uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v … · 2018. 8. 24. · metodologijo in...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management kadrovskih in

izobraževalnih procesov

UPORABA INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE V

OSNOVNIH ŠOLAH Mentor: izr. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Nataša Novak Vukšinič

Kranj, november 2009

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici dr. Evi Jereb za strokovno pomoč pri izdelavi te diplomske naloge. Posebna zahvala pa velja mojim bližnjim za podporo ter spodbudo pri študiju in diplomski nalogi.

POVZETEK V diplomski nalogi sem poiskala odgovor na vprašanje, kako povečati uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju, kako motivirati učitelje in učence, predvsem pa sem se osredotočila na novo vlogo učitelja, učenca ter nove pristope učenja in poučevanja v osnovnih šolah. Podrobno sem predstavila novo vlogo učitelja, cilje, prednosti in slabosti njegovega izobraževanja in usposabljanja. Izpostavila sem izobraževalna e-gradiva, ki spreminjajo učni proces ter omogočajo učencu interaktivnost s snovjo, hkrati pa prinašajo novo vlogo učitelja v učnem procesu. Predstavila sem trenutne projekte in aktivnosti, ki jih izvajajo odgovorne institucije z namenom podpore in izboljšanja uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije vseh sodelujočih v izobraževalnem procesu. Pomembno vlogo bo imelo središče za e-šolstvo, znotraj katerega se bodo koordinirano izvajale vse aktivne dejavnosti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu. Navedene dejavnosti so: razvoj in izvedba svetovanja, podpora šolam, razvoj in uvajanje e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na koncu sem strnila ugotovitve nekaterih pomembnih raziskav, ki so bile narejene na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije za slovenske osnovne šole. Na podlagi ugotovitev in intervjuja, ki sem ga opravila s predstavnikom Ministrstva za šolstvo in šport, sem ocenila trenutno stanje na področju e-gradiv, izobraževanja, usposabljanja učiteljev in uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah. KLJUČNE BESEDE Informacijsko-komunikacijska tehnologija, Interaktivna tabla, središče za e-šolstvo, e-gradiva

ABSTRACT I found answer about question trough my dissertation, how to increase use of Information and communication technology (ICT) in education, how to motivate teachers and pupils. Mostly I focused on new role of teachers, pupils and new ways of learning and teaching in primary schools. I represented new role of teachers, aims, good and bad points of teacher`s educating and improving his knowledge and getting practical experiences and new ways of teaching. I focused on educating e-materials, which candidates can get on CD-ROM-s, DVD-ROMs and internet. In this way pupils easier get contact with several e-materials, they become more interactive to the materials, and at the same time they put teachers in new position of teaching process. I represented new projects and activities, which are led by corresponding institutions with intention of support and increasing use of information and communication technologies (ICT). This must be important for all who are included in teaching process. Centre for e-education will be very important in future and there in it will be harmonized all activities of new educating systems. These activities are: development and realization of consulting, help to schools, help with preparing of suitable e-materials and giving right qualifications to teachers who will introduce new methods of Information and communication technologies (ICT). At the end I tried to represent the findings of the most important researches done in the field information and communication technologies for Slovene primary schools. I got view in present state in schools with representative of Ministry of education and sport and my researches. In this way we know how this knowledge is used in our schools now and we can plan next improvements. KEYWORDS Information and communication technologies (ICT), Interactive Whiteboard Systems, Centre for e-Education, e-materials

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................... 1 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA ....................................................................................... 1 1.2 CILJ IN NAMEN RAZISKAVE......................................................................................... 2 1.3 METODE DELA.............................................................................................................. 2

2 SODOBNA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠOLSTVU .... 2 2.1 STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA ....................................................................... 5

2.1.1 INTERAKTIVNE TABLE.......................................................................................... 8 2.2 IZOBRAŽEVALNA E-GRADIVA............................................................................. 12

2.2.1 ZGODOVINA IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV ...................................................... 12 2.2.2 NAMEN IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV............................................................... 13 2.2.3 VRSTE IZOBRAŽEVALIH E-GRADIV .................................................................. 13 2.2.4 PREDNOSTI IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV....................................................... 15 2.2.5 AVTORSKE PRAVICE E-GRADIV ....................................................................... 16

3 SREDIŠČE ZA E-ŠOLSTVO ......................................................................................... 16 3.1 USPOSABLJANJE UČITELJEV ............................................................................ 19

3.1.1 VRSTE USPOSABLJANJ ..................................................................................... 20 3.1.2 CILJI USPOSABLJANJA UČITELJEV.................................................................. 23

3.2 SVETOVANJE IN DIDAKTIČNA PODPORA ŠOLAM IN UČITELJEM ................. 24 3.3 NOVI VLOGI UČITELJA IN UČENCA...................................................................... 24

4 STANJE V SLOVENIJI .................................................................................................. 25 4.1 NACIONALNE RAZISKAVE................................................................................... 27 4.2 MEDNARODNE RAZISKAVE ................................................................................ 28 4.3 ZBIRANJE PODATKOV IN INTERVJU.................................................................. 29 4.4 FINANCIRANJE IN PRISTOJNE INŠTITUCIJE .................................................... 32

4.4.1 EVROPSKI STRUKTURNI SKLADI .................................................................... 33 4.4.2 NACIONALNI PRORAČUN.................................................................................. 33

5 ZAKLJUČKI ................................................................................................................... 35 6 LITERATURA IN VIRI.................................................................................................... 36

Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Nataša Novak Vukšinič: Uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Danes se otroci informacijske dobe srečujejo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (v nadaljevanju IKT) že v predšolski dobi, v vrtcu ali doma. Pravijo jim tudi digitalni učenci, saj v svojem vsakdanjem življenju igrajo video igre, klepetajo z mobilnimi telefoni, gledajo televizijo itd. Lahko rečemo, da so vešči uporabniki orodij sodobne informacijske družbe. Osebni računalnik je prisoten že v skoraj vsakem gospodinjstvu. Knjiga tako ni več edini vir informacij pri poučevanju, saj so se učna sredstva zelo spremenila. V preteklosti so še uporabljali tablice, kasneje smo jih zamenjali z zvezki, danes pa že v veliki meri pri poučevanju uporabljajo računalniško tehnologijo. Če pogledamo podatke neprofitnega projekta Centra za metodologijo in informatiko znotraj Fakultete za družbene vede, pod imenom Raba interneta v Sloveniji (v nadaljevanju RIS) o stopnji dostopa gospodinjstev do svetovnega spleta v Sloveniji, je delež 58 %, kar pomeni, da smo nad skupnim povprečjem 27 držav članic Evropske unije, katere delež znaša 54 %. Slovenija se lahko po stopnji dostopa do interneta primerja z Estonijo, Irsko, Belgijo in Avstrijo. Kljub temu, da se povečuje uporaba opreme IKT, pa moramo biti pazljivi. Ni dovolj, da uporabimo opremo IKT v izobraževalnem procesu, bolj je pomembno, kako jo smiselno uporabiti. Če želimo podajati snov učencem na kakovosten način, s pomočjo nove tehnologije, je učiteljeva prisotnost pri pouku še vedno potrebna. Učitelj je tisti, ki učence usmerja in jih vodi skozi izobraževalni proces. Ključnega pomena pa postane izobraževanje učiteljev o uporabi novih tehnologij. Uvajanje IKT v vzgojno-izobraževalne procese predstavlja izziv ter ustvarjalni vidik raziskovanja in razvoja učenja in poučevanja. Elementi IKT se lahko uporabljajo kot podpora in dopolnitev tradicionalnim oblikam poučevanja v klasični učilnici, lahko pa je izobraževalni sistem zasnovan kot sodobni sistem izobraževanja na daljavo. Tako pri tradicionalnih oblikah poučevanja kot pri sodobnih sistemih izobraževanja se pojavljajo potrebe po kakovostnih učnih e-gradivih, ki jih bom obširneje predstavila v nadaljevanju. Dejstvo je, da je izobraževanje dolgotrajen in načrten proces razvijanja posameznikovega znanja, spretnosti in navad, ki mu kasneje omogočajo vključitev v družbeno življenje in delo (Jereb, 1998). Iz navedenega sledi, da si danes izobraževanja ne moremo več predstavljati brez sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Hiter razvoj na področju računalništva in komunikacij tako pogosto povzroča težave uporabnikom, predvsem pa od učiteljev zahteva veliko ustreznih znanj, poznavanje novosti na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, motivacije in sposobnosti prilagajanja posamezniku (Gorjanc-Basaj, Čufar 2007). V svoji diplomski nalogi želim predstaviti sodobno IKT, stanje, novosti in spreminjanje tradicionalnega načina učenja ter poučevanja v osnovnih šolah po Sloveniji. Pri tem bom dala poudarek tudi konkretnemu projektu »E-središče«, ki je v začetni fazi.

v osnovnih šolah stran 1

http://www.fdv.uni-lj.si/Raziskovanje/vsak_center.asp?id=8

http://www.fdv.uni-lj.si/Raziskovanje/vsak_center.asp?id=8

http://www.fdv.uni-lj.si/



Izpostavila bom trenutno stanje opremljenosti predvsem z novo tehnologijo IKT v osnovnih šolah, glavne ovire pri njenem sprejemanju, prednosti uporabe ter kako IKT vpliva na izboljšanje vzgoje in izobraževanja. 1.2 CILJ IN NAMEN RAZISKAVE Cilj obravnavane vsebine je najti odgovore na vprašanja, kako povečati uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju ter kako motivirati učitelje in učence. Predvsem sem želela poiskati odgovor na vprašanje, ali je IKT v zadostni meri prisotna v slovenskih osnovnih šolah in ali je izkoristek IKT v šolah zadovoljiv s strani učiteljev, učencev, staršev ter zunanjih uporabnikov. 1.3 METODE DELA V diplomski nalogi bom odgovore na zastavljena vprašanja poiskala s pomočjo metode intervjuja, povzetka že opravljenih raziskav in proučitvijo dokumentacije.

2 SODOBNA INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V ŠOLSTVU V začetku bom opredelila in razložila pojem IKT, ker je marsikomu ta termin tuj, morda celo neznan. V literaturi najdemo različne definicije pojma IKT. V širšem pomenu IKT predstavlja sredstva, orodja, sisteme in tehnike, oziroma je definiran kot vse elektronske aparature, npr. računalnik, internet, DVD-zapisovalnik, kalkulator, televizija, interaktivni kabelski sistem, sateliti, teletekst, multimedijski komunikacijski sistemi itd. (Hawkridge, 1985, str. 9). V novejših teorijah IKT predstavlja tehnologijo v bolj družbenem smislu, saj zajema različne načine elektronskega komuniciranja med ljudmi ne glede na uporabo v osebne, korporativne ali servisne namene (Jussawalla, 2001, str. 30). Slovenija ima namen s pomočjo Strategije razvoja informacijske družbe spodbuditi razvoj informacijske družbe v Sloveniji do leta 2010 ter tako postaviti usmeritve razvoja z upoštevanjem tehnološkega, družbenega in zakonodajnega okvirja. IKT je trenutno najmočnejša sila rasti in zaposlovanja v Evropi. Četrtina rasti bruto domačega proizvoda (krajše BDP) EU in 40 % rasti (0,7 od 1,4 % BDP v obdobju




1995–2000, ko je industrija informacijsko-komunikacijske tehnologije ustvarila 8 % BDP držav članic) storilnosti je njena posledica. Razliko v gospodarski učinkovitosti industrijskih držav je moč pojasniti s stopnjo investiranja vanjo, stopnjo raziskav in uporabe ter s konkurenčnostjo informacijske družbe in medijske industrije. Zahtevnost tržnega okolja pri izdelkih in storitvah informacijsko-komunikacijske tehnologije spodbuja nastanek novih inovativnih izdelkov, procesnih in poslovnih modelov, ki se prenašajo tudi na druga področja in s tem spodbujajo širši razvoj inovativnega okolja (Strategija razvoja informacijske družbe v RS si2010). Ob širitvi inovativnosti moramo slediti potrebi in zahtevi po sodobnem pouku, ki naj bo čim bolj avtentičen, z veliko projektnega dela, sodelovanja, samovrednotenja možnosti, kar lahko dosežemo z uporabo sodobne tehnologije. Pouk s pomočjo računalnika ali bolje z IKT obsega njeno pomoč v vzgojno-izobraževalnem procesu povsod tam, kjer je to mogoče in smiselno. Namen računalnika oz. IKT kot učnega pripomočka je iskanje optimalnih elementov in pripomočkov za pedagoško učinkovitost ter za boljše doseganje vzgojno-izobraževalnih smotrov. Ena izmed prednosti, ki jih nudi pri tem IKT, je uporaba programske opreme, s katero lahko nazorno prikažemo in simuliramo razne pojave in pri tem nadomestimo predrago opremo, nevarne praktične vaje, predvsem pa vnesemo v poučevanje in učenje raziskovalno in problemsko ozračje (Gerlič, 2000). Stopnja vključevanja IKT v poučevanje določene učne skupine je odvisna od cele vrste dejavnikov, kot so digitalna pismenost, dostopnost računalniške tehnologije, didaktična primernost uporabe izobraževalnih tehnologij in podobno. Glede na dobro računalniško opremljenost šol je uporaba IKT dokaj nizka. Več o tem bom predstavila v nadaljevanju diplomske naloge.




