univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za ... · metodo analize in sinteze. v...

Univerza v Mariboru

Filozofska fakulteta

Oddelek za prevodoslovje

Nastja Veingerl

PREVAJANJE FRAZEMOV V KNJIŢEVNOSTI NA PRIMERU ROMANA

LUČ SREDI MORJA AVTORICE M. L. STEDMAN

MAGISTRSKO DELO

Maribor, avgust 2018

Univerza v Mariboru

Filozofska fakulteta

Oddelek za prevodoslovje

Nastja Veingerl

PREVAJANJE FRAZEMOV V KNJIŢEVNOSTI NA PRIMERU ROMANA

LUČ SREDI MORJA AVTORICE M. L. STEDMAN

IDIOMATIC EXPRESSIONS IN TRANSLATIONS OF FICTION: THE CASE

STUDY OF M. L. STEDMAN’S NOVEL THE LIGHT BETWEEN OCEANS

MAGISTRSKO DELO

Mentorica: izr. prof. ddr. Natalia Kaloh Vid

Maribor, avgust 2018

Lektor: Mitja Brünec, dipl. medjez. št. – ang. (UN) in dipl. slov. (UN)

Prevajalka: Nastja Veingerl, dipl. medjez. št. – ang. (UN) in dipl. zgod. (UN)

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. ddr. Natalii Kaloh Vid za vso strokovno

pomoč, svetovanje in podporo med pisanjem magistrskega dela.

Zahvaljujem se svoji druţini in prijateljem, ki so me vedno podpirali, me

spodbujali in mi stali ob strani.

Zahvaljujem se tudi lektorju za lekturo.

POVZETEK

Frazemi so stalne besedne zveze, katerih pomena ne moremo razumeti dobesedno,

saj je ta prenesen. Prevajanje frazemov velja za zahtevno in prevajalcu lahko

povzroča več teţav. Prva ovira se lahko pojavi ţe pri samem prepoznavanju

frazemov, saj ti niso vedno očitni. Pri prevajanju lahko teţave povzroča:

pomanjkanje ustreznega frazema v ciljnem jeziku; frazemi, ki vsebujejo

kulturnospecifične elemente; frazemi, ki vsebujejo besedne igre; oblikovna

podobnost drugemu frazemu, ki pa ima drugačen pomen; ter druţbene norme, ki

določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme. Prevajalec mora

zato dobro poznati izhodiščno in ciljno kulturo, pri samem delu pa se lahko opira

na strategije prevajanja frazemov. V magistrskem delu smo analizirali prevode

frazemov v romanu The Light Between Oceans (2012) avtorice M. L. Stedman.

Slovenski prevod z naslovom Luč sredi morja (2013) je delo prevajalke Suzane

Pečnik. V teoretičnem delu smo predstavili knjiţevno prevajanje, razvoj

frazeologije na Slovenskem, opredelili frazeologijo, razlike med slovensko in

angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. V empiričnem

delu smo prevode analizirali na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni

Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on

Translation (2011). Namen naloge je bil ugotoviti, ali so frazemi bili ustrezno

prevedeni, katere strategije so bile uporabljene in katera strategija je bila

uporabljena najpogosteje.

Ključne besede: frazemi, prevajanje, prevajanje frazemov, prevajalske strategije,

frazeologija, Mona Baker

ABSTRACT

Idioms are fixed expressions usually with a figurative meaning. Translating

idioms is always demanding as we cannot translate them word by word. The first

challenge usually occurs when identifying the idiom in the text and further

challenges are a lack of an equivalent idiom in the target language; idioms with

culture-specific items; idioms with word plays; idioms with a similar form but a

different meaning and social restrictions of the use of idioms. The translator

should be familiar with the source and target culture but can also rely on strategies

for translating idioms. In the master thesis we analysed translations of idioms in

the novel The Light Between Oceans (2012) by M. L. Stedman translated as Luč

sredi morja (2013) by Suzana Pečnik. In the theoretical part we defined literary

translation, phraseology, the development of phraseology in Slovenia, the

differences between the Slovenian and English phraseology, characteristics of

idioms and methods of translation of idioms. In the empirical part we analysed the

translations of idioms based on Mona Baker’s strategies as presented in her book

In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). The main purpose of the

thesis was to discover whether the idioms were adequately translated, which

strategies were used and which strategies prevailed.

Key words: idioms, translation, translating idioms, translation strategies,

phraseology, Mona Baker

i

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ................................................................................................................. 1

2. NAMEN .............................................................................................................. 2

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................................... 2

4. METODOLOGIJA .............................................................................................. 3

4.1 Raziskovalne metode .................................................................................... 3

4.2 Uporabljeni viri ............................................................................................. 3

5. M. L. STEDMAN IN LUČ SREDI MORJA ....................................................... 5

5.1 O avtorici in romanu ..................................................................................... 5

5.2 Vsebina romana ............................................................................................. 6

6. KNJIŢEVNO PREVAJANJE ............................................................................. 9

7. FRAZEOLOGIJA ............................................................................................. 11

7.1 Razvoj frazeologije na Slovenskem ............................................................ 11

7.2 Opredelitev frazeologije .............................................................................. 12

7.3 Razlike med slovensko in angleško frazeologijo ........................................ 17

7.4 Lastnosti frazemov ...................................................................................... 18

7.5 Prevajanje frazemov .................................................................................... 23

7.6 Strategije prevajanja frazemov .................................................................... 25

8. ANALIZA PREVODOV FRAZEMOV ........................................................... 28

8.1 Prevod s frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko .................. 28

8.2 Prevod s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko .................. 44

8.3 Prevod s parafrazo ....................................................................................... 51

8.4 Prevod z izpustom frazema v besedni igri .................................................. 86

8.5 Dobesedni prevod........................................................................................ 88

8.6 Ugotovitve analize prevodov ...................................................................... 97

9. SKLEP .............................................................................................................. 99

10. VIRI IN LITERATURA ............................................................................... 101

10.1 Spletni članki ........................................................................................... 101

10.2 Literatura ................................................................................................. 101

10.3 Slovarji .................................................................................................... 103

ii

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Uporabljene prevajalske strategije v romanu ........................................... 98

Graf 2: Ustreznost prevodov v romanu ................................................................. 98

1

1. UVOD

Prevajanje frazemov1 je zahtevno delo, saj frazemov ne moremo razumeti

dobesedno, temveč moramo poznati njihov celoten pomen. Prevajalec mora zato

dobro poznati jezik in kulturo tako izhodiščnega kot ciljnega jezika. Kadar

prevajalec napačno razume frazem ali ga sploh ne prepozna kot frazem, to v

prevodu povsem spremeni pomen, frazeološkost pomena pa se izgubi. Frazem v

izhodiščnem jeziku morda nima ustreznega frazema v ciljnem jeziku. Nekateri

frazemi vsebujejo kulturnospecifične elemente, ki lahko dodatno oteţijo prevod.

Prav tako je lahko frazem v izhodiščnem jeziku po obliki zelo podoben

določenemu frazemu v ciljnem jeziku, vendar ima drugačen pomen. Frazem je

lahko tudi uporabljen tako v dobesednem kot prenesenem pomenu hkrati. V tem

primeru se besedna igra v prevodu izgubi, razen če v ciljnem jeziku obstaja

frazem z enako obliko in pomenom. Teţavo pa lahko predstavljajo tudi druţbene

norme, ki določajo, v katerih primerih je sprejemljivo uporabljati frazeme, saj se

lahko ti med obema jezikoma razlikujejo.

V teoretičnem delu naloge smo predstavili avtorico M. L. Stedman ter njen

roman. Zatem smo predstavili knjiţevno prevajanje, se podrobneje posvetili

frazeologiji in najprej predstavili njen razvoj na Slovenskem, nato pa smo jo

opredelili ter predstavili vidike različnih avtorjev, razlike med slovensko in

angleško frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. Pri slednjem

smo se posvetili teţavam, s katerimi se prevajalci spopadajo pri prepoznavanju in

prevajanju frazemov, ter predstavili prevajalske strategije, ki so nam pozneje

sluţile pri analizi. V empiričnem delu naloge smo prevode analizirali glede na

omenjene strategije prevajanja frazemov, ki jih je v svojem delu In Other Words:

A Coursebook on Translation (2011) predstavila Mona Baker. Skozi analizo smo

ţeleli ugotoviti, ali so frazemi ustrezno prevedeni, katere strategije prevajanja

frazemov so uporabljene in katere strategije prevajanja frazemov se pojavijo

najpogosteje, ter podati lastne predloge prevodov frazemov, kjer so ti neustrezni

ali pa je moţnih več rešitev. V sklepu smo podali ugotovitve naše analize.

1 V magistrski nalogi nismo uporabljali angleškega termina idiom, temveč slovenski termin frazem.

2

2. NAMEN

Namen magistrske naloge je analizirati prevode frazemov v romanu Luč sredi

morja avtorice M. L. Stedman na podlagi strategij prevajanja frazemov po Moni

Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on

Translation (2011). Prav tako je namen ugotoviti, ali so frazemi ustrezno

prevedeni, katere strategije so uporabljene ter katera strategija je uporabljena

najpogosteje. Pri neustrezno prevedenih frazemih in pri tistih, kjer je moţnih več

prevodov, bomo podali svoj predlog. V teoretičnem delu bomo opredelili

frazeologijo in prevajanje frazemov.

3. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Pred začetkom analize smo si zastavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Frazemi so večinoma ustrezno prevedeni.

Hipoteza 2: Najpogosteje uporabljena strategija prevajanja frazemov je prevod s

parafrazo.

Hipoteza 3: Vse strategije prevajanja po Moni Baker niso uporabljene.

Hipoteza 4: Nekateri frazemi so prevedeni dobesedno.

3

4. METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

V magistrski nalogi smo uporabili deskriptivno in komparativno metodo ter

metodo analize in sinteze. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo,

s katero smo predstavili knjiţevno prevajanje, opredelili frazeologijo, predstavili

razvoj frazeologije na Slovenskem, razlike med slovensko in angleško

frazeologijo, lastnosti frazemov in prevajanje frazemov. Komparativno metodo ter

metodo analize in sinteze smo uporabili v empiričnem delu, kjer smo med seboj

primerjali angleške frazeme in njihove prevode ter jih analizirali. Za analizo smo

uporabili 87 frazemov, ki smo jih kategorizirali in analizirali po prevajalskih

strategijah Mone Baker, ki jih je predstavila v delu In Other Words: A

Coursebook on Translation (2011).

4.2 Uporabljeni viri

Kot glavno gradivo pri pisanju magistrske naloge nam je sluţilo delo Mone Baker

In Other Words: A Coursebook on Translation (2011). Nanj smo se opirali pri

empirični analizi, pomembno pa nam je sluţilo tudi pri teoretičnem delu. V

teoretičnem delu smo uporabili še naslednja dela: Pragmatična frazeologija

(Jakop, 2006), Besedjeslovne razprave (Toporišič, 2006), Stalne besedne zveze v

slovenščini: korpusni pristop (Gantar, 2007), Med knjižnim in neknjižnim na

radijskih valovih v Mariboru (Valh Lopert, 2013), Words and Their Meaning

(Jackson, 2006), Idioms and Idiomaticity (Fernando, 1996); članke: Translation

and Culture: Translating Idioms between English and Chinese from a Cultural

Perspective (Liu, 2012), Minimalni frazemi v slovenščini (Babič, 2008),

Raziskovanje slovenske frazeologije – sedanje stanje in zasnova frazeološkega

slovarja (Keber, 2000), Slovensko-angleški in angleško-slovenski slovarček

ţivalskih frazemov (Orel, 1996), Idiomatska beseda ali frazeološka enota

(Krţišnik, 2010), Translation of Idioms and Fixed Expressions: Strategies and

Difficulties (Shojaei, 2012), Komunikacijski ali sporočanjski frazemi (Stramljič

Breznik, 2000/01), The possibilities and limitations of literary translation: A

4

review of J. Payne’s and Henri Clarke’s Translations of Ghazalyat of Hafez

(Hakemi, 2013), Knjiţevni prevod kot oblika medkulturnega posredovanja

leposlovja (Grosman, 1997); in slovarje: Slovar slovenskih frazemov (Keber,

2011), Oxford's Learners Dictionary of English Idioms (Warren, 1994) ter English

Idioms (Seidl in McMordie, 1988).

Za angleške slovarske definicije smo uporabili naslednje slovarje: The American

Heritage Dictionary of Idioms (Ammer, 2013), Bloomsbury Dictionary of Idioms

(Jarvie, 2009), The Wordsworth Dictionary of Idioms (Kirkpatrick in Schwarz,

1993), Oxford Dictionary of English Idioms (Ayto, 2009), English Idioms

(Abouleel, 2014), Cambridge Dictionary of American Idioms (Heacock, 2003),

Cambridge International Dictionary of Idioms (McCarthy, 1998), The Oxford

Dictionary of Idioms (Siefring, 2005), Idioms and Phrases (Rau, 2006), Idioms

Dictionary for Learners of English (2001), The Sterling Dictionary of Idioms

(Kumar, 1998), Longman Idioms Dictionary (1998) in Webster's New World

American Idioms Handbook (Brenner, 2003).

