UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

JERNEJA JEROMEL

POLOŽAJ DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV

Diplomsko delo

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

POLOŽAJ DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV

Študent: Jerneja Jeromel Številka indeksa: 71184237 Študijski program: UNI-B1-PRAVO Študijska smer: PRAVO Mentor: red. prof. dr. Matjaž Tratnik Lektor: Helena Dreu

Maribor, junij 2016

Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju, izr. prof. dr. Matjažu Tratniku,

za sprejem mentorstva ter strokovno svetovanje in pomoč pri pisanju tega

diplomskega dela.

Posebna zahvala gre tudi moji družini, ki me je ves čas študija

vzpodbujala, podpirala in verjela vame.

KAZALO

1. UVOD .............................................................................................................. 1

2. DIPLOMACIJA .................................................................................................. 3

2.1 Opredelitev pojma diplomacije...................................................................... 3

2. 2 Diplomatsko pravo ...................................................................................... 4

3. KODIFIKACIJE SODOBNEGA DIPLOMATSKEGA PRAVA IN ZAKONSKE

PODLAGE ZA DELOVANJE DIPLOMATSKIH PREDSTAVNIŠTEV ................................. 5

3.1 Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih ................................................. 6

3.2 Konvencija o specialnih misijah ..................................................................... 7

3.3 Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) ................................................................ 8

4. DIPLOMATSKO-KONZULARNA PREDSTAVNIŠTVA ............................................... 8

4.1 Konzularna predstavništva............................................................................ 9

4. 2 Diplomatska predstavništva ....................................................................... 10

Veleposlaništvo ............................................................................................... 13

Specialna misija in stalna diplomatska misija ..................................................... 13

4.3 Primerjava diplomatsko-konzularnih predstavništev ..................................... 14

5. Diplomati ....................................................................................................... 15

5.1 Kdo so diplomati ........................................................................................ 15

5.2 Pogoji za imenovanje v diplomatsko službo ................................................. 15

5.3 Nazivi in rangi ........................................................................................... 17

5.3.1 Veleposlanik ........................................................................................... 18

5.4 Obveznosti in pravice diplomata ................................................................. 19

5.4.1 Dolžnosti in odgovornosti diplomata ......................................................... 19

5.4.2 Diplomatska imuniteta in privilegiji ........................................................... 21

5.4.2.1 Imuniteta diplomatskih predstavnikov ................................................... 21

5.4.2.2 Imuniteta diplomatskih misij ................................................................. 23

6. PRIMER: CASE CONCERNING UNITED STATES AND CONSULAR STAFF IN

TEHERAN (UNITED STATES OF AMERICA VS. IRAN) ............................................ 23

7. ZAKLJUČEK .................................................................................................... 26

8. VIRI IN LITERATURA ...................................................................................... 28

Knjige in članki ................................................................................................ 28

Pravni viri ....................................................................................................... 29

Internetni viri .................................................................................................. 30

Povzetek

Diplomacija deluje v okviru diplomatskega prava in ima velik pomen za vsako državo,

saj predstavlja sredstvo za izvajanje zunanje politike. Težko si predstavljamo

komunikacijo med vladami držav in predstavljanje držav v tujini brez diplomatskih

predstavništev. Delovanje diplomatov večinsko urejajo Dunajska konvencija o

diplomatskih odnosih, ki predstavlja najpomembnejši mednarodni vir diplomatskega

prava, slovenski Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1) pa tudi Konvencija o specialnih

misijah in še nekaj drugih. Glavni nalogi pri opravljanju diplomatskega poklica sta

predstavljanje domače države v državi sprejemnici vključno z zastopanjem interesov, še

posebej pa opazovanje oziroma ugotavljanje o razmerah tuje države na različnih

področjih ter poročanje o ugotovitvah svoji vladi. Opravljajo odgovorno in pomembno

delo in ravno zato so pri izvajanju funkcij zaščiteni z imunitetami in določenimi

privilegiji. Kljub temu da so deležni določenih ugodnosti, pa so jim vseeno naložene

obveznosti, ki se jih morajo strogo držati.

Ključne besede: diplomacija, diplomatsko pravo, diplomatsko predstavništvo,

diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Zakon o zunanjih zadevah

(ZZZ-1), diplomatska imuniteta

Summary

Diplomacy works under the diplomatic law and is of great importance for an individual

country, as it represents means of implementing of foreign policy. It is hard to imagine

communication between national governments and the presentation of the country

abroad without diplomatic missions. Diplomats operation are mainly arranged by the

Vienna Convention on Diplomatic Relations, which represents the crucial source of

international diplomatic law, Slovenian Foreign Affairs Act (ZZZ-1), Convention on

special missions and a few others. The main task of the diplomatic profession is

representation of the home country in a hosting country including representation of

interests, especially the observation and determination of the conditions of the foreign

country in various fields, and reporting on the findings to the native government.

Diplomats perform responsible and important work and are therefore in the exercise of

the functions protected by the immunities and privileges. Despite the fact that they

enjoy certain advantages, they are nevertheless imposed by obligations, which they

must strictly obey.

Key words: diplomacy, diplomatic law, diplomatic representation, diplomats, Vienna

Convention on Diplomatic Relations, Foreign Affairs Act (ZZZ-1), diplomatic

immunity.

1

1. UVOD

Diplomacija in poklic diplomata sta v predstavah večine ljudi povezana s prestižem,

bliščem, dragimi večerjami in druženji s pomembnimi gosti ter veliko potovanji.

Skratka, predstavlja jim luksuz in elitni krog ljudi. Mnenje o tem pa utrdi še dejstvo, da

so diplomati deležni posebnih ugodnosti. Upravičeni so do imunitet in privilegijev, ki

jih navadni državljani nimajo. Resnica o tem pa je bistveno drugačna, saj diplomacija v

prvi vrsti predstavlja trdo delo. Pomembno je, da se zavedamo, da je diplomacija

oziroma diplomatsko predstavništvo zelo pomembno za državo kot tudi njene

državljane.

Diplomatsko–konzularna predstavništva se delijo na diplomatska predstavništva in

konzulate1, oboja pa se delijo še nadalje. V svojem diplomskem delu se bom

osredotočila na pomen oziroma položaj diplomatskih predstavništev nasploh, kot tudi

slovenskih diplomatskih predstavništev v tujini. Vzporedno s tem pa se mi postavlja

vprašanje, čemu so diplomatska in konzularna predstavništva sploh pomembna za

državo in njene državljane in kaj storiti v primeru, kadar Republika Slovenija v tuji

državi teh predstavništev nima. Kljub temu da so se diplomatska in konzularna

predstavništva skozi čas dosti zbližala, med njima še vedno ostaja nekaj bistvenih

razlik, katere bom v nadaljevanju diplomske naloge tudi podrobneje predstavila.

Področje diplomacije in diplomatskih predstavništev bom najbolje spoznala s

podrobnim pregledom veljavne zakonodaje. Delovanje diplomatskih predstavništev

ureja Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih2, ki predstavlja najpomembnejši vir

diplomatskega prava z mednarodno veljavo. Določbe glede ustanavljanja slovenskih

predstavništev v tujini kot tudi tujih predstavništev v naši državi, pa najdemo v Zakonu

o zunanjih zadevah (ZZZ-1)3 Republike Slovenije, ki poleg tega ureja še področje

opravljanja zunanjih zadev, delovanje Ministrstva za zunanje zadeve ter določa pravice

1 13.člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1), Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo,

20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15, Ljubljana, 2001. 2 Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Uradni list SFRJ - MP, št. 2/64, sestavljena na Dunaju 18.

6. 1961, prevod dr. Iztok Simoniti. 3 Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 –

ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15, Ljubljana, 2001.

2

in obveznosti diplomatskih predstavnikov4. Pomembna je tudi Konvencija o specialnih

misijah5.

Nadalje bom predstavila tudi diplomatske predstavnike in pogoje za pridobitev statusa

diplomata, ki zajemajo tako potrebno izobrazbo kot primerno osebnost ter karakterne

lastnosti. Njihove naloge ter pravice in obveznosti so v večini določene v zgoraj

omenjeni Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih, slovenskem Zakonu o zunanjih

zadevah (ZZZ-1) ter Dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njegovih odnosih z

mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja6. Ločimo med več nazivi

diplomatskih predstavnikov, med katerimi so v najvišjem rangu veleposlaniki, ki so

pristojni za vodenje celotnega veleposlaništva. Kot sem že omenila, so diplomati pri

opravljanju svojega poklica deležni določenih imunitet in privilegijev, zato bom

podrobneje raziskala tudi to področje, tako pri diplomatskih misijah kot tudi pri

diplomatskih predstavnikih in hkrati odgovorila na vprašanje, zakaj je imuniteta

diplomatskih predstavnikov sploh potrebna.

Najpomembnejša imuniteta je nedotakljivost osebe diplomata, katero marsikateri avtorji

obravnavajo kot temeljno imuniteto, iz katere izhajajo vse ostale7. Poleg ugodnosti pa se

morajo diplomati, kot vsi ostali državljani, strogo držati tudi obveznosti, ki so jim

naložene.

Pomembno vlogo diplomatov in pravil Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih ter

ostalih mednarodnih pravil in pogodb je Meddržavno sodišče v Haagu poudarilo v

odmevnem primeru (ZDA vs. Iran)8, ko je skupina več stotih iranskih študentov leta

1979 v Teheranu vdrla na ameriško ambasado in 66 oseb zavzela za talce ter jih 52

zadrževala kar 444 dni.

