univerza v mariboru pravna fakulteta polona … · pravna in poslovna sposobnost pravne osebe z...

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

POLONA ŠTUMBERGER

PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE

SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI

Diplomsko delo

Maribor, 2012

UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRIMERJAVA STARE IN NOVE ZAKONSKE UREDITVE

SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI

Študent: Polona Štumberger Številka indeksa: 71157107 Študijski program: UNI – PRAVO Študijska smer: Javno pravo Mentor: doc. dr. Aljoša Dežman

Maribor, junij 2012

KAZALO

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC ................................................................... 1

POVZETEK ....................................................................................................... 2

ABSTRACT ....................................................................................................... 3

UVOD .............................................................................................................. 4

1. TEMELJNO O PRAVNI OSEBI .................................................................... 5

1.1. NASTANEK PRAVNE OSEBE .............................................................................. 5

1.2. PRAVNA IN POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNE OSEBE .............................................. 6

2. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI .............................................................. 8

2.1. ODGOVORNOST ZA OBVEZNOSTI DRUŽBE ............................................................... 9

2.2. POJEM SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................... 10

2.3. VRSTE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI ............................................................... 12

2.3.1. Spregled pravne osebnosti glede na smer učinkovanja ............................ 12

2.3.2. Spregled pravne osebnost glede na pravno podlago ............................... 13

2.3.3. Jamčevalni spregled ............................................................................. 15

2.3.3.1 Mešanje premoženja ....................................................................... 16

2.3.3.2. Pomešanje sfer ............................................................................. 17

2.3.3.3. Podkapitalizacija ............................................................................ 18

2.3.3.4. Čezmerno obvladovanje ................................................................. 20

2.3.3.5. Eksistenčno uničenje pravne osebe ................................................. 21

2.3.4. Pripisni (priračunovalni) spregled .......................................................... 21

2.3.4.1. Pripis prepovedi in ravnanj ............................................................. 22

2.3.4.2. Pripis vednosti in lastnosti .............................................................. 24

3. SPREGLED PRAVNE OSEBNOST PO ZGD IN ZGD-1 ................................. 26

3.1. PRIMERJAVA UREDITVE SPREGLEDA PRAVNE OSEBNOSTI PO ZGD IN ZGD-1 S STALIŠČI

PRAVNE TEORIJE IN SODNE PRAKSE .......................................................................... 26

3.1.1. Prvi odstavek 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1 ......................................... 27

3.1.2. Zloraba družbe za dosego prepovedanega cilja (prva alineja prvega

odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) ....................................................... 27

3.1.3. Zloraba pravne osebe za oškodovanje svojih upnikov (druga alineja

prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) ............................................ 29

3.1.4. Ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem (tretja

alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1) .................................. 30

3.1.5. Zmanjšanje premoženja družbe (četrta alineja prvega odstavka 6. člena

ZGD in 8. člena ZGD-1) ................................................................................. 31

3.2. SODNA PRAKSA V VEZI S PREGLEDOM PRAVNE OSEBNOSTI PO ZGD IN ZGD-1 ............ 32

3.3. SKLEP ..................................................................................................... 33

4. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PO ZFPPOD IN ZFPPIPP ...................... 35

4.1. PRIMERJAVA UREDITVE ZFPPOD IN ZFPPIPP S STALIŠČI PRAVNE TEORIJE IN SODNE

PRAKSE 36

4.1.1. 20. člen ZFPPod ............................................................................... 36

4.1.2. 27. člen ZFPPod ............................................................................... 37

4.1.2.1. Sporni vidiki četrtega odstavka 27. člena ZFPPod ............................ 38

4.1.2.2. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77, sprejem ZFPPod-B in

odločba in sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 .................................. 40

4.1.3. Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP .............................................. 43 4.1.3.1. Varstvo upnikov po ZFPPIPP .......................................................... 44

4.2. Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) ........................................ 45

ZAKLJUČEK ................................................................................................... 48

SEZNAM LITERATURE ................................................................................... 50

1

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

oz. – oziroma,

OZ - Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s poznejšimi dopolnitvami in

spremembami,

RS – Republika Slovenija

tj. – to je

Ur. list RS – Uradni list Republike Slovenije,

ZGD - Zakon o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. 30/92,

ZGD-1 - Zakon o gospodarskih družbah-1, Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.),

s poznejšimi dopolnitvami in spremembami

ZFPPod - Zakon o finančnem poslovanju podjetij, Uradni list RS, št. 54/99,

ZFPPIPP - Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju, Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana,

ZZK-1 - Zakon o zemljiški knjigi-1, Uradni list RS, št. 58/2003;

2

POVZETEK

Diplomsko delo obravnava zakonsko ureditev instituta spregleda pravne osebnosti, ki

sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27. člena

Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), ki sta bila ob uveljavitvi deležna

številnih kritik pravne teorije in sodne prakse, tako da danes nista več v veljavi in ju

nadomešča 8. člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442.

člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem

prenehanju (ZFPPIPP). Avtorica obravnava stališča pravne teorije in sodne prakse

glede ureditve po ZGD in ZFPPod, njihove predloge za primernejšo rešitev najbolj

spornih vprašanj in analizira novosti, ki jih je razvoj instituta spregleda pravne

osebnosti prinesel z uvedbo ZGD-1 in ZFPPIPP.

3

ABSTRACT

Thesis deals with the regulation regarding wavier of legal personality, which were

regulated in sixth Article of the Companies Act (Zakon o gospodarskih družbah-ZGD)

and fourth paragraph of Article 27 of the Financial Operations of Companies Act (Zakon

o finančnem poslovanju podjetij - ZFPPod), which were given effect criticized by legal

theory and case law, so that today they are no longer in effect and are superseded by

the eighth Article of the Companies Act-1 (Zakon o gospodarskih družbah-1) and sixth

paragraph of 442nd Article of the Financial Operations, Insolvency Proceedings and

Compulsory Dissolution Act (Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). The author discusses the views of

legal theory and case law on the regime under the Companies Act and ZFPPod, their

suggestions for the most suitable solutions to the issues and analyzes the innovations

regarding wavier of legal personality brought to the ZGD-1 and ZFPPIPP.

4

UVOD

Slovenski pravni red je eden izmed redkih pravnih sistemov, v katerem je institut

spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen. Spregled pravne osebnosti se v

slovenskem pravu pojavlja v različnih oblikah, naloga pa se osredotoča na obravnavo

ureditve instituta po 6. členu Zakonu o gospodarskih družbah iz leta 1993 (v

nadaljevanju: ZGD) in 4. ter 5. odstavku 27. člena Zakonu o finančnem poslovanju

podjetij iz leta 1999 (v nadaljevanju: ZFPPod). Pravna teorija in sodne praksa sta do

ureditve, kot je bila uzakonjena v navedenih členih, v večjem delu zavzela negativno

stališče. Zakonodajalec je pri nadaljnjem urejanju problematike upošteval stališča

pravne teorije in sodne prakse Ustavnega sodišča ter v 8. člen Zakona o gospodarskih

družbah iz leta 2006 (v nadaljevanju: ZGD-1) in 442. člen Zakona o finančnem

poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju iz leta 2007 (v

nadaljevanju: ZFPPIPP), ki nadomešča ZFPPod, vnesel primernejše rešitve glede

nekaterih najbolj spornih vprašanj spregleda pravne osebnosti.

Diplomsko delo obravnava pojem spregleda pravne osebnosti, ki pomeni prebitje

načela ločenosti med družbi in njenimi družbeniki1, pri čemer je potrebno ločevati med

dvema skupinama primerov spregleda pravne osebnosti, in sicer med jamčevalnim in

pripisnim spregledom, ki je teoretično obravnavan v prvem delu naloge.

V nadaljevanju je obravnavana zakonska ureditev instituta spregleda pravne osebnosti,

ki sta veljala po 6. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in 4. odstavku 27.

člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) in sta bila ob uveljavitvi

deležna številnih kritik, tako da danes nista več v veljavi in ju nadomešča 8. člen

Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1) in 6. odstavek 442. člena Zakona o

finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

(ZFPPIPP). Obravnava se osredotoča predvsem na stališča pravne teorije in na

odločitve Ustavnega sodišča RS v odločbah št. U-I-135/00-77 in št. U-I-117/07 glede

ureditve po ZGD in ZFPPod ter na rešitve, ki jih je zakonodajalec na podlagi tega

vnesel v ureditev spregleda pravne osebnosti po ZDG-1 in ZFPPIPP.

1 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str 1740.

5

1. TEMELJNO O PRAVNI OSEBI

Pravna oseba je eden temeljnih pravnih institutov kontinentalnega pravnega sistema,

ki izvira že iz rimskega prava.2 Zakonodaja instituta pravne osebe ne definira, prav tako

enotne definicije ne daje pravna teorija, na splošno pa bi lahko pravno osebo opredelili

kot družbeno tvorbo, ki ji pravni red priznava lastnosti pravnega subjekta civilnega

prava.3 Torej pravni red oziroma zakonodajalec je tisti, ki določa kdaj se lahko neki

pravni tvorbi priznajo lastnosti pravne osebe, in sicer takrat ko so izpolnjeni vsi

zakonsko določeni pogoji za njen nastanek, med katete kot bistvene štejemo sprejetje

ustanovitvenega akta, obstoj stvarnega in/ali personalnega substrata, določitev

namena in z njim povezane dejavnosti ter imenovanje organov pravne osebe.4 Z

nastankom pravne osebe pa je neločljivo povezana pridobitev pravne in poslovne

sposobnosti novo nastalega subjekta.

1.1. Nastanek pravne osebe

Kot rečeno sta nastanek pravne osebe in pridobitev pravne ter poslovne sposobnosti

neločljivo povezana, ker pa je nastanek oz. ustanovitev predpogoj za pridobitev

sposobnosti, bo ta obravnavana v nadaljevanju.

Pravno osebo se ustanovi po posebnem postopku, pri katerem je potrebno sprejeti

ustrezen akt. Strogost postopka sprejetja akta pa je odvisna od vrste pravne osebe,

namena in dejavnosti, obsega premoženja, ki ga bo imela in glede na odgovornost

njenih članov.5 Glede na načina nastanka pravne osebe teorija loči tri temeljne sisteme

ustanovitve pravne osebe: svobodni, normativni in koncesijski sistem, pri čemer se

med seboj razlikujejo po tem, kakšno vlogi ima država pri nastanki novega pravnega

subjekta.6

Pri svobodnem sistemu se država v ustanovitev pravne osebe ne umešava, saj za

ustanovitev ni potrebno nobeno soglasje državnih organov, ti ne preverjajo ali so

izpolnjene predpostavke za nastanek, prav tako ni potreben vpis v register, če pa se

izvrši, je ta le deklaratorne narave. Nastanek je popolnoma odvisen od volje

2 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 50; 3 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 18; 4 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 54; 5 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str.226; 6 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str 24;

6

ustanoviteljev, ki lahko pravno osebo ustanovijo že z izpolnitvijo zakonskih

predpostavk. Zakonodajalec določa katere pravne osebe se lahko ustanovijo po

takšnem sistemu, na splošno pa je takšen način ustanovitve redek.7

Pri normativnem sistemu, ki je v praksi najbolj razširjen, je ustanovitev pravne osebe

pogojena z izpolnitvijo predpostavk, ki jih zakonodajalec določi za posamezno vrsto

pravne osebe in z vpisom v ustrezen register. Pristojni organ v postopku registracije

preverja ali so izpolnjene vse zakonske predpostavke in nato izvede vpis, ki je

konstitutivne narave in pomeni nastanek pravne osebe ter pridobitev pravne

sposobnosti.8

Pri koncesijskem sistemu je vloga države pri nastanku pravne osebe najmočnejša, saj

je pogoj za ustanovitev pravne osebe dovoljenje državnega organa, ki predstavlja

konstitutivni akt za pridobitev pravne osebnosti. Nadaljnji vpis v register oz. evidenco

pa je le deklaratorne narave. Ta sistem ustanavljanja se pojavlja predvsem pri pravnih

osebah, pri katerih je potreben poseben nadzor že ob sami ustanovitvi, načeloma pa se

ta način ustanavljanja opušča.9

1.2. Pravna in poslovna sposobnost pravne osebe

Z ustanovitvijo pravne osebe po enem izmed zgoraj navedenih sistemov10 pridobi novo

nastali subjekt pravno sposobnost. Pravno sposobnost pravne osebe teorija definira kot

sposobnost pravne osebe biti nosilec pravic, obveznosti in dolžnosti. V teoriji je bilo

sporno vprašanja ali ima pravna oseba popolno ali le delno pravno sposobnost, ki se je

postavljalo predvsem v vezi z veljavnostjo pravnih poslov sklenjenih izven okvira

pravne sposobnosti pravne osebe. Po teoriji ultra vires11, ki je veljala tudi pri nas,

takšni pravni posli niso bili veljavni. S sprejemom ZGD-1, ki določa, da so pod

postavljenimi pogoji takšni posli veljavni, pa je v našem pravu načelo ultra vires

odpravljeno.12 Tako 5. odstavek 6. člena ZGD-1 določa, da so pravni posli, ki jih sklene

družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer

7 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 25; 8 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 228-229; 9 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 230-231; 10 1. S samo ustanovitvijo po svobodnem sistemu, 2. z vpisom v register po normativnem sistemu, 3. z izdajo posebnega dovoljenja po koncesijskem sistemu. 11 Pojem ultra vires pomeni, da sme gospodarski subjekt opravljati samo tisti dejavnost, ki je vpisana v register in za katerega ima dovoljenje oziroma koncesijo. 12 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 151.

7

dovoljene posle veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za

prekoračitev13. Zaradi takšne določbe ZGD-1 in glede na načelo enakosti fizičnih in

pravnih oseb, imajo pravne osebe načeloma splošno in neomejeno pravno sposobnost,

torej so sposoben biti nosilke vseh civilnopravnih pravic in obveznosti.14 Izjeme veljajo

glede nekaterih osebnostnih pravic in pravic povezanih z naravnimi lastnostmi

pridržanimi le fizičnim osebam (spol, sorodstvo, sklenitev zakonske zveze).15

Pravna oseba potrebuje za svoje poslovanje pravno sposobnost, s katero dobi

sposobnost biti nosilka pravic in obveznosti, da lahko te pravice in obveznosti tudi

veljavno prevzema, pa potrebuje še poslovno sposobnost. Tako je poslovna sposobnost

definirana kot sposobnost pravnega subjekta, da z lastnimi dejanji oziroma z izjavo

poslovne volje prevzema pravice in obveznosti.16 Poslovne sposobnosti pravne oseba

ne dobi s samo ustanovitvijo, ampak šele z imenovanjem organov oziroma vsaj

zastopnikov, ki so sposobni njeno voljo oblikovati in jo navzven izraziti.

Tako kot fizične osebe imajo tudi pravne osebe sposobnost biti stranka17, so procesno18

in deliktno19 sposobne.

13 Peti člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 14 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 249. 15 Plavšak Nina, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 152. 16 Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 256. 17 Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. 18 Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja. 19 Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za protipravna dejanja.