Kdo so uporabniki IKT na OŠ Kje se uporablja IKT 1. Učitelj, vzgojitelj

• V zbornici, • kabinetu, • učilnici, računalnici, • splošni učilnici, specializirani učilnici, učilnici

za praktični pouk, • knjižnici - medioteki, • knjižnici - priprava gradiv, • računalniškem centru šole in • doma.

• V zbornici, • knjižnici - medioteki, • knjižnici - priprava gradiv, • knjižnici - stičišče intRonet in • doma.

2. Knjižničar

• V knjižnici - vodenje baze in izposoja, • medioteki, • knjižnici - priprava gradiv in • doma.

3. Učenci

• V učilnici, računalnici, • splošni učilnici, specializirani učilnici, učilnici

za praktični pouk, • knjižnici - medioteki, • knjižnici - priprava gradiv, • kabinetu in • doma.

4. Starši in obiskovalci

• V knjižnici - medioteki, • stičišču intRonetu.

5. Svetovalni delavec

• V zbornici, • kabinetu in • doma.

6. Tajnik

• V tajništvu, • knjižnici - medioteki in • doma.

7. Ostali (računovodja, vodja kuhinje, vzdrževalci, skladiščnik ...)

• V svojih delovnih prostorih in • doma.

Tabela 1: Trendi stanja strojne opreme na slovenskih osnovnih šolah (Gerlič, 2002)

Tabela 1 prikazuje, kje se nahaja strojna oprema v šolah in kdo so njeni uporabniki. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so v zadnjem desetletju v Sloveniji veliko investirali v računalniško strojno, programsko opremo in izobraževalna e-gradiva. Kljub sodobni opremi pa ne smemo pozabiti na prednosti in slabosti, ki jih prinaša IKT v izobraževalnem procesu, kot jih je opisala avtorica Jana Božnar v svojem članku (Božnar, 2004): Prednosti IKT IKT prinaša v izobraževalni proces veliko prednosti:

• z uporabo le te postane pouk v primerjavi s klasičnim podajanjem znanja bolj zanimiv,

• večja motivacija učencev in interaktivno sodelovanje vseh udeležencev v učnem procesu,

• večja baza podatkov, • natančnost in zanesljivost,




• simulacija različnih dogodkov, • uporaba slikovnega in glasbenega materiala (multimedija), • povezovanje znanja z ostalimi predmeti, • uporaba računalniške animacije, tridimenzionalne grafike in videa omogoča

boljše razumevanje pojmov, kot če bi jih učencem zgolj opisali ali besedno predstavili.

Slabosti IKT Nekaj glavnih slabosti:

• empatija in odzivanje (oprema IKT ni sposobna empatije in odzivanja na trenutno učno strategijo ter prilagajanja vsakokratnemu ozračju v razredu),

• ni topline (ne more nuditi topline v medčloveških odnosih), saj se učitelj s svojo občutljivostjo lahko odziva na konkretne učne, vedenjske in osebne probleme, ki se pojavijo pri posameznem učencu ali pa pri celotnem razredu in v tem smislu lahko prilagodi učni proces v razredu),

• neosebnost (s komunikacijskega vidika je računalniško poučevanje sicer objektivno, a brez subjektivnega vrednotenja, poudarkov in tudi brez možnosti za prilagajanje učenčevemu trenutnemu razpoloženju in njegovim problemom),

• mehanske slabosti (deluje mehansko brez spontanih povratnih informacij, zato ne bo mogel nikoli nadomestiti odnosa med učiteljem in učencem, ki omogoča celostno komunikacijo).

K zgoraj napisanemu lahko dodam, da učitelju uporaba učne tehnologije pomaga narediti pouk bolj raznolik, učne poti so raznovrstnejše, tako postaja učni proces in vsebina zanimivejša. Učenci so bolj motivirani, pridobivajo nove izkušnje in spretnosti, ki jih bodo potrebovali na svoji poti skozi življenje. IKT lahko v veliki meri pripomore k izboljšanju učnega procesa in je lahko odličen pripomoček in dopolnilo učiteljem. Pomembno je, da so učitelji usposobljeni za uporabo z orodji IKT in so se pripravljeni nenehno izpopolnjevati na tem področju. Da bi učitelj lahko uporabljal IKT pri svojem delu, se mora najprej seznaniti s strojno in programsko opremo, ki jo opisujem v naslednjem poglavju 2.1 STROJNA IN PROGRAMSKA OPREMA Strojna oprema Pod pojmom računalniška strojna oprema štejemo različno opremo, in sicer: računalnik, tiskalnik, digitalni projektor, DVD-predvajalnik, mikrofon, kamera, digitalni fotoaparat, televizija, ozvočenje, digitalna oglasna deska itd. Večina računalniške opreme na slovenskih osnovnih šolah je kupljena predvsem na javnih razpisih pristojnega Ministrstva za šolstvo in šport (v nadaljevanju MŠŠ). Izbor in konfiguracija računalniške opreme sta skladna z didaktiko uporabe računalniške tehnologije pri poučevanju in učenju. Poleg nabave računalnikov za




računalniške učilnice šole nabavljajo računalnike in ustrezno računalniško opremo za predstavitve, pripravo gradiv, laboratorije in delavnice, za knjižnice, zbornice … (operacijski sistem in pisarniški paket je licenčni in hkrati tudi odprtokodni) (Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva, str. 13).

Tabela 2: Stanje strojne opreme v slovenskih osnovnih šolah (Gerlič, 2005)

Tabela 2 prikazuje le osnovne trende na tem področju, vsekakor pa nas podatek okoli 13 učencev na računalnik ne umešča v povprečje najrazvitejših evropskih držav. Podatki povedo, da se stanje nabave računalnikov oz. IKT na osnovnih šolah razvija v pozitivni smeri. Raziskava o stanju strojne opreme v slovenskih osnovnih šolah v letu 2007 ni bila izvedena, se pa izvaja v letu 2009, vendar rezultati še niso objavljeni. V tabeli 3 in na sliki 1 je predstavljena strojna oprema v osnovnih šolah, ki jo je sofinanciralo MŠŠ v obdobju od 2006 do 2009.

Leto Št. kupljene računalniške opreme 2006 2007 2008 2009

osebni računalniki z LCD-monitorjem 5389 4520 0 4241

zmogljivejši osebni računalniki 838 0 0 0

prenosni računalniki 1135 1386 1939 0

projektorji 926 1021 1415 0

digitalni fotoaparati 526 302 0 165

digitalne videokamere 0 327 0 223

videokonference 32 24 0 11

Tabela 3: Stanje števila nove strojne opreme od 2006 do 2009 (Poročilo MŠŠ,

2009)

KATEGORIJA

1985

1987 1988

1990

1992

1994

1996

1998

2000

2003

2005

Skupno št. računalnikov 1079 1647 1802 1975 2568 3703 5754 7609 8318 12245 16062

Št. računalnikov na šolo 1,2 4 4,8 5,2 7,3 10 14 19 23 29,5 39,1

Št. učencev na računalnik 215 130 118 109 89 60 39 28 25 17,4 13,3




0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

oseb

ni raču

nalnik

z LCD m

onito

rjem

zmoglj

ivejši

oseb

ni raču

nalniki

preno

sni raču

nalniki

projek

tor

Digitalni

fotoap

arat

digita

lna vi

deok

amera

video

konfe

renca

2006200720082009

Slika 1: Število kupljenih računalnikov (Poročilo MŠŠ, 2009)

Poleg prikazene strojne opreme bo v letošnjem letu MŠŠ kupilo še najmanj 4836 manjših prenosnih računalnikov, katerih nakup in dobava sta še v teku. Programska oprema Programska oprema (tudi softwer ali program) je skupek računalniških programov, ki skupaj s strojno opremo računalnika tvorita celoto. Programska oprema je abstraktna zadeva, običajno pa se fizično nahaja v računalniškem pomnilniku. Na šolah uporabljajo več vrst programske opreme, kot so: - sistemska programska oprema: operacijski sistemi (npr. Windows, Linux),

pisarniški paketi (Microsoft Office, OpenOffice), - didaktična programska oprema oz. izobraževalna e-gradiva (CD-ji, DVD-ji …).

V diplomskem delu je ključnega pomena didaktična programska oprema, zato jo bom v naslednjih poglavjih podrobno predstavila. Didaktična programska oprema vzgojno-izobraževalnih zavodov je nabavljena predvsem prek javnih razpisov, manjši del so si šole priskrbele tudi prek razvojno-raziskovalnih projektov. Šole uporabljajo tudi že obstoječa in prosto dostopna gradiva na internetu, nekatera gradiva pa si učitelji oz. učenci izdelajo sami (Akcijski načrt nadaljnjega preskoka informatizacije šolstva, str. 13-14). S pomočjo strojne in programske opreme lahko uporabljamo novo, t. i. interaktivno tablo, ki v zadnjih letih z vso hitrostjo prodira v slovenske šole ter omogoča inovativen in sodoben pristop v izobraževalnem procesu. Več o interaktivni tabli bom povedala v naslednjem podpoglavju.


http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Program

http://sl.wikipedia.org/wiki/Strojna_oprema

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ra%C4%8Dunalnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik



2.1.1 INTERAKTIVNE TABLE

O interaktivni tabli v literaturi zasledimo različne definicije. V širšem pomenu jo Smith in soavtorji definirajo kot pripomoček za boljše poučevanje in podporo učenju.

Interaktivna tabla oz. kar tabla je orodje sodobnega časa, učitelju predstavlja pripomoček, ki mu močno olajša delo, skrajša čas priprave na uro ter poveča učinkovitost prenosa znanja na učenca. Interaktivna tabla v tujini že nadomešča tradicionalno tablo in kredo; verjetno bo tako kmalu tudi pri nas. Interaktivne table so namenjene predstavitvam in predavanjem, prikazovanju animacij in videa, uporabi predlog, dopisovanju, podčrtavanju, signiranju, hranjenju in posredovanju informacij (http://student.pfmb.uni-mb.si/~mriznar/eprirocnik_pomoc.html).

Računalnik in projektor sta odlična pripomočka, ki ju lahko še bolje izkoristimo, če ju povežemo z interaktivnimi tablami. Takšne table omogočajo enako funkcionalnost kot klasične table, na katere pišemo s kredo ali flomastrom. Interaktivne table prinašajo še nekaj več. Uporabljajo namreč digitalni način pisanja s pomočjo posebnega pisala, v katerem je vgrajen oddajnik. Nekatere table imajo celo tak vmesnik, ki omogoča pisanje s prsti, kar je idealno za mlajše generacije, ki imajo še težave s pravilnim držanjem pisala. Da bi lažje razumeli načine in možnosti, ki jih ponuja interaktivna tabla, je treba opredeliti samo delovanje table in kako postane tabla aktivna, še bolje, interaktivna. Kako deluje Sliko z računalnika projiciramo na interaktivno tablo, ki se tako spremeni v velik računalniški zaslon. Na tabli lahko predvajamo računalniško programsko opremo, spletne strani, zgoščenke in videoposnetke iz različnih virov. Tabla nadomešča kredo, navadno tablo, projektor, grafoskop, videorekorder in televizijski sprejemnik. Za razliko od projekcijskega zaslona pa je interaktivna tabla “aktivna”. Ko s pisalom pokažemo ali pritisnemo na ikone na tabli, se dejanje samodejno prenese v računalnik. Namesto da bi zagnali računalniški program z dvojnim klikom na miško, se preprosto s pisalom dvakrat dotaknemo ikone na tabli (http://www.miska.si/?id=132).


http://student.pfmb.uni-mb.si/%7Emriznar/eprirocnik_pomoc.html



Slika 2: Delovanje interaktivne table (interno gradivo podjetja Miška d. o. o., 2009)

Vrste elektronskih tabel Poznamo 6 različnih vrst elektronskih tabel (http://student.pfmb.uni-mb.si/~mriznar/eprirocnik_pomoc.html):

• Analogne Analogne table so občutljive na dotik. Ko se je dotakneš, se deformira in električni krog je sklenjen. S spremembo upornosti se določita koordinati dotika. Tako lahko, odvisno od izbora možnosti, rišemo črte ali pa izbiramo ikone. Ta vrsta tabel ponavadi ne podpira signalov, ki so posredovani z miško ali brezžično. • Elektromagnetne Pri teh tablah senzorji zaznavajo le signale, ki jih oddaja magnetno pisalo. Ta vrsta ponavadi podpira vse funkcije računalniške miške in signale prek daljincev. Prednost te tehnologije je tudi večja robustnost, tako da se lahko med pisanjem mirno z roko naslanjamo na tablo.