4 Glej 1. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 5 Convention on Special Missions, New York, 8. 12. 1969. 6 Dunajska konvencija o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami

univerzalnega značaja, sprejeta na Dunaju, 14. 3. 1975. 7 Povzeto po J. Andrassy, Međunarodno pravo, 1990, stran 228 v B. Bohte, V. Sancin, Diplomatsko in

konzularno pravo, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006, stran 141. 8 Case concerning United States and consular staff in Teheran (United States of America vs. Iran).

3

2. DIPLOMACIJA

2.1 Opredelitev pojma diplomacije

»Beseda diplomacija izhaja iz grške besede diploma, ki je pomenila dvakrat

prepognjeno listino, dejansko pa se je beseda diploma uporabljala v stari Grčiji za

poslanike, ki so predstavljali vladarja svojega mesta v drugem mestu.«9 Pomen in

uporaba pojma sta se skozi zgodovino spreminjala in pravzaprav še danes ne poznamo

enotne definicije za pojem diplomacije. Do različnih razlag je prišlo zaradi prilagajanja

spremembam v mednarodnih odnosih, vseeno pa namen diplomacije ostaja enak. V

literaturi lahko zasledimo raznovrstne definicije znanih avtorjev.

Med bolj znane definicije diplomacije spada tista, ki jo je podal Satow. Pravi, da je

diplomacija »aplikacija inteligence in takta pri vodenju uradnih odnosov med vladami

neodvisnih držav ali, še krajše, poslovanje med državami z miroljubnimi sredstvi.«10

Na splošno pa lahko diplomacijo opredelimo kot urejanje odnosov med državami na

miren način, predvsem s pogovori in pogajanji, po drugi strani pa jo lahko kot

organizacijo razumemo kot sredstvo za izvajanje tega urejanja odnosov med suverenimi

državami.11

Diplomacija je sredstvo za izvajanje zunanje politike svoje države in spremljanje

zunanje politike tuje države12. Lahko rečemo, da predstavlja komunikacijo med vladami

držav pošiljateljic in sprejemnic. Zunanje ministrstvo posamezne države izvaja zunanjo

politiko, ki jo oblikujeta vlada in parlament prek diplomatsko-konzularnih

predstavništev.

Ločimo več vidikov pojma diplomacije, ki jih navajata Bohte in Sancinova:

- »prvi vidik: pojem diplomacija v širšem smislu se uporablja kot sinonim za

zunanjo politiko in dejavnost države v mednarodnih odnosih;

9 V. I. Popov, Sovremennaja diplomatija: teorija i praktika, Meždunarodnije otnošenija JURAIT, Moskva,

2006, stran 13 v B. Udovič, Ekonomska in gospodarska diplomacija, Fakulteta za družbene vede,

Ljubljana, 2009, stran 36. 10 E. Satow, Satow's Guide to Diplomatic Practice, 5th Edition, New York: Longmans, London, 1995,

stran 1 v B. Bohte, V. Sancin, Diplomatsko in konzularno pravo, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba,

Ljubljana 2006, stran 26. 11 Povzeto po M. Jazbec, Osnove diplomacije, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 2009, stran 21. 12 Povzeto po M. Osolnik v M. Jazbec (gl. ur.), Diplomacija in Slovenci: Zbornik tekstov o diplomaciji in

prispevku Slovencev v diplomatsko teorijo in prakso, Založba Drava, Celovec, 1998, stran 124.

4

- drugi vidik: v številnih državah se opredeljuje izraz diplomacija v pozitivnem

smislu kot takt, pozornost, vljudnost ali olika, včasih pa negativno kot

dvoličnost, neiskrenost, nemoralnost, zvitost;

- tretji vidik označuje spretnost, obvladovanje znanja in metod te dejavnosti pri

nastopih v mednarodni politiki.

- četrtič, diplomacija pomeni poklic, kariero (diplomatska služba) in zajema vse

funkcije, ki jih izvaja diplomat«.13

Današnja uporaba pojma pa dodaja še eno alinejo in sicer:

- »zunanja politika določenega geografskega območja oz. časovnega obdobja.«14

2. 2 Diplomatsko pravo

Diplomacija mora opravljati svoje glavne naloge, to so predstavljanje države ter

pogajanja s tujimi državami oziroma mednarodnimi organizacijami v skladu z

diplomatskim pravom.

Velik poznavalec Philip Cahier diplomatsko pravo opredeli kot »zbir posameznih norm,

ki urejajo odnose, ki se ustvarjajo med različnimi organi mednarodnih subjektov, ki so

stalno ali občasno pristojni za zunanje zadeve teh subjektov.«15

Diplomatsko pravo torej preučuje:

- »pravne norme, ki urejajo delovanje pristojnih organov mednarodnih subjektov;

- pravne norme, ki urejajo same odnose in določajo postopke, ki se uporabljajo v

teh odnosih;

- pravne norme in pravila, ki določajo strukture, znotraj katerih se ti odnosi

vzpostavljajo in potekajo.«16

Večinoma se ukvarja s pravnimi normami, katerih kršitev pomeni hkrati tudi kršitev

mednarodnih zakonov. Upoštevati mora tudi diplomatske običaje, ki so posebna vrsta

norm, katere urejajo odnose med državami, a vendar niso dosegle ravni pravnih norm,

vseeno pa so pomembne in veljajo za etično in poklicno pravilo.17

13 N.d. B. Bohte,V. Sancin, stran 25-26. 14 V. Sancin, Praktikum za diplomatsko in konzularno pravo, Litteralis, Ljubljana 2013, stran 10. 15 P. Cahier, stran 5 v I. Simoniti (gl. ur.), M. Brglez, I. Jager Agius, I. Kovač, A. Polak Petrič,

Diplomatsko pravo: Izbrane konvencije, Založba FDV, Ljubljana 2014, stran 28. 16 N.d. Simoniti (gl. ur.), 2014, stran 29. 17 Povzeto po n.d. Simoniti (gl. ur.), 2014, stran 29.

5

3. KODIFIKACIJE SODOBNEGA

DIPLOMATSKEGA PRAVA IN ZAKONSKE

PODLAGE ZA DELOVANJE DIPLOMATSKIH

PREDSTAVNIŠTEV

Razvoj diplomacije, njenih oblik in mednarodnega prava so za seboj potegnili tudi

razvoj diplomatskega prava. Potreba po kodifikaciji sodobnega diplomatskega prava je

postajala vse večja, saj mednarodno običajno pravo zaradi svoje nejasnosti in

abstraktnosti ni več zadostovalo za urejanje konkretnih razmerij mednarodne narave.18

Po 15. členu Statuta komisije za mednarodno pravo kodifikacija mednarodnega prava

pomeni »natančnejše oblikovanje in sistemizacijo pravil mednarodnega prava na

področjih, kjer že obstaja obsežnejša državna praksa, precedensi in doktrina.«19

Diplomacija v majhnih državah predstavlja glavno sredstvo za izvajanje njihove zunanje

politike. Pri uresničevanju zunanjepolitične strategije mora diplomacija Republike

Slovenije ravnati v skladu z uveljavljenimi pravili ter upoštevati pravila in načine

delovanja drugih držav v diplomaciji. Slovenski diplomati morajo delovati v okviru

zmožnosti domače države in stremeti k uresničitvi nacionalnih interesov le-te.20

Temeljni akt, v katerem so določene osnovne vrednote naše države in državljanov, je

Ustava Republike Slovenije, na kateri poleg vrednot osamosvojitve in državnosti

Republike Slovenije ter načelih Evropske unije in Ustanovne listine Organizacije

združenih narodov, temelji zunanja politika naše države.21

Prizorišče zunanje politike pa urejajo še Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), Temeljna

ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter drugi akti

notranjega prava in mednarodno pravo, ki zavezuje našo državo. Diplomati opravljajo

svoje naloge v skladu z Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih ter Dunajsko

konvencijo o predstavljanju držav v njihovih odnosih z mednarodnimi organizacijami 18 Povzeto po M. Brglez v n.d. Jazbec (gl. ur.), 1998, stran 60. 19 Statute of the International Law Commission, Adopted by the General Assembly in resolution 174 (II)

of 21 November 1947, as amended by resolutions 485 (V) of 12 December 1950, 984 (X) of 3 December

1955, 985 (X) of 3 December 1955 and 36/39 of 18 November 1981. 20 Povzeto po V. Benko, O vprašanju prioritet v zunanji politiki Slovenije, Teorija in praksa, letnik 29,

številka 1/2, 1992, stran 3 – 11. 21Povzeto po

http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_mednarodno_pravo/slovenska_zunanja_politika/.

6

univerzalnega značaja. Pomemben akt, ki ureja področje diplomatskih predstavništev, je

tudi Konvencija o specialnih misijah.

3.1 Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih

Vienna Convention on Diplomatic Relations oz. Dunajska konvencija o diplomatskih

odnosih je bila sprejeta 18. aprila 1961 na Dunaju, veljati pa je začela 24. aprila 1964.

Osnutek zanjo je pripravila Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo.