8

2. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI

Kot rečeno pridobi pravna oseba z ustanovitvijo pravno sposobnost, z imenovanjem

organov pa še poslovno sposobnost. Pravna oseba sama po sebi ni sposobna izražati

volje, sklepati poslov in opravljati dejanj, potrebnih za njeno poslovanje. Zato za njo,

tako pri ustanovitvi, kot pri nadaljnjem vodenju, stojijo fizične osebe, ki s svojimi

ravnanji izražajo voljo pravne osebe in je potrebno vsa njihova ravnanja šteti kot

ravnanja pravne osebe. Dejansko (fizično) posle pravne osebe sklepa fizična oseba

(družbeniki, poslovodne osebe, člani, ustanovitelji), pravni posel pa »pripada« pravni

osebi, ki postane zavezana in za obveznosti iz sklenjenega pravnega posla tudi sama

odgovarja. Pravna oseba, ki je pravno in poslovno sposobna tako postane samostojna

nosilka pravic in obveznosti, ki jih prevzema s pravnimi posli, sklenjenimi v lastnem

imenu iz za lasten račun. Zaradi sklenjenih poslov postane lastnica nepremičnin in

premičnin, lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti ter lahko toži in je tožena20,

od dolžnikov lahko terja svoje terjatve, po drugi strani pa tudi pravna oseba svojim

upnikom za prevzete obveznosti odgovarja sama, in sicer z vsem svojim

premoženjem.21

Ena najpomembnejših posledic pravne osebe je ločitev nastalega pravnega subjekta od

drugih pravnih subjektov, ki pravno osebo sestavljajo – tudi od svojih članov,

ustanoviteljev in delavcev, posledice tega pa je samostojno nastopanje v pravnem

prometu in samostojna odgovornost pravne osebe za njene obveznosti22. Gre za

temeljno pravilo obligacijskega prava, ki določa, da vsak pravni subjekt sam in

samostojno odgovarja za svoje obveznosti, vse oblike solidarne, subsidiarne ali kakršne

koli druge odgovornosti za drugega so izjeme.23 To vseeno ne pomeni nujno, da za

njene obveznosti ne odgovarjajo tudi njeni člani, kar je odvisno od statusne oblike

posamezne pravne osebe.24

20 Četrti člen Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 21 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740. 22 Sodba II Ips 470/2002, z dne 29.01.2004: »samostojna gospodarska družba kot pravna oseba sama odgovarja za izvajanje svoje poslovne dejavnosti in samostojno odgovarja za svoje obveznosti.« 23 II Ips 315/2000 v zvezi s Sodbo VSL Cp 1259/99. 24 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 19.

9

2.1. Odgovornost za obveznosti družbe

Za obveznost pravna oseba (ne glede na statusno obliko) odgovarja z vsem svojim

premoženjem, kar se v pravni teoriji opredeljuje kot načelo popolne odgovornosti,

zakon pa podrobneje ureja odgovornost glede na posamezno obliko gospodarskega

subjekta:

- podjetnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (tistim v vezi z

njegovo dejavnostjo in lastnim),

- družba z neomejeno odgovornostjo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim

premoženjem, subsidiarno za njene obveznosti odgovarjajo tudi njeni družbenik z vsem

svojim premoženjem,

- enak položaj kot družbenik družbe z neomejeno odgovornostjo imata komplementarja

v komanditne družbe in komanditne delniške družbe,

- delničarji delniške družbe ne odgovarjajo za obveznosti družbe,

- družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo ne odgovarjajo za obveznosti družbe,

- tihi družbenik ne odgovarja za obveznosti tihe družbe, nosilec tihe družbe pa

odgovarja glede na svojo statusno obliko;25

Iz temeljnega načela popolne odgovornosti tako izhaja, da pravna oseba za svoje

obveznosti odgovarja sama in z vsem svojim premoženjem, poleg tega pa zakon

predvideva še določene oblike odgovornosti družbenikov, v obliki poroštvene

odgovornosti, ki temelji na zakonu npr. spregled pravne osebnosti ali na družbeni

pogodbi.26 Poleg načela popolne odgovornosti uveljavljeno še načelo ločenosti, ki

pomeni, da je potrebno obveznosti in premoženje pravne osebe ločiti od obveznosti in

premoženja njenih članov, zaradi česar ti za njene obveznosti ne odgovarjajo.27

ZGD-1 pa ločuje pravne osebe na dve skupini, in sicer na kapitalske gospodarske

družbe, kamor spadata delniška družba in družba z neomejeno odgovornostjo (člen

ZGD-1), ker je ločitveno načelo dosledno izpeljano. Oseba družbenika in kapitalska

pravna oseba sta povsem ločeni, vsak je nosilec svojih pravic in obveznost, družba pa

je neodvisna od družbenika in obratno. Zaradi tega družbeniki oziroma delničarji ne

odgovarjajo za obveznosti družbe, kar poudarja tudi Ustavno sodišče RS v 28. točki

25 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 157-158. 26 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 157. 27 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740..

10

odločbe št. U-I-135/00-77.28 V drugo skupino spadajo osebne družbe (člen ZGD-1),

kjer v primeru neizpolnitve obveznosti s strani družbe, za njene obveznosti odgovarjajo

člani pravne osebe z vsem svojim premoženjem.29 Izjema od tega so komandtitisti, ki

za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

2.2. Pojem spregleda pravne osebnosti

Tekom razvoja gospodarskega prava in prava družb se kmalu izkazalo, da obstajajo

določena izjemna dejanska stanja, ko dosledno vztrajanje pri načelu ločenosti pravne

osebe od njenih članov pripelje do neživljenjskih in nepravičnih rezultatov, zato ga je

potrebno v takšnih primerih zavreči.30 Prebitje načela ločenosti med pravno osebo in

njenimi člani se imenuje spregled pravne osebnosti, ki ga slovenska pravna teorija

opredeljuje tako: »O spregledu govorimo takrat, kadar zakon, sodna ali upravna

odločba zanemari, zavestno prezre samostojno z zakonom zagotovljeno bit pravne

osebe in prenese učinke nekega, prvotno na pravno osebo navezanega stanja na

osebo ali osebe, ki stojijo za pravno osebo. Spregled pravne osebe pomeni, da se

zanika ločenost med pravno osebo in njenimi pripadniki. Spregled lahko pojasnimo, če

upoštevamo dva vidika pravne osebe: njeno dejansko podstat (substrat) in njeno

pravno bit (formalno strukturo).«31 Na podlagi tega je mogoče spregled pravne

osebnosti najširše označiti kot pojav, ko pravo pripiše določene lastnosti, pravice in

obveznosti enega subjekta drugemu pravnemu subjektu, pri tem pa gre za razmerje

med pravno osebo in njenim članom. S spregledom pravne osebnosti torej označujemo

primere, ko pravo razširi obveznosti ali pripiše določene lastnosti, vrednosti oziroma

prepovedi, ki veljajo za pravno osebo na člana in obratno.

Članstvo v pravni osebi je bistven element spregleda pravne osebnosti, s tem da se

članstvo nanaša na člane vseh pravnih oseb korporacijskega tipa, torej družbenike

d.o.o., delničarje d.d., člane gospodarskih interesnih združenj, društev, zadrug,

zbornic.32 Nekateri avtorji (Seibert, Wick, Watson, Mayr) se zavzemajo za to, da bi

zakon moral dopustiti tudi izjemno možnost spregleda pravne osebnosti v razmerju do 28 Odločba Ustavno sodišče RS v 28. točki odločbe št. U-I-135/00-77, opozarja, da je pri kapitalskih družbah uveljavljena popolna ločitev družbinega premoženja in premoženja družbenikov, izjemo od tega temeljnega načela pa pomeni spregled pravne osebnosti. 29 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. II 30 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 41. 31 Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 158 32 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 46.

11

osebe, ki formalno ni član oziroma družbenik pravne osebe, nanjo pa vseeno izvaja

odločilen vpliv in na splošno ravna kot član pravne osebe, formalni člani pravne osebe

pa so v takšnih primerih ponavadi le »slamnati možje«. Slovenska zakonodaja takšne

izjemne možnosti spregleda ne predvideva, prav tako v Sloveniji ni sodne prakse, ki bi

sledila takšnemu gledanju. Tako se je izreklo tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi in sklepu

III Ips 73/99 in III Ips 74/99 v vezi s sodbo VSK Cpg 193/98 in v obrazložitvi navedlo,

da tretje osebe, ki so imele od ravnanja družbe ali družbenikov korist, ne morajo biti

zavezanci na podlago spregleda.33 Nasprotno pa iz tuje sodne prakse (ZDA, Nemčija,

Anglija), kjer se je spregled pravne osebnosti razvila ravno sodne praksa, izhajajo

podobna stališča in so sodišča v več primerih naložila odgovornost za obveznosti

korporacije delničarjem ali drugim posameznikom, ki nad družbo izvajajo odločilni

vpliv.34

Aktivno legitimacijo za uveljavljanje spreglede pravne osebnosti zoper člana pravne

osebe imajo samo upniki pravne. S tem v vezi se je v praksi že postavljalo vprašanje,

ali je aktivno legitimiran tudi stečajni upravitelj. Sodna praksa je do tega zavzela

negativno stališče,35 saj bi uveljavljanje spregleda prek stečajnega upravitelja pomenilo

učinkovanje spregleda t.j. povečanje stečajne mase36 v korist vseh upnikov, tudi tistih

ki spregleda niso uveljavljali.

Pogoj za spregled pa je zloraba pravne osebe s strani njenega člana, ki mora biti

podana v smislu objektivne ali institucionalne zlorabe, to je uporabe pravne osebe na

način, ki nasprotuje njenemu zakonskemu ustroju in namenu njegovega obstoja.37

Glede na statusno obliko pravnih oseb se zlorabe le-teh najpogosteje pojavljajo pri

družbah z omejeno odgovornostjo, še posebno v tistih, kjer so družbeniki zelo povezani

in so razmerja med njimi podobna tistim v osebnih ali enoosebnih družbah, kjer je tudi

največ možnosti za razne zlorabe, ki pomenijo izpolnitev dejanskega stanja spregleda

pravne osebnosti. Tako je pri delniških družbah, kjer je delničarjev veliko več kot

družbenikov pri družbi z omejeno odgovornostjo, možnosti za zlorabe manjša, poleg

tega je potrebno upoštevati različnost zakonske ureditve načina vodenja v obeh vrstah

družb. Ne glede ne to pa se lahko vprašanje odgovornosti članov za obveznosti pravne

33 Sodba in sklep III Ips 73/99 in III Ips 74/99 v vezi s sodbo VSK Cpg 193/98. 34 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 47. 35 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. III Ips 145/2005, z dne 14.06.2007 36 sodba in sklep I Cp 203/2005, z dne 20.04.2005: »Namen 6. člena ZGD ni, da nastopi kot novi upnik stečajna masa.« 37 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012;

12

osebe pojavi pri vseh vrstah pravnih oseb, pri katerih je izključena odgovornost

njihovih članov za obveznosti pravne osebe, torej pri vseh vrstah kapitalskih družb.38

2.3. Vrste spregleda pravne osebnosti

V teoriji najširše sprejeta delitev pojavnih oblik instituta spregleda pravne osebnosti je

na jamčevalni in pripisni spregled, ki se razlikujeta po posledicah spregleda. V prvem

primeru pride zaradi prebitja zakonskega pravila, da družbeniki ne odgovarjajo za

obveznosti družbe, do odgovornosti družbenikov za denarne obveznosti družbe in

obratno (jamčevalni spregled). V drugem primeru gre za vprašanje, ali in pod katerimi

predpostavkami naj se določene lastnosti, vedenja, izjave in ravnanja družbenikov

štejejo za družbina oziroma katera naj se ji pripišejo ter obratno (pripisni oziroma

priračunovalni spregled).39 Pri tem je potrebno izpostaviti, da je jamčevalni spregled

možen le pri pravnih osebah korporacijskega tipa, pripisni pa tudi pri osebnih družbah.

Glavna prednost navedene razdelitve je v tem, da jasno izpostavi, da pravna posledica

spregleda pravne osebnosti ni le v odgovornosti družbenika za obveznosti družbe,

temveč da obstajajo tudi drugi primeri, pri katerih je mogoče določene lastnosti

družbenika pripisati pravni osebi in obratno.40

Podrobnejše delitve v okviru jamčevalnega in pripisnega spregleda izvirajo iz dejanskih

stanov, v katerih pride do spregleda in so neposredni temelj spregleda. Poleg osnovne

delitve, lahko spregled pravne osebnosti delimo še glede na pravno podlago, ki lahko

temelji na zakonu ali sodni odločbi ter razvrstitev spregleda glede na smer učinkovanja

– po tem kriteriju poznamo neposredni, obrnjeni in prečni spregled.41

2.3.1. Spregled pravne osebnosti glede na smer učinkovanja

Pri spregledu glede na smer učinkovanja gre za vprašanje, ali se določen učinek

spregleda pravne osebnosti razteza od pravne osebe na njenega člana ali obratno

oziroma v izjemnih primerih na njene sestrske družbe. Po tem kriteriju poznamo

neposredni, obrnjeni in prečni spregled. 38 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 47-49. 39 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1740 40 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. II 41 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 61.

13

Pri neposrednem spregledu gre za učinkovanje v smeri pravna oseba – član, za

posledico pa ima odgovornost člana za obveznosti pravne osebe (neposredni

jamčevalni spregled) oziroma pripis določenih lastnosti in prepovedi pravne osebe

članu (neposredni pripisni spregled). Obrnjeni spregled ima ravno nasprotne posledice

neposrednega pripisa in gre za učinkovanje v smer član – pravna oseba, za posledico

pa ima odgovornost pravne osebe za obveznosti člana (obrnjeni jamčevalni spregled)

oziroma pripis določenih lastnost in prepovedi člana pravni osebi (obrnjeni pripisni

spregled). Pri prečnem spregledu gre za vprašanje spregleda na sestrske družbe, s

čimer so mišljene družbe, ki imajo v pretežni meri identično lastniško strukturo in

družbe z istim večinskim družbenikom.42

2.3.2. Spregled pravne osebnost glede na pravno podlago

Do spregleda pravne osebnosti lahko pride na podlagi norme, že zapisane v zakonu ali

na podlagi norme, ki jo pri posamični odločitvi izoblikuje sodišče, z uporabo drugih

pravnih norm, pravnih načel in s pomočjo razlage le-teh.