• Kapacitivne Tudi pri kapacitivnih tablah deluje niz žic, ki so pri tej vrsti za tablo. Te prek senzorjev zaznavajo dotik prstov. Prednost pred elektromagnetnimi je ta, da ne potrebujemo nobenih pisal. Vsa elektronika je za zaslonom, tako da je nevidna in posledično zaščitena pred vandalizmom. • Laserske Pri tem tipu je v obeh zgornjih kotih table nameščen po en infrardeči laser. Njuna žarka prečesujeta površino table kot dva svetilnika na morju. Zrcalo na pisalu odbije laserski žarek nazaj k viru. Tako se določi položaj pisala. Ta vrsta tabel ima najdaljšo življenjsko dobo, saj ima trdno podlago, ki jo sestavlja plast keramike na plasti kovine. Peresa in markerji so pasivni. Te table ne delujejo na dotik. • Ultrazvočne in infrardeče Pri teh tablah je značilno, da ko pritisnemo na površino, pisalo odda ultrazvočni ter infrardeči signal. Ultrazvočna mikrofona sprejmeta zvok ter izmerita razliko med časoma prihoda obeh signalov. S pomočjo triangulacije (izračun vseh kotov in ene stranice) se določita koordinati. Ta tehnologija dovoljuje prosto izbiro materiala, iz katerega je narejena tabla, vendar zahteva pisalo, katerega pisava se lahko briše brez uporabe tekočine. Ta vrsta tabel ne deluje na dotik. • Optične in infrardeče Pri optičnih in infrardečih tablah lahko pritisnemo na površino table, ker pisalo izsledi infrardeči žarek. Programska oprema nato izračuna njegov položaj. Površina je lahko iz katerega koli materiala. Ne potrebujemo posebnih pisal.

Prednosti interaktivnih tabel Motivacija pri učencih je ob ustrezni uporabi interaktivne table veliko večja. Pri uvodni motivaciji lahko izkoristimo možnost, da z enostavnim pritiskom na ikono dobimo na sliki le ustrezen delček zaslona. Na tablo projiciramo zakrito sliko in odkrivamo samo delčke slike. Učenci ugibajo, kaj prikazuje slika. Taka motivacija je običajno uspešna, saj slika pritegne otrokovo pozornost, še bolj pa možnost ugibanja. Če učenci ugibajo neuspešno, lahko prikazani del slike povečamo ali pomanjšamo.

Prednosti, ki jih prinaša interaktivna tabla pri poučevanju in učenju (prirejeno in dopolnjeno po Smith in soavtorji 2005, Bačnik 2007), so:

• interaktivnost in učinkovitost (interaktivnost moramo ločevati med t. i. fizično interaktivnostjo in t. i. pedagoško interaktivnostjo. Fizična interaktivnost učitelja s tablo v razredu ni vprašljiva. Različno pa je vključevanje učencev v interakcijo s tablo. Nekateri učitelji sploh ne vključujejo vanjo tudi učencev ali pa to počnejo v manjšem obsegu),

• fleksibilnost in raznovrstnost (fleksibilen pripomoček za vse starostne skupine in tipe učencev, prav tako je tudi raznovrstna zaradi možne vsebine pouka in aktivnosti, ki jih ponuja − ročne spretnosti),




• multimedijske/multimodalne predstavitve (uporaba raznolikih vrst izobraževalnih e-gradiv, učinkovitejša predstavitev, omogočen kontakt z učenci različnih učnih stilov),

• razvijanje (digitalnih) spretnosti IKT (neposreden stik učenec − učitelj, velika vidljivost in jasnost podob na tabli, učenci opazujejo, ustvarjajo),

• večja motivacija (učenca in učitelja), • podpora učiteljevemu načrtovanju, razvoju gradiv in refleksiji (podpora pri

načrtovanju učiteljeva dela, krajši čas (izmenjava učnih gradiv), možnost hranjenja in dopolnjevanja učnih gradiv).

Slabosti interaktivnih tabel Nekaj glavnih pomanjkljivosti interaktivne table, ki so jih izpostavili tudi učitelji po uporabi, so:

- tabla je občutljiva, če se jo premika po prostoru, - tabla se blešči (če je projektor nameščen nad tablo), - učenci, ki rešujejo naloge na tabli, jo ob enem lahko tudi senčijo, - interaktivna tabla je dražja od navadne bele table ali platna, ki jih lahko

uporabljamo skupaj s projektorjem. Seveda se kot pri vsaki stvari pojavijo pomankljivosti, ki se jih da z nadgradnjo tudi odstraniti ali omiliti in tako je tudi z interaktivno tablo. Ugotavljam, da izobraževalni sistem postaja z uporabo opreme IKT vse bolj interaktiven, raznovrsten in prijazen tako do učenca kot tudi do učitelja. Danes so učenci bolj motivirani pri sprejemanju novih večmultimedijskih informacij (slike, zvok, video, animacija itd.), učilnice pa postajajo vse bolj atraktivne. Posledično z dobro opremo IKT učilnice lahko dobimo hipermedijsko učilnico. Lahko tudi rečemo, da bo tradicionalno učilnico nadomestila učilnica prihodnosti, ki jo prikazuje Slika 3.

Slika 3: Hipermedijske učilnice (Gerlič, 2009)




Na sliki 3 vidimo, da učilnica prihodnosti vsebuje tudi interaktivno tablo. V letu 2007−2008 je MŠŠ za slovenske šole kupilo 380 interaktivnih tabel, v letu 2009 pa 626, kar pomeni, da je skoraj podvojilo nakup v zadnjem letu. Nove pristope, ki jih ponuja sodobna IKT, osnovnošolski učitelji spoznavajo prek uporabe e-gradiv, s katerimi se bomo seznanili v naslednjem poglavju. 2.2 IZOBRAŽEVALNA E-GRADIVA Sama sem se prvič srečala z računalnikom v srednji šoli, a to so bili le začetki spoznavanja računalnika pri predmetu računalništva. O e-gradivih se še ni kaj dosti vedelo, vsaj meni oz. moji generaciji tedaj niso bila predstavljena. Od takrat je minilo že kar nekaj let in učenci se ne ukvarjajo več z osnovami računalnika, vsaj ne v srednji šoli. Vse to se danes učijo že veliko prej, nekateri že v predšolski dobi. Tudi moja štiriletna otroka že veselo klikata z miško in pridno uporabljata e-gradiva, ki so namenjena otrokom v predšolski dobi. E-gradiva so danes prilagojena različni starostni skupini (najmlajše npr. vodijo skozi igro do novih znanj, motoričnih spretnosti itd.). Izobraževalno e-gradivo je didaktično obdelana vsebina, ki je prilagojena za uporabo ob podpori informacijske tehnologije, danes predvsem na spletu. Zaradi te prilagoditve ali bolje povedano zaradi izkoriščanja možnosti, ki jih ponuja splet, se bistveno razlikuje od tiskanega gradiva. Učenje je manj učinkovito, če ga učenec uporablja pasivno, to je gleda ali bere ne glede na njegovo obliko ali glede na to, ali je na papirju ali na zaslonu in ne glede na opremljenost s slikami, filmi in animacijami. E-gradiva na šoli lahko vključujemo v proces izobraževanja na različne načine: frontalni pouk, individualni pouk, delo v parih, domače delo, dodatni in dopolnilni pouk. Na šoli lahko e-gradiva vključimo pri vseh predmetih, npr. v prvi triadi ali pri posameznem predmetu – učitelju. Z vključevanjem e-gradiv v pouk lahko učitelj izboljša kakovost svojega dela. 2.2.1 ZGODOVINA IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV Prva e-gradiva, ki so se razširila v slovenskih šolah, so nastala že v začetku prejšnjega desetletja. Sprva predvsem didaktična programska oprema na CD-ROM-ih, DVD-jih, pozneje pa so nastala poleg didaktične programske opreme še e-gradiva na internetu, ki so danes najbolj uporabljena. Najbolj so e-gradiva razširjena v prvem triletju devetletne osnovne šole, čedalje manj pa višje v izobraževalnem sistemu (najmanj pri splošnih predmetih poklicnega izobraževanja). Nov zagon e-gradiv je Ministrstvo za šolstvo in šport vzpodbudilo z večjimi razpisi za e-gradiva (še posebej v okviru črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada), v želji, da bi strokovnjaki svoje nove zamisli o poučevanju in učenju realizirali z ustreznimi e-gradivi. Eden takih projektov je tudi projekt »mesec širjenja uporabe e-gradiv«, ki je prav tako sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. MŠŠ želi v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo, Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje ter Akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije (ARNES) spodbuditi preizkušanje in uporabo e-gradiv




pri pouku, pridobiti mnenja o njihovi uporabni vrednosti ter usmeritve za nadaljnji razvoj in nadgradnjo e-gradiv. Spekter nastalih e-gradiv na internetu je kar širok, čeprav vsebin posameznih predmetov primanjkuje. Še posebej nova e-gradiva lahko uporabljajo pri matematiki (v zadnjem letu je nastalo veliko gradiv za vse razrede osnovne šole), fiziki in naravoslovju. E-gradiva na internetu so v tako imenovanih spletnih učilnicah, ki omogočajo vse, kar omogočajo klasične učilnice, le da na drugačen način prek računalnika (interno gradivo MŠŠ, 2008). 2.2.2 NAMEN IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV Izobraževalna e-gradiva so namenjena (Čampelj, Rajkovič 2007):

• učenju in poučevanju – v živo, • učenju in poučevanju na daljavo – virtualno, • dopolnilnemu učenju za življenje in delo, • igri ali celo zabavi.

Iz tega lahko sklepamo, da so izobraževalna e-gradiva namenjena učenju in poučevanju kjer koli in kadar koli ter namenjena tako formalnemu kot neformalnemu izobraževanju. 2.2.3 VRSTE IZOBRAŽEVALIH E-GRADIV Izobraževalna e-gradiva, ki jih uporabljajo učitelji in učenci kot pripomoček pri poučevanju in učenju, delimo na (Gerlič, 2007, str.62):

• izobraževalno programsko opremo (CD-ROM, DVD-ROM-oblike), • preizkusno izobraževalno programsko opremo (CD-/DVD-ROM ali spletne

oblike), • spletno izobraževalno programsko opremo.

Po rezultatih raziskav, ki si jih bomo podrobneje ogledali v nadaljevanju, uporabljajo naše osnovne šole predvsem različno tujo in domačo izobraževalno programsko opremo CD-/DVD-ROM-oblike. IKT se v naših osnovnih šolah po rezultatih teh raziskav uporablja pri pouku s strategijami, ki so značilne za zgodnje in poznejše faze uporabe računalnikov v razvitih državah. Učitelji v Sloveniji uporabljajo enostavnejše in tudi zahtevnejše izobraževalne programske pakete. Na samem začetku uvajanja IKT so bile naše šole prisiljene uporabljati predvsem ponudbo raznih posameznih proizvajalcev, v zadnjem času pa se e-gradiva že selijo na svetovni splet (Gerlič, 2007, str. 62). Torej lahko rečemo, da poznamo več vrst e-gradiv, ki jih ločimo po tem: kdo je njihov avtor, uporabnik, čemu so namenjena e-gradiva in kakšna je njihova tehnična izvedba. Predvsem sta pomembna vidika avtor in tehnična izvedba e-gradiv, ki jih opisujem spodaj.