Konvencija varuje diplomate in zagotavlja njihovo nedotakljivost in nedotakljivost

družinskih članov, konzulatov, stanovanja, prostorov poslanstva. Ureja imuniteto na

civilnem in kazenskem področju ter privilegije glede neplačevanja davkov in carin.22

Je najpomembnejši vir diplomatskega prava z mednarodno veljavo. Predstavlja zbir

pravil diplomatskega prava. Konvencija velja samo za redna in stalna diplomatska

predstavništva vseh držav podpisnic.

Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih je razdeljena na tri dele. V prvi del spada

sama konvencija s preambulo in vsemi 53 členi, v drugi in tretji del pa spadata dva

opcijska protokola23:

- Opcijski protokol k Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih o pridobivanju

državljanstva24,

- Opcijski protokol k Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih o obveznem

reševanju sporov25.

Konvencija velja za enoten dokument, kljub temu pa jih Udovič zaradi določenih

skupnih značilnosti po poglavjih razdeli na sledeč način:

- »preambula,

- splošne določbe: izrazoslovje (1. člen), nastanek diplomatskih odnosov (2. člen),

funkcije diplomatske misije (3. člen), agreman (4. In 7. člen) in nerezidenčnost

(5. in 6. člen),

- sestava diplomatske misije: 8. do 13. člen,

22 Povzeto po R. Čačinovič, Slovensko bivanje sveta, ČZP Enotnost, Ljubljana 1994, stran 40. 23 Bohte in Sancinova v n.d. Diplomatsko in konzularno pravo poimenujeta oba protokola, opcijska

protokola. 24 Opcijski protokol o pridobivanju državljanstva, sprejet na Dunaju 18. 4. 1961, veljati pa je začel 24. 4.

1964. 25 Opcijski protokol o obveznem reševanju sporov, sprejet na Dunaju 18. 4. 1961, veljati pa je začel 24. 4.

1964.

7

- rang in prednostni vrstni red: 14. do 19. člen,

- imunitete in privilegiji / misije in ad personam: 22. do 41. člen,

- prekinitev diplomatskih odnosov in posledice: 44. do 46. člen,

- prehodne in končne določbe: 48. do 53. člen.«26

Glavni izhodišči konvencije sta suverenost držav in dolžnost vzdrževanja miru in

mednarodne varnosti med narodi z razvijanjem prijateljskih odnosov med njimi. Zaščita

in predstavljanje nacionalnega interesa suverenih držav ter vzdrževanje miru pa je tudi

bistvo diplomacije, ki je opredeljeno tudi v konvenciji.27

3.2 Konvencija o specialnih misijah

Convention on Special Missions oz. Konvencija o specialnih misijah je bila sprejeta 8.

decembra 1969 v New Yorku, veljati pa je začela 21. junija 1985. Sprejeta je bila z

resolucijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov.

Za pošiljanje in sprejemanje specialne misije obstoj diplomatskih in konzularnih

odnosov ni potreben.28 Konvencija ureja posebne misije, ki so časovno omejene in pri

katerih je mandat točno določen. Vsebuje opcijski protokol glede obveznega reševanja

sporov pred Meddržavnim sodiščem v Haagu29:

- Opcijski protokol h Konvenciji o specialnih misijah o obveznem reševanju

sporov30.

Pomemben prispevek konvencije se je pokazal predvsem v zbliževanju, če ne kar v

izenačenju statusa specialnih misij s statusom stalnih diplomatskih misij. Za primer

navedenega lahko vzamemo diplomatske predstavnike v specialnih misijah, ki so

upravičene do imunitete, ki je skoraj enaka imuniteti agentov stalnih diplomatskih misij.

Konvencija o specialnih misijah omogoča delovanje v bilateralnem in multilateralnem

okviru.31

Za vsa vprašanja in probleme, ki nastanejo in niso urejeni v Konvenciji o specialnih

misijah, se uporabijo pravila mednarodnega prava.

26 N.d. Udovič, stran 152 in 153. 27 Povzeto po n.d. Simoniti (gl. ur.), 2014, stran 22. 28 Glej 7. člen Convention on Special Missions, New York, 8. 12. 1969. 29 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 70. 30 Opcijski protokol h Konvenciji o specialnih misijah o obveznem reševanju sporov, sprejet 8. 12. 1969,

veljati pa je začel 21. 6. 1985. 31 Povzeto po I. Simoniti, Specialne misije, Teorija in praksa, posebna izdaja, Fakulteta za družbene

vede, Ljubljana, januar 1995, stran 27.

8

3.3 Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1)

Med vire diplomatskega prava štejemo tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki pa ga ne

uvrščamo med formalne vire, ampak je notranji vir diplomatskega in konzularnega

prava v Sloveniji.

Predstavlja temelj za delovanje diplomatskih predstavništev v tujini. Zakon v prvem

členu navaja področja, ki jih ureja, in sicer delovanje Ministrstva za zunanje zadeve, za

katerega v 8. členu določa, »da skrbi za urejeno, učinkovito in gospodarno delovanje

predstavništev v tujini ter zagotavlja ugledu države primerne in v posameznih državah

primerljive personalne, materialne in prostorske pogoje za delovanje predstavništev.«32

Ureja opravljanje zunanjih zadev, določa pravice in obveznosti diplomatskih

predstavnikov ter postopek ustanavljanja slovenskih predstavništev v tujini in obratno

pa tudi postopek sklepanja in izvedbo mednarodnih pogodb. Vprašanja, ki niso urejena

v tem zakonu, pa se rešujejo s pomočjo drugih predpisov, pravil običajnega in

pogodbenega mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.33

4. DIPLOMATSKO-KONZULARNA

PREDSTAVNIŠTVA

Diplomatska in konzularna predstavništva imajo zelo velik pomen za državo, saj se

izvajanje zunanje politike in predstavljanje države v tujini težko uresničuje brez njih.

Pomembno vlogo imajo na gospodarskem področju in izvajanje aktivnosti gospodarske

diplomacije je tudi ena izmed prioritet ministrstva za zunanje zadeve. S pomočjo

predstavništev lahko države gojijo dobre medsebojne odnose na različnih področjih.

Na odločitev, glede odprtja oz. zaprtja slovenskih predstavništev v tujih državah,

vplivajo intenzivnost bilateralnih odnosov, gospodarsko sodelovanje med državama,

prisotnost slovenske narodne manjšine, izseljencev in zdomcev.34

Diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije lahko pomagajo

slovenskim državljanom, osebam slovenskega porekla in v skladu s 23. členom

Pogodbe o delovanju Evropske unije tudi državljanom drugih držav članic Evropske

unije v primeru, da država, katere državljani so, nima predstavništva v tuji državi, kjer

32 8. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 33 Glej 1. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 34 Povzeto po http://porocevalec.ibs.si/sl/component/content/article/52-letnik-3-t-4/184-barbara -

engelsberger-organiziranost-in-delovanje-ministrstva-za-zunanje-zadeve-republike-slovenije.

9

se le-ti nahajajo. V primeru, da Republika Slovenija v tuji državi nima diplomatsko-

konzularnega predstavništva, se lahko državljani prav tako, kot je navedeno že zgoraj za

ostale države v skladu s 23. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije in Sklepom o

zaščiti državljanov Evropske unije s strani diplomatskih in konzularnih predstavništev,

ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic, obrnejo na bližnja diplomatska in

konzularna predstavništva drugih držav članic Evropske unije.35

Častni konzulati Republike Slovenije ne opravljajo klasičnih konzularnih nalog, saj za

to niso pristojni. Izvajajo jih lahko le izjemoma in v skladu z navodili pristojnega

veleposlaništva Republike Slovenije oz. Ministrstva za zunanje zadeve Republike

Slovenije.36

Poznamo dve vrsti diplomatsko-konzularnih predstavništev, torej diplomatska

predstavništva in konzularna predstavništva. Obe pa se razčlenita še naprej.

Diplomatska predstavništva so veleposlaništva in stalna predstavništva pri mednarodnih

organizacijah, medtem ko se konzulati delijo na generalne konzulate, konzulate,

vicekonzulate in konzularne urade.