Slovenske slovarske definicije smo poiskali v Slovarju slovenskih frazemov

(Keber, 2011), spletnem slovarju Frazeološki slovar ter Slovarju slovenskega

knjižnega jezika, prav tako dostopnem na spletu.

5

5. M. L. STEDMAN IN LUČ SREDI MORJA

5.1 O avtorici in romanu

Avtorica Margot L. Stedman se je rodila in odraščala v Perthu, Avstraliji. Pozneje

se je zaradi dela kot odvetnica preselila v London, kjer ţivi še danes. Leta 1997 jo

je v sluţbi prešinilo, da bi rada preizkusila kreativno pisanje. Najela je inštruktorja

in odpotovala v Grčijo na počitnice kreativnega pisanja, kjer je napisala svojo

prvo kratko zgodbo Flight, ki je bila tudi objavljena. Zatem se je vpisala na študij

kreativnega pisanja na Univerzi v Londonu. Leta 2008 so v zborniku Desperate

Remedies bile objavljene tri njene kratke zgodbe. O M. L. Stedman je malo

znanega, saj ne ţeli veliko razkriti o sebi. Dejala je, da nikoli ni ţelela iskati slave

ter da ne ţeli odgovarjati na osebna vprašanja. Poudarila je tudi svoje prepričanje,

da se bralec lahko bolj vţivi v zgodbo, če ne ve veliko o avtorju.2

Roman The Light Between Oceans oz. Luč sredi morja je avtorica najprej napisala

kot kratko zgodbo s 15.000 besedami, kar je naredila v treh mesecih. Zgodbo je

pokazala svojemu zastopniku, ki ji je rekel, da ima vse potrebno za pravi roman.

Avtorica je nato začela podrobneje raziskovati ţivljenje na svetilnikih. V arhivih

je pregledovala stare zapise svetilničarjev, veliko časa preţivela v Britanski

knjiţnici, obiskala pa je tudi svetilnik v Avstraliji. Po končanem delu je njen

roman postal zelo zaţelen in zanj se je borilo več zaloţb. M. L. Stedman je sama

intervjuvala vse zaloţbe, da bi izbrala tisto, ki bi najbolje razumela njeno

prizadevanje za raziskovanje vprašanj o resnici, odrešitvi in sreči.3 Roman je izšel

leta 2012 in takoj po izdaji je prejel številne pozitivne ocene tako kritikov kot

bralcev in postal uspešnica. Uvrščen je bil na lestvico uspešnic New York Timesa

in bil preveden v več kot 35 jezikov.4 Leta 2013 ga je v slovenščino prevedla

Suzana Pečnik.5 Roman je prejel več knjiţevnih nagrad. Prejel je tri nagrade

avstralskih ABIA Awards: za najboljši prvenec, najboljši roman in najboljšo

2 Morris, L. (2012): Interview: M. L. Stedman. Pridobljeno 3. 7. 2018,

https://www.smh.com.au/entertainment/books/interview-ml-stedman-20120322-1vkty.html. 3 Prav tam. 4 Dercksen, D. (2016): The Art Of Adaptation: Bringing The Light Between Oceans To The Big Screen. Pridobljeno 3. 7.

2018, https://writingstudio.co.za/the-art-of-adaptation-bringing-the-light-between-oceans-to-the-big-screen/. 5 Stedman, M. L. (2013): Luč sredi morja. Trţič: Učila International.

https://www.smh.com.au/entertainment/books/interview-ml-stedman-20120322-1vkty.html

https://writingstudio.co.za/the-art-of-adaptation-bringing-the-light-between-oceans-to-the-big-screen/

6

knjigo leta.6 Prejel je dve nagradi Indie Book Awards: za najboljšo knjigo in za

najboljši leposlovni prvenec.7 Po mnenju bralcev Goodreads je bil imenovan za

najboljši zgodovinski roman leta.8 Po romanu je bil posnet istoimenski film, ki je

izšel leta 2016, z Michaelom Fassbenderjem, Alicio Vikander in Rachel Weisz v

glavnih vlogah.9

5.2 Vsebina romana

Roman Luč sredi morja je postavljen v Zahodno Avstralijo v čas po prvi svetovni

vojni. Tom Sherbourne, miren in zadrţan ter moţ načel z vojaškim odlikovanjem,

ţeli pustiti vojno za sabo in pograbi delo svetilničarja na odmaknjenem otoku

Janus Rock, kjer ţeli ţiveti mirno ţivljenje. V bliţnjem mestecu Point Partageuse,

od koder odrine na otok, spozna mlado Isabel Graysmark, ki jo je vojna prav tako

zaznamovala. V dveh dneh je izgubila oba brata, ki sta sluţila v Franciji, česar

njena starša, Bill in Violet, nista nikoli prebolela. Ves Partageuse se še leta po

vojni spopada z njenimi posledicami, kar se kaţe v fizičnih in psihičnih teţavah

moţ, ki so se vrnili, ţalovanju svojcev, ki so nekoga izgubili, in sovraţnosti do

Nemcev. Isabel in Tom se kmalu poročita in skupaj ţivita na samotnem otoku.

Njuna edina obiskovalca sta Ralph in Bluey, ki jima dovaţata potrebščine. V

obdobju nekaj let Isabel, ki si nadvse ţeli otroka, doţivi dva spontana splava,

njena tretja nosečnost pa se konča z mrtvorojenim otrokom. Le dva tedna zatem,

27. aprila 1926, na otok naplavi čoln z mrtvim moškim in nekajmesečno deklico.

Tom, ki je zavezan svojemu delu, hoče to takoj prijaviti oblastem, Isabel pa ga

prepriča, da deklico obdrţita kot svojo. Prepričana je, da je njena mama padla v

vodo in utonila, saj je v čolnu ţenska jopica, ter da bodo otroka poslali v

sirotišnico. Tom ji ugodi in, ker vsi vedo, da je Isabel bila noseča, nikomur pa

nista sporočila, da se je otrok rodil mrtev, nihče ne dvomi v njuno laţ. Deklico

poimenujeta Lucy. Skoraj dve leti pozneje se Sherbournovi vrnejo na celino za

6 The Light Between Oceans (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018, https://www.penguin.com.au/books/the-light-between-oceans-

9780143790952. 7 Indie Book Awards (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018, https://www.indiebookawards.com.au/2013-winners. 8 Best Historical Fiction (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018, https://www.goodreads.com/choiceawards/best-historical-fiction-

books-2012. 9 Gleiberman, O. (2016): Venice Film Review: ‘The Light Between Oceans’. Pridobljeno 3. 7. 2018, https://variety.com/2016/film/news/the-light-between-oceans-review-venice-michael-fassbender-1201847590/.

https://www.penguin.com.au/books/the-light-between-oceans-9780143790952


https://www.indiebookawards.com.au/2013-winners

https://www.goodreads.com/choiceawards/best-historical-fiction-books-2012


https://variety.com/2016/film/news/the-light-between-oceans-review-venice-michael-fassbender-1201847590/

7

Lucyjin krst. Tik pred krstom Ralph in njegova ţena Hilda Tomu in Isabel povesta

tragično zgodbo o otroku in očetu, ki sta utonila.

Hannah Potts, hči premoţnega Septimusa Pottsa, se je poročila s Frankom

Roennfeldtom, pekom avstrijskega rodu. Zaradi nastrojenosti proti Nemcem so se

vsi meščani obrnili tudi proti Franku, ki je moral nenehno prenašati njihov prezir.

Tudi Septimus se je zaradi poroke odpovedal Hannah. Hannah in Frank sta ţivela

skromno, a srečno, in leta 1926 se jima je rodila hči Grace. Z rojstvom otroka sta

se Septimus in Hannah, s pomočjo njene sestre Gwen, ponovno zbliţala. Na

Anzaški dan, 25. aprila 1926, dan spomina na vse Avstralce in Novozelandce, ki

so se borili v prvi svetovni vojni, so se meščani zbirali v pivnicah in v njih se je

nabirala jeza zaradi vojne in vseh, ki so jih izgubili. Pijana mnoţica je nato začela

preganjati Franka in Hannah, ki sta se zunaj sprehajala z Grace. Hannah je ţelela

zaščititi Grace, zato jo je predala Franku, ki je stekel naprej do pomola in v čoln.

Hotel je odveslati proč od kopnega, kjer bi počakal, da se vse umiri, toda imel je

šibko srce, ki ga je izdalo. Vsi so predvidevali, da sta utonila, Hannah pa je to

povsem zlomilo.

Isabel in Tom osupla ugotovita, da je Lucy dejansko Grace. Tom takoj ţeli vsem

povedati resnico, Isabel pa noče in pravi, da je prepozno. Tom ponovno ugodi

Isabel, toda čuti veliko breme krivde, zato pošlje Hannah anonimno pismo, v

katerem ji sporoči, da je Grace še ţiva, Frank pa je umrl. Nekaj mesecev pozneje

se Tom in Isabel ponovno vrneta v Partageuse na slavje v čast svetilniku. Tam

osebno spoznata Hannah in izkaţe se, da jo je Tom srečal ţe pred leti na ladji, ko

jo je rešil pred vsiljivim moškim. Prepiri med Tomom in Isabel so čedalje hujši,

saj Tom ne more ţiveti s krivdo. Hannah ponovno pošlje pismo, ki mu priloţi

ropotuljico, ki je bila v čolnu. Policija raziskuje primer in Bluey prepozna

ropotuljico ter ovadi Toma. Policija ga aretira ter oba z Isabel odpelje nazaj na

celino, Lucy pa vrnejo Hannah. Isabel je jezna na Toma, ker je s pismi vse uničil,

on pa jo ţeli zaščititi in vso krivdo prevzame nase. Sledi teţko obdobje za vse

udeleţene, tudi za Hannah, ki je povsem razočarana, ker je njena hči noče sprejeti.

Naposled Isabel stopi v bran Tomu, ki ga bremenijo hude obtoţbe, tudi za umor

Franka, in pove resnico. Za oba se zavzame Hannah, ki ţeli s tem počastiti

8

Frankovo dobrosrčnost, zaradi česar dobita blago kazen. Tom in Isabel za vedno

zapustita Partageuse in se preselita najprej v Albany, nato pa v Hopetoun, kjer

ţivita tiho ţivljenje na kmetiji. Leta 1950 Isabel umre za rakom. Dva dneva po

pogrebu, Toma obišče Lucy-Grace, kot so jo potem imenovali, s svojim sinom.

Tom ji da Isabelino pismo in skrinjo, polno njenih otroških stvari, ki ji jih je

namenila. Po čustvenem pogovoru Lucy-Grace odide z obljubo, da se kmalu vrne.

9

6. KNJIŽEVNO PREVAJANJE

Romy Heylen (1993; povz. po Grosman, 1997, str. 11) označuje knjiţevno

prevajanje za najpomembnejšo obliko medkulturnega posredovanja leposlovja.

Globalizacija je privedla do širjenja zanimanja za tuje knjiţevnosti, kar je

povečalo potrebo po knjiţevnem prevajanju. Danes je ta vrsta prevajanja vse bolj

prepoznavna po svojem močnem vplivu na oblikovanje kultur ter po omogočanju

spoznavanja in razumevanja multikulturnega sveta.

Dojemanje knjiţevnega prevoda se je z leti spremenilo in izboljšalo, do česar je

prišlo zaradi zanimanja za to, kako leposlovna besedila učinkujejo na bralce.

Knjiţevni prevod je igral podrejeno vlogo izvirniku, medtem ko danes velja za

besedilo, ki lahko v ciljni kulturi obstaja samostojno in neodvisno od izhodiščnega

besedila. To je mogoče, ker se bralci prevoda ne sprašujejo po izhodiščnem

besedilu. Po mnenju nekaterih kritikov ima večji vpliv kot izvirnik, ker prenaša

besedilo različnim kulturam in jezikom, medtem ko je izvirnik omejen na govorce

določenega jezika. Prav tako je z razvojem prevajanja v ospredje stopil pomen

ciljne kulture in ciljnega občinstva, kar velja za vse vrste prevajanja. Spremenil se

je tudi poloţaj prevajalca, saj mu veliko avtorjev danes dodeluje vlogo soavtorja,

prevajanje pa obravnavajo kot ponovno pisanje besedila. Preučevanja knjiţevnih

prevodov kaţejo, da so le redki prevodi idealni in da se pri večini prevodov

pojavljajo premiki in izgube v pomenu. Ti se ne pojavljajo samo na

mikrobesedilni ravni, kjer ponavadi gre za neustrezno prevedene posamezne

besede ali besedne zveze, temveč tudi na makrobesedilni ravni, kjer

mikrobesedilne spremembe vplivajo na to, kako bralci dojemajo zgradbo zgodbe

in osebe v njej (Grosman, 1997, str. 11–13, 17).