Tehnična izvedba e-gradiv E-gradiva se delijo glede na tehnično izvedbo na didaktično programsko opremo, spletne strani in spletne aplikacije

Slika 4: Didaktična programska oprema spletne aplikacije (CD-ROM, Jezični dohtar)

Slika 4 prikazuje didaktično programsko opremo na CD-ROMU, ki jo pri pouku uporabljamo za začetno motivacijo učencev, za samostojno učenje, utrjevanje učne snovi in ponavljanje.

Slika 5: Primer e-gradiva, dostopnega na spletni strani (http://www.e-

um.si/index.php)

Slika 5 prikazuje prosto dostopno e-gradivo s področja matematike na spletu.


http://www.e-um.si/index.php

http://www.e-um.si/index.php



Slika 6: Primer spletne učilnice za pouk matematike

(http://ucilnica.abecednik.net/mod/resource/view.php?id=132)

Slika 6 prikazuje spletno učilnico s področja 1. triletja na spletu za učenje poštevanke. Poleg naštete programske opreme je ta na voljo v spletnih učilnicah. Učenci ob računalniku in spletu dostopajo do različnih virov informacij, učnih gradiv, ki jih učitelj predhodno pripravi npr. v spletni učilnici ali na zato namenjenih spletnih straneh šole. Spletna učilnica Moodle nam omogoča tudi spremljanje aktivnosti učencev, npr. kolikokrat so si e-gradivo ogledali in kako uspešni so bili pri reševanju nalog. Avtorska izvedba e-gradiv E-gradiva, ki jih pripravljajo različni avtorji, se razlikujejo glede na (Čampelj, 2007):

• e-gradiva posameznika (manj zahtevna e-gradiva, ki jih lahko pripravi učitelj ali učenec),

• e-gradiva skupine avtorjev (e-gradiva vsebujejo tehnične in multimedijske vsebine, ki jih izdela skupina učiteljev ali učencev),

• e-gradiva, ki jih izdelajo profesionalne skupine (zahtevnejša e-gradiva, ki jih izdelajo strokovnjaki).

2.2.4 PREDNOSTI IZOBRAŽEVALNIH E-GRADIV Interaktivni in multimedijski elementi so glavna prednost e-gradiv, ki zelo pritegnejo prednosti, kot so: višja kakovost poučevanja, inovativnost pri pouku, večja učenčeva pozornost. Učitelji iz svojih izkušenj poučevanja z e-gradivi potrjujejo dobre rezultate pri individualnem delu in delu v parih. Pravijo, da je z uporabo e-gradiv povezovanje


http://ucilnica.abecednik.net/mod/resource/view.php?id=132



znanj med seboj boljše, prav tako pa je tudi boljši dostop do informacij prek interneta. Pomembna prednost je, da so izobraževalna e-gradiva prosto dostopna in dosegljiva vsem. Treba je poudariti, da imajo e-gradiva poleg multimedijskih učinkov še vrsto drugih prednosti: motiviranost učencev je ena od njih in seveda posledično s tem večji obseg pridobljenega znanja. Nikakor ne smemo pozabiti, da lahko e-gradiva nadgrajujemo in spreminjamo ter jih tako naredimo zopet aktualna in uporabna. E-gradiva so lahko namenjena tudi otrokom s posebnimi potrebami, za katere morajo biti še posebej prilagojena, razumljiva in dosledna. Pouk s pomočjo e-gradiv se zelo obogati, vsebina je predstavljena bolj »živo« (tudi z drugimi orodji IKT) in tako pritegne tudi zahtevnega poslušalca (http://www.svarog.si/e-izobrazevanje).

2.2.5 AVTORSKE PRAVICE E-GRADIV Razvoj e-gradiv prinaša spremembe na področju produkcije, ker so se spremenile okoliščine ustvarjanja le-teh. Avtorske pravice lahko predstavljajo pomembno zakonsko omejitev za uporabo in razvoj e-gradiv. Avtorji in lastniki materialnih avtorskih pravic lahko danes ponudijo svoja dela tako, da jih zaznamujejo s svoboščinami, v skladu s katerimi želijo, da njihova dela svobodneje krožijo med uporabniki. Toda vseeno zadržijo vse tiste pravice po avtorskem pravu, za katere menijo, da jih na posameznih delih morajo zadržati. To lahko storijo z uporabo »Creative Commons«, ki bo pripomogla k večji produkciji samih e-gradiv. V Sloveniji so licence »Creative Commons«, ki so slovenske različice licenc, avtorjem na voljo od leta 2005 (http://creativecommons.si/). Na koncu tega poglavja lahko zaključim, da e-gradiva prinašajo novo kakovost učenja in poučevanja ter ponujajo nove možnosti učiteljem in učencem. Učitelji se pri tem soočajo z novimi izzivi, pred katere jih postavlja sodobna IKT. Od njih se zahteva stalno izobraževanje in usposabljanje. Zato se v nadaljevanju osredotočam na Središče za e-šolstvo, ki združuje svetovanje in podporo učiteljem, razvoj in uvajanje e-gradiv ter usposabljanje in izobraževanje učiteljev. 3 SREDIŠČE ZA E-ŠOLSTVO Ministrstvo za šolstvo in šport je na javnem razpisu za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predvidoma za obdobje 2008–2013 (Ur. l. RS št. 110/08, 21. 11. 2008, sprememba Ur. l. RS št. 1/2009, 9. 1. 2009) izbralo tri projekte, katerih cilj je nadgradnja obstoječih dejavnosti na področju usposabljanja učiteljev in drugih


http://www.svarog.si/e-izobrazevanje/



strokovnih delavcev ter na področju svetovanja, didaktične podpore in tehnične pomoči vzgojno-izobraževalnim zavodom (http://www.mss.gov.si). V okviru tega javnega razpisa se je vzpostavilo e-središče, ki je namenjeno potrebam koordinacije in skupnega vodstva vseh treh projektov, v okviru katerega se bodo izvajale vse dejavnosti omenjenih projektov. Razpis delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Cilj javnega razpisa je nadaljnji razvoj izobraževalnega sistema, predvsem razvoj novih možnosti uporabe IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije) v izobraževanju ter širjenje novih pristopov med vzgojitelje, učitelje in posledično učence. Namen javnega razpisa je povečati ponudbo izobraževanja, svetovanja, didaktične in tehnične podpore ter pomoči vzgojiteljem, učiteljem, ravnateljem in drugim izobraževalcem na področju uporabe IKT pri poučevanju in učenju. Z javnim razpisom naj bi povečali ponudbo izobraževanja, svetovanja ter didaktične in tehnične podpore ter pomoči vzgojiteljem, učiteljem, ravnateljem in drugim izobraževalcem na področju uporabe IKT pri poučevanju in učenju. Na sliki 7 želim predstaviti glavne cilje projektov na področju informatizacije šolstva in v okviru Središča za e-šolstvo, ki so:

Slika 7: Sklopi projekta Središča za e-šolstvo (Miška d. o. o.)

Osnovne smernice razvoja šolskega prostora in celosten pristop k izzivu kažejo na enako pomembnost vseh faz in nivojev informatizacije – od opremljanja, razvoja e-storitev in e-vsebin do uporabe le teh v pedagoškem procesu, samo enoten celosten pristop k izzivu informatizacije šolstva predstavlja ustrezen odgovor na izziv in informatizacije slovenskega šolstva za obdobje naslednjih 2–3 let.


http://www.mss.gov.si/



Kot je razvidno iz Slike 7, je razpis razdeljen na tri glavna področja, skupaj v 4 sklope: I. razvoj in izvedba svetovanja ter podpore e-kompetentnim šolam Dejavnosti v okviru sklopa I. so: izvajanje svetovanja, didaktična podpora in tehnična pomoč vzgojno-izobraževalnim zavodom (vrtci, osnovne in srednje šole, poklicne in strokovne šole, višje šole, šole in zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, dijaški domovi, glasbene šole). Sklop I. se deli na dva podsklopa:

- I.1 (vzhodna Slovenija) in - I.2 (zahodna Slovenija).

Dejavnosti obeh podsklopov so enake. II. razvoj in uvajanje e-gradiv

SKLOP II.: razvoj in uvajanje e-gradiv (vrtci, osnovne šole, gimnazije oz. splošno srednje šolstvo, poklicne in strokovne šole, višje šole, šole in zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami).

Vsa nastala e-gradiva in druga gradiva bodo poleg izobraževanja učiteljev namenjena brezplačni uporabi v vzgojno-izobraževalnem procesu, tj. podpori obstoječim izobraževalnim programom, učnim načrtom in katalogom znanja (vzgojiteljem, učiteljem, učencem in drugim na vzgojno-izobraževalnih zavodih, doma …). Namen je pridobiti multimedijska in interaktivna e-gradiva, ki razvijajo in uvajajo različne didaktične pristope.

III. razvoj in izvedba usposabljanja e-kompetentnih učiteljev

Glavna področja razvoja in izvedbe usposabljanja e-kompetentnih učiteljev so: • e-kompetentni učitelj, • računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti, • timsko vodenje informatizirane šole.




Organizacijski načrt dejavnosti v projektu E-kompetentni učitelj prikazuje naslednja slika.

Slika 8: Koordinacija znotraj e-središča (Miška d. o. o.)

Iz Slike 8 je razvidno, da je zelo pomembna medsebojna koordinacija projektov, povezovanje in usklajevanje vsebinskih sklopov ter stalna in skupna koordinacija z MŠŠ. Prednosti e-središča je verjetno kar nekaj, sama bi rada izpostavila predvsem znanje, ki se kopiči z druženjem strokovnih delavcev s podobnimi interesi. Člani e-središča bodo skrbeli za sodelovanje z drugimi sorodnimi projekti ter ostalimi akterji na področju informatizacije šolstva. V sklopu e-središča naj bi poskrbeli za izgradnjo in koordinacijo informacijskega sistema, ki bo zadovoljil potrebe vseh sklopov (Miška d. o. o). 3.1 USPOSABLJANJE UČITELJEV V zadnjih letih se je učiteljski poklic zelo spremenil. Učitelji bi morali biti usposobljeni za ravnanje v vseh pedagoških situacijah. Morali bi imeti najbolj sveže strokovno znanje, da bi lahko obvladovali vse, kar prinašajo novi časi: nove tehnologije, naraščajočo različnost učencev, vse večjo avtonomijo lokalnih skupnosti in šol v razmerah stalnega spreminjanja družbenega in političnega konteksta. Učiteljem uporaba IKT v učnem procesu še vedno predstavlja zahteven, nejasen in oddaljen cilj. Pogosto je uspešna uporaba IKT in projektnega dela odvisna le od




posameznih navdušenih učiteljev, zato tudi ni dovolj razširjena med šolami. Posamezni učitelj je postavljen pred dilemo obdržati ustaljene preverjene načine poučevanja, ki zagotavljajo uspehe, ali eksperimentirati z učenjem s pomočjo projektnega dela ali uporabe IKT, katerih dolgoročni učinki še niso dobro znani. Kaj torej storiti, kako začeti? Pomembno je, da učiteljem uporaba nove tehnologije ne predstavlja odpora. IKT je le orodje, ki lahko pomaga pri poučevanju, tako kot je že stoletja to vlogo opravljala tabla, kot so knjige dobro učno gradivo in razni učni pripomočki dober demonstracijski vir za poizkuse (Plevnik, 2005). Do konca leta 2010 se pričakuje, da bosta aktivno vključeni vsaj dve tretjini vseh šol (vrtci, OŠ, SŠ, PRIL, DD, višje šole), do 2013 pa predvidoma še vse ostale. Predvidevajo se stalni obiski in preverjanja na terenu. Pričakovan rezultat je, da bo »on-line« vsaj 80 vzgojno-izobraževalnih zavodov mesečno. Svetovanja, didaktične podpore in tehnične pomoči bo mesečno deležnih v povprečju najmanj 500 učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Pričakuje se, da bo na seminarjih »e-kompetentni učitelj« vsako leto vsaj 7000 udeležencev. Danes se izobraževanje izvaja na bolj pester način, kar pomeni večjo dejavnost učencev, mlajših in starejših. Za tako delo pa moramo že sedaj ustrezno usposobiti učitelje v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Ustvarjanje različnih, za učenca zanimivih situacij, je za učitelja v današnjem svetu težka naloga. Številne informacije, različni mediji in tehnologije so mu pri tem ustvarjanju v pomoč. Tako je treba v pouk vpeljati poleg frontalne oblike tudi druge oblike dela, ki zahtevajo učiteljevo znanje uporabe IKT, ki ga učitelji pridobivajo na izobraževanjih oz. usposabljanjih (Trček, VIVId 2007, 122). Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja tudi v Evropi je eden od treh glavnih ciljev lizbonskega procesa, ki naj bi jih dosegli do leta 2010. Sodobno izobraževanje zahteva vedno več lastne pobude in sodelovanja s strani učiteljev, učencev in staršev, ker postajajo v izobraževalnem procesu bolj samostojni, aktivnejši in imajo takojšnjo povratno informacijo ter večji pregled oziroma kontrolo nad svojim znanjem (Jereb, Šmitek, 2002).