Za zakonski spregled pravne osebnosti gre v primeru, ko spregled pravne osebnosti

temelji neposredno na zakonu. V slovenski zakonodaji zasledimo naslednje primere

zakonskega spregleda:

- 6. odstavek 580. člena ZGD, ki je določal odgovornost družbenikov za

obveznosti družbe kot posledico neuskladitve organiziranosti družbe z ZGD v

zakonsko določenem roku;43

- V Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) je zakonski spregled

pravne osebnosti predviden v 4. odstavku 27. člena,44 ki določa, da so v

primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti družbeniki dali izjavo o prevzemu

odgovornosti za obveznosti družbe in v 20. členu, kjer je bila predvidena

odškodninska odgovornosti tistih družbenikov, ki so glasovali proti ukrepom

uprave iz 10. člena ZFPPod45 za zagotavljanje kapitalske ustreznosti;

42 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 62. 43 Šesti odstavek 580.člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 15/05, Ljubljana 2005. 44 Četrti odstavek 27. člena Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999. 45 Deseti člen Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS,. št. 54/99, določa: » (1) Če se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov, mora uprava:

14

- 6. odstavek 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) nalaga aktivnim družbenikom

pravne (družbeniki s 25 ali več odstotnim deležem v družbi), izbrisane iz

sodnega registra brez likvidacije, odgovornost za njene obveznosti;46

- 251. člen ZGD-1 določa, da se pri ugotavljanju dopustnosti pridobivanja lastnih

delnic in s tem povezanih pravnih posledic za lastne delnice družbe štejejo tudi

delnice, ki jih imata od družbe odvisna družba ali družba, v kateri ima družba

večinski delež;47

- 1. odstavek 558. člena ZGD-1 določa, da glavna družba po vključitvi jamči

upnikom za obveznosti vključene družbe, nastale pred vključitvijo in po njej;48

- 227. člen ZGD-1, določa da se ko nedopustno šteje plačilo delniške družbe za

dajatve oziroma storitve delničarja ali z njim povezanih družb v višini, ki

presega njihovo pravo vrednost, ne glede na to, ali je bilo plačilo dano

delničarju oziroma z njim povezani družbi ali tretjemu po njegovem naročilu

(prikrito izplačilo dobička).49

Kot spregled v sodni praksi štejemo primere, v katerih sodišče naloži obveznosti ali

pripiše lastnosti pravne osebe njenim članom ali obratno, ne da bi za to imelo pravno

podlago v zakonski normi z jasno izoblikovanim dejanski stanom, ki bi v primeru

izpolnitve nalagal odgovornost enega za obveznosti drugega pravnega subjekta

oziroma pripisal določene lastnosti, vrednosti in prepovedi enega subjekta drugemu. V

slovenski zakonodaji je predstavlja takšen primer je 8. člen ZGD-1, kjer je dejanski

stan za spregled pravne osebnosti podan z visoko mero abstrakcije, sodišče pa mora s

1. analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu, 2. začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital), 3. sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube). 46 Šesti odstavek 442. člena Zakona o finančne poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilne prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana 2007. 47 251. člen Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 48 Prvi odstavek 558. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 49 227. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006.

15

pomočjo razlage in z uporabo drugih pravnih norm in pravnih načel odločiti, ali so v

konkretnem primeru podani pogoji za spregled pravne osebnosti.50

2.3.3. Jamčevalni spregled

Jamčevalni spregled je najpogostejša pojavna oblika spregleda v sodni praksi in najbolj

obravnavana oblika spregleda v pravni teoriji. Na splošno se jamčevalni spregled

opredeljuje kot odgovornost člana za obveznosti pravne osebe, pri tem pa gre za

denarne obveznosti, saj gre pri naložitvi obveznosti v obliki opustitev in dopustitev za

pripisni spregled. Jamčevalni spregled torej pomeni, da pravo naloži enemu pravnemu

subjektu odgovornost za izpolnitev denarnih obveznosti drugega subjekta, pri tem pa

sta pravna subjekta povezana prek članstva v pravni osebi.51

V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikoval krog temeljnih dejanskih stanov, v

katerih pride do spregleda pravne osebnosti, in sicer mešanje premoženja, mešanje

sfer, materialna podkapitaliziranost, čezmerno obvladovanje, eksistenčno uničenje

družbe.52 Različni avtorji zavzemajo od nekaterih navedenih dejanskih stanov negativna

stališča, vsi pa se strinjajo v tem, da ne gre za dokončno izoblikovan krog razlogov in

ni izključeno, da se jamčevalni spregled ne bi mogel uveljavi tudi v primeru kakšnega

drugačnih dejanskega stanja, ko bi šlo za to, da je bila družba kot pravna oseba

zlorabljena.

Da lahko upnik zoper člana pravne osebe uspešno uveljavlja odgovornost za obveznosti

te pravne osebe ali obratno, morajo biti izpolnjene določene predpostavke. V prvi vrsti

morata biti pravna subjekta povezana prek članstva v pravni osebi, torej mora iti za

razmerje med članom in pravno osebe, katere člani po zakonskem ustroju te pravne

osebe ne odgovarjajo za njene obveznosti (pravne osebe korporativnega tipa in

kapitalske družbe). Obstajati mora zapadla obveznost pravne osebe do upnika, pri tem

pa ni odločilno, ali je ta ne more izpolniti ali tega ni pripravljena storiti53, ni potreben

niti stečaj niti neuspešna izvršba zoper njo, upnik mora samo izkazati neizpolnitev

50 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 69-70. 51 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012. 52 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1012, Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1742. 53 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 162, 53 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. IV.

16

obveznosti pravne osebe. Nadalje mora biti izpolnjen eden izmed dejanskih stanov

spregleda pravne osebnosti (mešanje premoženja, mešanje sfer, materialna

podkapitaliziranost čezmerno obvladovanje, eksistenčno uničenje družbe, vse v

takšnem obsegu, da pomenijo zlorabo pravne oblike pravne osebe), ki ga je mogoče

pripisati članu pravne osebe.54 Končno mora med uresničitvijo dejanskega stanu

spregleda in neplačilom upnikove terjatve obstajati vzročna zveza.55

2.3.3.1 Mešanje premoženja

Za uveljavitev privilegija neodgovornosti za obveznosti pravne osebe morajo njeni člani

storiti vse kar je potrebno, da je premoženje pravne osebe jasno razmejeno od

njihovega lastnega premoženja (v skladu z načelom ločenosti), za zagotavljanje tega

pa služijo predvsem pravna pravila v vezi z vodenjem poslovni knjig. Če so ta pravila

kršena na način, da ni več mogoče ločiti pripadnost premoženja enega od drugega

subjekta govorimo o mešanju premoženja. Do tega bi prišlo v primeru, da so poslovne

knjige vodene pomanjkljivo ali sploh niso vodene.56 Za mešanje premoženja bi šlo torej

takrat, ko navzven ni mogoče jasno ločiti premoženjskih mas (posameznega predmeta,

dela ali celotne premoženjske mase) dveh subjektov, torej pravne osebe in njenega

člana in takrat, ko en pravni subjekt (običajno član) brez pravnega naslova ravna s

premoženjem drugega pravnega subjekta kot s svojim lastnim premoženjem ali ga

uporablja za lastne namene.57 Navedeni dejanski stan mešanja premoženja je deloma

ustreza tretji alineji prvega odstavka 8. člena ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti

družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so v nasprotju z zakonom ravnali s

premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem.58 Do

uresničitve navedenega dejanskega stanu pa pride predvsem v primeru, ko člani

pravne osebe zaradi neustreznega vodenja poslovnih knjig ali kako drugače

onemogočijo jasno razmejitev med premoženjem pravne osebe in njihovim lastnim

premoženjem in tako tretja oseba s primerno skrbnostjo v poslovnem prometu ne

54 Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010, str. 1013 55 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 77. 56 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1764. 57 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 79. 58 Tretja alineja prvega odstavka 8. člena Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006.

17

more ugotovitev pripadnost premoženja. Pri tem so odgovorni le tisti člani, ki so na

podlagi svojih obvladujočih vplivov v pravni osebi za mešanje premoženja odgovorni. 59

2.3.3.2. Pomešanje sfer

O mešanju sfer govorimo takrat, ko je ločitev med pravno osebo in njenim članom

zamegljena ne v premoženjskem, ampak v organizacijskem smislu. Praviloma pa pride

do pomešanja sfer le v primerih, ko sta obe osebi podjetji, torej ko se obe ukvarjata z

neko gospodarsko dejavnostjo, pri tem pa nosilce podjetij nasproti tretji osebi zastopa

ena in ista oseba. Pogosto pride do vprašanja pomešanja sfer pri povezanih družbah ali

podjetnikih, ki ustanovijo družbo s podobnim imenom ali je firma družbe enaka

njegovemu imenu in priimku, oba subjekta pa zastopa ista oseba. Zaradi tega lahko

pride do situacije, ko iz ravnanja oziroma poslovanja obeh subjektov ni razvidno, za

koga v konkretnem poslu gre, ni razvidno s katerim subjektom poslujemo oziroma

imamo drugače opravka z njim, skratka pravna različnost obeh subjektov je zakrita

zaradi njune organizacije in nastopanja v pravnem prometu.60 Gre za situacije, ko

imata oba subjekta podobno firmo, poslujeta v istih prostorih, z istimi telefonskimi

priključki in z istim osebjem itd.61

Iz literature je mogoče zaslediti pomisleke o potrebnosti dejanskega stanja pomešanja

sfer, saj je mogoče takšne primere reševati z odškodninsko odgovornostjo zaradi

ustvarjanja napačnega videza oziroma spravljanja v zmoto v pravnem prometu, z

odškodninskimi zahtevki zaradi kršitve dolžne skrbnosti pri ravnanju s tujim

premoženjem ali z rešitvami firmskega prava.62

59 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1764. 60 Sodba II Ips 333/2000, z dne 15.03.2001: »da edini delničar, edini član družbe z omejeno odgovornostjo ali edini lastnik zasebnega podjetja s svojimi dejanji ali mešanjem svojega premoženja in premoženja podjetja ustvarja videz gospodarske identičnosti s podjetjem.« 61 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1748, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 84-85. 62 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 85-86.

18

2.3.3.3. Podkapitalizacija

Podkapitalizacije je v teoriji najsplošneje definirana kot premoženjsko stanje pravne

osebe, ki ji onemogoča uresničevanje gospodarskih ciljev.63 Večina opredelitev

poudarja premajhen obseg lastnega kapitala pravne osebe za njeno normalno

poslovanje in poslovna tveganja, ki jim je izpostavljena glede na dejanski in

nameravani obseg poslov. Najširše sprejeta in največkrat citirana pa je definicija

izoblikovana v nemški sodni praksi in teoriji, po kateri je družba podkapitalizirana, ko

lastni kapital ne zadošča, da bi glede na vrsto in obseg nameravanih in dejanskih

poslovnih aktivnosti, upoštevajoč metode financiranja, zadovoljil obstoječe, ne s krediti

pokrite srednjeročne ali dolgoročne finančne potrebe.64

Podkapitalizacija se deli na nominalno in materialno, začetno in naknadno ter navadno

in kvalificirano podkapitalizacijo. O nominalni podkapitalizaciji govorimo, če družbe

uporablja tuj namesto lastnega kapitala. Gre predvsem za posojila, ki jih namesto

vplačila lastnega kapitala zagotovijo družbeniki sami. Nominalna podkapitalizacija pa ni

podlaga za spregled pravne osebnosti.65 Pri materialni podkapitalizaciji gre dejansko za

primanjkljaj sredstev za normalno poslovanje družbe in pomeni, da družba nima za

poslovanje zagotovljenega niti lastnega niti tujega kapitala. Materialna

podkapitalizacije, ki je posledica ravnanja družbenikov, je razlog za uporabo spregleda

pravne osebnosti66 in črpa pravno podlago v četrti alineji prvega odstavka 8. člena

ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki, če so v

svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali

bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Besedo »zmanjšali« pa je potrebno razlagati tudi v smislu »da niso zagotovili«, saj je z

vidika upnikov posledica enaka – nezmožnost plačila obveznosti.67

63 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164. 64 Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage, Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1992, str. 1071. 65 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. VI. 66 sodba in sklep I Cp 1496/2008, z dne 24.09.2008: »Pravna podlaga za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti pa je tudi kapitalska neustreznost (podkapitalizacija).« 67 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164.

19

Za začetno oziroma naknadno podkapitalizacijo je bistveno ali je bila družba

podkapitalizirana že ob ustanovitvi, ali je do nje prišlo tekom poslovanja.68

Navadna podkapitalizacija pomeni manjše nesorazmerje med lastnim kapitalom in

obsegom poslov in ne predstavlja podlage za spregled pravne osebnosti. Pravna teorija

pa je dokaj enotna, da je za spregled pravne osebnosti najbolj utemeljen z kvalificirano

materialno podkapitalizacijo. To je takšna stopnja podkapitaliziranosti, ko je za

insajderja tj. družbenika jasno prepoznavno, da sredstva družbe (vključno s posojili, ki

jih družba najema za zagotavljanje lastnega kapitala) ne zadoščajo za njene poslovne

aktivnosti in je pri normalnem poteku poslov, ki bistveno presegajo običajno poslovno

tveganje, z veliko verjetnostjo pričakovati neuspeh v škodo upnikov.69

V slovenski pravni teoriji se za podkapitalizacijo uporablja pojem kapitalska

(ne)ustreznost, ki je – ko govorimo o kapitalski ustreznosti družbe - v 6. členu ZFPPod

opredeljena kot stanje, ko družba vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na

obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki

jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov in obratno, kot to določa v 10. člen

ZFPPod. Razlika med ustreznim in dejanskim kapitalom pa se kaže kot kapitalska

(ne)ustreznost.70 ZFPPIPP, ki je 15. januarja 2008 nadomestil ZFPPod, opredeljuje

kapitalsko ustreznost v 32. členu in določa, da mora družba zagotoviti, da vedno

razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih

opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju, poslovodstvo pa

mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.71 Bistveno

spremembo je nov zakon uvedel s tem, da veže pojem kapitalske ustreznosti na vse

dolgoročne vire financiranja in ne samo na kapital, za nadaljnjo obravnavo pa je

pomembno določilo drugega odstavka, ki dolžnost spremljanja kapitalske ustreznosti

nalaga poslovodstvu in ne družbenikom.72

V teoriji je podkapitaliziranost najbolj sporna predvsem iz razloga, da zakonodaja (tudi

ZGD-1) določa le minimalni obseg osnovnega kapitala, ki ga morajo pravni osebi ob

ustanovitvi zagotoviti njeni člani, z vplačilom celotnega osnovnega kapitala pa izpolnijo

svoje zakonske obveznosti. Tekom poslovanja ta kapital vedno ne zadošča za

68 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 91. 69 Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage, Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1992, str. 1074 in 1089. 70 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 861 in 867. 71 32. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. Uradni list RS št. 126/07, Ljubljana 2007. 72 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 88.

20

uresničevanje zastavljenih ciljev, noben predpis pa samim članom ne nalaga obveznosti

dokapitalizacije pravne osebe.73 Določila o zagotavljanju in ohranjanju kapitalske

ustreznosti zavezujejo poslovodstvo in ne člane pravne osebe. Poleg tega se kapitalska

ustreznost navezuje na posle pravne osebe in z njimi povezana tveganja, kar je spet v

rokah poslovodstva in ne neposredno članov, v kolikor se ti ne mešajo v posle družbe v

obliki dajanja navodil.74 Nadalje pa je s splošno normo nemogoče vnaprej določiti

primeren obseg kapitala, ki ga je potrebno zagotoviti pravni osebi glede na obseg in

vrste njenih poslov, saj potreben kapital odvisen od obsega in vrste dejavnosti ter

drugih okoliščin poslovanje (razmere na trgu, likvidnost kupcev itd.).75

2.3.3.4. Čezmerno obvladovanje

O čezmernem obvladovanju govorimo, ko član pravne osebe obvladovanje izvaja na

takšen način, ki ne pomeni izvajanja zakonskih pravic družbenika, delničarja ali člana

pravne osebe v skladu z njihovim namenom. Večinski delež v pravni osebi in

uresničevanje temu ustreznih upravljavskih pravic še ne predstavlja podlage za

spregled pravne osebnosti. Za spregled pravne osebnosti mora biti obvladovanje

podano v takšni meri, da pravna oseba nima lastnega gospodarskega (poslovnega)

obstoja in lastnih interesov, temveč služi le interesom in potrebam osebe, ki jo

obvladuje. Ta ne upošteva potreb in interesov pravne (odvisne) osebe, temveč jo

uporablja po lastni presoji izključno za lastne potrebe. Tu gre za primere ravnanja s

pravno osebo (najpogosteje družbo) izključno v interesu člana (najpogosteje

družbenika), ki izraža popolno neupoštevanje njenih interesov, samostojnosti in

ločenega obstoja, tako da postane pravna oseba pravzaprav sredstvo ali instrument

člana oziroma njegova alter ego. Pojem čezmernega obvladovanja pa se ne sme

mešati s pravili o odgovornosti v koncernu, kjer sicer gre za podobne situacije, vendar

v primeru, ki ga predvideva in ureja kodificirano koncernsko pravo, ne moremo govoriti

o spregledu pravne osebnosti.76

73 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 92. 74 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 100. 75 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 868. 76 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 101-103.

