upravuva^kata grupa na msm ja odr@a svojata prva...

t

Broj 6 januari - mart 2006

Strana 1

Buletin pr bashkpunim ndrreligjioz Bilteno ba-o makar konfesionalnikano jekhetano butikeripe Dinleras ibirlii blteniBilten za me}ureligisku saradwu Simirida ti colaboratsii anamisa tuti religii Bilten za me}ureligisku saradnju Bulletin for inter-religious cooperation

Blaèn e ~ovekot, koj se zdobil so mudrost i ~ovekot koj spe~alil razum; podobro e da ja dobieme nea, otkolku riznici so srebro i zlato

(Kniga Solomonovi izreki 3, 13-14)

strana 2Me|uverski dijalog

strana 3Konferencii, sredbi i debati

strana 4Verski praznici

strana 6KrvodaritelstvoKatoli~ka crkva

strana 7Evangelsko metodisti~ka crkvaEvrejska verska zaednica

Na sednicata u~estvuvaa pretstavnici od Makedonskata pravoslavna crkva, Islamskata verska zaednica, Katoli~kata crkva, Evangelskometodisti~kata crkva i Evrejskata zaednica vo RM. Pokraj pretstavnicite na verskite zaednici, na sednicata u~estvuvaa pretstavnici od MCMS i eden pretstavnik od Norve{kata crkovna pomo{ (NCA). Pretstavnicite na Upravuva~kata grupa imaa mo`nost da diskutiraat za uspesite od sprovedenite aktivnosti od minatata godina, kako i da go iznesat svoeto mislewe za aktivnostite koi{to se planiraat za ovaa godina. Najaktuelni aktivnosti koi{to se planirani za 2006 g. se povtornoto

UpravUva^kata grUpa na MSM ja odr@a Svojata prva Sednica godinava

Vo prostoriite na MCMS, na 02.03.2006 godina, ~lenovite na Upravuva~kata grupa na MSM ja odràa svojata prva sredba godinava.

otvorawe na infokancelarijata i dijalogcentarot i posetata na pozitivnite primeri. Infokancelarijata vo 2004 godina pretstavuva{e mesto za sredbi, sostanoci i debati pome|u pretstavnicite od razli~ni verski zaednici. Isto taka, ovoj centar ima{e i informativen karakter, odnosno vo ramkite na centarot bea izloèni publikacii od razli~nite verski zaednici. Izloènite publikacii imaa za cel da ja informiraat op{tata javnost za verskite zaednici vo Makedonija. Povtornoto otvorawe na eden vakov centar pobaruva od verskite zaednici dobro da go osmislat na~inot na negovoto funkcionirawe. Infocentarot bi trebalo da vklu~i po{irok spektar na aktivnosti. Na sednicata be{e predloèno istiot da bide i sedi{te na Me|ureligiskiot sovet. Na sednicata be{e daden predlog od g. Mihail Cekov, nadzoren pastor pri EMC, za organizacija na me|ureligiska

konferencija, na koja bi bile pokeneti gosti predava~i od SAD. Konferencijata e planirana da se odrì vo periodot od 3 do 6 april, 2006 godina. Na konferencijata se o~ekuva u~estvo od pretstavnicite od pette verski zaednici vo RM istakna g. Mihail Cekov. Od tie pri~ini be{e pobarana logisti~ka poddr{ka od pretstavnicite na ovie verski zaednici. Vo ovoj period se o~ekuva misleweto na verskite zaednici za organizacija na konferencijata.

Podgotvila:Dervi{a Haxi} - Rahi}

strana 8INFO

strana 5Verski praznici

Upravniot odbor na McMS odobri pet proekti od prograMata MSM

Na svojata treta sednica, koja be{e odràna na 28.03.2006 godina, Upravniot odbor na MCMS

odobri ~etiri proekti od programata Me|ureligiska sorabotka vo Makedonija i edna izmena na proekt.Bea odobreni slednite proekti: Razmena na znaewa za drugi religii; Obuka za osnovni ve{tini; Jaknewe na teolo{kite fakulteti; Bilten za me|ureligiska sora

botka i izmenata na proektot Komparativni prevodi.Vo naredniot period se o~ekuva da zapo~ne sproveduvaweto na planiranite aktivnosti od odobrenite proekti.


Na 28.03.2006 godina, Upravniot odbor na MCMS ja odrà svojata treta sednica

tt2

Strana 2

Me|uverski dijalog

Taa pretstavuva del od aktivnostite na Me|ureligiskiot sovet vo Republika Makedonija. Organizator na Konferencijata be{e Makedonskata pravoslavna crkva, odnosno prof. dr Ratomir Grozdanoski, proto|akon, pretsedatel na Sovetot za me|ureligiska sorabotka vo RM.

Na Konferencijata u~estvuvaa ~lenovite na Sovetot, pretstavnici od Pravoslavniot i od Islamskiot fakultet od Skopje, a glavno, pravoslavni parohiski sve{tenici i imami, kako i pravoslavni hristijani i muslimani od Ohrid, od Struga i od Debar.Konferencijata se odrà vo forma na otvorena tribina i javna debata za me|ureligiskoto

Multikonfesionalna interna konferencija vo republika Makedonija

razbirawe i sorabotka vo Republika Makedonija. Taa zapo~na so vovedno predavawe od prof. dr Ratomir Grozdanoski, proto|akon, na tema: Veruvaj vo edniot Bog i ne ubivaj go, tuku sakaj go bli`niot (povrzano so prvata i {estata zapoved od Dekalogot). Potoa sleduva{e debata i me|useben razgovor za konkretni primeri na zaedni~ko ìveewe i dobro razbirawe me|u sve{tenicite i oxite, kako i me|u vernicite hristijani i muslimani vo Ohrid, vo Struga i vo Debar. Konferencijata zavr{i so zaedni~ka ve~era i ostvaruvawe li~ni prijatelstva i kontakti.

Prvata multikonfesionalna interna konferencija vo Republika Makedonija za unapreduvawe i zbogatuvawe na me|ureligiskata sorabotka se odrà vo Ohrid, na 26 fevruari 2006 godina.

Po povod golemiot hristijanski praznik na Ro`destvoto Hristovo Boìk, negovoto blaènstvo, arhiepiskopot ohridski i makedonski, gospodin gospodin Stefan, organizira sve~en boìken priem na 8 januari 2006 godina vo prostoriite na Makedonskata arhiepiskopija. Na priemot prisustvuvaa arhierei, pretstavnici od diplomatskiot kor, pretstavnici od op{testveniot, politi~kiot i kulturniot ìvot vo Makedonija. Na ovoj boìken priem svoe u~estvo zedoa i liderite na verskite zaednici vo Makedonija. Ovoj gest na me|ureligiska sorabotka Makedonskata pravoslavna crkva go vozvrati taka {to na priemot koj{to go organizira Islamskata verska zaednica po povod golemiot islamski praznik Kurban Bajram na 10 januari 2006 godina, prisustvuvaa pretstavnici od Makedonskata pravoslavna crkva.