Pri knjiţevnem prevajanju ima prevajalčevo branje in razumevanje izhodiščnega

besedila pomemben vpliv na sam prevod. Njegov prevod je odvisen od tega, kako

sam dojema medčloveška razmerja in vrednote ter kakšna so njegova

pričakovanja glede oblike in ţanra besedila (prav tam, str. 18). De Beaugrande

(1978; povz. po Grosman, 1997, str. 18) za večino prevajalskih napak krivi prav

prevajalčevo nenatančno branje izvirnika. Po njegovem na prevajalčeve prevodne

10

odločitve vplivajo njegova izobrazba, prevajalsko usposabljanje, druţbeno-

ekonomski status, lastne izkušnje in obveščenost.

Hakemi (2013, str. 377) piše, da mora knjiţevni prevajalec vzpostaviti vez z

izhodiščnim besedilom in avtorjem ter da mora poznati izhodiščno kulturo in

avtorjeva druga dela. Bolj kot prevajalec pozna avtorjev slog pisanja, toliko bolj

se lahko v prevodu pribliţa izvirniku. To je edinstvena značilnost knjiţevnega

prevajanja, ki pri drugih vrstah prevajanja ni potrebna. Knjiţevni prevod je še

posebej zahteven v poeziji, zlasti pri rimah.

11

7. FRAZEOLOGIJA

7.1 Razvoj frazeologije na Slovenskem

Keber (2000, str. 83–85) navaja, da je za raziskovanje frazeologije ključnega

pomena preučevanje slovarjev vse od 16. stoletja naprej, kamor segajo začetki

slovenskega knjiţnega jezika. Najstarejše ustrezno gradivo za raziskovanje

frazeologije na Slovenskem je Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja.

Kot nepogrešljivo gradivo Keber omenja Kartoteke za SSKJ, kjer se nahaja veliko

frazemov, ki niso navedeni v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Na

podlagi tega gradiva je mogoče za zadnjih 150 let razbrati, kdaj so se določeni

frazemi začeli pojavljati na Slovenskem in kakšen je njihov izvor. Za raziskovalce

frazemov so med drugim pomembnega pomena tudi slovarji Deutsch-slovenisches

Wörterbuch (1860) Mateja Cigaleta, Slovensko-nemški slovar (1894–1895) Maksa

Pleteršnika ter Slovar slovenskega jezika (1936) Joţeta Glonarja. Iz Cigaletovega

in Pleteršnikovega slovarja je mogoče razbrati razmerje med nemškimi in

slovenskimi frazemi. Cigale je v svojem slovarju dodal tudi mnogo izposojenk in

vzporednic iz drugih slovanskih jezikov; Pleteršnik je pisal o tem, kje se določene

besede pojavljajo v starejših slovarjih, ter o njihovi prostorski razporejenosti;

Glonar pa je predstavil novosti na področju frazeologije.

V 19. stoletju se je veliko raziskovalcev ukvarjalo z zbiranjem rekov in

pregovorov, kar se je nadaljevalo še v 20. stoletju. Frazeme in pregovore je v

svojo slovnico uvrstil Franc Metelko leta 1828. Fran Kocbek je leta 1887 objavil

delo Pregovori, reki in prilike. Sodeloval je tudi z Ivanom Šašljem, ki se je

ukvarjal z razvrščanjem rekov in pregovorov glede na tematiko in pokrajine.

Skupaj sta napisala knjigo Slovenski pregovori, reki in prilike, ki je izšla leta

1934. Prvi večji preboj na področju frazeologije je dosegel Josip Pavlica, ki je leta

1960 izdal Frazeološki slovar v petih jezikih – prvi frazeološki slovar, napisan

tudi v slovenščini. V slovar je vključil 1000 iztočnic in okrog 4000 frazemov za

vsak jezik. Kot prvi takšen slovar je bil pomanjkljiv in večkrat kritiziran. A Keber

poudarja, da sta v slovarju uporabljena primerjalni in kontrastivni pristop, torej je

Pavlica upošteval druge jezike, brez česar ne moremo raziskovati izvora

12

frazemov. Raziskovanja, ki so sledila Pavličevemu slovarju, so bila povezana z

nastankom Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Prvi izvod tega slovarja je izšel

leta 1970. V raziskavo se je vključil slovaropisec Viktor Majdič, temelje slovenski

frazeologiji pa je postavil Joţe Toporišič. O frazeološki teoriji je pisal v delih

Nova slovenska skladnja (1982) in Enciklopedija slovenskega jezika (1992).

Posvetil se je tudi raziskovanju slovenskih zbirk rekov in pregovorov o

primerjalnih frazemih, kar je bilo objavljeno v zborniku XXI. Seminar slovenskega

jezika, literature in kulture (1985). Zatem je preučeval strukturo frazemov, svoje

rezultate pa objavil v znanstvenem članku Dvojčici in podobne frazeološke

zgradbe v slovenščini v Slavistični reviji (1996). V 70. in 80. letih prejšnjega

stoletja se je sočasno s Toporišičem s frazeologijo ukvarjal tudi Matej Rode.

Raziskoval je semantične odnose v frazeologiji. Ada Vidovič Muha se je na

področju frazeologije ukvarjala z raziskovanjem zloţenk, besednih zvez,

pomenoslovja ter besedotvorja. Bila je tudi mentorica Poloni Gantar in Eriki

Krţišnik, ki sta prav tako raziskovali frazeologijo in doprinesli k njej. E. Krţišnik

je bila ena prvih, ki so kritično ovrednotili frazeološko gradivo, podano v SSKJ.

Posvetila se je preučevanju frazeologije skozi različna obdobja, vse od Trubarja

do obdobja po slovenski osamosvojitvi. Danes se s frazeologijo ukvarja tudi več

mariborskih raziskovalcev, kot so Irena Stramljič Breznik, Zinka Zorko in Marko

Jesenšek (Keber, 2000, str. 86–90). Leta 2011 je izšel slovar Janeza Kebra Slovar

slovenskih frazemov, ki je prvi slovenski frazeološki slovar. Keber je delo

pripravljal osem let, vanj pa je vključil več kot 5000 frazemov (Keber, 2011, str. 7

in 13).

7.2 Opredelitev frazeologije

Frazemi tvorijo pomemben del našega vsakdana, saj jih uporabljamo pri ustni in

pisni komunikaciji, kjer nam pomagajo izraţati naše misli in jih med seboj

povezovati. Prav tako pa jih lahko opazimo npr. v reklamnih oglasih, naslovih

knjig in imenih trgovin. V teh primerih so ponavadi rabljeni na komičen način,

13

njihov namen pa je, da pritegnejo našo pozornost in da si laţje zapomnimo ime

oz. naslov, v katerem se pojavijo (Warren, 1994, str. A3–A4).

Toporišič (2006, str. 487–489) frazeologijo definira kot »stalne besedne zveze in

nauk o stalnih besednih zvezah.« Po njegovem je frazeologija kot veda v Sloveniji

še vedno na začetni stopnji razvoja. Opozarja, da se teţave pojavijo ţe pri

poimenovanju osnovne enote frazeologije. Toporišič zagovarja uporabo izraza

frazeologem, ker je podoben izrazom, kot so morfem, fonem, tonem in sintaksem.

Pod širšo definicijo frazeologemov šteje tudi reke, pregovore, prilike in strokovne

večbesedne izraze (npr. temeljna organizacija združenega dela). Slednje prišteva

k frazeologemom zato, ker prilastkov v izrazu ne moremo zamenjati s kakšnimi

drugimi. Frazeologeme deli na štiri vrste, glede na pomen posameznih sestavin

frazeologema in predvidljivost njegovega pomena. Te vrste so:

Sestave: pomen celotnega frazeologema je enak vsoti pomenov njegovih

posameznih sestavin (npr. delavski svet, spalna srajca, pravica do

samoodločbe). Sestave se od prostih oz. nestalnih besednih zvez (npr. svet

delavcev, srajca za spanje, pravica do samoodločanja) razlikujejo po tem,

da jih med govorjenjem ne tvorimo sproti, ampak jih ţe celotne prikličemo

iz spomina, kot vse frazeologeme.

Skupi: posamezne sestavine v frazeologemih imajo povsem poseben in

enkraten pomen (npr. častna reč, kriva prisega, prijazne zvezde, ki bi jim

brez prenesenega pomena rekli častna beseda, lažna prisega, človeku

naklonjene zvezde). Skupe je ponavadi teţje ločiti od sklopov, pri katerih

ima preneseni pomen celotna besedna zveza.

Sklopi: celoten pomen frazeologema se razlikuje od pomena njegovih

posameznih sestavin (npr. zavihati si rokave (odločno se lotiti česa),

pretipati komu kosti (pretepsti koga), dobiti svoje (biti tepen)). Sklopi so

metaforični frazeologemi.

Zrasleki: pomena stalnih besednih zvez ne moremo razbrati iz posameznih

sestavin (npr. na vse kriplje, iti se solit, za vsako figo).

14

V frazeologemih se uporabljajo tudi oblike besed, ki niso več v današnji rabi (npr.

brez dela ni jela, iti zamož, o kresi se dan obesi). Enako je tudi pri uporabljenih

naglasih (npr. odpusti nam naše dolgé) (Toporišič, 2006, str. 489–490).

Izraz frazem za osnovno frazeološko enoto je v slovensko frazeologijo preko

češke frazeologije vpeljala E. Krţišnik (Krţišnik-Kolšek, 1988; povz. po Gantar,

2007, str. 77). Na različne poglede na frazeologijo in frazeološke enote opozarja

tudi Keber (2011, str. 9), ki frazeološke enote oz. frazeme definira kot »stalne

besedne zveze, katerih pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njihovih

sestavin in ki imajo praviloma stalno in samo omejeno spremenljivo sestavo.« V

širšem pogledu v frazeologijo uvršča tudi reke, pregovore, krilatice in

terminološke izraze, vendar jih ne uvršča v frazeološki slovar. Nataša Jakop

(2006, str. 43) frazeme definira kot »leksikalizirane besedne zveze z relativno

ustaljeno sestavinsko in skladenjsko zgradbo ter frazeološkim pomenom.«

Frazemi niso samo pogovorni izrazi, temveč se pojavljajo tudi v slengu, poeziji,

formalnem slogu, najdemo pa jih tudi v Shakespearjevih delih in v Svetem pismu

(Seidl in McMordie, 1988, str. 12). Frazeologija se pri opredelitvi deli na

frazeologijo v širšem smislu in frazeologijo v oţjem smislu, kar je vezano na

lastnosti frazemov. V frazeologijo v širšem smislu sodijo vse jezikovne enote, ki

imajo lastnosti večbesednosti in stalnosti. Sem zato spadajo tudi enote, pri katerih

lahko pomen celote razberemo iz pomena posameznih sestavin (npr. spalna srajca

= oblačilo, namenjeno za spanje). V frazeologijo v oţjem smislu pa sodijo samo

jezikovne enote, ki imajo poleg lastnosti večbesednosti in stalnosti tudi

frazeološki pomen, torej njihovega pomena ne moremo razumeti iz pomena

njihovih sestavin (npr. knjiţni molj = kdor zelo veliko bere) (Jakop, 2006, str. 17–

18). Saša Babič (2008, str. 49–51) med frazeme oz. v oţjo frazeologijo uvršča tudi

minimalne frazeme, s čimer se ne strinjajo vsi frazeologi. Minimalni frazemi so

sestavljeni iz ene polnopomenske oz. naglašene besede in ene nepolnopomenske

oz. klitične besede (npr. potopiti se v (kaj)). Termin minimalni frazemi je leta

1967 prvi vpeljal P. A. Lekant (1967; povz. po Babič, 2008, str. 52), medtem ko je

o njih v slovenski frazeologiji prva pisala E. Krţišnik (1994; povz. po Babič,

2008, str. 51), ki jih obravnava kot spodnjo mejo frazeologije. Klitična beseda v

15

minimalnih frazemih je najpogosteje predlog (npr. biti ob), zelo pogosto pa so to

tudi osebni zaimki (npr. cukati ga, popihati jo, napeti jih).

Frazemi so sestavljeni iz različnih oblik oz. struktur: iz pravilne, nepravilne ali

slovnično napačne. Slovnična pravilnost frazema ne vpliva na jasnost njegovega

pomena. Frazem ima lahko:

nepravilno obliko in jasen pomen (npr. do the dirty on someone, do

someone proud),

pravilno obliko in nejasen pomen (npr. cut no ice, bring the house down),

nepravilno obliko in nejasen pomen (npr. be at daggers drawn, be at

large) (Seidl in McMordie, 1988, str. 13).

Večina frazemov sodi v drugo kategorijo, torej imajo pravilno obliko in nejasen

pomen. Frazemi se po jasnosti pomena razlikujejo tudi znotraj te kategorije, tako

da imajo nekateri vseeno jasnejši pomen kot drugi. Takšen frazem je to give

someone the green light, pri katerem lahko ţe takoj uganemo pomen (dati nekomu

dovoljenje za začetek nečesa), medtem ko pri drugih frazemih v isti kategoriji ne

moremo razbrati pomena iz njegovih sestavin (npr. to drop a brick, to call the

shots) (Seidl in McMordie, 1988, str. 13).