21

2.3.3.5. Eksistenčno uničenje pravne osebe

Pri eksistenčnem uničenju pravne osebe gre za odgovornost zaradi odvzema njenih

premoženjskih vrednosti, če takšen poseg povzroči insolventnost pravne osebe in s tem

prepreči možnost izpolnitve obveznosti nasproti upnikom. Z njim se želi odgovornost, ki

je bila doslej omejena le na obstoj kvalificiranega dejanskega koncerna77, razširiti tudi

na člane tistih pravnih oseb, ki niso povezane s koncerni.78

Za eksistenčno uničenje bo torej šlo, če član oziroma pravna oseba z obvladujočim

položajem v drugi pravni osebi, tak svoj položaj objektivno zlorabi, tako da svojo moč

izvršuje brez, da bi se primerno oziral na interese odvisne pravne osebe in ne da bi ji

nadomestil tako nastala izgube s posamičnimi izravnalnimi ukrepi oziroma če član

oziroma pravna oseb z obvladujočim položajem na odvisno pravno osebo izvaja

intenzivni vpliv, jo obravnava kot svoj oddelek in vodi njegove posle, posamezne

škodljive ukrepe pa ni mogoče izolirati in sanirati s posamično izravnavo. V primerjavi z

odgovornostjo za podkapitalizacijo, je slednja ožja toliko, da se nanaša le na odvzem

premoženja družbe, pri eksistenčnem uničenju pa gre tudi za odvzem resursov, nujnih

za nadaljnji obstoj pravne osebe (klientela oziroma trgi, viri surovin…).79

2.3.4. Pripisni (priračunovalni) spregled

O pripisnem spregledu pravne osebnosti govorimo, ko pravo brez posebne zakonske ali

pogodbene norme pripiše ravnanja, lastnosti ali vedenja enega pravnega subjekta,

obveznost katere vsebina je opustitev, oziroma pogodbeno ali zakonsko prepoved, ki

velja zanj, drugemu pravnemu subjektu. Tak spregled je možen pri vseh pravnih

osebah korporativnega tipa ne glede na to, ali član odgovarja za njihove obveznosti ali

ne, najbolj pa so zanj dovzetne kapitalske družbe z enim ali z manjšim številom

družbenikov. Pri pripisnem spregledu pravne osebnosti ne gre za odgovornost za

denarne obveznosti, ampak druge obveznosti, predvsem opustitve in prepovedi ter

pripis vednosti ali lastnosti (na primer dobra vera in slaba vera), ki veljajo za en

77 Za kvalificiran dejanski koncern naj bi šlo, ko v dejanskem koncernu (torej brez pogodbe o obvladovanju) obvladujoče podjetje izvaja intenzivni vpliv na odvisno podjetje, obravnava ga kot svoj oddelek in vodi njegove posle, pri čemer posameznih škodljivih ukrepov ni mogoče izolirati in sanirati s posamično izravnavo. 78 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1756. 79 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 103 in 223.

22

subjekt, pravo pa ga pripiše drugemu subjektu.80 V nasprotju z jamčevalnim

spregledom se vprašanje pripisnega spregleda pogosto pojavlja v smeri član – pravna

oseba, ko se vedenja, lastnosti, opustitve in prepovedi, ki veljajo za člana, pripišejo

pravni osebi. Razlog za to je, da želijo s pomočjo pravne osebe člani le-te preseči

smisel in namen kakšne zakonske ali pogodbene norme oziroma jo obiti, svoje

ravnanje pa prikriti s pomočjo pravne osebe.

Pravno podlago za pripisni spregled pravne osebnosti bi bilo mogoče iskati v prvi alineji

pravega odstavka 8. člena ZGD-1, ki določa, da so za obveznosti družbe odgovorni tudi

njeni družbeniki, če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je

zanje kot posameznike prepovedan. Težava je v tem, da ZGD-1 navedeni razlog

predvideva kot razlog za jamčevalni spregleda, ki ima za posledico odgovornost člana

za denarne obveznosti pravne osebe in ne pripisni spregled, ki se nanaša na pripis

drugih vrst obveznosti (opustitve, prepovedi) enega subjekta drugemu. Določba prve

alineje pravega odstavka 8. člena ZGD-1 je po mnenju slovenske pravne teorije tipičen

primer pripisnega spregleda in zdi se, da je na takšen način tudi interpretirana, a iz

zgoraj navedenega razloga temu ni tako. Zaradi tega mnogi avtorji poudarjajo, da bi

bilo potrebno prvo alinejo prvega odstavka 8. člena ZGD-1 črtati ali jo vsaj oblikovati

kot poseben člen.81

Pripisni spregled je teoretično manj obravnavan, prav tako ni mogoče dejanskih stanov

klasificirati v tolikšni meri kot pri jamčevalnem spregledu, ampak se obravnavajo zgolj

skupine situacij, kjer se postavlja vprašanje pripisnega spregleda.

2.3.4.1. Pripis prepovedi in ravnanj

1. Najpogosteje se pojavi vprašanje pripisnega spregleda v vezi s konkurenčno

prepovedjo, ko družbenik oziroma član pravne osebe poskuša izigrati

pogodbeno ali zakonsko konkurenčno prepoved z ustanovitvijo pravne osebe, ki

potem opravlja njemu prepovedano konkurenčno dejavnost. Poudariti je

potrebno, da je konkurenčna prepoved za člane pravne osebe predvidena že v

zakonu, vendar iz zakonskih določb o prepovedi konkurence ne izhaja, da se

lahko ta ob določenih predpostavkah razširi tudi na drugo pravno osebo. Do

takega zaključka pa lahko pridemo s pomočjo uporabe pripisnega spregleda.

80 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 119. 81 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777

23

Torej, če ima član pravne osebe v drugi pravni osebi odločilen vpliv, potem

prepoved konkurence ne velja le zanj, ampak tudi za to drugo pravno osebo.82

Vprašanje se lahko zastavi tudi v obratni smeri, ko konkurenčna prepoved

zavezuje pravno osebo, izigra pa jo njen družbenik oziroma član, tako da kot

samostojni podjetnik ali preko udeležbe v drugih pravnih osebah, opravlja prvi

družbi prepovedano dejavnost. Če konkurenčno prepoved, ki velja za pravno

osebo kršijo njeni člani kot samostojni podjetniki, jim je brez posebnih zadržkov

mogoče pripisati njeno spoštovanje. V obeh primerih se bo konkurenčna

prepoved raztezala na subjekt, ki ga zakon direktno ne zavezuje k spoštovanju,

vseeno po je zavezan zaradi učinkov pripisnega spregleda.83

2. Pogost je tudi primer, ko družba sklene premoženjsko zavarovanje, družbenik

pa namenoma povzroči zavarovalni primer (na primer podtakne požar). V takšni

situaciji je sprejeto dokaj enotno stališče, da se družbenik ne šteje za neko

tretjo osebo, ampak se dejanje družbenika pripiše pravni osebi – zavarovancu,84

kar ima za posledico odklonitev izplačila zavarovalnine v skladu z 994. členom

Obligacijskega zakonika.85

3. Iz ZGD-1 lahko povzamemo dva primera, ko bi imel obid prepovedi v normi za

posledico možnost pripisnega spregleda. Tako se prepoved glasovanja, ki ga

določata tretji odstavek 506. člena86 in prvi odstavek 331. člena87 ZDG-1 in velja

za družbenike oziroma delničarje, razteza tudi na družbo, v kateri ima družbenik

odločilni vpliv.

Enako velja glede določb, ki prepovedujejo izplačila družbe družbenikoma. Za

družbo z neomejeno odgovornostjo takšno prepoved določata 495. in 496.

82 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 83 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 84 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 128. 85 944. člen Obligacijskega zakonika:Če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec povzročil zavarovalni primer namenoma ali s prevaro, zavarovalnica ni zavezana za nikakršne dajatve, nasprotno pogodbeno določilo pa je nično. 86 Tretji odstavek 506. člena ZGD-1: Družbenik, ki naj bi bil s sklepom skupščine oproščen obveznosti ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom, ne more glasovati v tej zadevi in tudi ne more uresničevati glasovalne pravice za drugega. 87 Prvi odstavek 311. člena ZGD-1: Delničar ne more sodelovati pri odločanju o tem, da se oprosti posamezne obveznosti, ali o uveljavljanju zahtevka družbe proti njemu. Nihče drug ne more uresničevati glasovalne pravice v primerih, v katerih je tudi delničar po prejšnjem stavku ne more uresničevati.

24

člena ZGD-188, za delniško družbo pa 227. in 233. člen ZGD-189. Prepoved

izplačil in obveznost vrnitve nedovoljenih izplačil, se z uporabo pripisnega

spregleda razteza tudi na družbe v katerih ima družbenik, za katerega prepoved

velja, obvladujoč vpliv.90

2.3.4.2. Pripis vednosti in lastnosti

Najpogostejša primera pripisa vednosti oziroma lastnosti sta pripis dobre vere in primer

zmote o osebi.

1. Pri dobroverni pridobitvi gre predvsem za možnost pridobitve lastninske pravice

pravne osebe od člana (in nasprotno) na premičninah in nepremičninah, ko

člani niso dobroverni, direktor pravne osebe pa je (in nasprotno). Gre za

primer, ko obvladujoči član na nepošten način pridobi lastninsko pravico na

premični ali nepremični stvari, v družbi imenuje direktorja, ki o okoliščinah

pridobitve ne ve ničesar in je dejansko dobroveren. Član nato sklene pravni

posel, s katerim stvar prenese na pravno osebo in se pri tem sklicuje na

dobrovernost oziroma zaupanje v zemljiško knjigo91 pravno osebe oziroma

njenega zastopnika. Če se v takem primeru ugotovi, da je lahko član odločilno

vplival na poslovanje družbe, dajal poslovodstvu navodila in sodeloval pri poslu,

je treba njegovo slabo vero pripisati pravni osebi in ji odreči možnost

dobroverne pridobitve oziroma sklicevanje na načelo zaupanja v zemljiško

knjigo.92

Nasprotna situacija, v kateri pride do pripisa slabovernosti pravne osebe

obvladujočemu članu, je v praksi redkejša. Če direktor pravne osebe ni

dobroveren, obvladujoči član pa je, ni na strani člana nobene okoliščine, zaradi

katere bi mu lahko pripisali slabo vero družbe. Slabo vero mu je mogoče

88 Prvi odstavek 495. člena ZGD-1: »Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati; Prvi odstavek 496. člena ZDG-1: Plačila, ki so opravljena v nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.« 89 Prvi odstavek 227. člena ZGD-1: »Vložki se ne smejo vrniti in ne obrestovati; Prvi odstavek 233. člena ZGD-1: Delničarji morajo družbi vrniti plačila, ki so jih prejeli od družbe v nasprotju s tem zakonom.« 90 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777. 91 Prvi odstavek 8. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK): »Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.« 92 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 132.

25

pripisati le v primeru, če ima ta obvladujoč vpliv v organu pravne osebe, ki je

slaboveren.93

2. Pri zmoti o osebi se gre za primer, ko se sopogodbenik, ki je z družbo sklenil

pravni pose, sklicuje na zmoto o osebi, pri tem pa se zmota ne nanaša na samo

pravno osebo, ampak na člana (edinega ali večinskega), ki pravno osebo

obvladuje. Gre za vprašanje, ali je mogoče zmoto o osebi obvladujočega člana

upoštevati kot zmoto o osebi sopogodbenika, ko se pravni posel sklepa s

pravno osebo. Priznati jo je mogoče le v skrajnih primerih, ko član dejansko

popolnoma obvladuje in vodi pravno osebo, njegove lastnosti, o katerih se je

pogodbeni partner motil, pa lahko ogrozijo dosego pogodbenega namena.94

93 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 133. 94 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 133-134.

26

3. SPREGLED PRAVNE OSEBNOST PO ZGD IN ZGD-1


spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen. Uzakonjen je bil leta 1993 s sprejemom

in uveljavitvijo ZGD, ki je spregled pravne osebnosti urejal v svojem 6. členu in v njem

definiral štiri razloge, zaradi katerih so za obveznosti pravne osebe odgovarjali tudi

njeni člani. Pri tem pa ne gre za nek numerus clausus razlogov za spregled pravne

osebnosti, saj je ta predmet zakonske ureditve še na nekaterih drugih mestih, ko gre

za zakonski spregled pravne osebnosti (6. odstavek 580. člena ZGD, 4. odstavek 27.

člena ZFPPod, 6. odstavek 442. člena ZFPPIPP, 251. člen ZGD-1, 1. odstavek 558.

člena ZGD-1, 227. člen ZGD-1).95

Z uveljavitvijo ZGD-1, ki je začel veljati 4. maja 2006 se institut spregleda pravne

osebnosti, ki je sedaj urejen v 8. členu, kljub številnim kritikam ni bistveno spremenil in

je besedilo 8. člena, z izjemo druge alineje prvega odstavka, ostalo skoraj enako.

Večina slovenske pravne teorije in prakse se v vezi s spregledom pravne osebnosti

nanaša na ureditev po ZGD in je glede na minimalne spremembe zakonskega besedila

uporabna tudi za obravnavo sedanje ureditve po ZGD-1.96 Spremembe, ki jih ZDG-1

prinaša so bile plod kritike ureditve instituta spregleda pravne osebnosti po 6. členu

ZGD s strani pravne teorije in prakse.

V nadaljevanju bodo po posameznih alinejah 6. člena ZGD opredeljene, slabosti

predhodne ureditve spregleda pravne osebnosti kot jih je videla pravna teorija,

predlagane spremembe in rezultat, ki ga je prinesla uvedba ZGD-1.

3.1. Primerjava ureditve spregleda pravne osebnosti po ZGD in ZGD-1 s

stališči pravne teorije in sodne prakse

ZGD je v 5. členu (enako kot sedaj veljaven 7. člen ZGD-1) določal, da družbe

odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in da zakon določa, kdaj

in kako poleg družbe odgovarjajo tudi družbeniki. Izjemo glede odgovornosti

družbenikov iz tretjega odstavka 5. člena ZGD je določal prvi odstavek 6. člena ZGD:

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena odgovarjajo za obveznosti družbe tudi njeni

družbeniki v naslednjih primerih: 95 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1761. 96 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 215-216.