Sve~en boìken priem

Sredba na negovoto blaènstvo, arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan so delegacijata na islamskata verska zaednica od republika turcija

Na 26 januari 2006 godina, negovoto blaènstvo, arhiepiskopot ohridski i makedonski g. g. Stefan, vo prostoriite na Makedonskata arhiepiskopija ja primi delegacijata na Islamskata verska zaednica od Republika Turcija. Delegacijata ja predvode{e prof. dr Ali Bardakoglu, pretsedatel na Islamskata zaednica vo R. Turcija, docent dr Mehmed Gormez, zamenikpretsedatel, a bea pridruùvani i od negovata ekselencija, g. Taner Karaka{, ambasador na Turcija vo Makedonija, haxi Bahri ef. Aliu, zamenikreis ul ulema na Islamskata zaednica vo Republika Makedonija, haxi Jakup Selimovski i drugi. Na sredbata se razgovara{e za mestoto i

pottik za sorabotkaVo dekemvri, 2006 godina, na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski bea donirani 5 kompjuteri i pe~ata~i od strana na evrejskoto humanitarno dru{tvo Dobra volja od Skopje. Kompjuterite gi vra~i gospodin Viktor Mizrahi od Evrejskata zaednica vo R.

Makedonija, na {to dekanot na Bogoslovskiot fakultet, prof. dr Jovan Bel~ovski, iskreno mu zablagodari, istaknuvaj}i deka ovaa donacija e navistina dobredojdena bidej}i novata kompjuterska oprema be{e neophodna za potrebite na Bogoslovskiot fakultet.Evrejskoto humanitarno dru{tvo Dobra volja od Skopje donira{e kompjuteri i na Fakultetot za islamski nauki.

Podgotvila:Aneta Jovkovska, Sorabotnik od BF

ulogata na verata i verskite organizacii vo sovremenoto op{testvo, kako vo Makedonija, taka i vo Turcija.

Podgotvila:Aneta Jovkovska, Sorabotnik od BF

najava za nastanOd 0305 April 2006 godina vo Strumica }e bide odràna Inter religiska konferencija. Na konferencijata so svoi predavawa }e u~estvuvaat pretstavnici od pette verski zaednici, kako i profesori od teolo{kite fakulteti vo Makedonija. Generalnata tema na konferencijata e: Me|usebnite relacii na religiite vo novonastanatiot pluralisti~ki svet. Predava~i na konferencijata }e bidat i prof dr Robert Hand od SAD, kako i prof dr Helmut Nausner, Avstrija.

3

Strana 3

Konferencii, sredbi i debati

donacijaza nvo tolerantna mladinaNa 23 januari 2006 godina, vo prostoriite na NVO Tolerantna mladina Rini tolerant, vo Debar, so blagoslov na igumenot na Bigorskiot manastir na Sveti Jovan Krstitel, arhimandrit Partenij, sve{tenomonahot Dositej na ~lenovite na ovaa organizacija im podari kompjuter. Ve}e podolgo vreme postoi me|usebna sorabotka so ovaa i so drugi organizacii koi{to rabotat na razvivawe na tolerancijata me|u mladite od razli~ni etni~ki i verski grupi, a istovremeno se zalagaat za mirno re{avawe konflikti, kako i za zgolemuvawe na stepenot na demokratija. Makedonskata pravoslavna crkva smeta deka ova treba da posluì kako pottik debranite da prodolàt

so pomagaweto na vakvite mladinski organizacii, so nade` deka od Debar }e stigne porakata za me|usebno druèwe i sorabotka na mladite niz cela Makedonija.

Podgotvila: Aneta JovkovskaSorabotnik od BF

Pri izgotvuvaweto na rabotnata verzija na Zakonot bea razgledani zakonite za religija na pove}e zemji, me|u koi i na Srbija i Crna Gora, na Bosna i Hercegovina, na Hrvatska, na Bugarija, na Avstrija, na Romanija, na Portugalija, na Litvanija, na Rusija, na [vedska i na Germanija.So ogled na faktot deka ostvaruvaweto na slobodata na veroispoved e edna od temelnite vrednosti na na{iot praven poredok, vo izgotvuvaweto na regulativata od ovaa oblast Komisijata soodvetno vklu~i i pretstavnici na verskite zaednici i religioznite grupi, pretstavnici na NVO, gra|ani i eksperti. Zaradi iznao|awe najadekvatni zakonski re{enija za problemite so koi{to se soo~uvaat pretstavnicite na verskite zaednici i religioznite grupi vo praksata, bea odràni dve raspravi so pretstavnicite na religioznite grupi vo Republika Makedonija i pove}e raspravi so pretstavnicite na Me|ureligiskiot sovet.Vo ovaa nasoka se odrà debata za rabotnata verzija na Zakonot za verskite zaednici i religiozni grupi vo organizacija na NVO Evropska mladina na Makedonija i vo sorabotka so Komisijata za odnosi so verskite zaednici i religiozni grupi. Na ovaa debata, pokraj pretstavnicite na Komisijata i izgotvuva~ot na rabotnata verzija, prisutni bea i prof.

dr Jovan Korubin, VMRONarodna partija, VMROMakedonska partija, LDP, Helsin{kiot komitet, SOROS i Makedonskiot centar za me|unarodna sorabotka.Analiza na rabotnata verzija na noviot zakon za crkvite, verskite zaednici i religiozni grupi niz perspektivata na standardite na EU be{e napravena na Konferencijata na tema Slobodata na religijata i uveruvaweto vo Republika Makedonija, organizirana od strana na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava.Na po~etokot na minatiot mesec, na pokana na Komisijata za odnosi so verskite zaednici i religiozni grupi, vo Skopje prestojuvaa prof. Malkom Evans, profesor na Univerzitetot vo Bristol i prof. Gerhard Robers, profesor na Univerzitetot vo Trir, eksperti na OBSE od oblasta na slobodata na religijata. Za vreme na nivniot tridneven prestoj, be{e razgledana rabotnata verzija na Zakonot i bea razmeneti iskustva i mislewa od oblasta na dejstvuvaweto na verskite zaednici i religioznite grupi i slobodata na religijata.

Podgotvila:Zorica Kova~evi},

rakovoditel na sektor pri Komisija za odnosi so verski

zaednici

rabotna verzija na Zakonot za crkvite, verskite zaednici i religioznite grupi

Zaradi iznao|awe najadekvatni zakonski re{enija za problemite so koi{to se soo~uvaat pretstavnicite na verskite zaednici i religioznite grupi vo praksata, bea odràni dve raspravi so pretstavnicite na religioznite grupi vo Republika Makedonija i pove}e raspravi so pretstavnicite na Me|ureligiskiot sovet