Glede na vlogo, ki jo imajo frazemi v komunikaciji, Burger (1998; povz. po

Stramljič Breznik, 2000/01, str. 192) ločuje med tremi skupinami frazemov:

referencialnimi: z njimi izraţamo dejanja, predmetnost ter pojme iz

resničnega ali neresničnega sveta (npr. sedeti na ušesih). Naprej se delijo

na:

nominalne: ti frazemi so vedno besednozvezni, glede na

pomenskost se naprej delijo še na tri skupine:

idiomatizirani (npr. iti na limanice),

delno idiomatizirani (npr. molčati kot grob),

neidiomatizirani oz. kolokacije (npr. dnevna soba),

propozicijske:

trdni stavčni frazemi (npr. kamen se je komu odvalil od

srca),

16

frazemi, ki so besedilo ţe kot sami stavki: med te vključuje

obrabljene zveze oz. puhlice (npr. samo enkrat se živi) in

pregovore (npr. rana ura, zlata ura),

strukturnimi: z njimi v jeziku vzpostavljamo kohezijo (npr. z ozirom na,

glede na),

komunikacijskimi: v sporočanju imajo določeno vlogo (npr. po moje,

menim, da). Prvotno je uporabljal izraz pragmatični frazemi.

I. Stramljič Breznik (2000/01, str. 193) opozarja, da gre pri komunikacijskih

frazemih za neenotnost pri poimenovanju med avtorji. Poleg izraza

komunikacijski frazemi se uporabljajo še izrazi komunikacijske formule,

pragmatični frazemi, rutinske formule ter obrabljene zveze oz. puhlice.

Neenotnosti so tudi pri opredelitvi. Fleischer (1997; povz. po Stramljič Breznik,

2000/01, str. 193) zagovarja, da so ti frazemi lahko pomensko preneseni v celoti,

samo delno ali pa sploh ne, medtem ko Burger (1998; povz. po Stramljič Breznik,

2000/01, str. 193) iz te opredelitve izločuje vljudnostne jezikovne izraze, kot so

pozdravi, Čermak (Filipec in Čermak, 1985; povz. po Stramljič Breznik, 2000/01,

str. 193) pa jih po drugi strani vključuje.

I. Stramljič Breznik (2000/01, str. 193–194) navaja, da je v slovenščini potrebna

enotna terminološka in vsebinska opredelitev. Tuji frazeološki raziskovalci danes

večinoma uporabljajo izraz komunikacijski frazemi oz. formule. I. Stramljič

Breznik meni, da bi najbolj smiselno bilo ta izraz posloveniti. V slovenščini za

komunikacijo obstajata dve ustreznici, in sicer sporazumevanje in sporočanje, s

tem da se pogosteje uporablja izraz sporočanje. I. Stramljič Breznik zato predlaga

izraz sporočanjski frazemi, vendar zaradi povezave s tujo terminologijo in

enoumnostjo izraza v Sloveniji ohranja tudi izraz komunikacijski frazemi.

Namesto izraza formula predlaga obrazec, definiran kot »predpisano ali ustaljeno

besedilo za določene namene«. S pojmom komunikacijski ali sporočanjski obrazci

zajema vse, kar je v sporočanju z vidika jezika ustaljeno, pri čemer pomenska

prenesenost v celoti ni nujna. Del komunikacijskih obrazcev, ki imajo prenesen

pomen in so stavčni, so komunikacijski oz. sporočanjski frazemi. Ti frazemi so

izgubili svoj denotativni pomen, zaradi česar so vedno v stavčni obliki in jih ne

17

smemo preoblikovati v slovarsko obliko, saj bi v tem primeru izgubili svoj

frazeološki pomen (npr. piši me v uho – pisati koga v uho, v zid se zaleti – zaleteti

se v zid). Komunikacijskim frazemom so v nekaterih primerih podobni nominalni

frazemi, ki so svoj denotativni pomen obdrţali in zato ne izgubijo pomena, ko jih

pretvorimo v slovarsko obliko (npr. če ne prideš, ti zavijem vrat – zaviti komu

vrat). Drugi del komunikacijskih obrazcev pa je opredeljen z ustaljenostjo v

okoliščinah rabe in v obliki ter s konkretnostjo pomena, torej niso frazeološki.

Med drugim jih uporabljamo pri nagovarjanju in seznanjanju (npr. Oprostite, da si

vas drznem vprašati.; Ali vam lahko pomagam?). V teh primerih ne vemo, ali je

govorec res prijazen, vljuden in pripravljen pomagati ali gre le za leporečje.

Glavni lastnosti komunikacijskih frazemov sta:

vrednotenjska vloga: govorec izraţa pozitiven ali negativen odnos do

nečesa ali nekoga,

vezanost na govorna dejanja, ki so točno določena in s katerimi na

posreden način dosegamo cilje (ponavadi z obzirnostjo, taktom in

vljudnostjo) (Zadravec-Pešec, 1994; povz. po Stramljič Breznik, 2000/01,

str. 195).

7.3 Razlike med slovensko in angleško frazeologijo

V frazeologiji obstajajo razlikovanja v terminologiji glede na jezike.

Poimenovanja se delijo na vrsto fraz- (frazem, frazeologem, frazeologizem,

frazeologija, frazeologizacija in frazeološki), ki se uporablja v ruskem oz.

slovanskem jezikoslovju, in s tem tudi v slovenskem, in vrsto idiom- (idiom,

idiomatizem, idiomatika, idiomaticiteta, idiomati(ci)zacija in idiomatičen), ki se

uporablja v angleškem jezikoslovju. Kljub temu da obe smeri uporabljata svoja

poimenovanja, pojma vseeno nista povsem enaka. Frazeologija je del idiomatike,

saj so večbesedni pojmi frazeološki, prav tako pa je idiomatika del frazeologije,

saj so frazeološke enote, katerih pomena ne gre izpeljati iz pomena njenih

sestavnih delov, idiomatične. Do določene mere gre za povezovanje obeh

pristopov poimenovanj. Oba pojma se razlikujeta tudi po glavnih lastnostih.

18

Rusko oz. slovansko jezikoslovje, ki uporablja izraze fraz-, kot glavno lastnost

izpostavlja stalnost in večbesednost frazeološke enote. Angleško jezikoslovje, ki

uporablja izraze idiom-, pa v ospredje postavlja enote, katerih pomen je nemogoče

izpeljati iz pomenov posameznih sestavin (Krţišnik, 2010, str. 84–85). Češki

jezikoslovec F. Čermak (1985; povz. po Krţišnik, 2010, str. 87) je s povezavo

obeh teorij ţelel vzpostaviti splošno frazeološko teorijo. Pri poimenovanju glavne

enote je zdruţil obe poimenovanji v enoto IF (idiom + frazem). Kot edino razliko

med frazemom in idiomom je navedel njuno razkritost oz. diskretnost.

7.4 Lastnosti frazemov

Alenka Valh Lopert (2013, str. 263–264) navaja, da jezikoslovci kot glavne

lastnosti frazemov obravnavajo večbesednost, stalnost in idiomatičnost, toda med

njimi se pojavljajo nasprotja, saj avtorji te lastnosti spreminjajo oz. definirajo na

različne načine. Mnenja se razhajajo glede uvrščanja enobesednih izrazov,

medmetov in idiomatičnih zloţenk med frazeme, vpliva pogoste rabe na

ustaljenost frazemov in idiomatičnosti kot lastnosti vseh frazemov. N. Jakop

(2006, str. 29) piše, da je oblikovanje meril, po katerih lahko ločimo med

frazeološkimi in nefrazeološkimi enotami, ena izmed temeljnih nalog frazeologije.

Sama kot glavne lastnosti frazemov na leksikalni ravni navaja večbesednost,

nemotiviranost pomena frazema in ekspresivnost, na skladenjski ravni pa stalno

zgradbo, leksikaliziranost ter frazeološki pomen.

Reproduciranost in leksikaliziranost: reproduciranost pomeni, da so frazemi kot

celota del našega t. i. mentalnega leksikona oz. slovarja, torej so tako shranjeni v

našem spominu, in jih nato pri govorjenju ponovno kot celoto prikličemo iz

spomina. Reprodukcija je nasprotje tvorjenju, kar je v literaturi znano kot t. i.

psiholingvistična stalnost frazemov. To pomeni, da so frazemi enote tudi v

kognitivnem smislu, ne samo v semantičnem in strukturnem. Pri frazemih ne gre

za popolno reprodukcijo oz. priklic iz spomina, ker v besedilu delujejo podobno

kot navadne besedne zveze. Vse sestavine frazema ne stojijo vedno skupaj,

ponavadi pa se vse pregibajo. N. Jakop navaja, da ne moremo objektivno

19

opredeliti frazemov glede na reproduciranost, saj jo je preteţko opredeliti in

določiti. Reproduciranost je zato treba obravnavati skupaj z leksikaliziranostjo, ki

velja za razločevalno lastnost besednih zvez. Leksikalizirane besedne zveze so

stalne besedne zveze, ki pri govoru ne nastajajo sproti, ampak jih prikličemo iz

spomina. Neleksikaliziranih besednih zvez ne uvrščamo med frazeme (prav tam,

str. 31–34).

Ustaljena zgradba frazemov: skladenjska in sestavinska zgradba frazemov

označujeta obliko frazemov. Ustaljena zgradba frazemov zato zajema vse

lastnosti, ki so z njima povezane. V okvir ustaljene zgradbe sodijo vse omejitve

pri razporeditvi in izbiri sestavin, uporabljenih v frazemih, in ustaljenosti med

njimi. Razporeditev in izbira sestavin sta povezani z večbesednostjo in izrazno

podobo frazemov, ustaljenost pa se navezuje na skladenjsko zgradbo frazemov

(prav tam, str. 35).

Večbesednost: večbesednost predstavlja temeljno in tudi najprepoznavnejšo

lastnost frazeologije. Vsi frazeologi jo navajajo kot definicijsko lastnost frazemov,

povezana pa je z njihovo izrazno podobo. Teţave se pojavijo pri razmejitvi besede

in besedne zveze. Frazeologi so si enotni glede zloţenk, ki ne sodijo v slovensko

frazeologijo, mnenja pa se razhajajo pri sklopih (prav tam, str. 36). Toporišič

(1973/1974; povz. po Jakop, 2006, str. 36) slednjih ne uvršča med frazeme,

medtem ko jih E. Krţišnik (1994; povz. po Jakop, 2006, str. 36) dopušča. N.

Jakop (2006, str. 37) sklope z zakrito večbesednostjo, torej tiste, ki se lahko pišejo

skupaj ali narazen (npr. bogdaj in bog daj), določa za spodnjo mejo frazeologije.

Takšni sklopi pri sklapljanju obdrţijo podobo in lastnosti podstavne besedne

zveze, njihova izrazna podoba pa se spremeni.

Povezanost sestavin frazema: povezanost sestavin frazema oz. ustaljenost v

razmerju med sestavinami določa skladenjsko zgradbo frazemov. Glede na

skladenjsko zgradbo se frazemi delijo na besednozvezne in stavčne frazeme. Pri

besednozveznih frazemih so sestavine v prirednem ali podrednem razmerju, pri

stavčnih frazemih pa prisojevalnem razmerju (prav tam, str. 38).

20

Relativnost ustaljene zgradbe frazemov: absolutno ustaljeno zgradbo ima zelo

malo frazemov. Frazemi s popolno ustaljeno zgradbo so tisti, pri katerih ni

mogoče zamenjati sestavin frazema z drugimi sestavinami (popolnoma ustaljena

sestavinska zapolnitev frazema) in pri katerih ni mogoče zamenjati besednega

reda v frazemu (popolnoma ustaljena skladenjska zgradba frazema). Vsi frazemi

imajo znotraj jezikovnega sistema osnovno obliko, ki izraţa ustaljenost zgradbe

ter stalno obliko frazema. V skladenjski zgradbi se to kaţe v razmerju med

sestavinami, v sestavinski zgradbi pa v minimalnem številu sestavin (prav tam,

str. 39–40).

To moţnost nadomeščanja sestavin v frazemu, ne da bi se s tem spremenila

trdnost zgradbe ali pomen frazema, se imenuje variantnost (Gantar, 2007, str. 98).

P. Gantar (prav tam, str. 98–99) v to vključuje:

uporabo različnih sestavin na določenih mestih v frazemu, ne da bi se s

tem spremenil njegov celostni pomen (npr. luč/svetloba na koncu

tunela/predora);

uporabo različnih frazemskih oblik (npr. na vse konce in kraje – po vseh

koncih in krajih);

uporabo različnih skladenjskih vlog, ki vplivajo na obliko in pomen

frazema (npr. pasti na glavo, saj nisem na glavo padel);

uporabo različnih ustaljenih rab, ki so vezane na kontekst besedila,

zunajjezikovno situacijo ali sporočanjski namen (npr. hvala lepa, iskrena

hvala, najlepša hvala).

Frazeološki pomen: po E. Krţišnik (1994; povz. po Jakop, 2006, str. 40) obstajata

dva vidika za preučevanje pomena frazemov: preučevanje razmerja med

posameznimi pomeni sestavin frazema in frazema kot celote ter preučevanje

pomena frazema kot celovite enote oz. razmerja med konotativnim in

denotativnim pomenom. N. Jakop (2006, str. 41) frazeološki pomen razlaga kot

pomensko nemotiviranost semantične enote oz. frazema iz seštevka pomenov

njegovih sestavin. V povezavi s pomenom frazemov se v frazeologiji velikokrat

omenja tuj izraz idiomatičnost, ki pa se pogosto različno interpretira.