4.1 Konzularna predstavništva

Konzularno predstavništvo oz. konzulat je stalen državni organ, ki izvaja konzularne

funkcije med državami, katere so se za to dogovorile. Konzulat je le urad določene

države in ni pravna oseba s pravicami in obveznostmi.37 Odpre oz. zapre se s sklepom

vlade, ki ga izda na predlog ministra za zunanje zadeve. Sedež ima v glavnem mestu

državne enote sprejemne države. Večinoma jih vodijo generalni konzuli. Konzularni

odnosi se praviloma vzpostavijo z medsebojnim soglasjem dveh držav, kar določa tudi

2. člen Dunajske konvencije o konzularnih odnosih.38

Bistvo konzularnih odnosov je v tem, da fizične in pravne osebe države pošiljateljice

bivajo oziroma delajo na območju sprejemne države in ker zanje velja tudi njen pravni

35 povzeto po

http://www.mzz.gov.si/si/potovanja_in_vizumi/informacije_za_popotnike/pomoc_diplomatsko_

konzularnih_predstavnistev/. 36 povzeto po

http://www.mzz.gov.si/si/potovanja_in_vizumi/informacije_za_popotnike/pomoc_diplomatsko_

konzularnih_predstavnistev/. 37 Povzeto po M. Jazbec, Konzularni odnosi, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1997, stran 33. 38 Glej 2. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

10

red, ki je praviloma drugačen od domačega, potrebujejo osebno ter pravno zaščito in

varnost. To se kaže v jamstvu, ki ga poda država sprejemnica, da bo do tujih

državljanov spoštovala svojo notranjo zakonodajo, kot do svojih državljanov. Druga

država omogoča izvajanje te zaščite v okviru svojega pravnega reda in v skladu z zakoni

prve države. Končni cilj je sporazum, da obe državi obojestransko dopustita to

početje.39

Konzularna služba varuje interese domače države, torej Republike Slovenije, vključno z

interesi državljanov in pravnih oseb v tujini. Spremlja zakonodajo, ki ureja področje

državljanstva, migracij in tujcev v naši državi. Pristojna je za izdajanje dovoljenj za

prelete in pristanke letal vlad tako domače kot tuje države, pristanke ladij v slovenskem

pristanišču ter prevoze čez ozemlje Republike Slovenije v humanitarne in vojaške

namene. Za državljana kot posameznika pa je konzularno predstavništvo pomembno

predvsem v primerih pripora, prometnih nesreč in drugih nezgod državljanov, saj je

pristojno za obveščanje tujih diplomatsko-konzularnih predstavništev ter sorodnikov

glede nastale situacije.40

Posplošeno bi torej lahko rekli, da gre pri izvajanju konzularnih funkcij poglavitno za

izvajanje dejanj in zadev z upravno pravnega področja fizičnih in pravnih oseb ter za

varstvo njihovih interesov v tujih državah.

4. 2 Diplomatska predstavništva

Diplomatsko predstavništvo opravlja dejavnosti, ki so določene v Dunajski konvenciji o

diplomatskih odnosih oz. Dunajski konvenciji o predstavljanju držav v njihovih odnosih

z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja. Naloge slovenskih diplomatskih

predstavništev, opredeljene v 19. členu Zakona o zunanjih zadevah Republike

Slovenije, so sledeče:

- »predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije v sprejemni državi oz.

mednarodni organizaciji.« Je najpomembnejša funkcija za opredelitev

bistvenega pomena diplomatskih odnosov ter diplomatskega prava in tudi glavna

ločnica v primerjavi s konzularnimi predstavništvi. Tudi Cerar je mnenja, da je

temeljna funkcija diplomacije današnjega časa predstavljanje države.

Predstavlajnje deli na simbolni, obredni in vsebinski del. Simbolno

39 Povzeto po M. Jazbec, Konzularni odnosi, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1997, stran 13. 40 Povzeto po http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/sekretariat/konzularna _sluzba/.

11

predstavljanje zajema obiske prireditev in pošiljanje vabil na prireditve,

vsebinsko pa se nanaša na komuniciranje vlad sodelujočih držav;41

- »varovanje in uresničevanje interesov Republike Slovenije, njenih državljanov

in pravnih oseb.« Pravzaprav je bila ta naloga običajno v pristojnosti konzulov,

vendar Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih dopušča, da diplomatska

misija opravlja tudi določene funkcije konzularnih predstavništev. Diplomatska

predstavništva v takem primeru odprejo konzularni oddelek, v katerem

opravljajo različna opravila kot so izdajanje potnih listov,viz, registracija

rojstev, smrti, porok, notarskih opravil in reševanje statusnih vprašanj.42 Zaščita

interesov se mora izvajati v okviru meja, ki jih določa mednarodno pravo;

- »pospeševanje in razvijanje prijateljskih odnosov ter sodelovanja med

Republiko Slovenijo in sprejemno državo na vseh področjih.« Odnosi se

razvijajo in pospešujejo s samim komuniciranjem vlad držav, pomembno pa je

tudi pojasnjevanje politike, mnenja in prakse svoje vlade, državljanom v državi

sprejemnici.43 Ta naloga dobiva zadnje čase vse večji pomen zaradi razvoja

mednarodne trgovine ter sodelovanja držav tudi na drugih področjih;

- »sodelovanje v pogajanjih z vlado sprejemne države ali organi mednarodne

organizacije.« kot pogajanja lahko razumemo praktično vsako dogovarjanje o

nerešenih vprašanjih, postavljanje vprašanj, odgovarjanje na predloge, nudenje

rešitev ter razgovori o rešitvah. Diplomatski predstavniki igrajo pomembno

vlogo v pripravljalni fazi pogajanj, prav tako pa tudi med pogajanji samimi;44

- »uveljavljanje stališč in interesov Republike Slovenije v mednarodnih

organizacijah;«

- »poročanje ministrstvu za zunanje zadeve in preko njega drugim državnim

organom o notranjem in zunanjem političnem položaju ter dejavnosti sprejemne

države oziroma dogajanjih v mednarodni organizaciji.« Glavna naloga

diplomatov je opazovanje, ugotavljanje, zbiranje podatkov o državi v kateri

opravljajo svojo funkcijo ter posredovanje le-teh svoji domači državi. Zbira

predvsem podatke s političnega področja, gospodarstva, podatke glede stališča

posameznih strank ter druge. Diplomati morajo paziti da pri zbiranju podatkov

ne prestopijo meje in se začnejo vmešavati v notranje zadeve tuje države, saj

41 Povzeto po B. Cerar, Diplomacija danes, stran 29 in 30 v n.d. Bohte, Sancin, stran 93 in 94. 42 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 95. 43 Povzeto po B. Sen v n.d. Bohte, Sancin, stran 100. 44 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 96 in 97.

12

lahko to pripelje do mednarodnih sporov. Meje so odvisne od držav sprejemnic

ter njihove tolerance do tuje države;45

- »seznanjanje organov, institucij in javnosti v sprejemni državi oziroma

mednarodne organizacije z dosežki, značilnostmi in stališči Republike

Slovenije.«46

Diplomatsko predstavništvo deluje predvsem na področju politike, gospodarstva,

obrambe, kulture ter na znanstveno-tehničnem, informacijskem in ostalih področjih.

Med ostalimi nalogami na prvem mestu skrbi za slovensko narodno manjšino,

slovenske izseljence in zdomce.47 Diplomati so pristojni tudi za področje varstva narave

in okolja, človekovih pravic, vprašanja s socialnega področja, terorizma, kriminala in

drugih.

Diplomatsko predstavništvo se odpre oz. zapre na ukaz predsednika republike, po

predlogu, ki ga pripravi minister za zunanje zadeve, določi pa ga vlada po predhodnem

mnenju delovnega telesa državnega zbora, ki je pristojen za področje zunanje politike,

kar določa tudi 14. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1).48 Diplomatske odnose

izvajajo misije, ki jih vodijo veleposlaniki, svoj sedež pa imajo v prestolnici sprejemne

države. 2. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih določa, da je za

vzpostavitev diplomatskih odnosov med državami ter odpošiljanje stalnih diplomatskih

misij nujno soglasje udeleženih držav.49

Dembinski opredeljuje položaj diplomatskega predstavništva oz. zunanje misije glede

na Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih in prakso. Po njegovem mnenju

diplomatsko predstavništvo obstaja neodvisno od posameznikov, ki ga sestavljajo in je

del državnega organa, zato je vsako ravnanje, ki ga stori oz. je storjeno v njegovem

imenu ali ga opusti oz. dopusti, mogoče neposredno pripisati državi pošiljateljici ali

mednarodni vladni organizaciji. Zunanje misije so obvezane upoštevati pravo države

45 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 98 in 99. 46 19. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 47 Glej 19. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 48 Glej 14. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 49 Glej 2. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

13

pošiljateljice, sprejemne države in mednarodno pravo, ki določa njihov status ter

pravice in dolžnosti.50

Veleposlaništvo

Veleposlaništvo je diplomatsko predstavništvo države pošiljateljice v državi sprejema,

ki ga vodi veleposlanik oziroma odpravnik poslov, če tako določi minister za zunanje

zadeve.

Po slovarju slovenskega knjižnega jezika je »najvišje diplomatsko predstavništvo

kakšne države v tuji državi.«51 Da se veleposlaništvo lahko ustanovi, tako slovensko

veleposlaništvo v tujini kot obratno52, je potrebno navezati diplomatske odnose med

državama.

Specialna misija in stalna diplomatska misija

»Specialna misija pomeni začasno misijo, ki predstavlja državo in jo posamezna država

pošilja v drugo državo z njenim soglasjem, da bi se pogajala o določenih vprašanjih ali

da bi se izpolnila določena naloga.«53

Med specialno in stalno diplomatsko misijo obstajajo podobnosti in tudi izrazite razlike.

Obe predstavljata državo pošiljateljico v sprejemni državi ter sta pooblaščeni za

pogajanja. Veleposlaništvo ima za to splošno pooblastilo, specialna misija pa posebno.

Obe sklepata sporazume ter opazujeta in poročata svojima državama. Diplomatska

misija opravlja praktično vse funkcije, ne glede na okoliščino in situacijo v odnosu med

državama, pogoj pa so normalni oz. mirni odnosi med državami. Specialna misija pa je

pristojna za pogajanje o določenih vprašanjih in za opravljanje nalog pri čemer je

omejena s časom. Njena posebna značilnost, po kateri se razlikuje od stalne diplomatske

misije je, da lahko deluje tudi v primeru vojne.54

50 Povzeto po L. Dembinski v n.d. Simoniti (gl. ur.), 2014, stran 23. 51 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU – Portal

BOS, URL: www.fran.si. 52 Odprtje tujih diplomatskih predstavništev v Sloveniji ureja 56. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-

1). 53 N.d. Simoniti, 1995, stran 22. 54 Povzeto po n.d. Simoniti, 1995, stran 38.