3.1.1 VRSTE USPOSABLJANJ Vrste usposabljanj, ki se izvajajo:

• seminarji, • konference, • samoizobraževanje.

Seminarji Namenjeni so za:

• vzgojitelje in učitelje, • računalnikarje – organizatorje informacijskih dejavnosti, • vodstvene delavce (ravnatelji, pomočniki).




Seminarji za vzgojitelje in učitelje so namenjeni poučevanju in dodatnemu izobraževanju učiteljev za uporabo IKT v vzgojno-izobraževalnem procesu. Na seminarjih predavajo izkušeni multiplikatorji. Nekateri seminarji so pripravljeni v obliki delavnic in usmerjeni v izmenjavo izkušenj. Poleg teh seminarjev se posebej organizirajo seminarji, namenjeni računalnikarjem in vodstvenim delavcem. Pri pripravi programa seminarja (in seminarskega gradiva) praviloma sodelujejo:

• izvrstni učitelji z izkušnjami, • svetovalci ZRSŠ in CPI ter ŠR, • strokovnjaki (profesorji in drugi) s fakultet.

Večina seminarjev poteka v živo, v zadnjem času del seminarjev poteka tudi na daljavo (dodatno usposabljanje prek spletnih učilnic in podpora pri uporabi pri pouku). Na seminarjih učitelji pridobivajo kompetence za uporabo e-gradiv (didaktična programska oprema, CD-ji, DVD-ji) in strojne opreme (digitalni fotoaparati in kamere, videokonference …), ki jo imajo na šolah. S tem se učinkovitost seminarjev poveča. Učitelji sicer pridobivajo:

• osnovne IKT-kompetence, • splošno-didaktične kompetence, • specialno-didaktične kompetence, • kompetence za vodenje informatizirane šole, • računalnikarji – organizatorji informacijskih dejavnosti na osnovni šoli pa

specialna znanja. Konference in drugi strokovni zbori Glavni namen konferenc in drugih strokovnih zborov je izmenjava in širitev izkušenj na področju šolstva in IKT, pridobivanje novih znanj pri uvajanju in inovativni uporabi IKT v šolah. Večina konferenc je mednarodnega značaja. Udeleženci konferenc so večinoma učitelji in profesorji osnovnih ter srednjih šol. V nadaljevanju predstavljam nekaj pomembnih konferenc na področju IKT v slovenskih šolah, kot so:

• VIVID Vsako leto se v okviru vzgoje in izobraževanja v informacijski družbi odvija konferenca mednarodne razsežnosti. Konferenca je pravi zaklad za srečanja učiteljev, strokovnih delavcev, ki si želijo izmenjati izkušnje z uporabo novih tehnologij in se naučiti kaj novega.

• SIRIKT Ena od bolje obiskanih konferenc je konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT, krajše SIRIKT, ki se vsako leto odvija v Kranjski gori. To je priložnost za vse pedagoške delavce, učence in dijake, ki pri svojem delu uporabljajo sodobna orodja digitalne dobe, da pri tem izmenjajo mnenja, probleme in rešitve.




• INFOKOMTEH V Ljubljani je letos prvič potekala mednarodna konferenca InfoKomTeh 2009, kjer so raziskovalci in strokovnjaki predstavili največje dosežke v domeni IKT, in sicer na področju e-zdravja, e-izobraževanja, e-poslovanja, e-energetike, e-telekomunikacij ter predstavili možnosti za črpanje sredstev iz nove finančne perspektive EU (http://www.infokomteh.com/). Samoizobraževanje Samoizobraževanje je odvisno od vsakega posameznika in njegove motivacije. Obstajajo različne možnosti samoizobraževanja: prek spleta, z uporabo strokovne literature in različne didaktične izobraževalne opreme. V praksi je žal ta možnost dokaj neizrabljena. Po podatkih Ministrstva za šolstvo in šport se je od leta 1994 do septembra 2005 izobraževalo več kot 54.000 vzgojiteljev in učiteljev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev iz vseh slovenskih vrtcev, šol, dijaških domov in fakultet, ki izobražujejo učitelje. Izvedenih je bilo več kot 4300 seminarjev (predvsem tridnevnih; tudi eno in dvodnevni). Več kot 70 % učiteljev je obiskalo seminarje. Učitelji izbirajo izobraževanje po Katalogu izobraževanja. Izobraževanje poteka na šolah v ustrezno opremljenih prostorih čim bližje udeležencem. Izobraževanje naj poteka na šolah – tj. učilnicah, ki so ustrezno opremljene (št. računalnikov, LCD-projektor in imajo ustrezno povezavo v internet, pohištvo …), poleg tega to omogoča nizko najemnino glede na trg, saj ministrstvo opremo šolam sofinancira in je med pogoji sofinanciranja tudi, da morajo VIZ dati opremo na razpolago izobraževanju učiteljev. Izobraževanje poteka v računalniških učilnicah vzgojno-izobraževalnih zavodov po vsej Sloveniji, čim bližje udeležencem seminarjev (Akcijski načrt Ministrstva za šolstvo in šport, 2006). Usposabljanje učiteljev ostaja najpomembnejše področje – učitelji so hkrati nosilci napredka in ovira za hitrejši razvoj. Na področju izobraževanja učiteljev MŠŠ bo v okviru Evropskega socialnega sklada zagotovilo sredstva za nadaljnji razvoj, in sicer:

- standard e-kompetentni učitelj, ki naj bi ga v naslednjem desetletju dosegel praktično vsak učitelj (zagotoviti tudi preverjanje znanja).

Formalno izobraževanje učiteljev – fakultete bodo morale biti bolj inovativne ter tudi same razvijati in jih vključevati v izobraževanje bodočih učiteljev. Za lažjo predstavo si spodaj poglejmo graf z naslovom, kako pogosto učitelji uporabljajo IKT pri pedagoških dejavnostih glede na predmet poučevanja.


http://www.infokomteh.com/



Slika 9: Uporaba IKT pri pedagoških dejavnostih glede na predmet poučevanja

(Baza SITES, 2006)

Iz slike 9 je razvidno, da glede na predmet poučevanja IKT v nekoliko večji meri uporabljajo učitelji naravoslovja. Učitelji naravoslovja uporabljajo IKT v 68 % primerov. Najpogosteje jo uporabljajo pri pomoči in svetovanju učencem pri raziskovanju in iskanju podatkov. 3.1.2 CILJI USPOSABLJANJA UČITELJEV

Cilji usposabljanja učiteljev so (Gerlič, 2003):

• Učitelji predstavijo učencem osnovne informacije o IKT, njenem delovanju, aplikacijah in posledicah, ki jih bo prineslo uvajanje IKT v njihova življenja.

• Učitelje je treba usmeriti k pridobivanju znanj in spretnosti, ki so povezana z uporabo sodobne tehnologije, da se bodo lažje in hitreje vključevali v svoje delo.

• Učiteljem se z usposabljanjem izboljšajo pogoji učenja in poučevanja.




3.2 SVETOVANJE IN DIDAKTIČNA PODPORA ŠOLAM IN UČITELJEM Svetovanje in didaktična podpora šolam in učiteljem potekajo v okviru Središča za e-šolstvo, ki se deli na dva sklopa (vzhodna Slovenija in zahodna Slovenija), katerih dejavnosti so enake. Dejavnosti za šole v okviru obeh sklopov so naslednje (slika 10): 1. svetovanje vodstvu šole na vseh področjih informatizacije posamezne šole, 2. didaktična podpora in svetovanje učiteljem, vzgojiteljem, učencem in drugim za uporabo IKT pri poučevanju in učenju, 3. tehnična pomoč.

Slika 10: Osnovni stebri podore VIZ-om – svetovanje (Miška d. o. o.)

V okviru projekta pa poteka tudi: - koordinacija s središčem za e-šolstvo, - razvoj svetovanja, didaktične in tehnične podpore ter pomoči ter redno usposabljanje sodelavcev.

3.3 NOVI VLOGI UČITELJA IN UČENCA Z uporabo IKT in e-gradiv pri pouku povečamo motiviranost učencev in pritegnemo večjo pozornost učencev. V učnem procesu postanejo učenci bolj aktivni in imajo učitelji večji nadzor nad njimi. Z uvajanjem IKT in e-gradiv se bistveno poveča dostopnost učencev do znanja. Posledično pa se tudi učitelji izobražujejo in lažje ostajajo konkurenčni na trgu delovne sile. Poznavanje IKT učitelju omogoča izdelavo kakovostnih e-gradiv in pripomočkov za učenje ob računalniku. Zmanjša se čas, ki je potreben za administracijo (npr. urna učna priprava na pouk). Z uporabo IKT in e-gradiv tudi pripomoremo k izboljšanju informacijske pismenosti učencev. Že danes smo skoraj vsi poklicno odvisni od uporabe IKT. Le-ta pa postaja vse bolj prisoten tudi pri domačih opravilih (http://www2.arnes.si/~breber1/zg/clanki/ikt_e-gradiva09.pdf).


http://www2.arnes.si/%7Ebreber1/zg/clanki/ikt_e-gradiva09.pdf



Učitelji bodo postajali vse bolj koordinatorji, motivatorji, usmerjevalci ter tisti, ki vzgajajo in pomagajo pri vrednotenju informacij, ki jih dnevno sprejemajo učenci. Šola nima več monopola nad znanjem, zato bo potrebna večja uravnovešenost vzgojnih in izobraževalnih ciljev – njena osnovna naloga bo pripraviti učence na življenje. Bodoči učitelji potrebujejo vse več znanja s področja psihologije, sociologije, pedagogike, saj je življenje zahtevna in kompleksna resničnost. Postati bi morali bolj problemsko orientirani, na različna vprašanja bi morali sami poiskati različne odgovore, saj ni ene same in dokončne rešitve. To pa zahteva od učitelja veliko mero odprtosti za drugačnost, srčnost, znanja in ustvarjalnost. Vpliv informacijsko-komunikacijske tehnologije se izredno povečuje. Učenje se ne odvija samo v razredu, ampak povsod. Tehnologija se ves čas razvija in razširja in pri tem je ključno vprašanje, kako naj jo uporabljamo kakovostno. Nova pedagogika v informacijsko-računalniškem izobraževanju naj bi povezovala klasično učenje in učenje na daljavo, delo v resničnih in virtualnih skupinah. Vloga učitelja v spremenjenem vzgojno-izobraževalnem procesu postaja vse bolj tudi socialna vloga. Pri tem je pomemben tudi pristen medoseben odnos (Božnar, IS 2004, str 3). Z novimi pristopi spodbujamo aktivnost učencev že pri samem pouku, vse bolj so vešči uporabe interneta, vključujejo se v projekte in povezujejo v skupine skupaj s starši. Učenec pri pouku ni več pasivni sprejemnik, ampak postaja aktivni in kritični sooblikovalec posameznega predmeta. To od učenca zahteva določeno tehnično usposobljenost, predvsem pa kritičnost, sposobnost refleksije, občutek za realnost in smisel za vse vidike človekovega delovanja. Takšen način zahteva od učenca zrelo, odgovorno in samostojno ravnanje. Obstaja nevarnost, da bi učence preveč usmerili v virtualni svet, v katerem bi se izgubila skupina kot taka oz. razred in bi medsebojna povezava potekala predvsem v virtualnem svetu interneta. Učencev zaradi novih možnosti izobraževalne tehnologije ne smemo osiromašiti za pristne medsebojne odnose in stike, lepoto narave ter neposredno doživljanje in okušanja sveta, ki nas obdaja (Božnar, IS 2004, str 3). Iz omenjenega sklepam, da učitelj in učenec pridobivata novi vlogi s poudarkom na medsebojni interakciji. Pomembno je izpostaviti, da čeprav se je vloga učitelja v zadnjem času močno spremila, njegova vloga še vedno ostaja ključnega pomena pri podajanju informacij in usmerjanju učencev v izobraževalnem procesu. 4 STANJE V SLOVENIJI Že v letu 1993 je Slovenija zagotovila pogoje za daljnoročni sistematični preskok na področju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri poučevanju in učenju, s tem pa postala ena od prvih evropskih držav na tem področju. V letu 1999 je bil podobno kot v ostalih državah v zahodni Evropi ugotovljen vse večji prepad med učitelji, ki so IKT osvojili kot del življenja in dela šole, ter tistimi, ki IKT niso uporabljali niti za svoje delo, še manj pa pri delu z učenci. V letu 2000 je bila pripravljena strategija za nov preskok, s katerim bi se s približno 10-krat večjimi sredstvi izvajale široko zaznamovane dejavnosti, ki bi zajele praktično vse vzgojitelje, učitelje in ravnatelje, pa tudi učence in jih motivirala za uporabo IKT pri