Idiomatičnost v oţjem pomenu upošteva samo pomenski vidik jezikovnih enot, v

21

širšem pomenu pa upošteva še strukturne lastnosti. Izraz idiomatičnost kljub

njegovi uporabi ni uveljavljen v slovenskem jezikoslovju. Takšna pomenska

lastnost frazemov se v slovenskem jezikoslovju imenuje »pomenska

neprozornost« (Vrbinc, 1997; cit. po Jakop, 2006, str. 40), »neslovarski pomen

vsaj ene od sestavin« (Krţišnik-Kolšek, 1986; cit. po Jakop, 2006, str. 40) ali

»nepredvidljivost (nemotiviranost) pomena frazema na osnovi pomena njegovih

sestavin« (Krţišnik-Kolšek, 1988; Krţišnik, 1994; cit. po Jakop, 2006, str. 40). Do

pomenske celovitosti frazema pride zaradi strukturne stalnosti, reproduciranosti in

leksikaliziranosti. Zaradi pomenske celovitosti vsota pomenov posameznih

sestavin frazema ni enaka pomenu celotnega frazema. Ena izmed značilnosti

frazeološkega pomena je visok deleţ konotativnosti, ki v pomenu frazema

prevladuje (Jakop, 2006, str. 42). Namen frazemov v besedilu je povečanje

njegove ekspresivnosti (Fleischer, 1997; povz. po Jakop, 2006, str. 43).

Tudi tuji avtorji izpostavljajo neenotnosti pri opredelitvi frazemov. Fernando

(1996, str. 3) piše, da kljub nekaterim razlikam večina avtorjev kot glavne

lastnosti frazemov navaja:

večbesednost: frazemi so sestavljeni iz več besed (npr. red herring, the

coast is clear), medtem ko nekateri avtorji med frazeme štejejo tudi

enobesedne izraze, kar je sicer redko;

ustaljenost: frazemi so izrazi, ki so se sčasoma ustalili;

semantično neprozornost: frazemov ne moremo razumeti dobesedno, kar

pomeni, da vsota pomenov njegovih sestavin ne predstavlja končnega

pomena frazema.

Fernando (prav tam, str. 35–37) deli frazeme na tri podvrste:

čisti frazemi (pure idioms): gre za ustaljene večbesedne zveze, ki jih ne

moremo razumeti dobesedno (npr. spill the beans – razkriti neko

skrivnost), dopuščajo pa tudi leksikalne spremembe (npr. get/have/give

cold feet);

delni frazemi (semi-idioms): imajo vsaj eno sestavino, ki jo lahko

razumemo dobesedno, in vsaj eno, ki ima prenesen pomen. Ta je ponavadi

22

vezan na drugo sestavino, s katero je v kolokaciji, kar pomeni, da ne

moremo spremeniti oblike frazema (npr. foot the bill – plačati). Nekateri

delni frazemi pa dopuščajo leksikalne spremembe, kjer je moţnih več

sestavin (npr. blue film/comedian/joke/story – obscen/-a/nespodoben/-a

film/komik/šala/zgodba);

dobesedni frazemi (literal idioms): imajo nespremenljivo obliko ali pa

dopuščajo le majhno spremenljivost. V primerjavi s čistimi in delnimi

frazemi so semantično manj zapleteni, saj lahko njihov pomen takoj

razberemo (npr. on the contrary – nasprotno, merry Christmas – vesel

boţič).

M. Baker (2011, str. 63) navaja, da se frazemi od kolokacij razlikujejo po

fleksibilnosti jezikovnih vzorcev in transparentnosti pomena. Kolokacije

dopuščajo več moţnih jezikovnih vzorcev, torej se njihova oblika lahko spreminja

(npr. deliver a letter, having delivered a letter, a letter has been delivered,

delivery of a letter). Prav tako lahko razberemo pomen posameznih besed v

kolokaciji, čeprav se ponavadi navezujejo na druge besede, s katerimi sestavljajo

kolokacijo. Frazemi pa so ustaljeni jezikovni vzorci, ki dopuščajo zelo malo ali

nič sprememb v obliki, njihovega pomena pa ponavadi ne gre razbrati iz

posameznih sestavin. Razen v primerih, ko ţelimo ustvariti besedno igro ali šalo,

pri frazemih ponavadi ne smemo:

spremeniti vrstnega reda besed (npr. the short and the long of it namesto

the long and the short of it),

odstraniti besede (npr. spill beans namesto spill the beans),

dodati besede (npr. the very long and short of it namesto the long and the

short of it; face the classical music namesto face the music),

zamenjati besede z drugo besedo (npr. the tall and the short of it namesto

the long and the short of it, bury a hatchet namesto bury the hatchet),

spremeniti slovnične strukture (the music was faced namesto faced the

music).

Kljub temu se frazemi med seboj razlikujejo in nekateri dopuščajo več

fleksibilnosti kot drugi. M. Baker navaja en takšen primer, ko je radijski

23

poročevalec namesto frazema pass the buck (ne sprejeti odgovornosti za nekaj)

rekel buck passing. Kljub spremenjeni obliki je takšen frazem bil še vedno

sprejemljiv, medtem ko pri večini frazemov tega ne moremo narediti (Baker in

McCarthy, 1988; povz. po Baker, 2011, str. 68). Tudi Howard Jackson (1993, str.

106) piše, da je ustaljenost frazemov relativna. Frazem, kot je a storm in a teacup

(nepotrebno vznemirjenje, skrb), je povsem ustaljen in ga ne moremo spreminjati.

Tako tudi ne moremo samostalnikov v ednini spremeniti v mnoţino (storms in a

teacup ali a storm in teacups) ali spremeniti vrstnega reda besed (a teacup had a

storm in it). Lahko pa frazem, kot ţe prej omenjeno, spremenimo za potrebe šale

(storm in an eggcup). Frazem kick the bucket (umreti) je fleksibilnejši, ker lahko

glagol uporabimo v več oblikah glede na kontekst, torej lahko uporabimo različne

glagolske čase (kicked, has kicked, had kicked the bucket), samostalnika v ednini

pa tako kot pri prejšnjem primeru ne moremo spremeniti v mnoţino (kick the

buckets), prav tako pa ne moremo glagolskega načina v tvorniku spremeniti v

trpnik (the bucket was kicked). Pri frazemu let the cat out of the bag (razkriti

skrivnost) pa je trpnik dovoljen (the cat has been let out of the bag),

samostalnikov v ednini pa prav tako ne smemo spremeniti v mnoţino (let the cats

out of the bags). Ustaljenost frazemov in v kolikšni meri jih lahko slovnično

spreminjamo se med posameznimi frazemi razlikuje.

Seidl in McMordie (1988, str. 13) poleg spreminjanja glagolskega časa navajata

tudi primere frazemov, pri katerih je mogoče določene sestavine med seboj

zamenjati (a hard/tough nut to crack, to know one's onions/stuff, to come to a

bad/nasty/sticky/no good/untimely end).

7.5 Prevajanje frazemov

Prevajanje frazemov je lahko za prevajalca zelo zahtevno. Prva teţava, s katero se

prevajalec sooči, je prepoznavanje frazemov, saj ti niso vedno očitni. Nekatere

frazeme je laţje prepoznati kot druge. Frazemi, ki jih je laţje prepoznati, so tisti,

ki kršijo pravila resničnosti (npr. it's raining cats and dogs), ki ne sledijo

slovničnim pravilom (npr. the powers that be) ter ki imajo obliko primerjave in se

24

začnejo z like/kot (npr. like water off a duck's back). Teţje kot je frazem razumeti

dobesedno in manj smisla kot ima v kontekstu, tem laţje ga bo prevajalec

prepoznal kot frazem. Nekateri frazemi so lahko tudi zavajajoči, ker jih je mogoče

razumeti dobesedno (npr. take someone for a ride). Če prevajalec frazema ne

prepozna, bo sprejel dobesedno razlago in iz prevoda izpustil preneseni pomen.

Prevajalec lahko frazem napačno razume tudi, če v ciljnem jeziku obstaja frazem

z enako obliko, kot jo ima izhodiščni frazem, a ima drugačen pomen. Prevajalec

mora upoštevati tudi kolokacije, uporabljene v frazemih in stalnih besednih

zvezah. Če prevajalec prepozna kolokacije v frazemu, mu to olajša, da prepozna,

da gre za frazem, še posebej v primerih, kjer ima lahko frazem tudi dobesedni

pomen (Baker, 2011, str. 69–71).

Frazemi lahko prevajalcu predstavljajo več teţav tudi pri samem prevajanju,

potem ko jih ţe prepozna. M. Baker navaja štiri glavne teţave pri prevajanju

frazemov ali stalnih besednih zvez:

Frazem nima ustreznice v ciljnem jeziku. Jeziki se le redko povsem

ujemajo v tem, kako izraţajo določene pomene. To je lahko s samo eno

besedo, z besedno zvezo ali pa s frazemom itd., zato je nemogoče za vse

frazeme najti ustrezne frazeme tudi v ciljnem jeziku. Frazemi so prav tako

lahko specifični za določeno kulturo, zato jih prevajalec ne more na enak

način prevesti v ciljni jezik, saj v tistem jeziku ne obstajajo.

Kulturnospecifični frazemi pa niso nujno tudi neprevedljivi. Teţko

prevedljivi niso zaradi leksikalnih elementov, ki jih vsebujejo, ampak

zaradi pomena, vezanega na določen kulturnospecifičen kontekst.

Frazem lahko ima v ciljnem jeziku po obliki podobno ustreznico, vendar

ima ta drugačno konotacijo in se rabi v drugačnih kontekstih. Frazema

imata lahko tudi podoben pomen, a se kljub temu ne rabita v enakih

kontekstih.

Frazem je lahko uporabljen tako v dobesednem kot v prenesenem pomenu

hkrati. V tem primeru se besedna igra v prevodu izgubi, razen če v ciljnem

jeziku obstaja frazem z enako obliko in pomenom.

25

Razlikujoče se druţbene norme, ki določajo, v katerih primerih je

sprejemljivo uporabljati frazeme v pisni obliki, v kakšnem kontekstu jih je

primerno uporabljati in kako pogosto jih je mogoče uporabljati. Ta

določila se lahko razlikujejo med obema jezikoma. V angleščini se frazemi

pogosto rabijo v pisni obliki, npr. vse od resnih drţavnih časopisov pa do

reklam in tabloidov, medtem ko sta kitajščina in arabščina pravo nasprotje

in pisna besedila veljajo za zelo formalna in se je v njih bolje izogibati

frazemom (prav tam, str. 71–75).

Shojaei (2012, str. 1220) poleg kulturnospecifičnih razlik med izhodiščnim in

ciljnim jezikom kot dejavnike, ki oteţujejo razumevanje in prevajanje frazemov,

navaja tudi razlike v religiji, ideologijah, druţbenem razredu in geografskih

lokacijah. Shojaei navaja dve glavni teţavi prevajanja frazemov: razumevanje

pomena frazema v izhodiščnem jeziku in poustvarjanje frazema v ciljnem jeziku,

da bo ta prenesel povsem enak pomen kot izhodiščni frazem.

7.6 Strategije prevajanja frazemov

Kako bo prevajalec frazem ali stalno besedno zvezo prevedel v ciljni jezik, je

odvisno od več dejavnikov, ne samo od tega, ali v ciljnem jeziku obstaja frazem s

podobnim pomenom in podobno obliko. Odvisno je tudi od posameznih

leksikalnih elementov, ki sestavljajo frazem, in če so ti uporabljeni tudi v drugih

delih izhodiščnega besedila. Upoštevati je treba tudi, ali je uporaba frazemov v

določenem ciljnem jeziku primerna. Sprejemljivost uporabe predstavljenih

strategij za prevajanje frazemov je odvisna od konteksta, v katerem bo frazem

preveden (Baker, 2011, str. 75–76).

M. Baker (prav tam, str. 76–86) navaja sedem strategij prevajanja frazemov:

prevod s frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko: pri tej

strategiji frazem prevedemo s frazemom v ciljnem jeziku, ki ima podoben

pomen in podobno obliko, kar pomeni, da je sestavljen iz podobnih

leksikalnih enot. Takšnega ujemanja ni lahko doseči;

26

prevod s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko: pri tej

strategiji frazem prevedemo s frazemom v ciljnem jeziku, ki ima podoben

pomen, a drugačno obliko, torej je sestavljen iz drugačnih leksikalnih

elementov. Takšne frazeme pogosteje najdemo v dveh jezikih kot frazeme

s podobno obliko;

prevod z izposojo frazema iz izhodiščnega jezika: v določenih kontekstih

je mogoče v prevodu obdrţati frazem v izhodiščnem jeziku;

prevod s parafrazo: strategija prevajanja s parafrazo oz. razlago je pri

prevajanju frazemov uporabljena najpogosteje. Uporabimo jo, kadar v

ciljnem jeziku ne najdemo ustreznega frazema ali ko je uporaba frazema v

ciljnem besedilu neustrezna zaradi razlik v slogovnih preferencah obeh

jezikov;

prevod z izpustom frazema v besedni igri: pri tej strategiji ohranimo samo

dobesedni pomen frazema v kontekstu, ki to dopušča;

prevod z izpustom celotnega frazema: včasih lahko iz prevoda izpustimo

celoten frazem. To strategijo uporabimo, če frazem nima ustreznice v

ciljnem jeziku, če njegovega pomena ne moremo parafrazirati ali zaradi

slogovnih razlogov;

prevod s kompenzacijo: pri tej strategiji prevajalec frazem v prevodu

izpusti na mestu, kjer stoji v izhodiščnem besedilu, in ga nadomesti na

nekem drugem mestu ciljnega besedila. Ta strategija se ne uporablja samo

pri frazemih, ampak jo je mogoče uporabiti tudi za kompenzacijo izgube

pomena, čustvenosti ali slogovnega učinka.