27

- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot

posameznike prepovedan, ali

- če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov, ali

- če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim

lastnim premoženjem, ali

- če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali premoženje družbe, in so

vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

osebam.

(2) Določba prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za odgovornost tihega

družbenika.

3.1.1. Prvi odstavek 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1

Zakonodajalec je pri sprejemu ZGD-1 uvedel spremembo že v uvodni stavek 6. člena

ZGD. Ta je določal odgovornost družbenikov za obveznosti družbe »v naslednjih

primerih«, kar je sedaj zamenjano z besedama »in to:«. Sedanje besedilo najverjetneje

sledi namenu, da bi 8. člen razumeli manj omejujoče, torej v smislu, da naštevanje v

alinejah prvega odstavka ni taksativno. Za nedvomen takšen pomen uvodnega stavka

manjka beseda »predvsem«.97

3.1.2. Zloraba družbe za dosego prepovedanega cilja (prva alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)

Po prvi alineji prvega odstavka 6. člena ZGD je družbenik odgovarjal za obveznosti

družbe, če je družbo zlorabil za dosego cilja, ki je bil njemu samemu prepovedan.

Najbolj na splošno je mogoče reči, da gre za uveljavljanje pravice ali uporabo pravnega

instituta na način, ki je v nasprotju z njenim oziroma njegovim namenom in ciljem, pri

tem pa posega v pravice tretjih.98

Pri presoji zlorabe je bistvenega pomena cilj pravne norme. Če uporabimo primer, da

je za neko dejavnost določeno, da jo smejo opravljati le pravne osebe določenega tipa

(na primer d.d. ali d.o.o.), ne gre za zlorabo, če tako osebo ustanovijo fizične osebe, ki

sicer kot take ne smejo opravljati določene dejavnosti. S tem ne storijo nič

protipravnega, ampak le dosegajo z zakonom določen cilj. Drugače je v primeru, če

zakon prepoveduje družbeniku konkurirati svojemu (sedanjemu, nekdanjemu) 97 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216. 98 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 218.

28

podjetju, saj se bo prepoved na podlagi pripisnega spregleda razširila tudi na

novoustanovljeno pravno osebo oziroma z vključitvijo v drugo pravno osebo.99 Glede

na dikcijo zakona pa je očitno, da je imel zakonodajalec s to določbo pred očmi

predvsem prepoved konkurence.

Večji del pravne teorije označuje prvo alinejo kot pripisni spregled pravne osebnosti.100

Težava pa je v tem, da je mogoče iz uvodnega stavka ugotoviti, da se določilo nanaša

na neposredni jamčevalni spregled pravne osebnosti.101 ZGD tako navedeni razlog

predvideva kot razlog za jamčevalni spregled, ki ima za posledico odgovornost člana za

denarne obveznosti pravne osebe in ne pripisni spregled, ki se nanaša na pripis drugih

vrst obveznosti (opustitve, prepovedi) enega subjekta drugemu. Določba je po mnenju

slovenske pravne teorije tipičen primer pripisnega spregleda in zdi se, da je na takšen

način tudi interpretirana, a iz zgoraj navedenega razloga temu ni tako. Poleg tega pa

ZGD priprisnega spregleda sploh ne ureja. Določilo prve alineje lahko s svojo generalno

preventivnim učinkom verjetno odvrača družbenike od zlorabe pravnih oseb za

doseganje prepovedanih ciljev. Ker govori norma o ciljih, prepovedanim družbenikom

kot posameznikom, pa utegnejo biti s takšno zlorabo verjetno prizadeti predvsem

upniki družbenikov. Te osebe z obravnavano normo niso zaščitene, prej nasprotno –

pravna posledica je odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, kar pomeni, da se

jamstvena masa, ki jo predstavlja premoženje družbenikov za njihove upnike,

zmanjša.102

Zaradi navedenih razlogov je teorija predlagala, da bi bilo potrebno prvo alinejo prvega

odstavka 6. člena ZGD črtati ali jo vsaj oblikovati kot poseben člen, kritična stališča pa

ocenjujejo, da gre za ponesrečen poskus povezave pripisnega in jamčevalnega

spregleda pravne osebnosti.103 Zakonodajalec kljub kritikam in predlaganim

spremembam, le-tem ni sledil in je dikcija prve alineje ostala nespremenjena.

99 Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133 100 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str 160, Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777 in nasprotno Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 218. 101 Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str 160; Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003, str 66; Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XIV in XV; Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, U-I-135/00 (točka 29.). 102 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 219. 103 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1777

29

3.1.3. Zloraba pravne osebe za oškodovanje svojih upnikov (druga alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)

Druga alineja prvega odstavka 6. člena ZGD je določala, da družbeniki odgovarjajo za

obveznosti družbe, če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih upnikov.

Določba je bila v pravni teoriji in sodni praksi najbolj kritizirana iz več razlogov. V prvi

vrsti predvideva zlorabo družbe kot pravne osebe le kot enega od razlogov za spregled

pravne osebnosti, čeprav se po pravni teoriji pravilno poudarja, da je zloraba družbe

kot pravne osebe temelj in bistveni razlog v vseh zakonsko predvidenih primerih

spregleda pravne osebnosti. Bistveni problem pa predstavlja dikcija določbe, ki

zahteva, da družbeniki družbo kot pravno osebo zlorabijo za oškodovanje svojih

upnikov, t.j. družbenikovih upnikov za obveznosti, ki so jih prevzeli družbeniki sami. Za

take obveznosti družbeniki odgovarjajo neposredno, in ne šele zaradi zlorabe pravne

osebnosti, zaradi tega je za takšne primere določba druge alineje napačno formulirana.

Upoštevati je potrebno, da je nosilka obveznosti, za katero na podlagi jamčevalnega

spregleda nato osebno odgovarjajo tudi njeni družbeniki, izvorno vedno družba kot

pravna oseba. Pravna oseba pa sicer z obveznostmi samih družbenikov nima nobene

zveze. Določbo bi lahko s širšo razlago razumeli tudi tako, da bi družbeniki oškodovali

svoje upnike tako, da zlorabijo pravno osebo. Pravna razmerja s tretjimi bi tako

zasnovali s pomočjo pravne osebe, ki bi bila zlorabljena zato, da družbeniki ne bi

prevzeli odgovornosti za obveznosti.104

Po mnenju stroke bi kritizirana določba zajela obe zgoraj navedeni situaciji, če bi se

glasila »… če so pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov.«105

oziroma bi bilo ustrezneje, če bi bila dikcija druge alineje 6. člena ZGD predvidena kot

generalna klavzula že v prvem odstavku, besedna zveza svojih upnikov pa

nadomeščena z besedno zvezo njenih upnikov.106

Sicer pa se mnogi strinjajo, da bi lahko z drugo alinejo zajeli tudi primere kršitve

konkurenčne prepovedi, kot je bilo rečeno, pa se določilo 6. člena nanaša na

jamčevalni in ne pripisni spregled. V kritiki prve alineje je bilo navedeno, da je za

primer oškodovanja upnikov družbenikov predpisana neprimerna pravna posledica. 104 Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779; Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 220-221, Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XII in XII. 105 Tako Zabel Bojan Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, str 133 106 Tako Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779

30

Upniku družbenika se namreč s pravno posledico, ki je odgovornost družbenika za

obveznosti družbe, pravni položaj ne izboljša, kvečjemu poslabša, saj se jamstvena

masa, ki jo predstavlja premoženje družbenikov za njihove upnike, zmanjša.107

Zakonodajalec je pri sprejemu ZGD-1 sledil nasvetom pravne teorije in pozivom prakse

ter uvedel bistveno spremembo druge alineje 8. člena ZDG-1. V dikcijo določbe sta bili

dodani besedi »ali njenih« in se sedaj druga alineja glasi »… če so družbo kot pravno

osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov«. Nanaša se na krog upnikov in

pomeni zaščito tudi upnikov družbe ali le upnikov družbenikov. S tem se je uporabnost

določbe o spregledu iz te alineje razširila tudi na primere zlorabe pravne osebe za

oškodovanje upnikov družbe. S sprejemom predlagane spremembe je mogoče pod

drugo alinejo prvega odstavka 8. člena ZGD-1 uvrstiti pravzaprav vse dejanske stanove

jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (tudi tiste iz tretje in četrte alineje), saj je

osnovna predpostavka spregleda takšna ali drugačna zloraba. Sem lahko uvrstimo tako

primere mešanja premoženja in mešanja sfer, podkapitalizacijo in čezmerno

obvladovanje.108

3.1.4. Ravnanje s premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem (tretja alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)

Tretja alineja prvega odstavka 6. člena določa, da družbeniki odgovarjajo za obveznosti

družbe, če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem pravne osebe kot s svojim

lastnim premoženjem. Ta določba, ki pomeni spregled pravne osebnosti zaradi

pomešanja premoženja, je v teoriji in praksi še najmanj sporna, zaradi česar se z

uvedbo ZGD-1 ni spremenila.

Gre za dejanski stan, ko je razmejitev med premoženjem družbe kot pravne osebe in

premoženjem družbenikov na splošno zamegljena, kar je običajno posledica

neustreznega vodenja poslovnih knjig109, ni pa to nujno in tudi ni pogoj za spregled

zaradi mešanja premoženja. Določilo je praktično uporabno in lahko pokriva različne

primere uporabe premoženja družbe v zasebne namene ter drugačnega ravnanja s

premoženjem družbe kot z lastnim premoženjem. Glede na to, da gre pr 8. členu ZGD-

1 za izjemo od siceršnje neodgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, je potrebno

določilo razlagati v tem smislu in utemeljenost uporabe instituta potrebno presojati

107 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 219. 108 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216 in 221. 109 Tako Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v: Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 1779

31

glede na okoliščine posameznega primera (intenzivnost pomešanja, uporaba

premoženja, vpliv takšnega ravnanja družbenika na terjatev upnika,…). 110

3.1.5. Zmanjšanje premoženja družbe (četrta alineja prvega odstavka 6. člena ZGD in 8. člena ZGD-1)

Četrta alineja prvega odstavka 6. člena določa, da družbeniki odgovarjajo za

obveznosti družbe, če so v svojo korist ali v korist kake druge osebe zmanjšali

premoženje družbe, in so vedeli ali bi morali vedeti, da ta ne bo sposobna poravnati

svojih obveznosti tretjim osebam. Gre za dejanski stan podkapitalizacije oziroma

kapitalske neustreznosti pravne osebe.

Subjektivno se predpostavlja, da so družbeniki vedeli, da družba zaradi zmanjševanja

premoženja ne bo mogla poravnati svojih obveznosti (objektivni element), ali pa, da

tega sicer niso vedeli, vendar bi morali vedeti (subjektivni element).111 Četrta alineja je

problematična predvsem zaradi subjektivnega elementa »… so vedeli ali morali vedeti,

da družba ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti.«, ki ga mora upnik pri

uveljavljanju spregleda pravne osebnosti dokazati. Nobena norma družbenika ne

zavezuje, da bi moral vedeti, da družba ne bo mogla poravnati svojih obveznosti, saj

družbenik kapitalskih družb po zakonu ni zavezan k ničemur drugemu kot vplačilu

vložka.112

Kot je bilo navedeno v poglavju o kapitalski ustreznosti, je ta dejanski stan sporen tudi

predvsem iz razloga, da zakonodaja določa le minimalni obseg osnovnega kapitala, ki

ga morajo pravni osebi ob ustanovitvi zagotoviti njeni člani, z vplačilom celotnega

osnovnega kapitala pa izpolnijo svoje zakonske obveznosti. Tekom poslovanja ta

kapital vedno ne zadošča za uresničevanje zastavljenih ciljev, noben predpis pa samim

članom ne nalaga obveznosti dokapitalizacije pravne osebe.113 Določila o zagotavljanju

in ohranjanju kapitalske ustreznosti zavezujejo poslovodstvo in ne člane pravne osebe.

Poleg tega se kapitalska ustreznost navezuje na posle pravne osebe in z njimi

povezana tveganja, kar je spet v rokah poslovodstva in ne neposredno članov, v kolikor 110 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 222. 111 VSL sodba in sklep I Cp 203/2005, z dne 20.04.2005: »Za spregled pravne osebnosti na podlagi 4. alineje 1. odstavka 6. člena ZGD je tako potreben obstoj objektivnega elementa (zmanjšanje premoženja družbe v svojo korist ali korist tretje osebe) ter subjektiven element (zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam).« 112 Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV Založba, Ljubljana 1998, str. XIII 113 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana

32

se ti ne mešajo v posle družbe v obliki dajanja navodil.114 Nadalje pa je s splošno

normo nemogoče vnaprej določiti primeren obseg kapitala, ki ga je potrebno zagotoviti

pravni osebi glede na obseg in vrste njenih poslov, saj potreben kapital odvisen od

obsega in vrste dejavnosti ter drugih okoliščin poslovanje (razmere na trgu, likvidnost

kupcev itd.).115

Prvotno besedilo četrte alineje se je s sprejemom ZGD glasilo »in so vedeli ali bi morali

vedeti …«, v ZGD-1 pa je beseda »in« nadomeščena s »čeprav«. Kljub v odtenku

drugačnem jezikovnem pomenu se zdi ta popravek le redakcijski, saj določilo še vedno

predpostavlja, da mora poleg zmanjšanja premoženja obstajati tudi zavedanje

družbenikov o sledeči plačilni nesposobnosti družbe za poravnavo obveznosti.

V pravni teoriji je mogoča zaslediti stališče, da četrta alineja pokriva vse vrste

podkapitalizacije, saj je mogoče besedilo zakona »če so zmanjšali« razlagati tudi v

smislu »da niso zagotovili«, saj je z vidika upnikov posledica enaka – nezmožnost

plačila obveznosti. Družbeniki pa se lahko eskulpirajo odgovornosti, če dokažejo, da je

do podkapitalizacije prišlo brez njihove krivde.116

3.2. Sodna praksa v vezi s pregledom pravne osebnosti po ZGD in ZGD-

1

V objavljeni sodni praksi je dostopna ena sodba Vrhovnega sodišča RS in štiri sodbe

višjih sodišč (ena od teh je bila podlaga za sodbo Vrhovnega sodišča), v katerih je

sodišče ugodilo zahtevku za spregled pravne osebnosti po 6. členu ZGD. Sodišče je

spregledalo pravno osebnost dvakrat po drugi alineji (sodbi VSL opr. št. II Cp 1638/99

in I Cpg 767/00) in dvakrat po tretji alineji 6. člena ZGD (sodba Vrhovnega sodišča RS

št. II Ips 186/99 v zvezi s sodbo VSL opr. št. I Cp 29/98 in sodba VSL opr. št. II Cp

3522/08). Objavljenih odločb na podlagi 8. člena ZGD-1 še ni.

Primeri, v katerih sodišče ugodi zahtevku za spregled pravne osebnosti na podlagi 8.

člena ZGD-1 (prej 6. člena ZGD) so izjemno redki in je mogoče slovensko sodno prakso

s tem v zvezi oceniti za zelo zadržano. Razlogi so verjetno v tem, da predstavlja institut

spregleda velik izjemo od sicer splošnega načela neodgovornosti družbenikov za

114 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 100. 115 Plavšak in Bergant, Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 868. 116 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 164.

33

obveznosti družbe in pride uporaba instituta v poštev šele ob odsotnosti kake druge

pravne podlage za odgovornost družbenikov.