Verskite motivi na lu|eto za nivniot stav kon krvodaruvaweto kako izraz na vozvi{en ~in na humanost i altruizam moàt da se sogledaat i da proizlezat samo vo ramkite na generalnoto u~ewe za odredena religija postaveno vo nivnite izvori. Izu~uvaweto na svetite knigi ukaùva na golemo me|usebno vlijanie, poa|aj}i od Hamurabieviot Zakonik, hebrejskata Tora, pa Stariot i Noviot zavet do Kuranot i Hadisot. Toa {to se protkajuva i provejuva vo site niv e pra{aweto za tvoritelnosta na ~ovekot, za negovata qubov kon bli`niot i moralna ~istota.Zakonitostite vo Stariot zavet ne se dadeni kako ne{to {to spre~uva, tuku da go vodat ~ovekoviot odgovor na Bog, kako {to i Isus veli deka Zakonot i prorocite moàt da se svedat na golemi zapovesti lu|eto da go qubat Boga so celoto svoe bitie, a svojot blièn kako sebe samiot. Vo taa smisla moè da se sfatat zborovite na apostol Pavle, koj veli: Qubovta e ispolnuvawe na zakonot.Islamot zazema pozicija deka site lu|e na zemjata se sozdadeni od Alah so sozdavaweto na prviot ~ovek Adem, odnosno od negovata krv prodolìlo nasledstvoto, pa s$ do dendene{en. Razgleduvaj}i go humaniot aspekt na islamot, se poa|a od jasnata kuranska koncepcija, koja bez somnenie nema paralela. I zaradi toa im propi{avme na sinovite Izrailovi deka, sekako, onoj koj }e ubie eden ~ovek, kako da gi ubil site lu|e, a onoj koj }e spasi eden

~ovek, kako da gi spasil site lu|e... .(Kuran, Sura Maida, 32 citat.)Spasuvaweto na ~ove~kiot ivot vo svetlinata na kuranskiot citat se smeta za verski ~in, dobro delo. Qubovta kon bli`niot kako kon samiot sebe vo hristijanstvoto isto taka podrazbira nesebi~na `rtva. Taa `rtva, koga stanuva zbor za krvodaruvaweto, i ne e `rtva vo vistinskata smisla na zborot,

bidej}i daruvaweto krv od zdravi lu|e, so po~ituvawe na medicinskite kriteriumi, voop{to ne go naru{uva ~ove~koto zdravje.Kako {to biolo{kite potrebi se svojstveni za site lu|e, taka i bolkata i krvta se svojstveni za site lu|e. Zna~i, bez razlika na verskata pripadnost, vrednuvaweto na ìvotot i krvta, koja ìvot zna~i, se edinstveni, kako {to se edinstveni i simbolite na Me|unarodnata humanitarna organizacija na Crveniot krst i na Crvenata polumese~ina.

Podgotvile:d-r Goran Andonov

(spec. transfuziolog) d-r Pavlina Gerasimova

(s pec. transfuziolog)

Stavot kon krvodaruvaweto

Dali Vie ste daruvale krv? Ako ste zdrav i raspoloèn, pojdete do najbliskata slu`ba i podajte ja svojata raka! Znajte deka daruvaweto krv ne e samo podavawe raka, tuku toa e ~uvstvo na solidarnost so bolniot. Na toa Ve u~i i Va{ata vera.

- osvrt na hristijanstvoto i islamot

Krvodaritelstvo

Strana 4

4 Konferencii, sredbi i debati

Dragi bra}a i sestri!

Golemiot post e privilegirano vreme za duhovno patuvawe kon Onoj koj e izvor na milosrdieto. Toa e patuvawe vo koe Toj n$ prati preku pustinata na na{eto siroma{tvo i n$ potkrepuva na patot kon golemata radost na Veligden. I vo smrtnata dolina za koja{to govori psalmistot (Ps.23,4), dodeka isku{uva~ot n$ nagovara da se razo~arame ili pak da stavime la`na nade` vo deloto na na{ite race, Bog n$ ~uva i ni pomaga. Da, i denes Gospod go slu{a moleweto na mnozina koi se gladni za radost, mir i qubov. Kako i vo sekoe vreme, tie se ~uvstvuvaat napu{teni. No, sepak, i vo golemata beda, osamenost, nasilstvo i glad, koi, bez razlika, gi pogoduvat starite, vozrasnite i decata, Bog ne dozvoluva celosno da zavladee uàsen mrak. Imeno, kako {to pi{uva{e mojot mil prethodnik Ivan Pavle II, postoi nekoja granica koja{to Bog mu ja postavi na zloto. Toa e perspektiva vo koja{to na po~etokot od ovaa poraka sakav da go stavam evangelskiot tekst spored koj{to Isus [tom vide mnogu narod, se soàli (Mt.9,36). Vo toa svetlo bi sakal da se zadràm na pra{aweto za koe{to mnogu se razgovara pome|u na{ite sovremenici: za pra{aweto na razvojot. I denes trogatelniot Hristov pogled ne prestanuva da se spu{ta na lu|eto i na narodite. Toj gi gleda i znae deka po Bo`jiot proekt se povikani na spasenie. Prosvetlena so taa voskresna vistina, Crkvata znae deka e potrebno, za da moè da go promovira polniot razvoj, za da bide na{iot pogled kon ~ovekot spored primerot Hristov, vo ova na{e vreme na golemi promeni, vo koe s$ poìvo i poitno ja sogleduvame svojata odgovornost kon siroma{nite vo svetot. Ve}e mojot po~ituvan prethodnik, papata Pavle VI, jasno gi prepozna {tetite od nerazvienosta, koja vodi kon degradacija na ~ovekot, poradi {to vo svojata enciklika napi{a Populorum progressio, deka poniùva~kite strukturi, bilo tie da proizleguvaat od zloupotrebata na onie koi gi poseduvaat ili od onie koi se na vlast, bilo od iskoristuvawe na rabotnikot ili pak nepravednite dogovori (br. 21). Kako protivlek na tie zla, papata Pavle VI ne predlaga samo pogolemo po~ituvawe na dostoinstvoto na drugite, usmeruvawe kon duhot na siroma{tvoto, sorabotka vo korist na zaedni~koto dobro, èlba za mir, tuku ~ovekot da gi priznae vrhovnite vrednosti i Boga, {to im se izvor i cel. Poradi toa, prviot pridones {to go nudi Crkvata za razvoj na ~ovekot i narodite ne se sostoi vo materijalnite sredstva ili tehni~ki re{enija, tuku vo navestuvaweto na Hristovata vistina koja{to ja vospituva sovesta i pou~uva za vistinskoto dostoins

del od porakata na papatabenedikt XVI za golemiot post 2006

Katoli~ka crkva

tvo na li~nosta i rabotite, promoviraj}i go oformuvaweto na kulturata, koja navistina odgovara na site ~ovekovi pra{awa.Pred stra{nite predizvici na siroma{tvoto na mnogu strani od ~ove{tvoto, ramnodu{nosta i zatvorenosta vo svojata sebi~nost se sprotivstavuvaat na Hristoviot pogled. Postot i milostinata koi{to Crkvata na poseben na~in, zaedno so molitvata, gi predlaga vo ova posno vreme, kako povolna prilika za da se usoglasime so toj pogled. Primerite na svetcite i mnogute misionerski iskustva koi{to ja karakteriziraat istorijata na Crkvata se skapoceni upatstva za toa kako na najdobar na~in da se poddrì razvojot. I denes, vo vremeto na globalnata me|usebna zavisnost, moè da se konstatira deka nitu eden ekonomski, socijalen i politi~ki plan ne jo nadopolnuva pomo{ta svoja na drugite, preku koja{to se iskaùva qubovta. Toj koj raboti po taa evangelska logika ja doìvuva verata kako prijatelstvo so ovoploteniot Bog i, pokraj Nego, gi zema na sebe materijalnite i duhovnite griì na bli`niot, gleda na nego kako na neizmerna tajna, dostojna za beskone~na grià i vnimanie, znae deka onoj koj ne dava na Boga, dava premalku, kako {to govore{e blaèna Majka Tereza: Prvoto siroma{tvo na lu|eto e vo toa {to ne go poznavaat Hrista.