Silvana Orel (1996, str. 108–109) navaja podobne strategije kot M. Baker. Med

moţne načine prevajanja frazemov uvršča:

prevod s pomensko in oblikovno enakim frazemom v ciljnem jeziku (npr.

when the cat's away, the mice will play – kadar mačke ni doma, miši

plešejo);

prevod s pomensko enakim, a oblikovno drugačnim frazemom (npr. the

early bird catches the worm – rana ura, zlata ura);

parafrazo (npr. kolumbovo jajce – a solution of striking simplicity);

27

prevod nefrazemske besede ali besedne zveze s frazemom, kar M. Baker

poimenuje kompenzacija.

Vse štiri strategije so enake strategijam M. Baker. S. Orel pa dodaja še strategijo

dobesednega prevoda frazema. Ta je dopustna, ko prevajamo zbirke pregovorov

različnih narodov in kadar smo v to prisiljeni zaradi sobesedila. Dobesedni prevod

pa ni ustrezen, kadar gre za napako prevajalca, ki frazema v izhodiščnem jeziku ni

prepoznal. S. Orel poudarja, da je izbrana strategija prevajanja frazemov odvisna

od njegove funkcije. Upoštevati je treba sobesedilo, besedilno zvrst in slog (prav

tam, str. 109).

Liu (2012: 2359–2361) poudarja ohranjanje izhodiščne kulture, zato dobesedni

prevod dopušča v več primerih in ga prav tako uvršča med mogoče strategije

prevajanja frazemov, vendar pod določenimi pogoji. Ločuje med tremi

strategijami prevajanja:

dobesedni prevod: nekateri jezikoslovci ne zagovarjajo dobesednih

prevodov frazemov, saj so mnenja, da so takšni prevodi le redko uspešni.

Zaradi kulturnega prenosa Liu zagovarja dobesedni prevod v primeru, da

se lahko do določene mere ohrani učinkovitost frazema. Dobesedni prevod

lahko uporabimo pri jasno razberljivem prenesenem pomenu frazema v

prevodu in pri besednih igrah. Obenem Liu opozarja, da zaradi dobesednih

prevodov velikokrat prihaja do napačnega razumevanja in posledično

zmanjšane učinkovitosti komunikacije;

dobesedni prevod z opombami pod črto ali razlago v besedilu: opombe ali

razlago lahko dodamo, kadar sam prevod ne prenese izhodiščnega frazema

dovolj jasno. Opombe ali razlago lahko uporabimo za pojasnitev

prenesenega pomena ali kulturnega ozadja frazema, prevod izpuščenega

dela frazema v izhodiščnem jeziku ali da nakaţemo podton frazema;

prevod z ustreznim frazemom: pod to kategorijo Liu uvršča frazeme z

enakim pomenom in enako ali podobno obliko in frazeme z enakim

pomenom in drugačno obliko. Opozarja, da je treba biti previden, da se pri

prevodu ne izgubi kulturološki pomen izhodiščnega frazema.

28

8. ANALIZA PREVODOV FRAZEMOV

V empiričnem delu smo analizirali 87 frazemov iz romana Luč sredi morja

avtorice M. L. Stedman. Analizirali smo jih po strategijah prevajanja frazemov po

Moni Baker, predstavljenih v njenem delu In Other Words: A Coursebook on

Translation (2011). Izmed sedmih strategij, ki jih navaja M. Baker, se pri izbranih

primerih iz romana pojavijo štiri: prevod s frazemom s podobnim pomenom in

podobno obliko, prevod s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko,

prevod s parafrazo in prevod z izpustom frazema v besedni igri. Dodali smo tudi

kategorijo dobesedni prevod, ker se je ta večkrat pojavila.

Frazeme smo kategorizirali po strategijah. Pri vsakem primeru smo iz izvirnika in

prevoda izpisali odlomek s frazemom. Obravnavani frazem v vsakem primeru je v

krepki in leţeči pisavi. Pod tem smo navedli slovarsko definicijo frazema v

angleškem jeziku. V primerih, kjer je uporabljen slovenski frazem ali drug izraz,

smo navedli slovarsko definicijo le-tega. Kjer je moţnih več definicij, smo

navedli tisto, ki se nanaša na konkretni primer. Uporabljeni slovarji so navedeni v

podpoglavju 4.2. Definicijam sledita kontekst in komentar. Podali smo tudi lastne

predloge prevodov, kjer so ti bili neustrezni ali je obstajalo več moţnosti.

8.1 Prevod s frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko

Prva kategorija primerov so prevodi s frazemom s podobnim pomenom in

podobno obliko, kar pomeni, da so sestavljeni iz enakih leksikalnih enot. Vsi

obravnavani primeri so imeli pravilno slovensko ustreznico.

1.

Izvirnik: The poor man’s not going to get any worse now. And this little

chicken’s had quite enough of boats for the moment, I’d say. Leave it a while.

Give her a chance to catch her breath. (Stedman, 2012, str. 13)

Prevod: Reveţu ne bo nič huje. Tale piščanček pa je imel za zdaj dovolj čolnov,

bi rekla. Počakaj malo. Daj ji priloţnost, da pride do sape. (Pečnik, 2013, str. 13)

29

Catch one's breath: relax, take a rest. (The American Heritage Dictionary of

Idioms)

Priti do sape: sprostiti se, opomoči si. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Tom je hotel sporočiti na celino, da je na Janus naplavilo čoln z

moškim in otrokom. Isabel, ki se je takoj navdušila nad deklico, pa je hotela, da še

počaka.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker imata angleški in slovenski frazem enak

pomen in podobno obliko. Glavne sestavine se ujemajo v besednih vrstah in

pomenu. Glavni samostalniški sestavini breath in sapa sta pomensko povsem

enaki, glagolski sestavini catch (uloviti) in priti pa podobni.

2.

Izvirnik: Larry Mouchemore used to pat his pointed moustache as he corrected

mispronunciations of his name ('It’s like ''move'', not like ''mouse'','), and watched

with fear and bile as Mrs Thurkle got it into her head to open a furrier’s next

door. (Stedman, 2012, str. 26)

Prevod: Larry Mouchemore si je običajno pogladil svoje ošiljene brke, ko je

popravil napačno izgovarjavo svojega priimka (izgovori se 'mov' ne 'mau') ter

strahoma in togotno gledal, ko si je gospa Thurkle vbila v glavo, da bo zraven

njega odprla krznarstvo. (Pečnik, 2013, str. 26)

Take it into one's head: suddenly decide to do something, often without obvious

logicality. (Bloomsbury Dictionary of Idioms)

Vbiti/vtepsti/zapičiti/zabiti si kaj v glavo: trdno se odločiti, imeti trden namen

narediti kaj. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Avtorica opisuje Partageuse in ţivljenje ter meščane v njem. Larry

Mouchemore se je ukvarjal z galanterijo, zato je v krznarstvu videl konkurenco.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker imata angleški in slovenski frazem podoben

pomen in podobno obliko. V izvirniku je v frazemu uporabljen drug glagol z

30

enakim pomenom, torej get (dobiti) namesto take (vzeti), ki je uporabljen v

slovarski definiciji. Glavne sestavine frazemov v obeh jezikih se ujemajo tako v

pomenu kot v besednih vrstah: frazni glagol get into in glagol vbiti ter

samostalniški sestavini head/glava.

3.

Izvirnik: When Bill Graysmark challenged his wife about the propriety of this

sudden 'stepping out', she said, 'Oh, Bill. Life’s a short thing. She’s a sensible girl

and she knows her own mind. Besides, there’s little enough chance these days of

her finding a man with all his limbs attached. Don’t look a gift horse …'

(Stedman, 2012, str. 55)

Prevod: Ko je Bill Graysmark svojo ţeno povprašal o primernosti tega nenadnega

druţenja, je rekla: »Ah, Bill. Ţivljenje je kratko. Razumno dekle je in misli s

svojo glavo. Poleg tega pa ima malo moţnosti, da bo našla moškega z vsemi udi.

Podarjenemu konju ne glej …« (Pečnik, 2013, str. 55–56)

Look a gift horse in the mouth: find fault with what has been given or be

ungrateful for an opportunity. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe: na podarjeni ali brezplačno dobljeni

stvari se ne spodobi iskati napak in pomanjkljivosti. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Bill in Violet, Isabelina starša, sta se pogovarjala o tem, da sta se

Isabel in Tom začela pogosto srečevati. Violetina pripomba glede udov se nanaša

na to, da je veliko moških iz njihovega majhnega mesta Partageuse umrlo v prvi

svetovni vojni ali pa so bili hudo ranjeni in tudi izgubili kakšen ud. Zato je

menila, da morata biti srečna, da je našla Toma.

Komentar: Violet ni dokončala stavka, ampak je nakazala, na kaj namiguje.

Angleški in slovenski frazem se v pomenu povsem ujemata, po obliki pa sta zelo

podobna. Edina razlika je ta, da je v angleškem frazemu uporabljena

samostalniška sestavina mouth (usta), v slovenskem pa zobje. Druge sestavine se

31

povsem ujemajo: look/gledati, gift/podarjen in horse/konj. Prevod je ustrezen, ker

je obdrţal pomen izvirnika.

4.

Izvirnik: Ships keep a list of the lights they’ll pass on their course. Time’s money

if you’re a skipper. They’re always tempted to cut the corner of the Cape – want

to be first to offload their cargo and pick up a new one. (Stedman, 2012, str. 66)

Prevod: Ladje imajo seznam luči, mimo katerih gredo na svojem potovanju. Če si

kapitan, je čas denar. Vedno poskušajo prečkati ovinek rta – hočejo biti prvi, ki

bodo raztovorili tovor in naloţili novega. (Pečnik, 2013, str. 65–66)

Time is money: time is a valuable resource, therefore it's better to do things as

quickly as possible. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Čas je denar: zapravljanje časa pomeni materialno izgubo. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Njun drugi dan na Janusu je Tom razlagal Isabel o svetilnikih in zakaj

so pomembni za ladje. Vsem kapitanom se mudi na celino in iščejo nevarne

bliţnjice, svetilniki pa jih pred tem opozarjajo in varujejo.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker se angleški in slovenski frazem povsem

ujemata v pomenu kot tudi v obliki. Sestavlja ju povsem enaka zveza besednih

vrst: samostalnik + glagol + samostalnik in pomensko povsem enake sestavine:

time/čas, is/je in money/denar.

5.

Izvirnik: 'But sweet, you’ve lost so much blood. You’re white as a ghost. We

should get a doctor out here to take you back.' (Stedman, 2012, str. 102)

Prevod: »Ampak, ljubica, izgubila si toliko krvi. Bela si kot stena. Morala bi

poslati po zdravnika, da te odpelje nazaj.« (Pečnik, 2013, str. 102)

White as a ghost: a person who is as white as a ghost looks very pale and

frightened. (English Idioms)

32

Bel kot stena: zelo bled. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Isabel je rodila mrtvega otroka, ob tem pa izgubila veliko krvi. Tom jo

je prepričeval, da bi morala poklicati zdravnika, toda Isabel še ni hotela nikomur

povedati, kaj se je zgodilo.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker se pomena angleškega in slovenskega frazema

povsem ujemata. Oblika obeh frazemov je prav tako zelo podobna, razlikujeta se

samo v zadnji sestavini, in sicer je v angleškem frazemu samostalnik ghost (duh),

v slovenskem pa stena. Glavna sestavina je pri obeh enaka, in sicer white/bel, ki

ima tudi glavni pomen v frazemu, saj nakazuje na pomen celotnega frazema, da je

nekdo bled. Frazema sta sestavljena tudi iz enake zveze besednih vrst, in sicer

pridevnik + veznik (+ člen pri angleškem frazemu) + samostalnik.

6.