3.3. Sklep

Po sprejeti spremembah se sedaj veljaven 8. člen ZDG-1 glasi:

(1) Ne glede na prejšnji člen so za obveznosti družbe odgovorni tudi njeni družbeniki,

in to:

- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot

posameznike prepovedan,

- če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,

- če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s

svojim lastnim premoženjem, ali

- če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so

vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim

osebam.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za odgovornost tihega

družbenika.

(3) Spore glede odgovornosti družbenikov iz prvega odstavka tega člena sodišča

obravnavajo prednostno.

Iz navedenega sledi, da ima uresničitev enega od dejanskih stanov iz prvega odstavka

8. člena ZGD-1 za posledico odgovornost družbenikov za obveznosti družbe, ki je

zunanja in neomejena.

Po mnenju nekaterih avtorjev naj bi 8. člen ZGD-1 pomenil posrečeno kodifikacijo

spregleda pravne osebnosti117, vseeno pa manjkajo nekatere dopolnitve, ki jih je

pravna teorija predlagala. Gre za to, da ZGD-1 kljub pozivom ni uredil priprisnega

spregleda, kar pa seveda ne pomeni, da pripisni spregled v slovenskem pravu ni možen

oziroma dopusten. Slovenska sodišča so v primerih, ko se postavlja vprašanje

pripisnega spregleda, pač v enakem položaju kot sodišča v številnih drugih državah,

kjer spregled pravne osebnosti ni zakonsko urejen in morajo svoje odločitve utemeljiti

v okviru in z razlago obstoječih zakonskih norm in pravnih načel.

117 Tako Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 230.

34

Bistvena pomanjkljivost pa je bila odpravljena z dopolnitvijo druge alineje, to je

razširitvijo odgovornosti ne primere, ko so z zlorabo družbe oškodovani družbini upniki,

ne le upniki družbenikov. Zaradi takšne dopolnitve druge alineje, je mogoče pod njo

uvrstiti pravzaprav vse dejanske stanove jamčevalnega spregleda pravne osebnosti

(tudi tiste iz tretje in četrte alineje), tako da lahko sem lahko uvrstimo tako primere

mešanja premoženja in mešanja sfer, podkapitalizacijo in čezmerno obvladovanje.118

118 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 216 in 221.

35

4. SPREGLED PRAVNE OSEBNOSTI PO ZFPPOD IN ZFPPIPP

Kot je bilo pojasnjeno v poglavju vrste spregleda pravne osebnosti (2.3.), lahko pride

do spregleda pravne osebnosti tudi na podlagi zakonske norme (zakonski spregled

pravne osebnosti), ko spregled temelji neposredno na zakonu. Zakonski spregled je bil

v ZGD predviden v 6. odstavku 580. člena, v ZGD-1 pa v 251. členu, 1. odstavku 558.

člena in 227. členu, ureditev pa s teoretičnega vidika ni sporna.

Bolj problematičen je bil zakonski spregled pravne osebnost, ki ga je predvideval

nekdanji Zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPod), ki je v 4. odstavku 27. člena

določal, da so v primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti, družbeniki dali izjavo o

prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe in v 20. členu, kjer je bila predvidena

odškodninska odgovornosti tistih družbenikov, ki so glasovali proti ukrepom uprave iz

10. člena ZFPPod za zagotavljanje kapitalske ustreznosti. Ureditev je sprožila val kritik,

saj je s tem zakonodajalec ogrozil enega temeljev korporacijskega prava119 t.j.

neodgovornost družbenikov za obveznosti družbe in imela za posledico vložitev več

pobud za oceno ustavnosti Ustavnemu sodišču RS. Rezultat tega je bila sodba

Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77120, ki je situacijo sanirala z razmejitvijo

družbenikov na aktivne in pasivne, posledico osebne odgovornosti za obveznosti

družbe, predvideno v četrtem odstavku 27. člena pa naložila le aktivnim družbenikom.

Leta 2007 so sledile spremembe ZFPPod, ki so poskušale popraviti stanje, nastalo

zaradi četrtega odstavke 27. člena, v končni fazi pa so bile s odločbo Ustavnega

sodišča RS št. U-I-117/07121 odpravljene vse negativne posledice 27. člena ZFPPod.

15. januarja 2008 je stopil v veljavo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi

insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in je nadomestil ZFPPod. Nov zakon

v 6. odstavku 442. člena predvideva podobne posledice izbrisa gospodarske družbe iz

sodnega registra brez likvidacije kot četrti odstavek 27. člena ZFPPod, s tem da so bile

pri novi ureditvi v celoti upoštevane rešitve iz odločb št. U-I-135/00-77 in U-I-117/07

Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77.

119 Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 6. 120 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02). 121 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 21.06.2007 (Uradni list RS, št. 58/07).

36

4.1. Primerjava ureditve ZFPPod in ZFPPIPP s stališči pravne teorije in

sodne prakse

Zaradi velikega interesa po uvedbi novih orodij za utrjevanje finančne discipline in

odprave vzrokov insolventnosti gospodarskih družb, ter s tem povezano slabo zaščito

upnikov je zakonodajalec 8. julija 1999 sprejel Zakon o finančnem poslovanju podjetij

(Uradni list RS, št. 54/99). Zakon je zaradi varovanja načela enake obravnave upnikov,

načela likvidnega in solventnega poslovanja ter načela kapitalske ustreznosti sprejel

ukrepe za odpravo vzrokov nelikvidnosti, utrdil odgovornost za pravočasno ukrepanje

in sankcioniral nespoštovanje zakonskih določil o pravočasnem ukrepanju ob prvih

kriznih pojavih. Za dosego teh ciljev, je med drugimi uveljavil dva dejanska stana

zakonskega spregleda pravne osebnosti v 20. in 27. členu zakona.

4.1.1. 20. člen ZFPPod

Zakon o finančnem poslovanju podjetij je v 19., 20.122, in 21. členu predvidevalo

odškodninsko odgovornost članov uprave, nadzornega sveta in družbenikov v primeru

stečaja podjetja. Pri odgovornosti uprave in nadzornega sveta ne gre za spregled

pravne osebnosti, saj pomeni določilo obliko profesionalne odškodninske odgovornosti

organov pravne osebe.123 Določilo je problematično, ker enako odgovornost predvideva

tudi za družbenike, zaradi česar gre v takem primeru za spregled pravne osebnosti.124

Tako so bili v skladu z 20. členom ZFPPod v primeru stečaja družbe tudi družbeniki

solidarno odgovorni za škodo upnikom, če so glasovali proti sprejemu ukrepov za

zagotavljanje kapitalske ustreznosti iz tretje točke prvega odstavka 10. člena

ZFPPod,125 ki jih je uprava predlagala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja in je

bil predlog ukrepov zavrnjen.

122 Drugi odstavek 20. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999: »Družbeniki, ki so glasovali proti sprejemu ukrepov iz 3. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, ki jih je uprava predlagala v zadnjih dveh letih pred začetkom stečaja, in je bil predlog ukrepov zavrnjen, solidarno odgovarjajo upnikom za škodo, ki jim je nastala, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega poplačala terjatev iz stečajne mase.« 123 Plavšak Nina, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str 955, 964-965 in 973. 124 Tako Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 232. 125 Deseti člen Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS,. št. 54/99, določa: » Če se pri izdelavi letne oziroma vmesne bilance stanja ugotovi, da kapitalska družba ne razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja pri opravljanju svoje dejavnosti, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh poslov, mora uprava: 1. analizirati vzroke za nastop kapitalske neustreznosti ter najkasneje v dveh mesecih izdelati načrt možnih ukrepov, potrebnih za zagotovitev kapitalske ustreznosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zagotavljanju kapitalske ustreznosti) in ga predložiti nadzornemu svetu,

37

Takšna odgovornost družbenikov je nasprotovala temeljnim značilnostim in

organizacijskemu ustroju kapitalskih družb, še več, osnovnemu namenu, zaradi katerih

jih je zakonodajalec sploh uzakonil (možnost sodelovanja v poslovnem prometu brez

osebne odgovornosti in spodbuda investiranja).126 Poleg tega družbenik družbe z

omejeno odgovornostjo in delničar delniške družbe razen vplačila vpisane delnice

oziroma vložka nima drugih obveznosti.127 Določba je bila močno kritizirana iz razloga,

da gre za nedopustno omejevanje družbenikove glasovalne pravice, saj je družbenik, v

kolikor glasoval proti sprejemu ukrepov za zagotavljanje kapitalske ustreznosti iz tretje

točke prvega odstavka 10. člena ZFPPod in je bil ta zavrnjen, v primeru stečaja osebno

odgovarjal za obveznosti družbe. V kolikor se s predlogom ni strinjal in se je želel

izogniti odgovornosti, se je lahko edino vzdržal glasovanja, kar pa je nedopustna

omejitev družbenikove glasovalne pravice.128

V sodni praksi ni prišlo do uspešnega uveljavljanja odgovornosti družbenikov po 20.

členu ZFPPod in tudi slovensko ustavno sodišče o njem ni odločalo. Očitno je pravno

nevzdržnost in neskladje drugega odstavka 20. člena ZFPPod z notranjo zgradbo in

sistemom ureditve gospodarskih družbe uvidel tudi zakonodajalec, saj soj od 15.

januarja 2008 veljavni ZFPPIPP podobnega določila ne vsebuje.

4.1.2. 27. člen ZFPPod

27. člena ZFPPod je določal posledice izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra

po uradni dolžnosti brez likvidacije, njen namen pa je omogočiti izbris nedelujočih

družb iz registra, v kolikor že niso v postopku stečaja, prisilne poravnave ali

likvidacije.129 Izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije nastopi ob

izpolnitvi pogojev iz 25. člena ZFPPod, torej če gospodarska družba v dveh zaporednih

poslovnih letih ni predložila letnih poročil, nima premoženja (če neprekinjeno v obdobju

12 mesecev ne opravlja izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo

2. začeti z izvajanjem ukrepov, opredeljenih v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: vpoklic neplačanih vložkov v osnovni kapital), 3. sklicati skupščino in ji predlagati, da sprejme ukrepe, opredeljene v poročilu o zagotavljanju kapitalske ustreznosti, ki so v njeni pristojnosti (na primer: povečanje osnovnega kapitala kapitalske družbe s sočasnim zmanjšanjem osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube). 126 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str. 233. 127 222. in 228. člen Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006 (60/2006 popr.), Ljubljana 2006. 128 Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v : Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 446. 129 Plavšak Nina, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000, str.

38

opravlja posle plačilnega prometa) in ki se niso uskladile z določbami ZGD, predvsem

glede povečanja kapitala pri kategoriji kapitalske ustreznosti (10. člen ZFPPod).

V skladu s 27. členom je taka družba prenehala, izgubila je lastnosti pravne osebe,

zaradi česar ni več obstajala, posledično pa so dotedanjim družbenikom prenehale vse

pravice in obveznosti. Ker zakon zasleduje varovanje upnikov izbrisane družbe, je

uzakonil sporno četrto alinejo,130 ki je določala, da se v primeru izbrisa družbe brez

likvidacije šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo iz

394. člena ZGD131, t.j. da so vse obveznosti družbe poplačane in da prevzemajo

obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Zakonodajalec je tako

skušal povzeti ureditev iz ZGD v postopku skrajšanega prenehanja družbe brez

likvidacije in na družbenike oziroma delničarje prenesel obveznosti družbe v obliki

neomejene solidarne odgovornosti, ker naj ne bi pravočasno poskrbeli za prenehanje

družbe v postopku likvidacije oziroma stečaja.132

4.1.2.1. Sporni vidiki četrtega odstavka 27. člena ZFPPod

V prvi vrsti je ureditev iz četrtega odstavka 27. člena ZFPPod v nasprotju s temeljnimi

načeli korporacijskega prava, po katerem družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti

družbe.133

Ureditev je zdaleč presegla tudi ureditev spregleda pravne osebnosti, ki jo je

zakonodajalec v 6. členu ZGD (sedaj 8. členu ZGD-1) legitimno opredelil kot izjemno

jamstvo družbenikov, omejeno na primere zlorabe družbe, pomešanja premoženja ali

zmanjšanja družbenega premoženja, torej na naklepna dejanja družbenikov, s katerimi

so družbo in posledično upnike družbe oškodovali. S četrtim odstavkom 27. člena je

zakonodajalec to izjemno jamstvo predvidel tudi za primere nedejavnosti družbenikov v

primeru izbrisa družbe po uradni dolžnosti, torej je določba predstavljala jamčevalni

spregled pravne osebnosti. Problematične pa so predpostavke tega spregleda, saj se je

130 Četrti odstavek 27. člena Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št. št. 54/99, Ljubljana 1999: (4) V primeru iz prvega odstavka tega člena (izbris gospodarske družbe iz sodnega registra) se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.« 131 Prvi odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah, Uradni list RS, št. Uradni list RS 30/93: »… izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe,da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.« 132 Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 133 472. člen in tretji odstavek 168. člena Zakona o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/06: »Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni oziroma delničarji niso odgovorni za obveznosti družbe upnikom.«

39

izbris po uradni dolžnosti navezoval na opustitev ravnanj, ki so v pristojnosti in

pomenijo obveznosti poslovodstva in ne družbenikov. Kot pa je bilo že večkrat

poudarjeno, družbenik družbe z omejeno odgovornostjo in delničar delniške družbe

razen vplačila vpisane delnice oziroma vložka nima nobene druge obveznosti.134

Četrti odstavek 27. člena ZFPPod je predvideval fikcijo podane izjave o prevzemu

obveznosti družbe, kar je pomenilo, da so družbeniki nase prevzeli obveznosti družbe

proti svoji volji oziroma celo brez vednosti in to kljub svoji pasivnosti pri upravljanju

družbe. S tem je zakon spremenil njihovo odgovornost iz subjektivne v objektivno, kar

je v nasprotju z načelom subjektivne odgovornosti družbenikov, ki ga določa ZGD-1.