Blagodarej}i im na maìte i na ènite poslu{ni na Svetiot Duh, vo Crkvata se rodija mnogu dela na qubov vodeni od promoviraweto na razvojot: bolnici, univerziteti, u~ili{ta za profesionalno obrazovanie, mikroproekti. So istoto Isusovo so~uvstvuvawe nad mno{tvoto, Crkvata i denes ~uvstvuva kako svoja zada~a da bara od onie koi se zadolèni za politikata i vo svoite race koi gi imaat stopanstvenite lostovi i finansiskata mo} za da go promoviraat razvojot {to go po~ituva dostoinstvoto na sekoj ~ovek. Vistinska potvrda na toj narod }e bide vistinskata verska sloboda, koja nema da bide ednostavno sfatena kako mo`nost za navestuvawe i slavewe na Hristos, tuku isto taka }e pridonese kon izgradbata na svetot koj{to }e bide inspiriran od qubovta. Ve}e vo istorijata na ~ove{tvoto, koga izgleda{e deka zavladea omrazata, Gospod ne dozvoli da is~eznat jasnite svedo{tva na negovata qubov.

Na Marija, koja e ìv izvor na nade`ta, & go poveruvam na{iot pat na Golemiot post, da n$ dovede do svojot Sin. Na Nea na poseben na~in & go doveruvam mno{tvoto koe{to i denes e isku{uvano od siroma{tvoto, molat pomo{, poddr{ka i razbirawe. So takvo ~uvstvo na site vi podeluvam poseben apostolski blagoslov.

Prevod:Marjan Ristov

Devettoto sobranie na Svetskiot sovet na crkvite (SSC), koe se odrà vo Porto Alegre (Brazil) od 14 do 23 fevruari, be{e nasloveno kako Gospode so Tvojata Visost, izmeni go svetot. Na Sobranieto vo molitva, slava i osloboduvawe u~estvuvaa ~etiri iljadi hristijani od sekade niz svetot. Sredbata na Sobranieto vo Brazil be{e tokmu na pokana od brazilskite ~lenki na SSC i od Brazilskiot nacionalen sovet na hristijanskite crkvi. Porto Alegre e najgolemiot grad vo juèn Brazil so populacija od 1,5 milioni lu|e. Porto Alegre stana vode~ki centar na kulturata i obrazovanieto, a od neodamna i doma}in na Svetskiot socijalen forum na narodnata demokratija i participacija. Sobranieto e vrhovno zakonodavno telo na SSC koe{to se sostanuva edna{ na sedum godini. Propi{anata cel na Sobranieto e da gi razgleda programite i da ja utvrdi celokupnata politika na SSC, kako i da izbira pretsedatel i da nazna~uva ~lenovi od Centralniot komitet, koe sluì kako glavno vode~ko

devettoto sobranie na Svetskiot sovet na crkvite

telo na SSC do narednoto sobranie.Vo Porto Alegre preku 700 delegati i nivni sorabotnici od 340 crkvi ~lenki na SSC ednoglasno rabotea spored programata koja{to gi vklu~uva{e molitvite, u~eweto na Biblijata, tematski plenarni sesii i rabota na Komitetot. Pokraj rabotata na Komitetot i biznissesiite za delegatite, Sobranieto be{e isto taka mesto za slavewe i spodeluvawe za iljadnici posetiteli na nastanot.Istaknuva~koto moto na 9toto sobranie be{e ekumenskata partnerska programa Mutiro portugalski zbor koj{to zna~i doa|aj}i zaedno, slavej}i zaedno. Od ovaa pri~ina, SSC ovozmoì prostor koj{to be{e {iroko otvoren za crkvite, ekumenskite organizacii i grupi od sekade niz svetot.Dnevnata programa na Mutiro vklu~uva{e rangprezentacii, izlo`bi i diskusii za site u~esnici na Sobranieto. Za vreme na programata, ima{e nekolku plenarni sesii koi{to bea zna~ajni za crkvite i za nivnite ekumenski dvièwa. Temite na plenarnite sesii bea: Ekonomska pravda dali e moèn svet bez siroma{tija; Hristijanskiot identitet i religiozniot pluralizam; Mladinata go nadminuva nasilstvoto; Plenarna sesija za Latinska Amerika; Crkovnoto edinstvo i Gospode so Tvojata Visost izmeni go svetot.


Strana 5

5

Evrejskata zeadnica vo Republika Makedonija ja odbeleà deportiraweto na makedonskite evrei vo logorot na smrtta Treblinka vo Polska.Vloùvaweto vo kulturniot, socijalniot i politi~kiot ìvot vo predvoeniot period e investicija {to ja pametat i }e ja pametat generaciite koi{to ìveele na ovie prostori zaedno so nivnite prijateli evrei. Tokmu zatoa na memorijalniot den po~it im oddava celokupnata makedonska zaednica, od pretstavnici na instituciite, do najvisokiot rakovoden vrv vo dràvava.Spomenikot vo Tutunskiot kombinat vo Skopje e prvoto mesto na koe{to se spomenuvaat imiwata na deportiranite evrei. Na 12 mart be{e poseten i memorijalniot centar koj{to e vo izgradba, a }e bide ìv spomen i edinstvenoto mesto kade }e moè da se doìvee vistinskiot soìvot na evreite i site drugi, pred nivnata deportacija. Poslednoto mesto na koe{to mol~eweto e znak na dlaboka po~it se evrejskite gobi{ta vo Butel. I ovaa godina pretsedatelot na Evrejskata zaednica Zdravko [ami, potseti na Holokaustot vo Makedonija, a vedna{ potoa bea poseteni i partizanskite grobi{ta kade gostite od stranstvo i ~lenovite na evrejskata zaednica poloìja cve}e.Delegacija od me|unarodni evrejski institucii i ambasadorot na Izrael vo RM, Irit Ben Ari, bea primeni od gradona~alnikot na Skopje, Trifun Kostovski, a vo rabotna poseta delegacijata be{e i kaj pretsedatelot na RM, Branko Crvenkovski, kaj premierot Vlado Bu~kovski i kaj pretsedatelot na Sobranieto na RM, Qup~o Jordanovski.Memorijalniot den be{e zbogaten so tradicionalniot komemorativen koncert na koj nastapi horot Mois Hason i violinistot Mihajlo Kufojanakis, a so nekolku kulturni manifestacii na 13 mart i gradot Bitola im oddade po~it na svoite sogra|ani evrei koi zaminaa i nikoga{ ne se vratija vo svoite domovi. Na istiot den i vo [tip na spomenikot na deportiranite evrei be{e poloèno cve}e koe{to so toplinata na detskite tvorbi go vrati vremeto vo koe{to {tipjanite ne stignaa da se pozdravat so svoite prijateli evrei.Vremeto minuva, no spomenite ne bledneat, a ranite za na{ite najmili ne se lekuvaat. Neka po~ivaat vo mir. Na{a zada~a e da go sledime nivniot primer na dobrina, tolerancija i po~ituvawe na drugite.