14

4.3 Primerjava diplomatsko-konzularnih

predstavništev

V preteklosti so se diplomatski in konzularni odnosi ter funkcije precej razlikovali.

Diplomatski odnosi so urejali predvsem vprašanja, povezana z vojno in mirom,

konzularni pa so se nanašali bolj na trgovinsko panogo in zaščito le-te.55

Do današnjega časa so se odnosi vedno bolj zbliževali in razlike so postajale vse manj

očitne, kar je pripeljalo do tega, da diplomatsko-konzularna predstavništva

obravnavamo kot enovito področje. Kljub temu pa med obema vrstama še vedno ostaja

nekaj bistvenih razlik, po katerih se ločita.

1. Diplomatsko predstavništvo ima reprezentativno oz. predstavniško

značilnost, saj je osnovna naloga diplomatskih funkcij predstavljanje

domače države pri sprejemni državi, pri konzularnih funkcijah pa tega ni,

prav tako konzulat ne more v imenu svoje vlade postavljati določenih

zahtev. V primeru, da so med državama le konzularni odnosi, pa izjemoma

konzulat lahko postavlja različne zahteve, ampak samo po navodilih države

pošiljateljice in če država sprejemnica na to pristane.

2. Diplomatska misija ima pooblastilo, da v okviru svojih rednih funkcij

komunicira z vlado sprejemne države in ne potrebuje posebnega soglasja za

to. Konzulat pa potrebuje za sodelovanje pri pogajanjih posebno

pooblastilo in soglasje države sprejemnice.

3. Diplomatska misija komunicira samo z ministrstvom za zunanje zadeve

države sprejemnice oz. z drugimi ministrstvi, če je tako dogovorjeno.

Konzularno predstavništvo pa z lokalnimi oblastmi na svojem področju, s

centralnimi organi države sprejemnice pa samo v posebnih, konkretnih

primerih.

4. Konzulati morajo konzularno zaščito in intervencijo izvajati v skladu z

lokalnimi predpisi sprejemne države, medtem ko jo lahko diplomatska

misija tudi v skladu z bilateralnimi in multilateralnimi mednarodnimi

normami.

5. Bistvene razlike obstajajo tudi na področju nedotakljivosti prostorov misije

in konzulatov ter osebne nedotakljivosti diplomatskih in konzularnih

funkcionarjev vključno z njihovimi imunitetami.56

55 Povzeto po n.d. Jazbec, 2009, stran 209.

15

5. Diplomati

5.1 Kdo so diplomati

Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je diplomat » višji uslužbenec, ki zastopa

koristi svoje države v mednarodnih odnosih.«57 34. člen Zakona o zunanjih zadevah pa

določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki je v delovnem razmerju z ministrstvom za

zunanje zadeve in za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev.58

Dvojna vloga diplomatov pri opravljanji svojega poklica se kaže v tem, da predstavljajo

svojo državo v državi sprejemnici, kjer zastopajo tudi njene interese, poleg tega pa

morajo ugotavljati in raztolmačiti razmere v akreditirani državi ter te informacije

posredovati domači vladi.

Diplomatski predstavniki veljajo za zunanje zastopnike in so pristojni za zunanje

zastopanje države. Svoje naloge opravljajo na podlagi posebnih pooblastil, pravil

notranjega prava pa tudi mednarodnih pravil in postopkov. Ta skupina predstavnikov

države zajema tako stalna diplomatska predstavništva kot tudi specialne misije, ki

skupaj tvorijo bilateralno diplomacijo.59

Zakon o zunanjih zadevah Republike Slovenije loči poklicne oz karierne in nepoklicne

oz. pogodbene diplomate. Razlika med njimi se kaže v izobrazbi, usposobljenosti in

mestu zaposlitve. V državah Evropske Unije prevladuje karierna diplomacija in to

večinsko povzema tudi Slovenija, ni pa to izključno pravilo.

Diplomati so načeloma državljani države pošiljateljice. Izmed državljanov sprejemne

države oz. tretje države se lahko izberejo le z njenim soglasjem, katerega lahko

kadarkoli prekliče.60

5.2 Pogoji za imenovanje v diplomatsko službo

Skozi zgodovino je bila diplomacija rezervirana za moške. Prva ženska diplomatka je

bila imenovana v Londonu, po rodu Francozinja, pa še ta se je oblačila in bila

prijavljena kot moški. Razkritje, da je v resnici ženska, je prineslo hud spor z

56 Povzeto po n.d. Jazbec, 2009, stran 210 in 212. 57 Slovar slovenskega knjižnega jezika, URL: www.fran.si. 58 Glej 34. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 59 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 38. 60 Glej 8. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

16

ambasadorjem. Predsodki in očitki so se pojavljali tudi glede soprog diplomatov, saj je

vladala bojazen, da bodo ženske pomembne zaupne informacije po slučaju izvedele in

prenesle sovražnim ušesom.61

Do današnjega časa je vloga žensk v diplomaciji doživela preobrat. Kljub temu da

moški številčno še vedno prevladujejo, diskriminacije glede na spol ni več, saj so

njihove enake pravice zakonsko določene.

Oseba, ki želi skleniti delovno razmerje na ministrstvu za zunanje zadeve in opravljati

poklic diplomata, mora poleg splošnih pogojev za delo v javnem sektorju ustrezati tudi

posebnim pogojem, kot so: znanje angleškega in drugega tujega jezika na višji ravni,

psihofizično mora biti sposoben, osebnostno primeren in da osebi ni prenehalo delovno

razmerje v državnem organu iz razlogov, ki jih je zakrivila sama.62

40. člen Zakona o zunanjih zadevah med drugim določa, da mora za imenovanje v

diplomatski naziv izpolnjevati še posebne pogoje, in sicer: univerzitetno izobrazbo oz.

izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, v skladu z zakonom, ki

ureja visoko šolstvo, diplomatski izpit oz. višji diplomatski izpit63 ter delovne

izkušnje64, pridobljene na ministrstvu za zunanje zadeve. Veljajo tudi delovne izkušnje s

področja zunanje politike, mednarodnega prava in odnosov, ki so jih osebe pridobile

med opravljanjem dela v drugih državnih organih, javnih, znanstveno-raziskovalnih,

visokošolskih zavodih, javnih agencijah in mednarodnih organizacijah.65

Za opravljanje svojega dela morajo imeti diplomati določene osebne lastnosti. Med

najpomembnejše oz. najbolj koristne sodi zagotovo dobro opazovanje in hitro

dojemanje bistva govorov in razgovorov ter zapomniti si tisto, kar je bilo povedano.

Uspešen diplomat mora biti sposoben komunicirati z ljudmi ter znati navezovati z njimi

osebne stike in prijateljstva. Svojo državo mora uspešno in razumljivo predstaviti tuji

državi. Pomembno je, da pravilno in vestno posreduje mnenje domače države in vlade

glede spornih vprašanj.

61 Povzeto po n.d. Čačinovič, stran 41-42. 62 Glej 35. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 63 Več o opravljanju diplomatskega izpita oz. višjega diplomatskega izpita v Pravilniku o diplomatskem

in višjem diplomatskem izpitu (Uradni list RS, št. 1/11 in 34/13). 64 Več o delovnih izkušnjah, kot pogojih za imenovanje v naziv določa Uredba o notranji organizaciji,

sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (Uradni list RS,

št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07,

33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13,

18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16), Ljubljana, 2003. 65 Glej 40. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1).

17

Dober diplomat se mora znati obvladovati v primerih nasprotujočih mnenj. Pomembno

je poznavanje zgodovine, tradicije in jezika države, v kateri opravlja svojo funkcijo,

prav tako pa tudi kulture, likovne in glasbene umetnosti. Posebna priučena lastnost

dobrega diplomata je njegova pogajalska sposobnost, ki pripelje do rešitve, ki je

sprejemljiva za obe strani.66

5.3 Nazivi in rangi

Najpogostejša izraza, ki ju lahko zasledimo skozi člene Dunajske konvencije o

diplomatskih odnosih sta vodja misije in člani diplomatskega osebja misije. Izraza sta

pojasnjena v 1. členu konvencije, in sicer pod pojmom vodja misije razumemo osebo,

»ki jo je država pošiljateljica pooblastila, da deluje v tej funkciji«, člani diplomatskega

osebja pa »so člani misije, ki imajo funkcijo diplomatov.«67

Vodje misije pa v 14. členu razdeli na tri razrede:

- »veleposlanike ali nuncije, akreditirane pri državnih poglavarjih, in druge vodje

misij enakovredne stopnje (ranga);

- poslanike, ministre in internuncije, akreditirane pri državnih poglavarjih;

- odpravnike poslov, akreditirane pri ministru za zunanje zadeve.«68

Drugi razred danes praktično več ne obstaja, medtem ko tretji obstaja, vendar je njegova

uporaba redka.

Danes po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih ločimo deset stopenj diplomatske

lestvice. Ločimo tudi med notranjim in zunanjim krogom diplomatov.