poučevanju in učenju ter hkrati povzročila nov dvig kakovosti pouka in drugih dejavnosti šole. Poleg tega bi z IKT učenci pridobili znanja in spretnosti za novo kakovost življenja – komunikacija, samoizobraževanje oz. vseživljenjsko učenje, iskanje in vrednotenje informacij … Na podlagi analiz rezultatov informatizacije lahko obravnavamo proces kot uspešen, vendar pa je proces informatizacije šolstva še vedno vzporeden z običajnim življenjem šol. Kritična masa učiteljev, ravnateljev ter strokovnjakov na drugih institucijah (ZRSŠ, CPI, Šola za ravnatelje …), ki bi informatizacijo razumeli kot del življenja v šoli, še ni dosežena. Posledice tega so, da se informatizacija ne izvaja celovito, ampak v večini primerov le delno (šole nimajo potrebnega znanja, želje in ustrezne podpore). Stanje informatizacije šol po podatkih iz leta 2008 je na »relativno« dobri ravni v primerjavi z ostalimi članicami EU le na področju opremljenosti. Na področju uporabe in dostopnosti storitev pa je stanje precej slabše. Predvideva se, da je takšno stanje neposredna posledica nezadostnega sistematičnega pristopa v preteklosti, ki je šole prisilil v iskanje in razvoj lastnih rešitev. Tak pristop je nujno vodil do razdrobljenosti, raznovrstnih rešitev, visokih obratovalnih stroškov in pomanjkljive informatizacije šol. Očitno bi bilo potrebno in smiselno dvigniti nivo informatizacije na področju zaledne (back-office) podpore delovanju VIZ in prav tako na področju e-gradiv oziroma na področju e-učenja. Že programski svet za informatizacijo šolstva je predlagal, da se pristopi k celoviti informatizaciji VIZ (vključiti bi bilo treba vse akterje), ker se bo v nasprotnem primeru razvojno zaostajanje v primerjavi z ostalimi državami EU še povečevalo. Učitelji so usposobljeni za samostojno rabo IKT. Število ur izrabe IKT pri pouku raste, prav tako se veča število smiselno izrabljenih ur IKT. Učitelji se zavedajo pomena in možnosti IKT in so v zadnjih letih opravili velik razvoj na tem področju. Nujna je izvedba delavnic, ki bi učitelje navdušila za uporabo IKT in spodbudila za udeležbo seminarjev v okviru e-središča. Primernost seminarjev o uporabi spletnih učilnic pri pouku bi morala biti prioriteta, vendar bo treba nekoliko uskladiti razpoložljive programe s šolskim informacijskim sistemom. Nujen je dober kontakt med predavatelji in avtorjem sistema. Učitelji menijo, da imajo premalo časa za uporabo IKT, ki jo uporabljajo predvsem za pripravo na učne ure in predstavitev učne snovi, najmanj pa IKT uporabljajo pri terenskih dejavnostih in laboratorijskih poskusih, za sodelovanje s starši, spodbujanje sodelovanja med učenci ter za svetovanje posameznim učencem. Ministrstvo za šolstvo in šport v okviru svojih zakonskih pristojnosti zagotavlja sredstva, namenjena nadaljnjemu opremljanju vzgojno-izobraževanih zavodov z računalniško strojno, multimedijsko in programsko opremo, izdelavo didaktičnih aplikacij, e-gradiv ter izgradnjo računalniških omrežij in povezavo le-teh v internet. Sredstva so namenjena tudi za promocijo procesa informatizacije šolstva, mednarodne dejavnosti na področju informatizacije šolstva ter za razvojno-raziskovalne namene. Cilj vlaganj v to področje je zagotoviti ustrezno informacijsko




in komunikacijsko pismenost v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe (interno gradivo MŠŠ). Strategija nadaljnjega razvoja temelji na izpopolnjevanju dosežene ravni informacijske pismenosti in opremljenosti oziroma še več, graditi želimo na višji ravni, ki povečuje kakovost poučevanja in učenja ter pri tem uresničevati aktualne nacionalne in evropske strateške dokumente (npr. lizbonska strategija v okviru uresničevanja integriranih smernic za rast in zaposlovanje, upravljanje z znanjem, umeščanje strategije razvoja izobraževanja in usposabljanja …). 4.1 NACIONALNE RAZISKAVE Raziskave, ki so bile do sedaj izvedene v Sloveniji, so bile kvantitativne, zato si v prihodnosti želijo več kvalitativnih raziskav, ki bi bolj dosledno pokazale stanje dejanske rabe IKT pri pouku predmetov in dejavnosti. Upajo, da bo raziskava, ki bo potekala v bližnji prihodnosti v okviru CRP, prinesla želene rezultate. Nekaj manjših raziskav so opravile e-razvojne skupine na Zavodu RS za šolstvo za potrebe predmetnih področij in načrtovanje usposabljanja učiteljev, ki jih te skupine izvajajo v okviru projekta Evropskega socialnega sklada (Brečko B. N., Vehovar V.,2008). Opravljene raziskave s področja uporabe IKT v Slovenskem šolstvu so: - raba interneta v Sloveniji (RIS), ki se izvaja na Fakulteti za družbene vede

Univerze v Ljubljani, - stanje in trendi uporabe IKT v slovenskih osnovnih šolah, ki so jih izvedli na

Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskava v EU v letu 2006 je sicer pokazala, da je v Sloveniji 52 % učiteljev mnenja, da so popolnoma usposobljeni za uporabo IKT v razredu, kot prikazuje slika 11.

Slika 11: ICT Readiness of Teachers in Slovenija (Leanlnd CTS 2006)




4.2 MEDNARODNE RAZISKAVE Raziskave, ki potekajo na svetovni ravni in merijo dosežke izobraževancev, predvsem učencev OŠ in SŠ, na različnih področjih, kažejo, da je razvoj novih oblik izobraževanja nujen. S pomočjo teh raziskav se lahko oceni stanje razvoja novih oblik izobraževanja v Sloveniji in načrtuje nadaljnji razvoj izobraževanja. Te raziskave so (Nacionalna strategija e-izobraževanja 2006−2010, str. 9−10): Program mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA (Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava, ki poteka pod okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in meri znanje (kompetence) na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti 15-letnih učenk, učencev, dijakinj in dijakov. Zajem podatkov v raziskavi PISA poteka ciklično vsake tri leta, kar omogoča učinkovito spremljanje trendov v dosežkih in v razvoju izobraževalnih sistemov. Skupini 57-ih sodelujočih držav se je Slovenija pridružila v predhodni raziskavi PISA 2006. V Sloveniji je bilo vključenih 6595 učencev oz. dijakov. Glavno področje v PISI 2006 je naravoslovna pismenost. Tej študiji je dodan kratek vprašalnik o tem, ali so učenci seznanjeni z IKT ter kako pogosto in spretno uporabljajo IKT. Od leta 1995 dalje Mednarodna organizacija za merjenje učinkov izobraževanja EA – International Association for the Evaluation of Educational Achievement izvaja mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja (Trends in International Mathematics and Science Study − TIMSS). Raziskave potekajo v štiriletnih ciklih, izvajajo pa jih včlanjene institucije iz več kot 60 držav. V letu 2003 so slovenski dijaki pri preverjanju znanja matematike v osmih razredih dosegli boljše rezultate od mednarodnega povprečja, vendar so še vseeno zaostali za večino evropskih držav. Pri naravoslovju pa so se tako naši četrtošolci (18. mesto od 45) kot tudi osmošolci odrezali zelo dobro (12. mesto od 45). SITES (The Second Information Technology in Education Study) je druga mednarodna raziskava o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, ki ugotavlja uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) pri poučevanju in učenju v višjih razredih osnovnih šol po svetu. Svoje mnenje so podali ravnatelji šol, strokovni delavci in učitelji. Ravnatelji trdijo, da največ sredstev za izobraževanje namenijo izobraževanju učiteljev na področju uporabe IKT v učnem procesu in nabavi infrastrukture, saj uporabo IKT za učne namene zavira prav premajhna usposobljenost učiteljev na tem področju. Strokovni delavci menijo, da je na voljo premalo orodij IKT za delo v naravoslovnih laboratorijih.


http://www.iea.nl/

http://timss.bc.edu/

http://timss.bc.edu/



Tabela 4: Ovire za doseganje pedagoških ciljev – ovire, povezane z IKT Tabela 4: Ovire za doseganje pedagoških ciljev – ovire, povezane z IKT

(Baza SITES, 2006) (Baza SITES, 2006)

Iz tabele 4 je razvidno, da so najpogosteje ovire premalo orodij IKT in premalo časa za uporabo IKT. Iz tabele 4 je razvidno, da so najpogosteje ovire premalo orodij IKT in premalo časa za uporabo IKT. 4.3 ZBIRANJE PODATKOV IN INTERVJU 4.3 ZBIRANJE PODATKOV IN INTERVJU Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji, ki jo je izvedla Katja Prevodnik s pomočjo intervjuja učiteljev osnovnih šol, ki poučujejo na različnih stopnjah in predmetnih področjih, kaže, da računalnik in internet učitelji uporabljajo predvsem pri pripravah na pouk, za vodenje evidenc in za svoje lastno delo, medtem ko pri samem poučevanju le redko. Ključna ovira je pomanjkanje ustrezne opreme. Kot pomembno so poudarili tudi, da računalnik in spletna komunikacija ne moreta nadomestiti učitelja in »žive interakcije« (v razredu ali v stikih s starši). Izpostavili so tudi dejanski dostop učencev do računalnika in interneta zunaj šole, ki je v ruralnih predelih še vedno bistveno manjši kot v mestih. Med slabostmi e-gradiv so poudarili neujemanje z učnim načrtom, slabo informiranost uporabnikov, pomanjkanje gradiv za zgodnejše učenje. Med zaželenimi karakteristikami portalov za učenje pa so preglednost, obširnost in preprostost za uporabo. Izpostavili so tudi problematiko nezainteresiranosti in nemotiviranosti učiteljev za razvoj tovrstnih vsebin in načinov dela, ki je po njihovem mnenju premalo vrednoteno (http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&fromgrid=1&bid=10800&parent=13&p1=

Kvalitativna raziskava med učitelji in ravnatelji, ki jo je izvedla Katja Prevodnik s pomočjo intervjuja učiteljev osnovnih šol, ki poučujejo na različnih stopnjah in predmetnih področjih, kaže, da računalnik in internet učitelji uporabljajo predvsem pri pripravah na pouk, za vodenje evidenc in za svoje lastno delo, medtem ko pri samem poučevanju le redko. Ključna ovira je pomanjkanje ustrezne opreme. Kot pomembno so poudarili tudi, da računalnik in spletna komunikacija ne moreta nadomestiti učitelja in »žive interakcije« (v razredu ali v stikih s starši). Izpostavili so tudi dejanski dostop učencev do računalnika in interneta zunaj šole, ki je v ruralnih predelih še vedno bistveno manjši kot v mestih. Med slabostmi e-gradiv so poudarili neujemanje z učnim načrtom, slabo informiranost uporabnikov, pomanjkanje gradiv za zgodnejše učenje. Med zaželenimi karakteristikami portalov za učenje pa so preglednost, obširnost in preprostost za uporabo. Izpostavili so tudi problematiko nezainteresiranosti in nemotiviranosti učiteljev za razvoj tovrstnih vsebin in načinov dela, ki je po njihovem mnenju premalo vrednoteno (http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&fromgrid=1&bid=10800&parent=13&p1=276&p2=614&p3=745&id=745). Pregledala sem tudi druge že zbrane podatke raziskav in vprašalnikov, ki so bili že opravljeni na šolah oz. se še izvajajo. Prišla sem do ugotovitve, da je uporaba IKT v slovenskih osnovnih šolah glede na računalniško opremljenost osnovnih šol slaba.