Podgotvil: Avi M. KozmaEvrejska zaednica vo R. Makedonija

Evrejska verska zaednica vo RMEvangelsko metodisti~ka crkva

Na temata so svoi predavawa se pretstavi profesorot Helmut Nausner (nadzornik vo penzija pri EMC vo Avstrija, pretsedatel na Ekumenskiot sojuz na crkvite vo Avstrija i profesor po teologija na kolexot Martin Luter vo Avstrija). Bi sakala samo nakratko da iznesam del od predavaweto.Postojat razni socijalni institucii kade psiholozi, psihijatri, socijalni rabotnici se griàt da go ottrgnat ~ovekot od droga, alkohol i red drugi poroci, koi moàt da go zarobat. Tie institucii se od golema va`nost za ovoj svet i imaat dobri uspesi, osobeno na mladite

zavisnici na koi im se pomaga da ja nadminat zavisnosta i da prodolàt so svojot ìvot. No, dali du{egri`ni{tvoto e potrebno samo za posebni zavisnici (alkohol, droga), ili sekoj ~ovek ima potreba od toa? Du{egri`ni{tvoto e prodolèn proces i ~ovekot ima potreba od toa do krajot na svojot ìvot. Bog vo Isusa Hrista dade dobar primer na sluèwe. Isus e primer na rtva. Od qubov za ~ove~kiot rod se rtvuva sebesi i sekoj koj veruva vo Nego da ne pogine, no da ima ìvot ve~en. Za da se rtvuva{ za nekogo, zna~i treba da go saka{. Bez qubov, nema rtva. Bez qubov, ne moè{ da go razbere{ drugiot. Bez qubov, ne moè{ da sluì{. Bez qubov, ne moè{ trpelivo da gi slu{a{ problemite na drugiot. Bez qubov, ne moè{ da bide{ ponizen, ne moè{ da go nosi{ ni ~ovekot koj ima razli~nosti vo veruvaweto, t.e. razli~en pogled na ne{tata. Bez qubov, imeno bez qubovta bo`ja vo tebe, ne moè{ da bide{ vistinski du{egri`nik za sekogo vo nevolja.Du{egri`ni{tvoto se sostoi od slednive bitni karakteristiki: slu{awe, vodewe i ute{uvawe.1. Slu{aweto zna~i deka treba vnimatelno da ja islu{a{ li~nosta. Taa treba da stekne doverba vo tebe, a ti treba da so~uvstvuva{ so nea, za da moè{ da navleze{ vo nejziniot problem.

2. Sledeweto go ozna~uva momentot koga du{egri`nikot go osoznal problemot i koga treba da ja pridruùva li~nosta vo nejziniot ivot. Du{egri`nikot treba pred s$ da go pravi toa so qubov, da gi spodeluva sekojdnevnite raboti so li~nosta, trpelivo nosej}i ja, da pomaga bez da vetuva deka }e napravi ~udo od nea, a podgotven da ja sledi li~nosta pa duri i do smrtta.3. Ute{uvaweto ja ozna~uva sposobnosta na du{egri`nikot da ja soslu{a i ute{i li~nosta vo sekoj del od denot, a toa zna~i i no}e ako se javi, da ima trpenie da ja soslu{a i ute{i, da bara re{enie za problemot koj{to mu e postaven. Kako du{egri`nikot }e moè da ute{uva, ako samiot toj ne e smiren? Od kade doa|a smirenosta? Isus veli: Dojdete pri Mene site izmoreni i optovareni i Jas }e ve uspokojam! Uteha preku Evangelieto. Isus vetuva prostuvawe na grevot. Isus znae od {to ima{ potreba, no ti toa treba da go osoznae{! Kako? Preku ~itaweto na Biblijata, zborot bo`ji. Tamu kade ima prostuvawe na grevot, tamu nastapuva mir, radost i slavewe na Boga! Kako {to ve}e rekovme: du{egri`nikot moè da se posveti vo slu`ba na ~ovek vo potreba, ako e celosno opfaten od qubovta Bo`ja. Kako takov, vo nego ima duh na prostuvawe, ivee vo mir so sekogo, se moli na Boga za svoite slabosti, a i za slabostite na drugite. Isus veli: Odete i pravete taka, za da bidete blagosloveni!

Podgotvila: Milica Poprizova

Seminar za propovednici, pomo{ni propovednici i sorabotnici pri eMc vo MakedonijaDu{egri`ni{tvo, sluèwe, a ne vladeewe

Vo periodot od 30.01.2006 do 02.02.2006 godina, vo prostoriite na Centarot Mis Ston vo Strumica, se odrà seminar na temata Du{egri`ni{tvo, sluèwe, a ne vladeewe.

Na 27.12.2005 godina na Fakultetot za islamski nauki se odrà predavawe na nadzorniot pastor na EMC Mihail Cekov na temata Protestantizam. Na predavaweto najprvo be{e daden kratok voved za ranoto hristijanstvo i pojavuvaweto na Prvata crkva. Vedna{ potoa predavaweto be{e naso~eno kon zapoznavaweto so nastanokot na protestantizmot, koe bilo povrzano so Martin Luter, formiraweto na Luteranskata crkva, a potoa i metodizmot. Na predavaweto be{e istaknato deka Evangelskometodisti~kata crkva vo Makedonija postoi pove}e od 150 godini, kako i deka ima 13 zaednici vo Makedonija so okolu 6.000 vernici.Zapoznavaweto so u~eweto na drugi verski zaednici }e bide od golemo zna~ewe za nivnata rabota kako teolozi. Imame Eden Bog, Koj ne vozqubil, a nie sme Negovi deca i treba da ìveeme i da se po~ituvame vo taa Bo`ja qubov

Podgotvila:Milica Poprizova

63 godini od Holokaustot vo rM

Me|ureligiska sorabotka vo Makedonija

Na 11.03.1943 godina 7.230 makedonski evrei od Skopje, od Bitola i od [tip bea deportirani vo logorot na smrtta od kade nikoj ne se vrati. Nivnite potomci sekoja godina se poklonuvaat na spomenikot, koj molkum opomenuva i potsetuva deka ìvotot e vrednost koja{to nema cena, a evreite od Makedonija platija golema istoriska smetka.

