli~ne skupine potnikov imajo razli~ne ‘eljeObligacijski zakonik dolo~a, da mora potrdilo o potovanju

vsebovati podatke o bivanju z navedbo kraja namestitve, tipain kategorije nastanitvenega objekta. Zahteva je torej ohlapna.Od posameznega organizatorja je odvisno, ali bo navedel le{tevilno zvezdic nastanitvenega objekta ali pa bo natan~nejeopredelil, kaj lahko potnik pri~akuje. ̂ e bo organizator podat-ke navedel zelo splo{no, bo potnik lahko zahteval podrobnej{oobrazlo‘itev. Zanj bo pomemben podatek o legi hotela, zani-malo ga bo, koliko je hotel oddaljen od pla‘e ali smu~i{~a. Zadru‘ine ali starej{e bo pomembno, da v bli‘ini ni hrupne ceste,lokalov ali celo letali{~a, medtem ko bo zabave ‘eljna mladinapraviloma bolj u‘ivala v sredi{~u dogajanja, torej v bli‘ini disko-tek in nakupovalnih ulic. Pomembno vpra{anje bo, ali ima ho-tel dvigalo, ve~ restavracij, bazen. Tudi oprema sobe lahkoodlo~a o zadovoljstvu z dopustom. Potnika bo morebiti zanima-

Mag. JURE MARKI^

turizem�finance-on.net

Ljudje na potovanjih in dopustih velikokrat pri~akujejo preve~. Ko se ob prijavi odlo~ijo zahotel s tremi zvezdicami, imajo pred o~mi standard v hotelih, v katerih so ‘e prebivali, zatotudi zdaj pri~akujejo podobno kakovost storitve. Vendar globalne kategorizacije, torejsplo{no sprejetih pravil o standardu, ki ga mora nastanitveni objekt izpolnjevati za prido-

bitev dolo~enega {tevila zvezdic, ‘al ni. Veliko turisti~nih dr‘av, med njimi tudi Slovenija, ima sicer urejeno kate-gorizacijo nastanitvenih objektov, vendar ta omogo~a potniku primerjavo le znotraj dr‘ave. Nekateri organizatorjiso izbiro potnikom olaj{ali z lastnim priporo~ilom ali celo oceno objekta. Tako v programih najdemo navedbe, da jeobjekt posebno primeren denimo za dru‘ine z majhnimi otroki, starej{e osebe, v~asih pa celo posebno katego-rizacijo, ki jo po lastnih kriterijih pripravi organizator. S poenoteno oceno organizator potniku omogo~i realnej{opredstavo o kakovosti posameznega objekta ter mu s tem mo~no olaj{a izbiro objekta in hkrati tudi destinacijepotovanja. Seveda pa mora organizator v takih primerih navesti standarde, ki jih je uporabil pri svoji oceni.

Potrdilo o potovanju mora vsebovatipodatke o bivanju z navedbo krajanamestitve ter tipa in kategorijenastanitvenega objekta

lo, ali so v sobi tu{ ali kad, televizor, mini bar, v poletnih mesecihpa bo zelo pomemben podatek, ali je soba klimatizirana.

Vsak objekt mora izpolnjevati vsaj osnovnepogoje za bivanjeV vsakem primeru mora nastanitveni objekt (hotel, apart-

ma, penzion, gosti{~e in podobno) izpolnjevati osnovne, predv-sem higienske pogoje. ^e tega ni, ne moremo razpravljati okategoriji objekta, temve~ o tem, ali je sploh primeren za obra-tovanje in bivanje. Menite, da se kaj takega ne dogaja? Pa se, nanas se je namre~ obrnil potnik, ki je bil nastanjen v apartmaju vfazi gradnje. Tako {e ni bilo fasade in ‘lebov, iz zidov so na vsestrani {trlele armaturne mre‘e, dolge skoraj meter. Apartma jebil neurejen, oprema stara in obrabljena. Po prostorih so se spre-hajale mravlje, poleg tega so bilo zelo umazani in polni paj~evin.Objekt torej ni bil le neprimeren za bivanje, temve~ dejanskotudi nevaren, saj bi se potnik na ‘i~ni mre‘i lahko po{kodoval.V tak{nem polo‘aju bi bilo za potnika najbolje, da bi se posku{altakoj povezati s predstavnikom organizatorja ali celo organiza-torjem neposredno. Zahteval bi zamenjavo apartmaja s tak{nim,kot je bilo dogovorjeno. Predvsem pa s tak{nim, ki bi bil prime-ren za bivanje.