http://www.ris.org/index.php?fl=2&lact=1&fromgrid=1&bid=10800&parent=13&p1=276&p2=614&p3=745&id=745



















Res je, da nekatere osnovne šole še vedno nimajo interaktivne table, vendar to ni razlog, da ne uporabljajo računalnikov pri pouku. Skozi gradivo sem opazila, da je veliko učiteljev, ki so starejši in ne želijo uporabljati IKT pri svojem izobraževanju. Tako se mi je porodilo veliko vprašanj, zato sem se odločila poiskati odgovore nanje. To sem storila z intervjujem predstavnika Ministrstva za šolstvo in šport, ki je zadolžen za področje IKT v šolstvu. Vprašanja intervjuja in odgovore navajam spodaj. 1. Koliko učiteljev v osnovnih šolah uporablja računalnik pri pouku (neposredno) oz. pri pripravi na pouk (posredno) svojega predmetnega področja? Pri pripravi na pouk (priprave, iskanje gradiv na internetu ipd.) ga uporablja več kot 70 %, pri samem pouku pa je ta odstotek veliko manjši in je odvisen od predmetnega področja ter znaša od 15 % do 60 %. 2. Kateri so resnični pogoji za inovativnost učiteljev in kdaj se lahko le-ti uresničijo? Vsak učitelj se mora odločiti, da bo postal ustvarjalen (inovativnost se uporablja v gospodarstvu), pri tem pa mu tako država in lokalne skupnosti skupaj s šolo skušajo zagotoviti čim boljše pogoje (od motivacije, finančnih pogojev do same opreme in prostora). Imamo sicer več definicij, ki določajo pogoje za ustvarjalnost. 3. Kako je s spodbujanjem ustvarjalnosti učiteljev? V okviru uporabe IKT pri pouku smo v začetnih letih (od 1993) učitelje skušali motivirati na usposabljanjih in raznih strokovnih zborih ter s sofinanciranjem opreme šolam. Pozneje smo razpisovali veliko projektov, kjer so učitelji lahko realizirali svoje ustvarjalne ideje in pristope ter jih širili na šole. V tem času ministrstvo sofinancira več kot 70 projektov za nastanek novih in nadgradnjo obstoječih e-gradiv, prav tako so učitelji vabljeni, da se dejavno vključijo v projekt e-šolstvo (pri širjenju novih pristopov ipd.). 4. V kolikšni meri uporaba IKT vpliva na učence in na kakšen način (ali so že znani rezultati)? Vsekakor je IKT ena od motivacijskih elementov pri pouku. Seveda ob veliki frekvenci uporabe IKT tudi ta motivacijski element upade. Pomembneje, da se IKT uporabi v tistih delih pouka, kjer učenci lahko najbolj aktivno pridobivajo nove kompetence. Poleg tega nam IKT lahko zelo olajša individualizacijo/personalizacijo pouka (npr. načrtovanje in izvajanje napredka posameznika), hkrati pa lahko zelo vzpodbuja komunikacijo med samimi učenci, kar je lahko zelo pomembno na področju vseživljenjskega učenja.




5. Kateri učitelji bolj uporabljajo opremo IKT (učitelji katerih predmetov)? Praviloma vzgojitelji in učitelji v 1. triletju (več kot 50 %) ter učitelji naravoslovnih predmetov, manj pa npr. pri slovenskem jeziku. 6. Kako ravnate z učitelji, ki so starejši in ne želijo uporabljati opreme IKT pri poučevanju? Skušamo jih na različne načine najti in jih motivirati. S projektom e-šolstvo v okviru svetovanja in z didaktične podporo bomo prišli neposredno do teh učiteljev ter jih vzpodbujali in jim pomagali pri tem. Omenimo lahko tudi projekt Mesec širjenja e-gradiv, ki je potekal novembra in decembra 2008, ko so učiteljem »začetnikom« pomagali pri uporabi IKT pri pouku njihovi kolegi. 7. Ali imajo osnovne šole zadovoljivo število strojne opreme? Opreme bo vedno več. A za učinkovito uporabo IKT je stanje vsekakor zadovoljivo. Skratka, šole bi morale bolj vzpodbujati učitelje pri uporabi obstoječe opreme na šolah. 8. Ali imate možnosti za aktivno uporabo interneta na šolah (koliko šol)? Vse šole imajo možnosti aktivne uporabe, saj ima več kot 80 % šol širokopasovni internet. Bo pa treba povezave šol v internet prav kmalu zelo pohitriti, saj so e-gradiva vse bolj obsežna. 9. Kaj naredite s staro računalniško opremo, ko ni več dovolj zmogljiva oz. ali že razmišljate o recikliranju te opreme? Oprema se že reciklira, čeprav šole staro opremo tudi posojajo učencem, ki je doma nimajo ipd. 10. Nekateri pravijo, da je interaktivna tabla predraga, saj poleg table potrebuješ še projektor in računalnik ter seveda program? Ali se tega ne bi dalo doseči z navadno belo tablo z nadgradnjo (senzorji …)? Z interaktivno tablo je možno pouk povsem obrniti na glavo, enako kot z računalniki. Če pa jo učitelji uporabljajo za frontalni pouk, vsekakor ni vredna svoje cene. Zato veliko vlagamo v usposabljanje učiteljev za učinkovito uporabo le-te.




11. Glede na krizo se je verjetno upočasnil sam razvoj oz. uvajanje IKT v šole? Ne. Sredstev za usposabljanje učiteljev in nova e-gradiva je vsako leto več, kar je tudi najpomembneje za razvoj. Skratka šolski sektor finančne krize zaenkrat še ni občutil v smislu krčenja programov. 12. Kaj pričakujete v naslednjem letu – ali se bo ta kriza še povečala in ali so sredstva EU zaradi krize manjša? Ne, sredstva za šolstvo se zaenkrat ne bodo veliko zmanjševala. 4.4 FINANCIRANJE IN PRISTOJNE INŠTITUCIJE V zadnjem desetletju so v Sloveniji veliko investirali v računalniško opismenjevanje, e-gradiva, programsko opremo, gradiva na internetu ter v opremljanje šol z računalniško opremo. Ministrstvo za šolstvo in šport vsako leto sofinancira računalniško strojno, multimedijsko in programsko opremo, izdelavo didaktičnih aplikacij, e-gradiv ter izgradnjo računalniških omrežij in povezavo le-teh v internet. V letu 2009 ima Ministrstvo za šolstvo in šport prek javnega razpisa za izbor izvajalca za dobavo opreme in izvedbo del za nekatere omrežne storitve in opremo na vzgojno-izobraževalnih zavodih namen dodeliti sredstva v skupni višini 3.062.505,00 EUR za sofinanciranje projekta nabave računalniške strojne in programske opreme ter storitev, za potrebe informacijske in komunikacijske pismenosti v vzgojno izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe (interno gradivo MŠŠ). Sredstva MŠŠ so namenjena tudi za promocijo procesa informatizacije šolstva, mednarodne dejavnosti na področju informatizacije šolstva ter za razvojno-raziskovalne namene. Cilj vlaganj v to področje je zagotoviti ustrezno informacijsko in komunikacijsko pismenost v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe (interno gradivo MŠŠ). Ministrstvo za šolstvo in šport je v letu 2009 namensko sofinanciralo zavode, in sicer za nakup računalniške strojne, programske opreme in storitev na način, v obsegu in višini, kot je določeno s sklepom o sofinanciranju projekta nabave računalniške strojne in programske opreme ter storitev, za potrebe informacijske in komunikacijske pismenosti v vzgojno-izobraževalnih zavodih, ki izvajajo javno veljavne programe, in sicer: manjše prenosne računalnike, dostopovne točke (access point) za zagotavljanje brezžičnega dostopa do lokalnega računalniškega omrežja in interneta ter digitalne projektorje, naslednjim vzgojno-izobraževalnim zavodom: osnovnim šolam s podružnicami, srednjim šolam in srednješolskim centrom z višjimi šolami, samostojnim višjim šolam, zavodom, ki izobražujejo učence s posebnimi potrebami, glasbenim šolam in zasebnim zavodom.




4.4.1 EVROPSKI STRUKTURNI SKLADI Javni razpis za izbor operacij za razvoj in izvedbo svetovanja in podpore šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predvidoma za obdobje 2008–2013 delno financira Evropska unija, in sicer v višini 85 % iz Evropskega socialnega sklada. 4.4.2 NACIONALNI PRORAČUN

2004 2005 2006 2007 2008 Računalnikarji –

organizatorji informacijskih

dejavnosti

5.000.000 EUR 5.000.000 EUR

5.000.000 EUR

5.000.000 EUR 5.000.000 EUR

Izobraževanje 536.127 EUR 851.013 EUR 1.110.076 EUR 526.197 EUR 583.994 EUR

E-gradiva in didaktična

programska oprema

9.945 EUR 64.813 EUR 1.049.149 EUR 565.404 EUR 3.751.306 EUR

Strojna oprema (50 %

sofinanciranje) 2.885.808 EUR 3.433.456 EUR 3.071.402 EUR 3.528.376 EUR 1.292.997 EUR

Osnovna programska

oprema 791.989 EUR 874.114 EUR 651.213 EUR 643.934 EUR 775.093 EUR

Internet (komunikacijska

oprema) 486.678 EUR 161.275 EUR 194.355 EUR 97.54 7 EUR 980.656 EUR

Raziskovanje in razvoj 175.177 EUR 98.168 EUR 54.026 EUR 86.710 EUR 20.000 EUR

Podporne storitve (pravniki

…) 59.631 EUR 12.519 EUR 42.357 EUR 45.550 EUR 24.330 EUR

SKUPAJ 9.945.355 EUR 10.495.358 EUR 11.172.578 EUR 10.493.716 EUR 12.428.376 EUR

Tabela 5: Porabljena sredstva po posameznih področjih (Interni podatki MŠŠ)

Iz tabele 5 in slike 12 je razvidno, da se zadnja leta več finančnih sredstev vlaga v e-gradiva, kar pomeni več didaktičnih pripomočkov učiteljem pri poučevanju in učencem pri učenju.




0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

2004 2005 2006 2007 2008

poraba sredstev 2004-2008

podporne storitve (pravniki…)

raziskovanje in razvoj

internet (komunikacijskaoprema)

osnovni SW

strojna oprema (50%sofinanciranje)

e-gradiva in didaktični SW

Izobraževanje

Računalnikarji – organizatorjiinformacijskih dejavnosti

Slika 12: Grafični prikaz porabe sredstev po posameznih področjih v odstotkih

(Interni podatki MŠŠ)

Poleg sredstev Ministrstva za šolstvo in šport so lokalne skupnosti in šole iz drugih virov (sponzorji, skladi, projekti ipd.) prispevale sredstva za informatizacijo šolstva, največ sicer za opremljanje z računalniško opremo. Prav tako sredstva za brezplačno uporabo in dostop do internetnega omrežja na šolah zagotavlja Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport (Direktorat za informacijsko družbo) v okviru Akademske raziskovalne mreže – ARNES. Kako naprej? Pristojne inštitucije bodo tudi v prihodnje zagotavljale sredstva za nadaljevanje informatizacije šolstva. Tako bo Ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo iz proračunskih postavk nacionalnega dela proračuna nekaj več kot 4,1 mio EUR. Iz Evropskega socialnega sklada pa je v obdobju 2008–2013 predvidenih približno 23 mio EUR. V ta znesek je vključen tudi znesek, ki ga je Evropski socialni skad namenil sofinaciranju razpisa IKT (sklop I., II. in III.) in to kar v 85 % od vrednosti razisa. Ostala vrednost razpisa pa se sofinancira iz nacionalnega proračuna. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in šport (Direktorat za informacijsko družbo) bo v letu 2008 v okviru sredstev Evropskega socialnega sklada zagotovilo 3,3 mio EUR za dejavnosti v Slovenskem izobraževalnem omrežju.