Deset stopenjska lestvica je nastala sodeč po osebnih prednostih članov diplomatskega

osebja:

- veleposlanik ali nuncij;

- izredni poslanik, pooblaščeni minister ter internuncij;

- stalni odpravnik poslov;

- začasni odpravnik poslov;

- minister svetnik;

66 Povzeto po M. Osolnik v n.d. M. Jazbec (ur.), 1998, stran 136 – 139. 67 1. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 68 Glej 14. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

18

- svetnik;

- I. sekretar;

- II. sekretar;

- III. sekretar;

- ataše. 69

Zakon o zunanjih zadevah pa za razliko od konvencije v 39. členu našteva devet

diplomatskih nazivov: veleposlanik, pooblaščeni minister, minister svetovalec, prvi

svetovalec, svetovalec, I. sekretar, II. sekretar, 3. sekretar in ataše.70

Pomembno je, da celotno diplomatsko osebje deluje usklajeno, saj je le tako mogoče

zagotoviti učinkovito opravljanje nalog diplomatskih predstavništev.

5.3.1 Veleposlanik

Diplomatska in konzularna predstavništva Slovenije v tujini varujejo interese Republike

Slovenije ter njenih državljanov tako fizičnih kot pravnih oseb. Veleposlanik pa vodi

celotno veleposlaništvo in vsa dela v teh predstavništvih. Vodi lahko tudi stalna

predstavništva pri mednarodnih organizacijah.

Na različnih srečanjih predstavlja domačo državo predstavnikom drugih držav. Z

razgovori, podajanjem izjav, pogajanji in nastopanjem na srečanjih mednarodnih

organizacij opravlja naloge s področja kulture, znanstveno-tehničnih stikov, politike,

ekonomije. Zadolžen pa je tudi za varstvo interesov ter pomoč domačim državljanom v

tuji državi.71

Imenuje in odpokliče ga predsednik republike, po predlogu vlade, katerega je

predhodno sestavil minister za zunanje zadeve.72 Pristojnost postavitve in odpoklica je

poleg njegovih ostalih pristojnosti določena v 107. členu Ustave Republike Slovenije73.

Postavljen je za dobo štirih let z možnostjo podaljšanja za dve leti.

69 Povzeto po n.d. R. Čačinovič, stran 17. 70 Glej 39. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 71 Povzeto po: http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=45&Filter=. 72 Glej 17.a člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 73 Glej 107. člen Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, Ljubljana, 1991.

19

Naloge vodje diplomatskega predstavništva so v skladu z Dunajsko konvencijo o

diplomatskih odnosih in Dunajsko konvencijo o predstavljanju držav v njegovih

odnosih z mednarodnimi organizacijami univerzalnega značaja določene v 18. členu

slovenskega Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). Te so predvsem:

- predstavljanje in zastopanje Republike Slovenije in njenih organov v sprejemni

državi oziroma mednarodni organizaciji,

- podpisovanje ali parafiranje diplomatskih instrumentov,

- dajanje izjav in zavzemanje stališč v imenu Republike Slovenije,

- vodenje diplomatskega predstavništva, organiziranje njegovega dela,

razporejanje nalog in ukrepanje v zadevah za katero je predstavništvo pristojno,

- odločanje o pravicah in dolžnostih uslužbencev v predstavništvu, ki mora biti v

skladu s predpisi,

- odločanje v okviru predračuna o finančnem poslovanju predstavništva,

- opravljanje še nekaterih drugih nalog v skladu s predpisi in navodili ministra za

zunanje zadeve.74

Veleposlaniki morajo izvajati zunanjo politiko v državi sprejemnici po navodilih in

pooblastilih ministrstva za zunanje zadeve, kateremu je le-ta tudi neposredno

odgovoren. Naloga vodij diplomatskih predstavništev je tudi usklajevanje in nadziranje

dejavnosti konzulatov Republike Slovenije v sprejemni državi.75

5.4 Obveznosti in pravice diplomata

Najpomembnejši nalogi diplomatov sta opazovanje in poročanje. Poleg teh pa

konvencija v 3. členu navaja še predstavljanje domače države v sprejemni državi,

pogajanje z vlado tuje države, zaščita interesov, med temeljne funkcije diplomatske

misije pa je uvrščeno še pospeševanje in sklepanje prijateljskih in drugih medsebojnih

odnosov na različnih področjih med državama.76

5.4.1 Dolžnosti in odgovornosti diplomata

Kljub temu da diplomatski predstavniki uživajo številne privilegije in diplomatske

imunitete, ki so urejene v kar dvajsetih členih Dunajske konvencije o diplomatskih

74 Glej 18. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 75 Glej 18. člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1). 76 Povzeto po n.d. Jazbec, 2009, stran 185.

20

odnosih, so hkrati tudi nosilci določenih dolžnosti. Nekatere dolžnosti ureja že običajno

mednarodno pravo. Dolžnosti in odgovornosti diplomatskih predstavnikov pa določata

tudi 41. in 42. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih, in sicer:

- kljub temu da so osebe upravičene do privilegijev in imunitet, le-teh ne smejo

izkoriščati. Dolžne so spoštovati in upoštevati zakone in predpise sprejemne

države.77 Spoštovati jih morajo do tolikšne mere, da to ne vpliva na privilegije,

do katerih jih upravičuje konvencija;78

- prepovedano jim je vmešavati se v notranje zadeve države sprejemnice.79

Pomembna naloga diplomatov je zbiranje informacij z različnih področij države,

v kateri je akreditiran. Ker je točno mejo, do katere lahko diplomat deluje težko

določiti, lahko pri prekoračitvi pravice pride do vmešavanja v notranje zadeve

države sprejemnice;80

- opravljati morajo uradno delo s sprejemno državo preko njenega ministrstva za

zunanje zadeve ali drugega ministrstva, če je tako dogovorjeno;81

- prepovedano jim je uporabljati prostore misije za namene, ki niso združljivi z

nalogami in funkcijami misije.82 Če diplomati prostore uporabljajo v nasprotju z

nameni, morajo uporabo oziroma kršitev nemudoma ustaviti;

- diplomat ne sme v sprejemni državi, za osebni zaslužek izvajati poklicno ali

trgovsko dejavnost.83 Dovoljeno jim je opravljanje dejavnosti, ki nimajo

pridobitnega značaja, kot so prostovoljna dela. Enako pa velja tudi za družinske

člane diplomatov;84

- biti mora spoštljiv do države sprejemnice, prav tako pa tudi do njene vlade.

Vse naštete dolžnosti diplomatov so v veliko pomoč sprejemnim državam, kadar želijo

le-te omejiti diplomatsko imuniteto njenim upravičencem, saj lahko od njih zahtevajo

spoštovanje in upoštevanje nacionalnih zakonov države sprejemnice.

77 Glej 41.(1) člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 78 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 171. 79 Glej 41.(1) člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 80 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 98 in 99. 81 Glej 41.(2) člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 82 Glej 41.(3) člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 83 Glej 42. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 84 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 171, op. 615.

21

5.4.2 Diplomatska imuniteta in privilegiji

Privilegij pomeni »izvzetje iz materialnih določb notranje zakonodaje države

sprejema/sedeža/gostiteljice.«85 Imuniteta pa je »procesna ovira pravnim postopkom v

državi sprejema, kadar je materialnopravna norma kršena, brez kakršnega koli učinka na

odgovornost za kršitev.«86 Privilegiji in imunitete nastanejo z običajnim pravom.

Upravičenci do privilegijev in imunitet se delijo v dve skupini. Izvirni oz. originarni

upravičenci so diplomatski predstavniki in administrativno, tehnično ter strežno osebje

misij. Med izvedene oz. derivativne upravičence pa spadajo družinski člani izvirnih

upravičencev, ki jim privilegiji in imunitete pripadajo zgolj zaradi zagotovitve večje

neodvisnosti izvirnih upravičencev od pravnega reda države, v kateri opravljajo svoje

funkcije.87

Diplomatska imuniteta je nujno potrebna za uspešno opravljanje nalog misije.

Diplomatski privilegij pa načeloma res v veliki meri pripomore k uspešnosti pri

opravljanju nalog, a vseeno neobstoj oziroma neupoštevanje zagotovljenih ugodnosti

samo po sebi ne pripelje do neuspešnega opravljanja funkcij diplomatske misije.88

5.4.2.1 Imuniteta diplomatskih predstavnikov

Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih že v preambuli navaja, da privilegiji in

imunitete niso namenjeni diplomatom kot posameznikom za pridobivanja prednosti,

ampak so namenjeni zagotavljanju uspešnega dela in opravljanju funkcij diplomatskih

misij, kot predstavnice držav.89 Pri privilegijih in imunitetah torej ne gre za osebne

pravice.