Nadalje je zakonodajalec določbo četrtega odstavke 27. člena uvedel možnost

uveljavljanja jamstva tudi zoper »manjšinske družbenike«, kar pripelje do absurdnega

primera, ko bi posameznik v trenutku ponujene poslovne priložnosti investiral del

prihrankov v neko delniško družbo in na te delnice preprosto pozabil, na koncu pa bi

odgovarjal za obveznosti te družbe. Takšna odgovornost pa nasprotuje temeljnim

značilnostim in organizacijskemu ustroju kapitalskih družb, še več, osnovnemu

namenu, zaradi katerih jih je zakonodajalec sploh uzakonil (možnost sodelovanja v

poslovnem prometu brez osebne odgovornosti in spodbuda investiranja).135

Iz številnih pobud za oceno ustavnosti je mogoče na podlagi sodbe Ustavnega sodišča

RS, št. U-I-135/00-77 povzeti, da je 27. člen ZFPPod ustavno neustrezen, saj je

nesorazmerno varoval interese države, njenih organov in upnikov nasproti

posamezniku oziroma družbeniku, kar predstavlja kršitev načela sorazmernosti

interesov. Fikcija podane izjave po 394. členu ZGD je ustvarila posledico, katere

posamezniki niso mogli predvideti, niti niso mogli ničesar storiti za varstvo svojih

pravic. Družbeniki, ki so vlagali kapital v kapitalske družbe so pričakovali, da s tem

njihovo premoženje ni ogroženo in tudi niso predvidevali, da lahko zakonodajalec tako

retroaktivno136 spremeni razmerja med družbo in njenimi družbeniki. Pri tem gre za

134 Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 6, Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str 234. 135 Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v : Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 440. 136 Prvi in drugi odstavek 74. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1)Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. (2) Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

40

poseg na področje omejevanja gospodarske pobude 74. člena Ustave RS,137 saj takšne

določbe niso v skladu z zakonom, ki ureja položaj gospodarskih subjektov.138

Težavo je predstavljala tudi obveščanje družbenikov, saj je zakon v postopku izbrisa

družbe po uradni dolžnosti predvidel le dejanja sodišča in družbe, ni pa bilo določene

pravice do sodnega varstva in obvestila o postopku družbeniku. Odločbe o začetku

postopka izbrisa in odločbe o izbrisu družbe iz registra so bila poslane le sedežem

družbe, družbenikom pa ne in jim tako onemogočil sodelovanja v postopku izbrisa ter

možnost preprečitve nastanka posledic, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljeno

pravico do pravnega sredstva, določeno v 25. členu Ustave RS139, enakega varstva

pravic po 22. členu Ustave RS in pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS.140

Z določbo je kršeno načelo ločenosti ustanovitelja in družbenika, saj so po ZFPPod

postali dejansko odgovorni vsi družbeniki in ustanovitelji, ki so bili evidentirani v

sodnem registru, ne glede na to ali so imeli po določbah ZGD statusa družbenika, kar

je v nasprotju z ustavnim načelom notranje usklajenosti pravnih predpisov in načelom

usklajenosti z načeli mednarodnega prava.141

4.1.2.2. Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77, sprejem ZFPPod-B in

odločba in sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07

Na podlagi pobude za oceno ustavnosti 27. člena ZFPPod je Ustavno sodišče dne

09.10.2002 sprejelo odločbo št. U-I-135/00-77 katere bistvena posledica je bila

ločenost družbenikov na aktivne in pasivne. S odločbo je Ustavno sodišče razveljavilo

četrti odstavek 27. člena ZFPPod, vendar le če se je nanašal na t.i. pasivne družbenike,

ki so bili opredeljeni v 76. točki odločbe kot: družbeniki, ki niso imeli vpliva na

poslovanje družbe in na nastanek obveznosti družbe, se štejejo za t.i. neprave, pasivne

137 Prvi in drugi odstavek 74. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1) Gospodarska pobuda je svobodna. (2) Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo.« 138 Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001, str. 139 25. člen Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »Vsakomur je zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.« 140 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 8. 141 Prvi in drugi odstavek 153. člena Ustave RS, Uradni list RS, št. 33/91: »(1)Zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti morajo biti v skladu z ustavo. (2) Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificiral državni zbor, podzakonski predpisi in drugi splošni akti pa tudi z drugimi ratificiranimi mednarodnimi pogodbami.«

41

družbenike in za obveznosti družbe ne odgovarjajo.142 Odločba je torej ločila

družbenike na aktivne in pasivne, t.j. tiste, ki so imeli vpliv na poslovanje družbe in na

tiste, ki tega vpliva niso imeli. Ustavno sodišče je ocenilo, da ukrep neomejene

solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov, ne nasprotuje določbam Ustave RS.143

Aktivni družbeniki so odgovarjali za obveznosti družbe v primeru izbrisa po uradni

dolžnosti, pasivni pa ne. Družbenik pa praviloma nikoli ne more postati aktiven zaradi

lastništva kapitalskega deleža, saj tudi ZGD opredeljuje ločenost, ki daje upravi oziroma

poslovodstvu odgovornost za pravilnost delovanja družba, družbeniki lahko odločali le v

sklopu statusnih vprašanj. V skladu s tem morajo sodišča v vsakem primeru ugotavljati

odgovornost posameznega družbenika za obveznosti družbe od vpliva, ki so ga ta imel

pri poslovanju družbe.144

Zakonodajalec je zaradi preprečitve povzročanja nadaljnje škode z dne 27. marca 2007

sprejel Zakon o spremembah ZFPPod (ZFPPod-B), s katerim sta bila črtana četrti in peti

odstavek 27. člena ZFPPod, ob tem pa ohranil možnost izbrisa družbe iz sodnega

registra po uradni dolžnosti brez likvidacije in dopustil možnost nadaljnjih postopkov

zoper aktivne družbenike. Zakon je predpisal ustavitev vseh pravdnih, upravnih in

izvršilnih postopkov, začetih na podlagi ZFPPod zoper družbenike, v katerih so upniki

izbrisane družbe uveljavljali zoper družbenike take družne in na dan uveljavitve

ZFPPod-B še niso bili končani, zaradi česar se je ponovno postavilo vprašanje

retroaktivnosti, saj je bilo z ustavitvijo postopkov sedaj poseženo v pridobljene pravice

upnikov. Zakon je nadaljevanje postopkov omogočil le v kolikor je upnik predložil

utemeljene razloge za spregled pravne osebnosti v skladu z določbami ZGD. V

postopkih, ki so bili že pravnomočno končani, ni pa še bil vložen predlog za začetek

izvršilnega postopka ali je bil izvršilni postopek zaradi določb ZFPPod-B ustavljen, so

lahko upniki zoper družbenike izbrisane družbe vložili tožbo na podlagi določb o

spregledu pravne osebnosti.145 Ker je bilo dokazovanje v primerih spregleda pravne

osebnosti tako ali tako težko, je bila določba praktično neuporabna.146

142 76. točka odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02), v povezavi s 74. točko iste odločbe. 143 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 8. 144 74. točka odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list RS, št. 93/02): » V teh primerih bodo morala sodišča izhajati iz že opisanih različnosti položajev med posameznimi družbeniki oziroma delničarjev, oziroma iz različnosti njihovih notranjih razmerij, pri tem pa bodo morala upoštevati zlasti: kakšen vpliv je imel posamezen družbenik na poslovodstvo in njegovo sodelovanje pri tem, kakšna je bila njegova stopanje vključenosti v gospodarjenje družbe, kdaj so nastale obveznosti, itd.« 145 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 9. 146 Ivanjko Šime, Nekreativna pravna stroka v: Pravna praksa, št. 9/2007, GV Založba, Ljubljana 2007, str.

42

Tudi ZFPPod-B je bil predmet ustavne presoje, s tem v vezi pa je Ustavno sodišče RS

20. 04.2007 izdalo sklep U-I-117/07147, s katerim je začasno zadržalo izvajanje

celotnega ZFPPod-B in hkrati prekinilo vse upravne in sodne postopke zoper

družbenike, novih postopkov pa v času zadržanja ni bilo mogoče začeti. Z odločbo št.

U-I-117/07 z dne 21. junij 2007148 je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost prvega in

tretjega člena ZFPPod-B, drugi in četrti odstavek istega člena pa razveljavilo. Odločba

je pomenila naslednje:

- črtanje določil o odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb,

- nadaljevanje in zaključek postopkov začetih pred uveljavitvijo ZFPPod-B po

določbah ZFPPod,

- nezmožnost sprožanja novih postopkov zoper družbenike družb izbrisanih po

uveljavitvi ZFPPod-B do odprave neustavnosti, torej do uveljavitve ZFPPIPP.149

Ob presojanju ustavnosti določb 1. člena ZFPPod-B150 je Ustavno sodišče RS ocenilo, da

upniki izbrisanih družb v primeru prenehanja družbe po postopku prenehanja brez

likvidacije nimajo ustreznega varstva, kot ga imajo sicer upniki ob prenehanju družbe

po drugih predvidenih oblikah prenehanja (likvidacija, stečaj).151 Zaradi odsotnosti

likvidacije bi imela ukinitev neomejene solidarne odgovornosti aktivnih družbenikov za

posledico, da v primeru prenehanja take družbe ni predvidenega postopka, ki bi

zagotavljal uresničitev običajne odgovornosti kapitalskih družb, torej poplačilo upnikov

iz premoženja družbe oziroma iz stečajne mase, določba 8. člena ZGD-1 pa ne zajema

vseh položajev, ki lahko nastanejo ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez

likvidacije, saj ni nujno, da so družbeniki poleg izpolnitve dejanskega stanu 25. člena

ZFPPod, izpolnjevali tudi katerega izmed dejanskih stanov 8. člena ZGD-1. Tako upniki

glede na določbe ZFPPod svojih pravic v primeru izbrisa družbe brez likvidacije niso

mogli zavarovati z drugimi instrumenti, na primer s prologom za začetek stečajnega

postopka, saj ga z začetkom postopka izbrisa brez likvidacije v skladu z določbami

ZFPPod ni bilo več možno vložiti, s čimer jim je bilo ustrezno varstvo onemogočeno,

zaradi česar je Ustavno sodišče RS odločilo, da je določba 1- člena ZFPPod-B v

neskladju z drugim odstavkom 14. Člena Ustave RS. 152

147 Uradni list RS, št. 38/07 z dne 26. april 2007 148 Uradni list RS, št. 58/07 z dne 2. julij 2007 149 Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2008, str236-238. 150 1. Člen ZFPPod.B: »V Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99 in 93/02 - odločba US) se v 27. členu črtata četrti in peti odstavek.« 151 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD, Pravna praksa št. 46/2011, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 10. 152 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 10.

43

4.1.3. Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP

Posebno obliko prenehanja gospodarskih družbe po uradni dolžnosti brez likvidacije po

ZFPPod je z dne 15. januarja 2008 nadomestil ZFPPIPP, ki ja v 2. in 7. poglavju v celoti

nadomestil ZFPPod. Nov zakon ureja prenehanje družbe po uradni dolžnosti v svojem

442. členu, pravne posledice izbrisa pa ureja v skladu z odločbama št. U-I-135/00-77 in

U-I-117/07 Ustavnega sodišča.

Ureditev po 442. členu ZPPIPP se od ureditve po ZFPPod razlikuje predvsem v tem, da

je v sedmem odstavku v skladu z odločbo U-I-135/00-77 opredeljen pojem aktivnega

družbenika, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe in mu je v osmem odstavku s

tem v vezi naloženo dokazno breme.

Po ZFPPIPP je aktiven153 tisti družbenik, ki:

1. je imel ob prenehanju izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika in

2. je imel v izbrisani pravni osebi pred njenim prenehanjem možnost vplivati na

njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegel, da izbrisana pravna

oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja,

potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v

rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka, na podlagi:

– uresničevanja upravljavskih pravic iz njenega deleža v pravni osebi ali

drugih pravic v razmerju do pravne osebe v skladu z zakonom ali pravili

izbrisane pravne osebe ali

– kateregakoli drugega pravnega ali dejanskega razmerja z izbrisano

pravno osebo ali članom njenega poslovodstva ali organa nadzora.

Pri tem velja izpodbojna domneva, da je družbenik aktiven in zato odgovoren za

obveznosti družbe, če je sam ali skupaj za osebami, ki so z njim ožje povezane, imetnik

glasovalnih pravic, ki so predstavljale najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic.154

Kot rečeno je dokazno breme na družbeniku, saj mora v izogib odgovornosti za

obveznosti izbrisane družbe dokazovati, da nima položaja aktivnega družbenika in zato

ni imel vpliva na to, da bi družba prenehala po postopku likvidacije, stečaja ali da bi

pravočasno preprečil izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti.155

153 Sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 154 Ivanjko Šime, Pravni problem izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011/XXXVII, str. 1579. 155 Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009, str. 165-166.

44

4.1.3.1. Varstvo upnikov po ZFPPIPP

Po 442. členu ZFPPIPP je varstvo upnikov dodatno zagotovljeno po 2. točki 1. odstavka

442. člena, saj lahko upniki poleg zahtevka za plačilo svojih terjatev od osebno

odgovornih družbenikov ali od drugih družbenikov na podlagi pravil o spregledu pravne

osebnosti (1. točka 1. odstavka 422. Člena), svojo terjatev uveljavlja tudi na podlagi

zahtevka za povrnitev škode od članov poslovodstva ali organa nadzora izbrisane

pravne osebe.156

Poleg tega pa lahko upniki po ZFPPIPP izbris družbe brez likvidacije tudi preprečijo, kar

jim ZFPPod ni omogočali in kar je bil razlog za razveljavitev ZFPPod-B po odločbi

Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07, saj lahko na podlagi 435. člena ZFPPIPP157 zoper

sklep o začetku postopka izbrisa družbe brez likvidacije vložijo ugovor, če:

1. izbrisni razlogi po 1. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstajajo, torej da

ni izpolnjena domneva, da je družba prenehala, da nima premoženja in je

izpolnila vse svoje obveznosti. Za ustavitev postopka bo zadostoval upnikov

ugovor, da izbrisni razlog ni podan, zaradi obstoja njegove terjatve do družbe,

ki je v postopku izbrisa brez likvidacije,

2. je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne

likvidacije oziroma je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi

insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo, kar je možnost upnikov

tiste družbe zoper katero se vodi postopek izbrisa iz sodnega registra brez

likvidacije po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP.158

Stečajni postopek lahko sproži upnik tudi v primeri izbrisa družbe po 1. točki 1.

odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj lahko predlaga začetek stečajnega postopka nad

premoženjem izbrisane družbe na podlagi 1. točke 3. odstavka 443. člena ZPPIPP, s

tem, da v predlogu verjetno izkaže svojo terjatev do izbrisane pravne osebe in tako

prepreči izbris družbe po uradni dolžnosti.

Kljub možnosti, da upniki izbris družbe s svojim aktivnim ravnanjem preprečijo, upniki v

praksi niso imeli interesa vlagati ugovorov proti sklepom o začetku postopka izbrisa

družbe brez likvidacije, saj so imeli na podlagi odgovornosti aktivnih družbenikov, ki so

156 Prvi odstavek 442. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 157 Prvi odstavek 435. Člena ZFPPIPP: »Pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, njen družbenik ali upnik lahko vloži ugovor, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, če (1) če izbrisni razlog ne obstaja, (2) če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali (3) če je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo.« 158 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1/2012/XXXVIII, str 11-15.

45

v skladu s 6. (od 10.) odstavkom 442. člena ZFPPIPP upnikom solidarno odgovarjali za

neplačane obveznosti izbrisane družbe z vsem svojim premoženjem, dodatno jamstvo

za poplačilo svojih terjatev. V primeru izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije

je bil namreč njihov položaj izboljšan, saj so se lahko poplačali iz druge premoženjske

mase tj. premoženja družbenikov, torej ne iz morebitne premoženjske mase družbe, ki

bi bila najverjetneje insolventna.159

Pomisleki glede ureditve izbrisa po uradni dolžnosti po ZFPPIPP obstajajo tudi zaradi že

večkrat poudarjeno neupoštevanje zakonskega ustroja in temeljnih načel kapitalskih

družb v našem pravu, saj noben od izbrisnih razlogov, ki jih predvideva 427. člen

ZFPPIPP160 ne temelji na zakonskih obveznostih družbenikov družbe z omejeno

odgovornostjo, še manj pa delničarje delniške družbe, saj so obveznosti v vezi z letnimi

poročili, poslovanjem na poslovnem naslovi, vpisanem v sodnem registru, sklepanjem

najemnih pogodb z lastnikom objekta ter izvedba sanacijskih ukrepov ali vložitev

predloga za začetek stečajnega postopka, vse naloge poslovodstva in ne družbenikov,

katerih obveznosti se končajo z vplačilom vložka in vzpostavitvijo zakonsko predpisane

strukture družbe z imenovanjem organov.161

4.2. Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)162

Glede na posledice, ki doletijo družbenike v primeru njihove pasivnosti, je pomislek o

ustreznosti tovrstne osebne odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisanih

družb utemeljen. Zaradi tega je zakonodajalec na podlagi civilne iniciative dne

19.10.2011 sprejel Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti

družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD), s katerim je

ponovno skušal odpraviti zakonski spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP in posledic, ki

jih je povzročil v sferi družbenikov kapitalskih družb.163

159 Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po uveljavitvi ZPUOOD, Pravna praksa št. 46/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str. 11. 160 Prvi odstavek 427. člena ZFPPIPP, Uradni list RS, št. 126/07, Ljubljana 2007. 161 Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP – sankcija za kršitev neobstoječih dolžnosti družbenikov, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str. 1588-1590. 162 Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 163 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.