Izvirnik: 'Not a decent word ever came out of their mouths! I’d heard we had a

Hun in town, but I didn’t think you’d be bold enough to rub it in our faces like

this! And as for you, Maisie!' She faced the counter. 'Your father must be turning

in his blessed grave.' (Stedman, 2012, str. 159)

Prevod: »Niti ena spodobna beseda ni nikoli prišla iz njihovih ust! Sem slišala, da

imamo Švaba v mestu, vendar nisem mislila, da bo dovolj pogumen, da nam bo to

nabijal na nos! Kar pa zadeva tebe, Maisie!« Obrnila se je proti pultu. »Tvoj oče

se gotovo obrača v svojem blagoslovljenem grobu.« (Pečnik, 2013, str. 161)

Turn in one's grave: hypothetically cause serious distress, rage, disappointment,

etc. to the supposed views or tastes of a person now dead. (Bloomsbury

Dictionary of Idioms)

Obračati se v grobu: zelo se razţalostiti, razjeziti. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Hannah je drugič srečala Franka, ko je v knjigarni naletela na

nepričakovan prizor. Starejša meščanka je vpila nanj in na prodajalko Maisie

McPhee, ker je Frank ţelel kupiti knjigo z nemško poezijo. Gospa je kritizirala

33

Franka in Nemce ter vpila, kako jih Maisie s prodajanjem takšnih knjig podpira,

in izpostavila, da njen oče s tem ne bi bil zadovoljen.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se angleški in slovenski frazem povsem

ujemata tako v pomenu kot tudi v obliki, saj vsebujeta enako zvezo besednih vrst

in enake sestavine: glagol turn/obračati, predlog in/v ter samostalnik grave/grob.

V izvirniku je dodan še pridevnik blessed/blagoslovljen, ki je prav tako ohranjen v

slovenščini.

7.

Izvirnik: 'Keep it under your hat, all this, could you, mate?' asked Bluey.

Reconsidering, he said, 'Well, everyone knows you’re quiet as the grave anyway,'

and he made his own version of a tiger’s growl for the little girl. (Stedman, 2012,

str. 182)

Prevod: »Zadrţi to zase, prav, kolega?« je vprašal Bluey. Premislil je in rekel:

»No, vsi vedo, da molčiš kot grob,« in še sam zarjovel kot tiger za deklico.

(Pečnik, 2013, str. 184)

Silent (or quiet) as the grave: very quiet. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Molčati kot grob: za vedno molčati. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Bluey je Toma spraševal o zakonu in očetovstvu ter ga prosil za

nasvet, medtem ko sta se igrala z Lucy. Tom je bil zelo tiha in zadrţana oseba,

zato je Bluey rekel, da molči kot grob.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se frazema ujemata v pomenu, prav tako pa se

ujemata tudi v obliki. V pomenu obstaja majhna razlika, in sicer je ta v

slovenščini močneje čustveno zaznamovan, saj poudarja, da nekdo molči »za

vedno«, medtem ko je pomen v angleščini samo, da je nekdo zelo tih. Po obliki

sta povsem enaka v zvezi besednih vrst in uporabljenih sestavinah: glagol silent

oz. quiet/molčati, veznik as/kot in samostalnik grave/grob. Pri angleškem frazemu

se pojavi še določni člen the.

34

8.

Izvirnik: Sometimes, you’re the one who strikes it lucky. Sometimes, it’s the

other poor bastard who’s left with the short straw, and you just have to shut up

and get on with it. (Stedman, 2012, str. 182)

Prevod: Včasih si ti tisti, ki ima srečo. Včasih drugi reveţ potegne kratko, ti pa

moraš le utihniti in iti dalje. (Pečnik, 2013, str. 184)

Draw the short straw: be the unluckiest of a group of people, especially in being

chosen to perform an unpleasant task. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Potegniti [ta] kratko: stvar se je za koga končala manj ugodno kot za druge.

(Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Avtorica opisuje Tomovo dilemo glede Lucy. Po eni strani je čutil, da

mora Hannah povedati resnico in ji vrniti otroka, po drugi strani pa ni mogel

Isabel odvzeti Lucy.


ujemata v pomenu, prav tako pa imata podobni obliki. V romanu je namesto

glagola draw (potegniti), ki ga navaja slovarska definicija, uporabljen glagol leave

(pustiti), ki znotraj konteksta ne spremeni pomena. V prevodu pa je uporabljen

glagol potegniti, ki se tako ujema z angleškim frazemom po slovarski definiciji.

Oba frazema imata enako glavno sestavino short oz. kratko, medtem ko je pri

angleškem še glavna sestavina straw (slama), ki je v slovenskem frazemu ni.

9.

Izvirnik: 'I want a crack at Sherbourne – I’ll soon get to the bottom of things. I’m

here now. I’ll take him with me.' (Stedman, 2012, str. 235)

Prevod: »Rad bi dobil priloţnost s Sherbournom – kmalu bom prišel stvarem do

dna. Zdaj sem tukaj. Vzel ga bom s sabo.« (Pečnik, 2013, str. 237)

35

Get to the bottom of sth: to discover the truth about something. (Cambridge

Dictionary of American Idioms)

Priti čemu do dna: razrešiti, razčistiti, pojasniti kaj. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Po Tomovi aretaciji sta narednik Kenneth Spagg, ki je prišel iz

Albanyja, in policist Vernon Knuckey razpravljala o Tomu. Spragg je bil

prepričan, da je Tom ubil Franka, in hotel proti njemu ostro nastopiti ter ga

odpeljati v Albany.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se angleški in slovenski frazem ujemata v

pomenu in tudi v obliki. Delita si enake sestavine, ki so enakih besednih vrst:

glagol get/priti, samostalnik bottom/dno in samostalnik things/stvari oz. v

slovarski definiciji zaimek something/čemu.

10.

Izvirnik: 'The woman should be in the cells too, as far as I’m concerned. She’s

probably in it up to her neck.' (Stedman, 2012, str. 237)

Prevod: »Kar se mene tiče, bi morala biti v celici tudi ţenska. Verjetno je v tem

do vratu.« (Pečnik, 2013, str. 239)

Up to your neck in sth: to be completely involved in something. (Cambridge


Do vratu: povsem, zelo. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Ta primer je iz istega pogovora med Spraggom in Knuckeyjem. Spragg

je bil prepričan, da je Isabel tudi kriva, čeprav je Tom vso krivdo prevzel nase.


pomen in enako obliko. V slovarski definiciji je slovenski frazem v krajši obliki,

medtem ko ima v prevodu povsem enako obliko kot v izvirniku (in it up to her

neck/v tem do vratu). Ujemata se v sestavinah in/v, it/tem, do/up to ter neck/vrat.

36

11.

Izvirnik: 'This is a small town. Mud sticks. You don’t throw a girl in the cells

unless you’re pretty bloody sure of your facts. So we’ll take it a step at a time.'


Prevod: »To je majhen kraj. Blato se prime. Dekleta ne vrţete v zapor, če niste

prekleto prepričani v svoja dejstva. Zato bomo šli korak za korakom.« (Pečnik,

2013, str. 239)

One step at a time: gradually or slowly. (Cambridge Dictionary of American

Idioms)

Korak za korakom: počasi, postopno. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Tudi ta primer je iz istega pogovora med Spraggom in Knuckeyjem.

Knuckey je hotel dopovedati Spraggu, ki je hotel obtoţiti Isabel, da ne sme

prehitevati dogodkov.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj imata angleški in slovenski frazem povsem

enak pomen in podobno obliko. Frazema imata podobno zvezo besednih vrst:

samostalnik + predlog + samostalnik (v angleščini so še členi). Imata enako

glavno sestavino step/korak, razlikujeta se samo v drugi samostalniški sestavini –

time (čas) v angleškem frazemu in korak v slovenskem.

12.

Izvirnik: 'You’re pretty used to being the king of the castle out on Janus, are

you?'

Tom considered the irony, which anyone who knew about life on the Lights

would have registered, but he didn’t answer. (Stedman, 2012, str. 252)

Prevod: »Precej vajen si, da si kralj gradu na Janusu, kajne?«

Tom je pomislil na ironijo, ki bi jo vsak, ki je poznal ţivljenje na svetilniku,

opazil, vendar ni odgovoril. (Pečnik, 2013, str. 255)

37

King of the castle: the most successful or most powerful person in a group of

people. (Cambridge International Dictionary of Idioms)

Biti kralj česa: kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem

okolju. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Knuckey je po aretaciji ostro zasliševal Toma in mu dal vedeti, da

misli, da je ubil Franka.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj imata angleški in slovenski frazem enak

pomen in enako obliko. Edina razlika je ta, da je slovenski frazem v slovarju

zasnovan širše, saj ni določeno, kralj česa mora nekdo biti, da frazem še vedno

obdrţi pomen, s čimer da uporabniku več svobode, medtem ko v angleščini

frazem deluje samo v tej oţji obliki z gradom/castle. Oblika obeh frazemov je

povsem enaka, saj imata enaki glavni samostalniški sestavini: king/kralj in

castle/grad.

13.

Izvirnik: But from what I hear, that copper from Albany’s dying to get his hands

on you. I’ve come across him before, and I can tell you, he’s a right bastard.

(Stedman, 2012, str. 263–264)

Prevod: Kolikor pa slišim, tisti kifeljc iz Albanyja komaj čaka, da vas dobi v

roke. Srečal sem ga ţe in lahko vam povem, da je prava baraba. (Pečnik, 2013,

str. 267)

Get one's hands on: get someone or something in one's grasp, especially to do

harm. (The American Heritage Dictionary of Idioms)

Dobiti koga/kaj v roke: ujeti koga (in ga kaznovati). (Frazeološki slovar)

Kontekst: Toma je njegov odvetnik opozoril, da ga hoče Spragg obtoţiti

Frankovega umora.

38


pomen in podobno obliko. V obliki se ujemata v glavnih sestavinah: glagolu

get/dobiti in samostalniku hands/roke.

14.

Izvirnik: 'We’ve got no idea what your wife’s going to say you did or didn’t do,

if she ever decides to talk. If I were in your shoes, I’d be doing some damned

hard thinking.' (Stedman, 2012, str. 264)

Prevod: »Ne vemo, kaj bo vaša ţena rekla o tem, da ste ali niste storili, če se kdaj

odloči spregovoriti. Če bi bil na vašem mestu, bi presneto dobro razmislil.«

(Pečnik, 2013, str. 267)

Be in another person's shoes: be in another person's situation or predicament.

(The Oxford Dictionary of Idioms)

Na mestu koga; če bi bil na mestu koga: (če bi bil) v situaciji koga; če bi se meni

zgodilo, kot se je komu. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Tomu je njegov odvetnik razloţil vse obtoţbe zoper njega in ga hotel

prepričati, da spremeni svojo zgodbo in neha prevzemati vso krivdo nase. Če bi

priznal, da je tudi Isabel sodelovala pri vsem, bi imel boljše moţnosti, toda Tom

tega ni hotel storiti. Opozoril ga je, da bo njegova kazen odvisna od tega, kar bo

povedala Isabel.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se oba pomena povsem ujemata in imata

podobno obliko. V obliki se razlikujeta v zadnji sestavini: shoes (čevlji) v

angleškem frazemu in mesto v slovenskem, sicer je celoten stavek enak (if I were

in your/če bi bil na vašem), zato smo ga uvrstili v to kategorijo. Prevedli pa bi ga

lahko tudi z drugim slovenskim frazemom z enakim pomenom, in sicer biti v koži

koga: biti v poloţaju koga (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se tako glasil: Če bi bil v vaši koži, bi presneto dobro razmislil.

39

15.

Izvirnik: 'Just where do you think you’re going, Jeremiah Smart?'

'Out, Ma!'

'Over my dead body!' she snapped, blocking his way. (Stedman, 2012, str. 267)

Prevod: »Kam pa misliš, da greš, Jeremiah Smart?«

»Ven, mama!«

»Le prek mojega trupla!« je odsekano rekla in se mu postavila na pot. (Pečnik,

2013, str. 271)

Over my dead body: in no way, under no circumstances. (The American Heritage


Samo prek(o) mojega trupla: za izraţanje protesta govorečega, da česa nikakor

ne bo dovolil. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Jeremiah Smart je Blueyjevo pravo ime. Bluey je Toma in Isabel

prijavil policiji, ker ga je k temu prisilila njegova mama, ki je ţelela dobiti

denarno nagrado. Bluey je zatem grozno obţaloval, kar je naredil, in je ţelel

pomagati svojemu prijatelju, ki je bil v priporu. Ko se je odpravil k njemu na

obisk, ga je pri tem skušala ustaviti mama.

Komentar: Frazem izraţa močno čustveno obarvanost, ki še dodatno doprinese k

intenzivnosti pogovora. Angleški in slovenski frazem se povsem ujemata tako v

pomenu kot v obliki, zato je prevod ustrezen. Frazema imata enako obliko, ker

imata enake sestavine in besedne vrste, in sicer predlog over/prek, svojilni zaimek

my/mojega in samostalnik dead body/trupla. V slovenščini je za poudarek pomena

dodan še prislov le/samo.

16.

Izvirnik: But, having lost the only grandchild he would ever have, Bill’s loyalty

was to his one surviving child. His instinctive judgment was elbowed aside: blood

40

was thicker than water – God knows he’d learned that the hard way. (Stedman,

2012, str. 271–272)

Prevod: Ker pa je izgubil edinega vnuka, ki ga bo kdaj imel, je bil Bill lojalen

svojemu edinemu preţivelemu otroku. Če odmislimo njegovo nagonsko presojo:

kri ni bila voda – Bog ve, da se je tega naučil na teţji način. (Pečnik, 2013, str.