Oseba po 39. členu Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih pridobi privilegije in

imunitete, ko stopi na ozemlje sprejemne države, da bi tam začela z opravljanjem svoje

funkcije oziroma če se že nahaja tam, od trenutka, ko je ministrstvo za zunanje zadeve

ali drugo pristojno ministrstvo obveščeno o njegovem imenu. Ugodnosti pa prenehajo

veljati, ko po prenehanju funkcije oseba zapusti tujo državo oziroma preteče rok, ki je

za to namenjen, kar velja tudi v primeru oboroženega spopada. Za vsa dejanja, ki jih

85 N.d. Sancin, stran 84. 86 N.d. Sancin, stran 84. 87 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 158. 88 Povzeto po S. Berković, Diplomatsko i konzularno pravo, Nacionalna i sveučilišna knjižnica, Zageb

1997, stran 61. 89 Glej preambulo Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

22

oseba pri opravljanju svojih funkcij stori kot članica misije, pa imuniteta ostane

veljavna.90

Številni avtorji štejejo osebno nedotakljivost za temeljno imuniteto, katera je podlaga za

vse ostale imunitete in privilegije.91 29. člen Dunajske konvencije o diplomatskih

odnosih zagotavlja nedotakljivost diplomatskih predstavnikov ter prepoveduje njihovo

prijetje ali priprtje. Prav tako pa določa obveznost sprejemne države, da mu izkaže

spoštovanje ter prepreči vsak napad, ki bi ogrožal njega kot osebo oziroma njegovo

svobodo in dostojanstvo.92 Uživajo tudi imuniteto nedotakljivosti stanovanja, pri čemer

gre predvsem za zasebna stanovanja diplomatskih predstavnikov. Pomembna za

nemoteno opravljanje dela diplomatskih predstavnikov pa je vsekakor tudi sodna

imuniteta.

Sodna imuniteta predstavlja posledico popolne osebne nedotakljivosti, hkrati pa je tudi

eno izmed najstarejših pravil mednarodnega običajnega prava, ki ga je Dunajska

konvencija o diplomatskih odnosih povzela v 31. in 32. členu.93 Kljub temu da je oseba,

ki je upravičena do sodne imunitete varna pred sodno oblastjo sprejemne države, je

vseeno dolžna spoštovati njihovo nacionalno zakonodajo. Diplomatski predstavniki

uživajo imuniteto pred kazenskim ter civilnim in upravnim sodstvom, v izvršilnem

postopku ter pred dolžnostjo pričanja.

Privilegije diplomatov pa v svojih členih določa Dunajska konvencija o diplomatskih

odnosih, in sicer oprostitev plačila davkov in taks94, osebnih dajatev in javne službe95,

carinskih dajatev in pregleda osebne prtljage96 ter oprostitev vezanosti s predpisi, ki se

nanašajo na pridobitev državljanstva97 in socialnega zavarovanja sprejemne države98.

90 Glej 39. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 91 Povzeto po J. Andrassy, Međunarodno pravo, 1990, stran 288 v n.d. Bohte, Sancin, stran 141. 92 Glej 29. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 93 Povzeto po M. Brglez, Sodna imuniteta v diplomatskem pravu, Teorija in praksa 30 (11/12), Fakulteta

za družbene vede, Ljubljana, 1993, stran 1134. 94 Glej 34. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 95 Glej 35. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 96 Glej 36. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 97 Glej 2. člen Opcijskega protokola o pridobivanju državljanstva. 98 Glej 33. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih.

23

5.4.2.2 Imuniteta diplomatskih misij

Pod pojem »prostori diplomatske misije« uvrščamo zgradbe in njene dele vključno z

zemljišči, ki se uporabljajo za potrebe misije, pa tudi rezidenco, ki je namenjena vodji

diplomatske misije. Diplomatska misija ima pravico do pomoči pri pridobitvi prostorov

misije.99

Država sprejemnica mora pomagati državi pošiljateljici pri pridobitvi prostorov,

potrebnih za misijo, ki se nahajajo na njenem ozemlju ob upoštevanju svojih zakonov.

Pomagati mora tudi pri pridobitvi stanovanj za člane diplomatskih misij.100

Prostori diplomatske misije po 22. členu Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih

uživajo nedotakljivost. Organom sprejemne države je vstop v prostore misije

prepovedan, razen v primeru danega dovoljenja vodje misije. Prav tako pa prostori

vključno s pohištvom in ostalimi stvarmi ne morejo biti predmet preiskave, zaplembe ali

rekvizicije. Po drugi strani pa nedotakljivost določa obveznost sprejemne države, da

stori vse potrebno za zaščito prostorov pred nasilnim vstopom, poškodovanjem in

drugim ogrožanjem.101 Nedotakljivi so tudi arhivi in dokumentacija misije. Kar pomeni,

da ne smejo biti zaseženi in niti predloženi kot dokazno gradivo.102

Misije so oproščene plačila davkov in taks za svoje prostore v sprejemni državi in imajo

pravico do uporabe zastave in grba države pošiljateljice. Pomembna privilegija oziroma

imuniteti za uspešno opravljanje funkcije diplomatske misije pa sta še svoboda

komuniciranja z lastno državo ter svoboda gibanja.

6. PRIMER: CASE CONCERNING UNITED STATES

AND CONSULAR STAFF IN TEHERAN (UNITED

STATES OF AMERICA VS. IRAN)

Do zlorabe imunitet in privilegijev lahko pride s strani upravičencev ali sprejemne

države.

99 Povzeto po n.d. Bohte, Sancin, stran 130. 100 Povzeto po E. Denza, Diplomatic law: Commentary on the Vienna Convention on Diplomatic

Relations, Second Edition, Clarendon Press, Oxford, 1998, stran 108-109 v n.d. Bohte, Sancin, stran 130. 101 Glej 22. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 102 Povzeto po E. Satow v n.d. Bohte, Sancin, stran 134.

24

22. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih organom države sprejemnice

prepoveduje vstop v prostore diplomatske misije brez njihovega dovoljenja.103 Primer

kršitve diplomatske imunitete se je zgodil v odmevnem primeru 4. novembra 1979 v

Teheranu, ko je na ameriško ambasado vdrlo več sto iranskih študentov in so za talce

zavzeli njeno osebje.

Študentje so se poimenovali »muslimanski študentje, ki sledijo poti velikega imama« in

v zameno za izpustitev 66 talcev so zahtevali izročitev iranskega proameriškega šaha

Mohameda Reza Pahvalija, ki je tisto leto zbežal iz države, da bi mu sodili. 13 oseb so v

sredini novembra izpustili in iz zdravstvenih razlogov še enega naslednje leto julija,

ostalih 52 talcev pa so zadrževali kar 444 dni. Diplomati so imeli pomembno vlogo in

so tudi nemudoma začeli s pogajanji, poleg tega pa so v času zasedbe talce tudi večkrat

obiskali.104

29. novembra je ZDA sprožila postopek pred Meddržavnim sodiščem proti Iranu in

hkrati zahtevala uvedbo začasnih ukrepov, katerim je sodišče 15. decembra ugodilo še

pred končno odločitvijo in zahtevalo takojšnjo vrnitev prostorov veleposlaništev in

izpustitev talcev.

Združene države Amerike so zahtevale, naj sodišče o zadevi razsodi, med drugim, da je

iranska vlada kršila mednarodne obveznosti in da mora zagotoviti vse privilegije in

imunitete, do katerih je diplomatsko osebje upravičeno, takojšnjo izpustitev talcev ter

možnost, da zapustijo Iran. S tem, ko so oboroženi študentje vdrli v ambasado, niso

izpolnjevali navodil iranske vlade in zato načeloma dejanja ne bi mogli pripisati

neposredno vladi, vendar pa le-ta ni storila ničesar za zaščito osebja in prostorov misije,

niti napada ni poskusila preprečiti oziroma ustaviti. Poleg tega so se organi države

odločili, da bodo ravnanje podprli v smislu pritiska na Združene države Amerike in tako

so dejanja postala dejanja iranske države. Sodišče je ugotovilo, da je neukrepanje vlade

bilo v nasprotju z obveznostnim ravnanjem in da je vlada kršila Dunajsko konvencijo o

diplomatskih odnosih kot tudi Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih in Pogodbo

iz leta 1955, čeprav se je zavedala obveznosti po omenjenih konvencijah. Zaradi kršenja

obveznosti do Združenih držav Amerike je sodišče Iranu naložilo povrnitev škode, ki je

Združenim državam nastala. Poleg tega pa je sodišče poudarilo, da mora vsaka država

103 Glej 22. člen Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. 104 Povzeto po http://www.rtvslo.si/svet/zasedba -veleposlanistva-zda-leta-1979/58878.

25

sprejemnica diplomatskim misijam zagotoviti varnost ter vse privilegije in imunitete, do

katerih so upravičeni. Nedotakljivost je sodišče razglasilo za temelj meddržavnih

odnosov. Sodišče je na koncu razsodilo da mora Iran nemudoma izpustiti talce, jim dati

možnost, da zapustijo Iran ter v varne roke prepustiti vso dokumentacijo ameriškega

veleposlaništva in obvezno povrniti škodo, ki je Združenim državam pri tem nastala.105

Primer ima posebno težo predvsem zaradi tega, ker je poudaril velik pomen Dunajske

konvencije in njenih pravil, prav tako pa tudi pogodb. Vlada je odgovorna za dogajanje

znotraj meja svoje države, četudi z njo dejanja niso neposredno povezana in morala bi

se držati pravil Dunajske konvencije ne glede na različne okoliščine. Pred sodiščem se

je pojavilo tudi pomembno vprašanje, ali ima država pravico do oboroženega napada v

primeru kršitev privilegijev in imunitet s strani tujih držav. Sodišče je odločilo da ne in

da ta pravica pripada državi le v primeru samoobrambe. Posledice dogodka v Teheranu

iz preteklosti se še danes čutijo v odnosu med obema državama.