Strana 6

6 Verski praznici

Nastanot Hristovo ra|awe e pri~ina za site ponatamo{ni nastani na Hristoviot zemski ìvot, a Boìk e praznik koga Bog se ra|a na zemjata kako ~ovek, Bogomladenec, so svoeto ra|awe da ni go objasni na{eto ra|awe i da ni ja otkrie tajnata zo{to ~ovekot se ra|a na zemjata. Otkritieto na tajnata e: Bog stana ~ovek za da stane ~ovekot Bog po blagodat. Od ra|aweto na Bogomladenecot Hristos, me|u nas lu|eto e polnotata na Boèstvoto: Bog e prisuten vo svetot za da se ispolnime nie so Nego i taka da ja ostvarime celta na na{eto postoewe vra}awe kon Boga i soedinuvawe so Nego. So kr{tevaweto se oblekuvame vo Hrista, so pri~estuvaweto se soedinuvame so Hrista, a Boìk n$ u~i deka sme dol`ni da ìveeme kako onoj na kogo mu e dadeno da stane Bog po blagodat, a toa zna~i da ìveeme taka kako {to Bog ìvee{e na zemjata, bidej}i toa e edinstvenata smisla na sekoj ~ove~ki ìvot.

Boìk e semeen praznik na sekoe pravoslavno semejstvo, pravoslavno ogni{te vo koe{to site sakaat {to podlaboko da ja doìveat i po~uvstvuvaat ~udesnata no} vo Vitleemskata pe{tera. Boìk e praznik na qubovta, na decata i detstvoto, na roditelite, na maj~instvoto i tatkovstvoto, vsu{nost toa e praznik na ra|aweto na nov i preporoden ~ovek. Zatoa ovoj praznik e prosleden so najubavi verski obi~ai i obredi. Nekolku nedeli

pred Boìk, kako i nekolku nedeli po Boìk, vo sekoja hristijanska ku}a se ~uvstvuva sve~eno prazni~no raspoloènie. Lu|eto se veselat i se raduvaat, vo ku}ite i semejstvata vladee prijatno duhovno raspoloènie i vo takvata prilika lu|eto se smiruvaat edni so drugi, si gi prostuvaat edni na drugi navredite naneseni preku celata godina, taka {to celiot narod stanuva edna du{a.

Za Boìk se podgotvuvame so post {est nedeli, {to zna~i deka praznikot se najavuva nekolku nedeli odnapred. Postot i molitvata se golem dar Bo`ji, bez koj{to nema oboùvawe i spasenie. Tie se na{e blagodatno u~estvo vo Krstot Hristov, pa zatoa i vo Negovoto Voskresenie. Postot i molitvata gi osvetil i ni gi podaril vo

kako Se praZnUva bo@ikCrkvata Samiot Gospod, Bogo~ovekot Isus Hristos, preku sevkupniot Svoj ivot vo telo me|u nas lu|eto. Gospod poste{e vo pustinata ~etirieset dena i ~etirieset no}i i ~esto se povlekuva{e nasamo na molitva. Ottoga{ pa navamu, postot i molitvata vo Crkvata se zapazuvaat i se ìveat kako edna od na{ite najgolemi svetosti. Pod post, vo po{iroka smisla na zborot, se podrazbira sevkupniot hristijanski ìvot i na~in na postoewe vo Crkvata, opfa}aj}i ja tuka i molitvata.

Osven so telesen i duhoven post, se podgotvuvame za do~ekuvaweto na Boìk i so drugi aktivnosti. Imeno, so samiot praznik se povrzani i mnogu obi~ai koi{to zapo~nuvaat nedeli pred praznuvaweto na Hristovoto ra|awe. U{te na praznikot Sveti Nikola, koj go slavime na 19 dekemvri, go kitime boìknoto drvo so lampioni, na vrvot na boìknoto drvo stavame yvezda, a pod nego s$ do Boìk se sobiraat podaroci za decata, kako i za drugite ~lenovi na semejstvoto. Boìknoto drvo moè da bide elka, bor ili drugo zimzeleno drvo, toa go simbolizira samiot Hristos, Bogomladenecot, ~ie ra|awe go slavime na Boìk, 7 januari. Yvezdata koja{to se nao|a na vrvot na elkata ja simbolizira yvezdata koja{to gi vodela mudrecite do mestoto kade {to se rodil Hristos, za da mu se poklonat, a podarocite {to se stavaat pod boìknoto drvo gi simboliziraat podarocite so koi{to mudrecite go daruvale Hristos.

Ve~erta, pak, vo o~i na Boìk, se narekuva Badnik. Osnovni elementi na badnikovite obi~ai se badnikovoto gran~e, posnata trpeza i badnikovoto lep~e. Zna~i, Badnik se narekuva bidej}i toj den vo sekoja pravoslavna ku}a se vnesuva badnikovo gran~e, so koe za vreme na badnikovata ve~era se pali ogni{teto i toa treba da gori cela ve~er. Potoa doma}inkata ja postavuva posnata ve~era. Simbolikata na badnikovoto gran~e e tesno povrzana so ra|aweto Hristovo vo Vitleemskata pe{tera i ima dlaboka duhovna smisla. Mladoto badnikovo drvo go simbolizira samiot Bogomladenec Hristos: kako {to toa od ogni{teto n$ gree i ja osvetluva celata ku}a, taka i Hristos gi osvetluva i gree na{ite du{i. Osven toa, badnikovoto gran~e vo mislite n$ vra}a vo onaa studena vitleemska no}, koga pravedniot Josif go loèl oganot za da gi zgree novoroden~eto i Bogomajkata.

Za Badnik, osven posnata trpeza, koja doma}ikata ja podgotvuva so posebna qubov so {to ja iskaùva golemata radost za doa|aweto na Boga pri nas, isto taka mesi i posno kola~e vo koe{to se stava pari~ka. Za vreme na ve~erata, najstariot ~len na semejstvoto go kr{i posniot kola~ na onolku delovi kolku ima ~lenovi semejstvoto, davaj}i im na site po edno par~e. Se veruva deka onoj koj }e ja pronajde pari~kata vo svojot del od lep~eto, vo godinata koja{to ide }e go sledi golem bo`ji blagoslov, zdravje i sre}a. Jasno e deka ova posno lep~e go pretstavuva samiot Hristos, nebesniot leb, Koj do{ol da im se daruva na lu|eto, velej}i: Jas sum lebot na ìvotot, koj doa|a pri Mene, nema da ogladne, i, koj veruva vo Mene, nema nikoga{ da oèdne (Jn: 6,35).

Utroto na Boìk, pravoslavnite hristijani

prisustvuvaat na boìknata sveta liturgija, zemaj}i svoe u~estvo vo nea, pri~estuvaj}i se so vistinskoto telo i krv Hristova, otkako za toa soodvetno se podgotvuvale so post i molitva. Otkako hristijanite }e se vratat od crkva, vo ku}ata go ~ekaat prviot gostin, koj koga }e dojde go blagoslovuva celoto semejstvo i go moli Boga za zdravje, sre}a i beri}etna godina na doma}inite koi go primile na gosti. Gostinot pri vleguvaweto vo ku}ata gi pozdravuva doma}inite so pozdravot Hristos se rodi, a tie go otpozdravuvaat so Vistina se rodi. So ovoj pozdrav se pozdravuvaat pravoslavnite hristijani s$ do praznikot Bogojavlenie, praznik koj{to e posveten vo ~est na Hristovoto kr{tevawe vo rekata Jordan i go slavime na 19 januari. Doa|aweto na gostinot gi simbolizira samite bo`ji angeli koi im javile na vitleemskite pastiri za ra|aweto Hristovo, a isto taka gi simbolizira i samite pastiri koi prvi mu se poklonile na Bogomladenecot Hristos.