5 ZAKLJUČKI Z uporabo IKT ne bomo zamenjali ali celo odpravili klasičnega načina poučevanja, temveč se nam odpirajo nove možnosti, da postane proces poučevanja in učenja bolj zanimiv in privlačen za učence. Učitelj je tisti, ki ga je treba motivirati, da bo pri poučevanju uporabljal IKT. Žal je razkorak med generacijami učiteljev, ki verjamejo v uporabo klasičnega učbenika pri pouku, in otroci, ki se na vsakem koraku učijo, ker so obdani z različnimi mediji, zelo velika. Učiteljem je treba pomagati (strokovna podpora je tukaj nujna, zato je treba ponuditi šolam celostno podporo, enotno vstopno točko za vsa področja, in sicer za področje usposabljanja učiteljev na seminarjih, konferencah, svetovanje šolam …), da bo to učenje smiselno, da ne bodo vsevprek brskali po svetovnem spletu, ampak da bodo to počeli zato, ker bodo želeli najti koristne informacije. Tega se je treba naučiti. Šola bi morala biti torej kraj, kjer se naučimo, kako priti do znanja. To pa danes brez vseh orodij IKT ni več mogoče, kar pomeni, da je učiteljeva obveza pouk posodobiti, ga naravnati na učence in jim dati priložnost, da se naučijo samostojnega učenja. Dejavnosti na področju informatizacije šolstva aktivno potekajo že od leta 1994 in so prinesle veliko rezultatov, vendar pa lahko ugotovimo, da vnos IKT v VIZ-e ni takšen, kot si ga želimo in kot bi morda lahko bil. Informacijske opreme je na VIZ relativno dovolj, stopnja uporabe pri pouku pa ni zadovoljiva. Iz internega gradiva MŠŠ je razbrati, da imajo šole solidno število osebnih računalnikov. Veliko računalnikov, ki bi po zmogljivostih lahko zadoščali potrebam, ima premalo delovnega pomnilnika, nadgradnja RAM-a bi bila še smiselna. Nekaj pa je tudi starejših, ki se jih ne da več nadgraditi. Glavni cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kako povečati uporabo IKT in ali je uporaba IKT zadostna v slovenskih osnovnih šolah. Na podlagi odgovorov izvedenega intervjuja in povzetka predhodno opravljenih raziskav s tega področja lahko rečem, da je opremljenost osnovnih šol z IKT zadovoljiva, šole pa bi morale učitelje bolj vzpodbujati in motivirati k uporabi obstoječe IKT. Prišla sem do zaključka, da je glede na dokaj dobro opremljenost šol smiselno največ energije vložiti v izobraževanje učiteljev, saj rezultati kažejo, da je premalo vloženo v izobraževanje in motiviranje učiteljev s področja uporabe IKT. Nekaj sredstev bo seveda treba vložiti v posodobitev IKT, pa tudi v nakup novih sredstev. Načrt informatizacije oz. smernice razvoja pa naj šole vključijo v letni delovni načrt in finančni načrt. Treba je motivirati učitelje za uporabo IKT in jih spodbujati k večji uporabi. Z našim znanjem, izkušnjami, vizijo in pozitivnim pristopom do dela lahko »poženemo« proces informatizacije slovenskega šolstva z večjim pospeškom. Zagotovo bi s projektom E-šolstvo lahko v nekaj letih stanje občutno izboljšali.

Hiter razvoj tehnologije v družbi zahteva od nas, da se vseživljensko izobražujemo v vseh fazah življenja, izobraževanje je treba prilagoditi času, v katerem živimo in otroke navajati na različne IKT že v osnovni šoli, da bodo, ko odrastejo, lažje razvili ustrezne veščine za prilagajanje novostim.




6 LITERATURA IN VIRI

1. Brečko B. N., Vehovar V. (2008) Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju in učenju v slovenskih šolah, Pedagoški inštitut

2. Gerlič I. (2002) Računalnik v izobraževanju, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Center za računalništvo in informatiko v izobraževanju

3. Gerlič I. (2003) Informacijsko-komunikacijska tehnologija v slovenskem izobraževalnem sistemu, Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, Moderna organizacija, Kranj, 36(8), strani 502–507

4. Gerlič I. (2004) Vzgoja in izobraževanje za informacijsko družbo, didaktični vidik problematike, Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi, Moderna organizacija, Kranj, 37(8), strani 464–469

5. Gerlič I. (2006) Stanje in trendi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah, poročilo o raziskovalni nalogi za leto 2005, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Center za računalništvo in informatiko v izobraževanju

6. Gerlič I. (2007) Didaktična vprašanja informacijsko-komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah, Ljubljana, Zavod RS za šolstvo

7. Hawkridge D. (1985) New Information Technology in education. London, Sydney, Croom Helm, 234 str.

8. Jereb E., Šmitek B. (2002) Uporaba elektronskega učbenika v izobraževanju, Organizacija, 35(10), strani 652–658

9. Jereb J. (1998) Teoretične osnove izobraževanja, Založba Moderna organizacija Kranj

10. Jussawalla Meheroo: The digital age and the digital divide. New York : Intermedia, 2001. str. 26–43.

11. Smith, H., Higgins, S. et al. (2005) Interactive whiteboards: boon or bandwagon? A critical review of the literature, Journal of Computer Assisted Learning, 21, str. 91–101

Elektronski viri: 1. Božnar J., (2004) Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske

tehnologije na spremembe v vzgojno –izobraževalnem procesu. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (2004). Zbornik 10. mednarodne multikonference informacijska družba–IS, CD-ROM

2. Creative commons Slovenija. http://creativecommons.si/ (14. 11. 2009) 3. Čampelj B., Rajkovič V. (2007) Nekaj vidikov o izobraževalnih e-gradivih.

Zbornik mednarodne konference Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT – SIRIKT, Kranjska gora, 19.–20. april 2007. Ljubljana: Arnes, CD-ROM

4. E-priročnik o interaktivnih tablah. http://student.pfmb.uni-mb.si/~mriznar/eprirocnik_pomoc.html (05. 11. 2009)

5. Gerlič I. (2005) Stanje in trendi uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) v slovenskih osnovnih šolah, poročilo o raziskovalni


http://creativecommons.si/





nalogi za leto 2005. http://iris.pfmb.uni-mb.si/old/raziskave/os2005/ (14. 11. 2009)

6. Gorjanc-Basaj V., Čufar M. (2007) Informacijsko komunikacijske tehnologije za invelide – otroke s posebnimi potrebami. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (2007). Zbornik 10. mednarodne multikonference informacijska družba–IS, CD-ROM

7. Jezični dohtar, (2000), CD-ROM 8. Ministrstvo za šolstvo in šport. http://www.mss.gov.si (05. 11. 2009) 9. Miška d. o. o. http://www.miska.si/?id=132 (15.11.2009) 10. Plevnik T. (2005) Več pogledov na prihodnost izobraževanja učiteljskih

poklicev v Sloveniji. Zbornik besedil o izobraževanju učiteljev. http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slo/IU_00_uvod.pdf (04. 11. 2009)

11. Rajkovič V., Urbančič T., Bernik M.,Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (2007). Zbornik 10. mednarodne multikonference informacijska družba–IS. http://is.ijs.si/is/is2007/Proceedings/Education/Education.pdf (04. 11. 2009)

12. Rajkovič V., Urbančič T., Bernik M.,Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (2008). Zbornik 11. mednarodne multikonference informacijska družba–IS, CD-ROM

13. Rajkovič V., et al.,Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (2009). Zbornik 12. mednarodne multikonference informacijska družba–IS, CD-ROM

14. Raba interneta v Sloveniji. http://www.ris.org/index.php?fl=5 (14. 11. 2009)

15. Savarog.http://www.svarog.si/e-izobrazevanje) 15.11.2009 16. Sites (2006). http://www.iea.nl/ (14.11.2009) 17. Spletna učilnica.

http://ucilnica.abecednik.net/mod/resource/view.php?id=132(17. 11. 2009) 18. Učenje on net.

http://www.ucenjeon.net/show.aspx?xid=WBT:X:PredstavitevSpletaja&spletaj_id=7 (06. 11. 2009)

19. Zgodovina antične Grčije (2003), CD-ROM Poročila in interni dokumenti: 1. Akcijski načrt Ministrstva za šolstvo in šport, 2006 2. Brečko B., Rožman M. (2007) Nacionalno poročilo Sites 2006, druga

mednarodna raziskava o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, Ljubljana, Pedagoški inštitut, Center za uporabno epistemologijo

3. Interno gradivo podjetja Miška d. o. o., 2009 4. Interno gradivo podjetja Miška d. o. o., izobraževanje in organizacija 5. Interno gradivo Ministrstva za šolstvo in šport, 2008 6. Javni razpis Ministrstva za šolstvo in šport za izbor operacij za razvoj in

izvedbo svetovanje in podporo šolam, e-gradiv ter usposabljanje učiteljev


http://iris.pfmb.uni-mb.si/old/raziskave/os2005/

http://www.mss.gov.si/

http://www.miska.si/?id=132

http://www.mszs.si/eurydice/pub/eurydice/slo/IU_00_uvod.pdf

http://is.ijs.si/is/is2007/Proceedings/Education/Education.pdf

http://www.ris.org/index.php?fl=5

http://www.svarog.si/e-izobrazevanje/

http://www.iea.nl/



za uporabo IKT pri poučevanju in učenju predvidoma za obdobje 2008–2013

7. Poročilo Ministrstva za šolstvo in šport, 2009 8. Strategija razvoja informacijske družbe v Republiki Sloveniji si2010,

Ministrstvo za visoko šolsto, znanost in tehnologijo

KAZALO SLIK Slika 1: Število kupljenih računalnikov (Poročilo MŠŠ, 2009) ........................................ 7 Slika 2: Delovanje interaktivne table (interno gradivo podjetja Miška d. o. o., 2009) . 9 Slika 3: Hipermedijske učilnice (Gerlič, 2009) ................................................................ 11 Slika 4: Didaktična programska oprema spletne aplikacije (CD-ROM, Jezični dohtar)................................................................................................................................................ 14 Slika 5: Primer e-gradiva, dostopnega na spletni strani (http://www.e-um.si/index.php) .................................................................................................................. 14 Slika 6: Primer spletne učilnice za pouk matematike (http://ucilnica.abecednik.net/mod/resource/view.php?id=132) ................................... 15 Slika 7: Sklopi projekta Središča za e-šolstvo (Miška d. o. o.)..................................... 17 Slika 8: Koordinacija znotraj e-središča (Miška d. o. o.) ............................................... 19 Slika 9: Uporaba IKT pri pedagoških dejavnostih glede na predmet poučevanja (Baza SITES, 2006) ............................................................................................................ 23 Slika 10: Osnovni stebri podore VIZ-om – svetovanje (Miška d. o. o.) ....................... 24 Slika 11: ICT Readiness of Teachers in Slovenija (Leanlnd CTS 2006) .................... 27 Slika 12: Grafični prikaz porabe sredstev po posameznih področjih v odstotkih (Interni podatki MŠŠ) .......................................................................................................... 34 KAZALO TABEL Tabela 1: Trendi stanja strojne opreme na slovenskih osnovnih šolah (Gerlič, 2002).................................................................................................................................................. 4 Tabela 2: Stanje strojne opreme v slovenskih osnovnih šolah (Gerlič, 2005) ............ 6 Tabela 3: Stanje števila nove strojne opreme od 2006 do 2009 (Poročilo MŠŠ, 2009) ....................................................................................................................................... 6 Tabela 4: Ovire za doseganje pedagoških ciljev – ovire, povezane z IKT ................ 29 Tabela 5: Porabljena sredstva po posameznih področjih (Interni podatki MŠŠ)...... 33 KRATICE IN AKRONIMI IKT – informacijsko-komunikacijska tehnologija IT – interaktivna tabla VIZ – vzgojno-izobraževalni zavod RIS – raba interneta v Sloveniji MŠŠ – Ministrstvo za šolstvo in šport




OŠ – osnovne šole DD – dijaški domovi SŠ – srednje šole ZRSŠ – Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport CPI – Center za poklicno izobraževanje ŠR – Šola za ravnatelje


uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v … · 2018. 8. 24. · metodologijo in...

Documents