105 Povzeto po http://www.icj-cij.org/docket/index.php?sum=334&p1=3&p2=3&case=64&p3=5.

26

7. ZAKLJUČEK

Začetki diplomacije segajo že krepko v zgodovino, a kljub temu njen pomen ostaja

enako pomemben še danes. Skozi preučevanje literature in zakonodaje sem prišla do

zaključka, da so diplomacija in diplomatska predstavništva za državo in posledično tudi

državljana izjemno pomembna. Diplomacija predstavlja enega glavnih možnih načinov

za izvajanje zunanje politike, ki pride še posebej do izraza pri manjših državah.

Pomembno vlogo pa igra tudi pri spoznavanju zunanje politike tujih držav. Z njeno

pomočjo se odnosi med državami vzpostavljajo in potekajo na miren način. Skoraj

nemogoče si je predstavljati komuniciranje držav ter predstavljanje drugim državam

brez diplomatskih predstavništev.

Glavne naloge predstavništev, opredeljene v 19. členu Zakona o zunanjih zadevah

(ZZZ-1), so predstavljanje in zastopanje domače države v sprejemni državi, zaščita

interesov države in državljanov, vzpostavljanje in pospeševanje prijateljskih odnosov na

raznih področjih, pogajanja z vlado sodelujoče države, opazovanje in poročanje o

razmerah sprejemne države domači vladi ter uveljavljanje stališč in interesov domače

države.106 Za državljana kot posameznika pa ima še posebej važem pomen konzularno

predstavništvo, na katerega se lahko obrnejo v primeru raznih nesreč, pripora in drugih

nezgod v tujih državah. Konzularna služba varuje interese države, njenih državljanov ter

pravnih oseb.

Če Republika Slovenija v tuji državi nima diplomatskega ali konzularnega

predstavništva, se lahko njeni državljani obrnejo na druga bližnja predstavništva ostalih

držav članic Evropske unije. Za kar najdemo podlago v 23. členu Pogodbe o delovanju

Evropske unije in Sklepu o zaščiti državljanov Evropske unije s strani diplomatskih in

konzularnih predstavništev.

Glavni nalogi diplomatskih predstavnikov sta opazovanje ter poročanje ugotovljenega

domači vladi. Pri opravljanju svojega poklica so diplomati upravičeni do posebnih

imunitet in privilegijev, ki pa se ne smatrajo kot osebne pravice in niso namenjeni njim

kot posameznikom za pridobitev posebnih ugodnosti, pač pa se obravnavajo kot pravice

posamezne države. Poseben pomen ima imuniteta osebne nedotakljivosti, ki velja za

temelj iz katerega izhajajo vse ostale imunitete. Sodna imuniteta diplomata ščiti pred

106 Glej 19. Člen Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1).

27

organi oblasti sprejemne države, vendar mora njihove predpise in zakone vseeno

absolutno spoštovati.

Imunitete so nujno potrebne za uspešno opravljanje funkcij diplomatskih misij, medtem

ko obstoj privilegijev zgolj pripomore k večji uspešnosti opravljene naloge.107 Tudi

diplomatske misije uživajo imunitete in privilegije, ki se kažejo predvsem v

nedotakljivosti njihovih prostorov, arhivov in dokumentacije.

Opravljanje poklica v diplomaciji pomeni torej veliko garanja, predvsem pa delo za

sabo povleče veliko odgovornosti. Diplomat z uspešnim ali neuspešnim delom vpliva na

potek dogodkov in s svojimi skromnimi prispevki definitivno pomaga soustvarjati

zgodovino odnosov med državami. V primeru dobro opravljenega dela pa postane

pomemben člen pri vzpostavljanju in ohranjanju dobrih odnosov med državami.

107 Povzeto po n.d. Berković, stran 61.

28

8. VIRI IN LITERATURA

Knjige in članki

Berković Svjetlan, Diplomatsko i konzularno pravo, Druga dopolnjena izdaja,

Nacionalna i sveučilišna knjižnica, Zagreb, 1997.

Bohte Borut, Sancin Vasilka, Diplomatsko in konzularno pravo, Zbirka Pravna obzorja,

29, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006.

Čačinovič Rudi, Slovensko bivanje sveta: Razvoj in praksa diplomacije, Založba ČZP

Enotnost, Ljubljana, 1994.

Jazbec Milan, Osnove diplomacije, Knjižna zbirka Mednarodni odnosi, Fakulteta za

družbene vede, Ljubljana, 2009.

Jazbec Milan (ur.), Diplomacija in Slovenci: Zbornik tekstov o diplomaciji in prispevku

Slovencev v diplomatsko teorijo in prakso, Založba Drava, Celovec, 1998.

Jazbec Milan, Konzularni odnosi, Zbirka Acta diplomatica, Fakulteta za družbene vede,

Ljubljana, 1997.

Sancin Vasilka, Praktikum za diplomatsko in konzularno pravo, Založba Litteralis,

Ljubljana, 2013.

Simoniti Iztok, Specialne misije, Teorija in praksa, Fakulteta za družbene vede Univerze

v Ljubljani, Ljubljana, 1995.

Simoniti Iztok (gl. ur.), Brglez Milan, Jager Agius Irena, Kovač Igor, Polak Petrič Ana,

Diplomatsko pravo: Izbrane konvencije, Zbirka Mednarodno pravo, Založba FDV,

Ljubljana, 2014.

Udovič Boštjan, Ekonomska in gospodarska diplomacija, Knjižna zbirka Mednarodni

odnosi, Fakulteta za družbene vede, Ljubljana, 2009.

29

Pravni viri

Convention on Special Missions, New York, 8. 12. 1969.

Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih, Uradni list SFRJ - MP, št. 2/64,

sestavljena na Dunaju 18. 6. 1961, prevod dr. Iztok Simoniti.

Dunajska konvencija o konzularnih odnosih, sestavljena na Dunaju 24. 4. 1963, prevod

dr. Iztok Simoniti.

Opcijski protokol o pridobivanju državljanstva, sprejet na Dunaju 18. 4. 1961.

Pravilnik o diplomatskem in višjem diplomatskem izpitu, Uradni list RS, št. 1/11 in

34/13, Ljubljana, 2011.

Pogodba o delovanju Evropske unije, Uradni list Evropske unije, C 115/49.

Statute of the International Law Commission, Adopted by the General Assembly in

resolution 174 (II) of 21 November 1947, as amended by resolutions 485 (V) of 12

December 1950, 984 (X) of 3 December 1955, 985 (X) of 3 December 1955 and 36/39

of 18 November 1981.

Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne

uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04

– popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08,

8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13,

36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16), Ljubljana,

2003.

Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, Ljubljana, 1991.

Zakon o zunanjih zadevah (ZZZ-1), Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno

besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15, Ljubljana,

2001.

30

Internetni viri

Benko Vlado, O vprašanju prioritet v zunanji politiki Slovenije, v Teorija in praksa,

letnik 29, številka 1 / 2, stran 3-11, 1992. URL: http://www.dlib.si/details/URN:NBN

:SI:doc-GSZRXKN0 (28. 5. 2016).

Brglez Milan, Sodna imuniteta v diplomatskem pravu, Teorija in praksa 30 (11/12),

Fakulteta za družbene vede, Ljubljana 1993, URL: http://www.dlib.si/details/URN:

NBN:SI:doc-HTISU37S (17. 6. 2016).

Engelsberger Barbara, Organiziranost in delovanje ministrstva za zunanje zadeve

Republike Slovenije, IBS poročevalec, URL: http://porocevalec.ibs.si/sl/component/

content/article/52-letnik-3-t-4/184-barbara%20-engelsberger-organiziranost-in-

delovanje-ministrstva-za-zunanje-zadeve-republike-slovenije (10. 6. 2016).

International Court of Justice, United States Diplomatic and Consular Staff in Tehran

(United States of America v. Iran), URL: http://www.icj-cij.org/docket/index.php?sum=

334&p1=3&p 2=3&case=64&p3=5 (12. 6. 2016).

MMC RTV SLO, Zasedba veleposlaništva ZDA leta 1979, URL: http://www.rtvslo.

si/svet /zasedba-veleposlanistva-zda-leta-1979/58878 (12. 6. 2016).

Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC

SAZU – Portal BOS, URL: www.fran.si (30. 5. 2016).

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Opis poklica, Veleposlanik, URL:

http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=45&

Filter (2. 6. 2016).

MZZ-Ministrstvo za zunanje zadeve RS, pomoč diplomatsko konzularnih

predstavništev, URL: http://www.mzz.gov.si/si/potovanja_in_vizumi/informacije_za_p

opotnike/pomoc_diplomatsko_konzularnih_predstavnistev/ (2. 6. 2016).

31

MZZ-Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Konzularna služba, URL:

http://www.mzz.gov.si/si/o_ministrstvu/organiziranost/sekretariat/konzularna_sluzba/

(10. 6. 2016).

MZZ-Ministrstvo za zunanje zadeve RS, Zunanja politika in mednarodno pravo,

Slovenska zunanja politika, URL: http://www.mzz.gov.si/si/zunanja_politika_in_

mednarodno_pravo/ slovenska_zunanja_politika/ (25. 5. 2016)