Od seto ova, moème da zaklu~ime deka spomenot koj{to go slavime vo ~est na Hristovoto ra|awe e eden od najradosnite praznici, vtor po golemina me|u hristijanskite praznici, po Veligden, me|utoa praznuvaweto na Boìk e najsve~en i najubav del od celata kalendarska godina za sekoe hristijansko semejstvo.

Voskresenieto Hristovo e centralen nastan i istoriska vistinitost na koja{to se temeli u~eweto na pravoslavnata crkva, no i vistina koja{to neprekinato trae i se prodolùva s$ do krajot na svetot i vekot. Zatoa Veligden go smetame za praznik nad praznicite. Veligden e logi~na neophodnost na bogo~ove~kata li~nost Hristova, za{to Sinot Bo`ji ne moè{e da ne voskresne. Iako navistina mrtov so teloto i sohranet na Veliki petok, Spasitelot se pokaà pojak i od smrtta. Voskresenieto e kosmi~ki nastan, vidliv i o~igleden za nebesnite sili i nesomni~av za ~ove~kiot rod: pri~ina e i potvrda na na{eto li~no voskresenie i ve~niot ìvot vo koj{to ~ove~kata priroda ja dobila svojata vistinska smisla i zna~ewe. Za praznikot Voskresenie, hristijanite se podgotvuvaat so post vo traewe od sedum sedmici, preku koj{to ja podgotvuvaat svojata du{a i telo za sredba so Hristos preku svetata pri~est.Na praznuvaweto na Veligden mu prethodat nekolku pravoslavni praznici (Lazareva sa

Boìk e semeen praznik na sekoe pravoslavno semejstvo, pravoslavno ogni{te vo koe{to site sakaat {to podlaboko da ja doìveat i po~uvstvuvaat ~udesnata no} vo Vitleemskata pe{tera

kako Se praZnUva voSkreSenie HriStovo veligdenEden od najradosnite i najubavite hristijanski obi~ai e bojadisuvaweto crveni jajca za Veligden

Strana 7

n$ povel nas vo nov ivot. Zatoa i hristijanite ja izrazuvaat svojata voskresna radost, peej}i go troparot: Hristos voskrese od mrtvite so

smrtta, smrtta ja pobedi i na tie vo grobovite ìvot im daruva, kade e sodràno su{tinskoto praznuvawe na ovoj najgolem hristijanski praznik. Bojadisuvaweto na jajcata isto taka se vr{i i vo spomen na nastanot koga Sv. Marija Magdalena Mironosica, devojka koja zaedno so Presveta Bogorodica postojano bila so Hristos za vreme na Negovite golgotski stradawa i na koja Hristos prv & se javil po voskresenieto, propovedaj}i go Evangelieto vo Rim go posetila carot Tiberij. Toga{ mu predala crveno oboeno

7Verski praznici

bota, Cvetnici), koi ja najavuvaat Golemata ili Strasna sedmica na Hristovite stradawa. Strasnata sedmica e poslednata sedmica pred Veligden, koja se slavi vo spomen na poslednite zemski denovi na Hristos. Vo tekot na ovaa sedmica vo pravoslavnite hramovi se vr{at posebni, prekrasni bogosluèwa: na Veliki ~etvrtok se sluì liturgijata na Sv. Vasilij Veliki i ve~erno ~itawe na dvanaesette evangelija za stradaweto Hristovo; a na Veliki petok se iznesuva pla{tanicata platno na koe{to e prikaàno polagaweto Hristovo vo grobot, koe vernicite go celivaat s$ do Veligden, a nejzinoto polagawe e na posebno ukrasena masa, koja ja simbolizira Hristovata grobnica. Ovie bogosluèwa kaj vernicite ne budat samo spomen vo smisla na pietizam na nastanite Tajna ve~era i Hristovo stradawe na krstot, tuku i svest deka sme aktivni u~esnici vo site tie nastani sega, no i vo idniot vek, bidej}i site tie imaat svoe ishodi{te vo nesogledlivata radost na seop{toto voskresenie.Eden od najradosnite i najubavite hristijanski obi~ai e bojadisuvaweto crveni jajca za Veligden. Jajceto e simbol na voskresenie, bidej}i od nego so razbivawe na lu{pata se ra|a nov ìvot vo nov oblik, kako {to i Hristos go razbil grobniot kamen i okovite na smrtta i so toa

jajce i go pozdravila so zborovite: Hristos voskrese! crveno kako simbol na Hristovata nevino proliena krv, no i kako simbol na voskresenieto, bidej}i bez stradawe i smrt, nema voskresenie.Voskresnata bogoslu`ba e najsve~ena, najsvetla i najradosna od site vo tekot na godinata i pretstavuva kulminacija na praznuvaweto na Veligden, bidej}i e najdlabok duhoven nastan i ikona na Carstvoto Bo`jo, koe se projavuva tuka i sega. Na krajot od liturgijata episkopot ili sve{tenikot gi pozdravuva hristijanite so pozdravot Hristos voskrese!, delej}i im crveni jajca, a tie go otpozdravuvaat velej}i Navistina voskrese! So ovoj seradosen pozdrav, pravoslavnite hristijani se pozdravuvaat ~etirieset dena po Veligden ili do praznikot Spasovden, koj se proslavuva vo ~est na Hristovoto voznesenie na neboto.Inaku, Veligden e podvièn praznik koj{to se praznuva sekoga{ vo nedela, po evrejskata Pasha, vo prvata nedela po polniot mesec, koj pa|a na samiot den na proletnata ramnodenica ili neposredno po nea, a nikoga{ pred nea. Najrano moè da se praznuva na 4 april, a najdocna na 8 maj.

Podgotvila: Aneta Jovkovska

kako Se praZnUva bajraM

Denot na praznuvaweto na Bajram za vernicite od islamskata veroispoved pretstavuva den ispolnet so radosti, veselbi, soedinuvawe, pomagawe i prostuvawe. Islamot kako religija nabrojuva nekolku praznici, a najva`nite od niv se: Ramazanskiot Bajram i Kurban Bajram. Ramazanskiot Bajram se slavi po zavr{uvaweto na postot vo mesecot 1. [evval od islamskiot kalendar. Denovite na praznuvaweto na Bajram pretstavuvaat nagrada za muslimanite koi vo tekot vo mesecot na postot go dostignuvaat vrvot na moralniot uspeh. Vo periodot na postot tie dokaùvaat sposobnost da se sprotivstavat na silite na prirodata i instinktite za hrana. Preku postot se naglasuvaat moralnite vrednosti i religiskata ~istota. Krajot na mesecot na postot e odbeleàn so veselba nare~ena Bajram, koja muslimanite ja slavat so zaedni~ki namaz, so poseta na prijateli. Vo ovie denovi najmnogu im se posvetuva vnimanie na decata za koi se kupuvaat podaroci, a vo tie denovi im se posvetuva vnimanie i na siroma{nite i na siracite koi se nagraduvaat so prilozi i podaroci.