46

ZPUOOD z vidika odprave posledic izbrisa družbi iz sodnega registra brez likvidacije

predvideva podobno ureditev kot jo je ZFPPod-B, saj prekinja vse nekončane pravdne,

upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi ZFPPIPP, v katerih upniki izbrisane

družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike take družbe in na dan uveljavitve

ZPUOOD še niso bili končani.164

Zakon predvideva izdajo sklepa o ustavitvi postopka in sklepa o začetku postopka za

oprostitev obveznosti, ki predstavlja enoten pravni akt, zoper katerega lahko vsak

upnik vloži ugovor, v katerem se sklicuje na obstoj pogojev za uveljavljanje spregleda

pravne osebnosti, tako da navede utemeljitev nepoštenega ravnanja družbenikov, kot

ga opredeljuje 8. člen ZGD-1.165 V primeru utemeljenosti ugovora, se postopek

nadaljuje v okviru rednega pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem v skladu z

zakonom, kot velja v postopkih zaradi spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1,

če pa ugovor ni vložen oziroma je ta dokončno zavrnjen, sodišče po uradni dolžnosti

začne postopek oprostitve družbenika vseh obveznosti, nastalih na podlagi ZFPPIPP. V

postopku sodišče ugotavlja, ali je družbenik zlorabil svojo izbrisano družbo in ali so s

tem nastale podlage za uveljavljanje klasične institucije spregleda pravne osebnosti, s

čimer se preprečuje oprostitev tistih družbenikov, ki po korporacijskem pravu

odgovarjajo za obveznosti zaradi zlorabe družbe.166

Še korak dlje pa je šel zakonodajalec v 18. členu ZPUOOD, saj z njim odpravlja

neomejeno solidarno odgovornost družbenikov za izbrisane družbe v prihodnje, tako da

določa prenehanje veljavnosti določb od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena

ZFPPIPP, ki se nanašajo na določitev solidarne odgovornosti družbenikov in na

določitev kriterijev za opredelitev aktivnega družbenika. Določila 442. člena ZFPPIPP,

ki pa ostajajo v veljavi, upnikom omogočajo, da v primeru izbrisa terjajo le odškodnino

od poslovodstva, ki ni pravočasno sprožilo postopka stečaja in od družbenikov, če so

podani razlogi za spregled pravne osebnosti.167

V vezi z ZPUOOD je bila na Ustavno sodišče RS vložena zahteva za oceno ustavnosti 1.

do 17. člena, na podlagi katere je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 01.12.2012168

164 1. odstavek 1. člena ZPUOOD, Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 165 7. člen ZPUOOD, Uradni list RS, št. 87/11, Ljubljana 2011. 166 Ivanjko Šime, Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str 1581-1583. 167 Ivanjko Šime, Pravni problemi izbrisanih gospodarskih družb in predlog odprave škodljivih posledic, Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba, Ljubljana 2011, str 1583. 168 Uradni list RS 100/2011 z dne 09.12.2011, Ljubljana 2011.

47

zadržalo izvrševanje drugega do četrtega odstavka 1. člena in 2. do 17. člena ZFPPIPP,

z odločbo U-I-307/11169 z dne 12.04.2012 pa razveljavilo 1. do 17. člen ZPUOOD.

Ustavno sodišče RS pa s sklepom z dne 01.12.2012 ni zadržalo izvrševanja 18. člena

ZPUOOD, prav tako o njem ni odločalo v odločbi U-I-307/11, kar pomeni da je zakonski

spregled pravne osebnosti po 442. členu ZFPPIPP in na njegovi osnovi neomejene

solidarne odgovornosti družbenikov za izbrisane družbe odpravljeno tudi v prihodnje,

tako do od 17.11.2011 v slovenskem pravnem redu urejen le »klasičen« spregled

pravne osebnosti družbe v skladu z 8. členom ZGD-1.170

169 Uradni list RS, št. 36/12 z dne 18.05.2012, Ljubljana 2012. 170 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.

48

ZAKLJUČEK


spregleda pravne osebnosti zakonsko urejen, sprva v ZGD, ki je spregled pravne

osebnosti urejal v svojem 6. členu in v njem definiral štiri razloge, zaradi katerih so za

obveznosti pravne osebe odgovarjali tudi njeni člani. Pravna teorija in sodna praksa je

ureditev spregleda pravne osebnosti po ZGD močno kritizirala, zaradi česar je

zakonodajalec nekatere predlagane rešitve pri sprejemu ZDG-1 upošteval in jih vpeljal

8. člen ZGD-1. Bistven korak naprej je prinesla sprememba drugega odstavka 8. člena

ZGD-1, s čimer se je uporabnost določbe razširila na vse dejanske stanove

jamčevalnega spregleda pravne osebnosti (mešanja premoženja in mešanja sfer,

podkapitalizacijo in čezmerno obvladovanje). V dejanski stan drugega odstavka 8.

člena ZGD-1 sta sedaj zajeta tudi dejanska stanova tretjega in četrtega odstavka 8.

člena ZDG-1, tako da ta ne bi bila več potrebna, a ju je zakonodajalec kljub temu pustil

v veljavi. Kljub temu pa po mnenju pravne stroke ureditvi še manjkajo nekatere

dopolnitve, predvsem v vezi s pripisnim spregledom, ki ga ZDG-1 ni uredil, kar pa

seveda ne pomeni, da pripisni spregled v slovenskem pravu ni možen oziroma

dopusten. Slovenska sodišča so v primerih, ko se postavlja vprašanje pripisnega

spregleda, pač v enakem položaju kot sodišča v številnih drugih državah, kjer spregled

pravne osebnosti ni zakonsko urejen in morajo svoje odločitve utemeljiti v okviru in z

razlago obstoječih zakonskih norm in pravnih načel.

Bolj problematičen je bil zakonski spregled pravne osebnost, ki je bil predviden v

četrtem odstavku 27. člena nekdanjega ZFPPod, ki je sprožil val kritik, saj je s tem

zakonodajalec ogrozil enega temeljev korporacijskega prava t.j. neodgovornost

družbenikov za obveznosti družbe in imela za posledico vložitev več pobud za oceno

ustavnosti Ustavnemu sodišču RS. Rezultat tega je bila sodba Ustavnega sodišča RS št.

U-I-135/00-77, ki je situacijo sanirala z razmejitvijo družbenikov na aktivne in pasivne,

posledico osebne odgovornosti za obveznosti družbe, predvideno v četrtem odstavku

27. člena pa naložila le aktivnim družbenikom. V odgovor kritikam in zaradi sanacije

nastalega stanja je zakonodajalec ZFPPod spremenil, v končni fazi pa so bile s odločbo

Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 odpravljene vse negativne posledice 27. člena

ZFPPod. Leta 2008 je stopil v veljavo ZFPPIPP in v celoti nadomestil ZFPPod, v soji

ureditvi pa v šestem odstavku 442. člena vseeno predvideva podobne posledice izbrisa

gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije kot četrti odstavek 27. člena

49

ZFPPod, s tem da so bile pri novi ureditvi v celoti upoštevane rešitve iz odločb št. U-I-

135/00-77 in št. U-I-117/07 Ustavnega sodišča RS. Družbeniki so bili na podlagi

ZFPPIPP razmejeni na aktivne in pasivne, s tem da so bile posledice osebne

odgovornosti za obveznosti družbe, naložene le aktivnim družbenikom, pasivni

družbeniki pa za obveznosti družbe ne odgovarjajo.

Kljub spremembam ureditve so obstajali pomisleki, glede ureditve izbrisa po uradni

dolžnosti, saj vsi izbrisni razlogi po 427. členu ZFPPIPP predstavljajo naloge

poslovodstva in ne družbenikov, zaradi česar je bil dne 19.10.2011 sprejet ZPUOOD, s

katerim je zakonodajalec skušal sanirat že nastale posledice zakonskega spregleda

pravne osebnosti po ZFPPIPP in odpravlja neomejeno solidarno odgovornost

družbenikov za izbrisane družbe v prihodnje, ko v 18. členu ZPUOOD določa

prenehanje veljavnosti določb od 6. do 10. odstavka 442. člena in 496. člena ZFPPIPP,

ki se nanašajo na določitev solidarne odgovornosti družbenikov in na določitev

kriterijev za opredelitev aktivnega družbenika.

Ustavo sodišče RS je pri oceni ustavnosti ZPUOOD najprej zadržalo171, kasneje pa

razveljavilo172 določbe od 1. do 17. člena ZPUOOD, ni pa zadržalo oziroma razveljavilo

izvrševanja 18. člena ZPUOOD, kar pomeni, da je zakonski spregled pravne osebnosti

po 442. členu ZFPPIPP in na njegovi osnovi neomejene solidarne odgovornosti

družbenikov za izbrisane družbe odpravljeno tudi v prihodnje, tako do od 17.11.2011 v

slovenskem pravnem redu urejen le »klasičen« spregled pravne osebnosti družbe v

skladu z 8. členom ZGD-1.173

171 Sklep Ustavnega sodišča RS z dne 01.12.0122, Uradni list RS 100/2011, Ljubljana 2011. 172 Odločba ustavnega sodišča RS, št. U-I-307/11 z dne 12.40.2012, Uradni list RS, št. 36/12, Ljubljana 2012 173 Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije, Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012, str 72.

50

SEZNAM LITERATURE

- Brus Marko, Spregled pravne osebnosti v: Pravna praksa, št. 16-17/1998, GV

Založba, Ljubljana 1998,

- Ivanjko Šime, Ustavno sporni vidiki nekaterih določbe ZFPPod v: Pravna

praksa, št. 35/2001, GV Založba, Ljubljana 2001,

- Ivanjko Šime, Kocbek Marjan, Prelič Saša, Korporacijsko pravo, Pravni

položaj gospodarskih subjektov, 2., dopolnjena in predelana izdaja, GV Založba

Ljubljana, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru, Ljubljana 2009;

- Ivanjko Šime, Nekreativna pravna stroka v: Pravna praksa, št. 9/2007, GV

Založba, Ljubljana 2007,

- Ivanjko Šime, Pravni problem izbrisanih gospodarskih družb in predlog

odprave škodljivih posledic v: Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV založba ,

Ljubljana 2011.

- Mayr Vida, Zahtevki upnikov pri spregledu pravne osebnosti gospodarskih

družb v: Podjetje in delo, letnik 36., št. 6-7/2010, GV Založba, Ljubljana 2010,

- Mayr Vida, Teoretične podlage spregleda pravne osebnosti v: Pravnik, letnik

62, št. 11-12/2007, GV Založba, Ljubljana 2007;

- Mayr Vida , Spregled pravne osebnosti, Uradni list Republike Slovenije,

Ljubljana 2008,

- Mayr Vida, Spregled pravne osebnosti po ZFPPIPP – sankcija za kršitev

neobstoječih dolžnosti družbenikov v: Podjetje in delo, št. 6-7/2011, GV

založba, Ljubljana 2011.

- Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00 z dne 09.10.2002 (Uradni list

RS, št. 93/02),


RS, št. 58/07),

- Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/2001, Ljubljana dne

25.10.2001,

- Pogorelec Peter, Odgovornost družbenikov d.o.o. za obveznosti družbe v:

Podjetje in delo, letnik 31., št. 8/2005, GV Založba, Ljubljana 2005,

- Prostor Jerneja, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez

likvidacije v: Podjetje in delo, letnik 42, št. 1/2012, GV Založba, Ljubljana 2012,

51

- Prostor Jerneja, Varstvo upnikov v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po

uveljavitvi ZPUOOD v: Pravna praksa št. 46/2011, GV Založba, Ljubljana 2011,

- Prostor Jerneja, Zaščita upnikov družbe, izbrisanih brez likvidacije v:

Gospodarski subjekti na trgu - aktualna vprašanja gospodarskega prava, Pravna

fakulteta Maribor: Inštitut za gospodarsko pravo, Maribor 2012,

- Rejc Boštjan, Spregled pravne osebnosti kapitalske gospodarske družbe v:

Pravnik, letnik 57, št. 6-8/2002, GV Založba, Ljubljana 2002,

- Serajnik Franz, Spregled pravne osebnosti kot slovenska posebnost v Pravna

praksa, letnik 30., št. 3/2011, GV Založba, Ljubljana 2011,

- Odločba ustavnega sodišča RS št. U-I-135/00-77 z dne 09.10.2002 (Uradni

list RS, št. 93/02),

- Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-117/07 z dne 20.04.2007 (Uradni list

RS, št. 38/07),


RS, št. 58/07),


RS, št. 36/12),

- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. II Ips 315/2000,


- Sodba Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 145/2005,


- Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. Cp 1259/99

- Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS št. III Ips 73/99 in št. III Ips 74/99 v

vezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 193/98

- Sodba in sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 1496/2008,

- Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 203/2005,

- Trstenjak Verica, Pravne osebe, GV Založba, Ljubljana 2003;

- Ulmer Peter, Hachenburg Gesetz betreffend die Gesellschaften mit

beschränkten Haftnung (GmbHG), Grosskommentar, 8. neuebearb. Auflage,

Erster Band, Allgemeine Einleitung 1-34, Walter de Gruyter, Berlin, New York,

1992,

- Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/91, dne 28.12.1991,

- Zabel Bojan, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 1.

knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006;

52

- Zakon o gospodarskih družbah, 2., dopolnjena in spremenjena izdaja, 1.

knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002;

- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) s

komentarjem in Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) s

komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 2000.

- Zakon o gospodarskih družbah-1 (ZGD-1), Uradni list RS, št. 42/2006

(60/2006 popr.), Ljubljana 19.04.2006,

- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Uradni list RS, št. 30/92, Ljubljana

dne 10.06.1003,

- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), Uradni list RS, št.

54/99, Ljubljana dne 08.07.1999,

- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in

prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Uradni list RS, št. Uradni list RS št.

126/07, Ljubljana dne 31.12.2007,

- Zakon o postopkih za uveljavitev ali opustitev odgovornosti

družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, Uradni list

RS, št. 87/11, Ljubljana dne 02.11.2011

- Zakon o zemljiški knjigi-1 (ZZK-1), Uradni list RS, št. 58/2003, Ljubljana

dne 18.06.2003,

univerza v mariboru pravna fakulteta polona … · pravna in poslovna sposobnost pravne osebe z...

Documents