Novo Celje, 28. november-19. decemberAdventni sejem (ob nedeljah)

Ptuj, 4. do 11. decemberFestival monodrama Ptuj 2004

Izola, 1. do 31. decemberDecember v Izoli

Ljubljana, 3. december do 8. januarPrazni~ni december v Ljubljani

Ankaran, 6. do 31. decemberVeseli december

Maribor, 11. do 31. decemberPrazni~ni december

Kranj in Tr‘i~, 12. do 24. decemberLu~ miru

Ljubljana, 15. december do 2. januarPrazni~ni sejem

Ptuj, 15. do 31. decemberBo‘i~no-novoletni sejem

Velenje, 16. do 23. decemberXVI. pouli~ni bo‘i~no-novoletni sejem

Ljubljana, 17. december do 8. januarPrazni~ni sejem na Cankarjevem nabre‘ju

Mokronog, 18. decemberSejem v Mokronogu

Kranj, 18. decemberBo‘i~no-novoletni semenj

Postojna, 19. decemberBo‘i~ne jaslice v Postojnski jami

Ptuj, 19. do 23. decemberVeseli december

Vrhnika, 20. do 21. decemberBo‘i~no-novoletni sejem

Ljubljana (Park Zvezda), 20. do 30. decemberPravlji~no mesto

napo

vedn

ik p

rired

itev

Urednica: Lidija Vinkovi~Tel.: (01) 30 91 473E-po{ta: lidija.vinkovic�finance-on.net

Vodja projekta in tr‘enje: Milan Ko~arTel.: (01) 30 91 537E-po{ta: milan.kocar�finance-on.net

Oblikovanje in prelom: Melita UranLektoriranje: Julija Klan~i{ar^arobno bo‘i~no razpolo‘enje v Münchnu

Bo‘i~ni sejem vsako leto obi{~e ve~ kot tri milijone ljudi

Prazni~no decembrsko razpolo‘enje v bavarskiprestolnici ustvarjajo tudi {tevilni bo‘i~ni sejmi, medkaterimi je najbolj priljubljen Christkindlmarkt naosrednjem münchenskem trgu Marienplatz. Ta odpresvoja vrata na petek pred prvo adventno nedeljo, vonjpo kuhanem vinu in pun~u, pestra izbira daril in novoletnihokraskov, pravcata bo‘i~na po{ta in stojnice s hrano pananj vsako leto privabijo ve~ kot tri milijone ljudi.

Ponudba na ve~ kot 140 stojnicah ne odstopa posebno odklasike, ki smo je vajeni na tak{nih dogodkih: na njem najdemood novoletnih okraskov, izdelkov iz lesa, keramike, porcelana,lecta in umetnih materialov, zbirk raznovrstnih ro~nih del in igra~

www.gremvdubaj.com

DubajImperial Travel, Novi trg 1, LJ, Tel.> 01 ⁄244 32 00

Privo[;ite si novoletni

Odhodi iz Ljubljane> 23., 24. in 26. december

Od> 379.000 SIT

Bo‘i~ni sejem je star skoraj toliko kot svetovno znanelokalne pivovarne, saj naj bi njegove korenine segale‘e v 14. stoletje.

Foto

: Lid

ija V

inko

vi~

pa vse do ki~astih in povsem neuporabnih predmetov. Od na{eponudbe se razlikuje predvsem po sejmu jaslic, ki je mednajve~jimi tovrstnimi sejmi v Nem~iji. Na njem {tevilni izdelovalcipredvsem iz Bavarske in Severne Tirolske ponujajo ro~no izdela-ne figurice in dodatke za postavitev jaslic. Na sejmu »obratuje« tudiposeben bo‘i~ni po{tni urad, kjer bodo vsa pisma, oddana dosredine decembra, ozna~ili s po{tnim ‘igom vasi Christkindl vAvstriji in jih do bo‘i~a dostavili po vsem svetu.

Hrana in pija~a dr‘ita skupaj du{o in teloKer Bavarci {e vedno spo{tujejo pregovor, da hrana in pija~a

dr‘ita skupaj du{o in telo, se je na stojnicah mogo~e tudi okrep~atis tipi~nimi bavarskimi specialitetami: kuhanimi belimi in svinjski-mi klobasicami, prestami, siri, krompirjevimi in kruhovimi cmoki,sadnim kruhom, pra‘enimi mandlji in pe~enimi jabolki ter jih pop-lakniti s kozar~kom kuhanega vina, pun~a in seveda - piva.

Bo‘i~no razpolo‘enje pri~arajo tudi lokalne pevske skupine,ki na balkonu mestne hi{e vsak ve~er ob pol {estih prepevajobo‘i~ne pesmi. No, nastop popestrijo tudi z alpskimi melodijami,mednarodno folklorno glasbo in tudi z godbo na pihala.

Prazni~no in sejemsko obarvani so {e mnogi drugi deli Münch-na, med katerimi izstopa sejem na kitajskem stolpu v angle{kihvrtovih, enem izmed najve~jih mestnih parkov v Evropi. Za tiste,ki v mesto piva pridejo le za nekaj ur, pa je morda {e najbolj primerenbo‘i~ni sejem na letali{~u, ob katerem je tudi drsali{~e. In da ne bosteprepozni, ve~ina sejmov se kon~a 24. decembra. L. V.