Podgotvila: Nurten Nazim

Po 68 dena od Ramazanskiot Bajram sleduva praznikot Kurban Bajram, koj po~nuva da se slavi vo mesecot Zilhixe od islamskiot kalendar. Kurban bukvalno zna~i: bliskost kon Boga i pokornost.

Ovaa islamska tradicija po~nuva da se slavi 2000 g. pred na{ata era koga prorokot Ibrahim (Abraham) treba{e da go izvr{i veteniot zbor kon Alah. Negovata zakletva be{e `rtvuvawe na sakaniot sin Ismail a.s. (I{mae). Verbata vo Boga na Ibrahim ne mu dozvoluva{e ni{to drugo osven da go ispolni dadeniot zbor. Po ova isku{enie na prorokot Ibrahim pred da go `rtvuva svojot sin, Semo}niot Alah za vozvrat na negovata pokornost go nagraduva so `rtvuvawe oven, namesto na sakaniot sin. Od toj den, s$ do deneska, muslimanite niz celiot svet ja ispolnuvaat ovaa dol`nost vo znak na pokornost kon Alah. Samata simbolika na Kurban Bajram zna~i `rtvuvawe i bogobojaznost. Ovoj den muslimanite go zapo~nuvaat so zaedni~ki namaz, a po ovoj ritual gi posetuvaat po~inatite

bliski za da im posvetat molitvi kon nivnite du{i. Potoa sleduva zaedni~kiot ru~ek so najbliskite na koj{to trpezata e bogato podgotvena so tradicionalna hrana. Po ru~ekot se vr{i `rtvuvaweto na ìvotnoto. Pri `rtvuvaweto se spomnuvaat imeto Alah i citati od Kuranot. Samiot ~in na `rtvuvaweto treba da se vr{i vo najhigienski uslovi i od strana na ve{to lice. Mesoto na kolenoto ìvotno po praktika od ìvotot na na{iot prorok Muhamed a.s. se deli na tri dela: edna tretina od mesoto se dava na siroma{ni, edna tretina na sosedi i na rodnini, edna tretina se zadrùva. Po `rtvuvaweto, sleduva poseta na rodnini, prijateli i sosedi, koe trae ~etri dena. Po tradicija, vo ovie denovi se sluì najmnogu slatko, osobeno baklava. Bajramskite praznici niz celiot islamski svet se do~ekuvaat so golema radost, vo ovie denovi muslimanskite gradovi i sela se vo zaedni{tvo i veselba, se se}avame na najdragite, ja spodeluvame radosta so siroma{nite koja{to e cel na bajramskite denovi. Ova se denovi vo koi{to se izrazuva socijalnata vrska na me|usebnoto soedinuvawe na muslimanite. Islamskiot prorok Muhamed a.s. veli: Vam vi se podareni dva praznika, Ramazanskiot i Kurban Bajram, koj istovremeno istaknuva deka ovie denovi se denovi na radosti, veselbi, pomagawe, soedinuvawe i prostuvawe.Neka ni se site denovi so bajramsko zna~ewe... Amin.

Podgotvila: Nurten Nazim

praZnUvaweto na kUrban bajraM

Krajot na mesecot na postot e odbeleàn so veselba nare~ena Bajram

Info8

tromese~na informativna publikacija bilten za me|ureligiska sorabotka

Izdava~: Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (MCMS); Makedonska pravoslavna crkva (MPC), Islamska zaednica vo R. Makedonija (IZ), Katoli~ka crkva (KC), Evrejska zaednica vo R. Makedonija (EZ), Evangelskometodisti~ka crkva (EMC).

Izdava~ki sovet: Aleksandar Kràlovski (MCMS), \oko \or|evski (MPC), Metin Izeti (IZ), Don Mato Jakovi} (KC), Avi Kozma (EZRM), Milica Poprizova (EMC).Glaven i odgovoren urednik: Aleksandar KràlovskiLektura: Daniel MedaroskiDizajn: Koma, tira`: 500 primeroci Pe~ati : Boro grafikaFinansirano od Norve{kata i Danskata crkovna pomo{.

Reg br. 02161/2

MAKEDONSKI CENTAR ZAME\UNARODNA SORABOTKANikola Parapunov bb, p. fah 55, MK1060 Skopjetel.: 02/3065381, faks: 02/3065298E-mail: [email protected]

Strana 8

POIMNIK:

Ispoved: toa e sveta tajna preku koja{to se prostuvaat na{ite grevovi, ako se ispovedaat, i preku koja{to dobivame izmiruvawe so Boga. Ispovedawe na grevovite se vr{i pred sve{tenik, po {to sve{tenikot ~ita molitva vo ime na Sveta Troica za razre{uvawe na liceto koe se kae.

Pesah: osloboduvawe od ropstvoto i zaminuvawe na evreite od Egipet pred 3318 godini.

Pri~est: toa e sveta tajna preku koja{to pobo`nite hristijani vo vid na leb i vino go primaat vistinskoto telo i krv na Gospod Isus Hristos. Hristos, Samiot ja vostanovil ovaa sveta tajna pred svoite u~enici na poslednata Negova ve~era vo o~i na Negovoto stradawe i smrt.

Hixra: ja pretstavuva migracijata na Bo`jiot Pratenik Muhamed od Meka vo Medina i voedno go pretstavuva i po~etokot na islamskiot kalendar.

Registrirani verski zaednici i religiozni grupi vo Makedonija 1. Makedonska pravoslavna crkva Bul. Partizanski odredi, 12, Skopje 2. Islamska verska zaednica Ul.âirska 52, Skopje,

3. Katoli~ka crkva Ul. Risto [i{kov31, Skopje, 4. Evrejska verska zaednica vo RM Ul. Borka Taleski24, Skopje 5. Evangelsko-metodisti~ka crkva vo RM Ul. Debarce 9, Skopje 6. Hristijanska adventisti~ka crkva (

a )

7. Hristijanska adventisti~ka crkva vo RM

8. Baptisti~ka crkva Radosna vest vo RM 9. Ehovini svedoci - hristijanska verska zaednica

10. Evangelsko-kongre{anska crkva 11. Sveta stolica i kruna na Islamska erenlerska

tarikanska verska zaednica vo Makedonija

12. Novoapostolska crkava vo makedonija 13. Satja Sai centar

14. Evangelska crkva vo RM 15. Vai{navska verska zaednica 17. Prahristijanska zaednica-Univerzalen ìvot 18. rkva Bo`ja vo RMrkva Bo`ja vo RM 19. Hristijanska religiozna grupa Nova nade`

20. Bekta{iska zaednica vo RM 21. Hristijanska crkva Slovo na nade`Slovo na nade`Slovo na nade` 22. Hristijanska crkva Bo`ji glas 23. Me|unarodna crkva na Hristos Skopje 24. Nezavisna Hristova crkva 25. Hristijanska crkva Blaga vestHristijanska crkva Blaga vestBlaga vestBlaga vest 26. Obedineta bibliska crkva - Bibliski centar

upravuva^kata grupa na msm ja odr@a svojata prva...

Documents