275)

Blood is thicker than water: one should have more loyalty to people who are

related to one than to other people. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Kri ni voda: sorodstvene vezi so močnejše od drugih; človekov temperament je

treba vzeti v ozir. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Tom je izjavil, da je sam kriv za vse in da je Isabel prisilil v

sodelovanje. Ker Isabel ni ţelela spregovoriti, so zaenkrat poznali samo Tomovo

zgodbo. Bill pa ni verjel, da bi Tom lahko naredil kaj takšnega, imel ga je za

dobrega in prijaznega moţa. Kljub temu je čutil dolţnost, da ne glede na vse

podpre Isabel.


ujemata v pomenu, po obliki pa sta podobna. Prav tako sta oba frazema razširjena

in ustaljena v obeh jezikih, tako da je tak prevod tudi edina prava moţnost. Obliki

obeh frazemov sta podobni. Oba vsebujeta enaki glavni sestavini, in sicer

samostalnika blood/kri in water/voda. Razlikujeta se v preostalih sestavinah, in

sicer je v angleškem frazemu uporabljen pridevnik thicker (gostejši), s katerim je

tudi dobesedni pomen frazema drugačen od slovenskega, vendar smo frazema

zaradi enakih glavnih sestavin uvrstili v to kategorijo.

17.

Izvirnik: Bill said nothing, and as she rearranged the dainty bags of lavender, she

continued, 'It was rubbing salt in the wound, to put his own guilty conscience

above what it would do to Isabel or to Lucy, or …' she put her hand on his, 'to us,

41

for that matter, dear. Not a thought for us in any of this business. As if we hadn’t

had enough to deal with along the way.' (Stedman, 2012, str. 274)

Prevod: Bill je molčal in ko je preurejala drobne vrečke sivke, je nadaljevala:

»Vtiral ji je sol na rano, ko je svojo slabo vest postavil nad to, kako bo to

vplivalo na Isabel ali Lucy ali …« roko je poloţila na njegovo, »na naju. Če smo

ţe pri tem, dragi. Pri tem na naju niti pomislil ni. Kot da nisva doslej ţe dovolj

trpela.« (Pečnik, 2013, str. 278)

Rub salt in the wound: add to someone's feelings of distress, shame,

embarrassment, etc. (Bloomsbury Dictionary of Idioms)

Biti sol na rano: biti zelo boleč. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Violet in Bill sta se pogovarjala o Tomu, potem ko je ta prevzel krivdo

nase in rekel, da je Isabel prisilil k sodelovanju. Violet je zato bila jezna nanj in ga

za vse krivila.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker se angleški in slovenski frazem ujemata v

pomenu in obliki. V prevodu je frazem po obliki povsem enak angleškemu, saj

ima enake sestavine in besedne vrste: glagol rubbing/vtirati, samostalnika salt/sol

in wound/rana. V slovarski definiciji pa je glagol vtirati zamenjan z biti.

18.

Izvirnik: 'That’s codswallop and you know it! It’s about time you got on your

feet and did something! For Christ’s sake wake up to your bloody self!' (Stedman,

2012, str. 281)

Prevod: »To je neumnost, kar dobro veš! Čas je ţe, da se postaviš na noge in kaj

ukreneš! Za boţjo voljo, prebudi se ţe!« (Pečnik, 2013, str. 285)

Get on one's feet: recover after a setback. (Idioms and Phrases)

Postaviti se na noge: opomoči si, okrepiti se; ozdraveti. (Frazeološki slovar)

42

Kontekst: Ralph je obiskal Toma v priporu in ga hotel prepričati, da pove resnico

in se s tem izogne zaporu. Tom je rekel, da so najboljši dnevi njegovega ţivljenja

ţe tako ali tako mimo, zato ga je Ralph hotel spametovati z zgornjimi besedami.


pomen in obliko. Oba imata pomensko podobno glagolsko sestavino get

on/postaviti se in samostalniško sestavino feet/noge.

19.

Izvirnik: It was only right that Tom Sherbourne should be dealt with according to

the law. If a court decided he should go to gaol – well, an eye for an eye, the

Bible said. (Stedman, 2012, str. 284)

Prevod: Prav je bilo, da bo Tom Sherbourne obravnavan po črki zakona. Če se bo

sodišče odločilo, da mora v zapor – no, oko za oko, je pisalo v Bibliji. (Pečnik,

2013, str. 288)

An eye for an eye: a punishment exactly the same as the offence committed. (The

Wordsworth Dictionary of Idioms)

Oko za oko: če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje. (Slovar

slovenskih frazemov)

Kontekst: Zgornji odlomek je iz dela romana, kjer avtorica opisuje Hannahino

razmišljanje in dilemo glede Toma in njegove morebitne kazni. Razdvojena je bila

med tem, da bi mu odpustila in se zavzela za njegovo pomilostitev, ter tem, da

mora plačati za to, kar se je zgodilo Franku.

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se oba frazema ujemata v pomenu, prav tako

pa tudi v obliki. Frazema sta v obeh jezikih zelo razširjena in ustaljena, zato je tak

prevod edina prava moţnost. Edina manjša razlika v definiciji frazemov je ta, da v

slovenski razlagi ni poudarjeno, da mora biti kazen enaka krivici, vendar

slovenska razlaga zato bolj ustreza kontekstu odlomka, saj Tomova kazen ne bi

bila enaka njegovemu domnevnemu zločinu. Obliki obeh frazemov sta povsem

43

enaki. Frazema sta sestavljena iz samostalnika eye/oko, predloga for/za ter še

enega samostalnika eye/oko. Angleški frazem vsebuje še člene.

20.

Izvirnik: 'Oh, you’ve got thin, little one! You’re skin and bone. You must be a

good girl and eat. For Mamma.' (Stedman, 2012, str. 299)

Prevod: »Ah, shujšala si, malčica! Sama kost in koža te je. Moraš biti pridna in

jesti. Za mami.« (Pečnik, 2013, str. 304)

Skin and bone: very thin. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Sama kost in koža je koga: kdo je zelo suh. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: V tem primeru je Isabel prvič videla Lucy, potem ko so jo vrnili

Hannah. Lucy je imela velike teţave s privajanjem na novo situacijo, zato je

Isabel tudi izrazila skrb, ko je opazila, da je Lucy shujšala.


ujemata v pomenu in imata podobno obliko. Oba sta sestavljena iz samostalnika,

veznika in še enega samostalnika ter imata enaki glavni sestavini: skin/koža ter

bone/kost. Edina razlika je ta, da imata sestavini zamenjan vrstni red.

21.

Izvirnik: 'I wanted us to be happy. All of us. Lucy got under your skin. Opened

up your heart somehow, and it was wonderful to see.' (Stedman, 2012, str. 351)

Prevod: »Hotela sem, da bi bili srečni. Vsi. Lucy ti je zlezla pod kožo. Nekako si

odprl srce in to je bilo čudovito.« (Pečnik, 2013, str. 358)

Get under someone's skin: to affect someone very strongly in a way that is

difficult to forget; to make a memorable impression. (Body Idioms and More for

Learners of English)

44

Zlesti pod kožo [komu]: zelo ganiti (koga), prikupiti se; dotakniti se notranjosti

(koga). (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Nekaj mesecev po dogodkih v Partageuseju in Tomovi odsluţeni kazni

v zaporu se je Tom pogovarjal z Isabel o vsem, kar se je zgodilo. Isabel mu je

govorila o tem, kako hudo ji je, ker nima več Lucy, in hotela, da ji pove, da on

čuti enako.

Komentar: Pri angleškem frazemu gre za manj razširjeno razlago frazema.

Frazem je bolj razširjen v svojem negativnem pomenu, in sicer to irritate, annoy

someone intensely (Body Idioms and More for Learners of English). Iz konteksta

pa je razvidno, da v tem primeru gre za zgoraj napisano pozitivno definicijo.

Prevod je ustrezen, saj se slovenski in angleški frazem povsem ujemata v pomenu

in tudi v obliki. Oba frazema imata pomensko enake ali podobne sestavine, ki se

ujemajo tudi v besednih vrstah: predlog under/pod in skin/koža. Edina razlika je v

glagolskih sestavinah get (iti) in zlesti, ki sicer nimata povsem enakega pomena,

gre pa pri obeh za premikanje.

8.2 Prevod s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko

Kategorija prevodov s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko je

druga najmanj obširna v tem delu. V primerjavi s prejšnjo kategorijo vsi primeri

niso bili ustrezno prevedeni. V tej kategoriji imajo frazemi podoben pomen,

vendar so sestavljeni iz drugačnih leksikalnih enot.

22.

Izvirnik: After the war, people tried to make allowances for the men who’d come

back a bit too fond of a drink or a stoush, or the ones who couldn’t hold down a

job for more than a few days. (Stedman, 2012, str. 25)

Prevod: Po vojni so ljudje skušali gledati skozi prste moţem, ki so se vrnili in so

malo prerado pogledali v kozarček ali bili nasilni ali pa tistim, ki niso mogli

obdrţati sluţbe dlje kot nekaj dni. (Pečnik, 2013, str. 25)

45

Make allowances for (someone): to judge (someone) less severely, or require

(them) to do less well, than other people. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Pogledati komu skozi prste: biti popustljiv, prizanesljiv do napak, pomanjkljivosti

koga. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Avtorica prikaţe, kako je Partageuse bil zaznamovan še leta po prvi

svetovni vojni in kakšne posledice je vojna imela na vse prebivalce.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker je pomen angleškega in slovenskega frazema

povsem enak. Oba frazema vsebujeta enake besedne vrste: glagol, prislov in

samostalnik, toda pomensko povsem različne sestavine, zato sodita v to

kategorijo. Glavni sestavini v angleškem frazemu sta make (delati) in allowances

(dodatki), ki se po pomenu razlikujeta od pogledati in prste, glavnih sestavin v

slovenskem frazemu.

23.

Izvirnik: 'Got a lot to get through.' He turned on his heel and headed straight to

the tower. He might be long in the tooth, but he could move like a whippet.


Prevod: »Veliko morava obdelati.« Obrnil se je na peti in se napotil naravnost

proti stolpu. Morda je prihajal v leta, vendar se je gibal kot mali angleški hrt.

(Pečnik, 2013, str. 37)

Long in the tooth: rather old. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Priti v leta: postati star, ostareti. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Tom je z Blueyjem in Ralphom prvič prispel na Janus, da je prevzel

mesto svetilničarja. Sprejel jih je upokojen oskrbnik svetilnika, ki je delo na

Janusu prevzel začasno, potem ko se je prejšnji svetilničar ubil. Toma je vodil po

koči in svetilniku ter mu vse razkazal in razloţil.

46

Komentar: Prevod je ustrezen, saj se slovenski in angleški frazem ujemata v

pomenu. V primerjavi z angleškim frazemom pa je slovenski frazem dovolj jasen,

da lahko bralec razume, kaj pomeni, tudi če frazema ne pozna. Frazema pa se

razlikujeta tudi v obliki, ker imata pomensko različne sestavine. Glavni sestavini v

angleškem frazemu sta pridevnik long (dolg) in samostalnik tooth (zob), v

slovenskem frazemu pa glagol priti in samostalnik leta.

24.

Izvirnik: So for Hannah Roennfeldt, her memory of losing Frank is one she has

learned she can share with no one. 'Raking over coals – what’s the good of that?'

people would say, anxious to return to their civilised picture of life in Partageuse.

But Hannah remembers. (Stedman, 2012, str. 166)

Prevod: Zato je za Hannah Roennfeldt njen spomin na izgubo Franka eden tistih,

za katerega se je naučila, da ga ne more deliti z nikomer. »Brati nekomu levite – v

čem je smisel tega?« bi rekli ljudje, ki komaj čakajo, da se vrnejo k svoji

civilizirani sliki ţivljenja v Partageuseju. Ampak Hannah se spomni. (Pečnik,

2013, str. 169)

Izvirnik: He looked at Tom: a long, wordless look. 'The question I’d ask is, how

would raking over the coals make things better? You can’t put any of that right

now.' (Stedman, 2012, str. 194)

Prevod: Pogledal je Toma: dolg, tih pogled. »Vprašanje, ki bi si ga zastavil, je,

kako bi brskanje po preteklosti stvari popravilo? Zdaj ne moreš ničesar storiti.«

(Pečnik, 2013, str. 196)

Rake over the coals: reprimand severely. (The American Heritage Dictionary of

Idioms)

Rake over (old) coals (or rake over the ashes): revive the memory of a past event

which is best forgotten. (The Oxford Dictionary of Idioms)

Brati komu levite: oštevati koga. (Slovar slovenskih frazemov)

47

Brskati: prizadevno iskati, stikati za čim; pren. brskati po preteklosti. (SSKJ)

Kontekst: V prvem primeru avtorica pripoveduje, kako so vsi v mestu ţeleli

pozabiti neprijetne stvari iz preteklosti in se delali, kot da ne obstajajo oz. se niso

zgodile. Tako so se meščani spopadali s posledicami vojne kot tudi s tem, kar so

storili Franku. V drugem primeru pa je Tom spraševal Ralpha, kako bi lahko

popravil stvari, ki jih je zagrešil v preteklosti.

Komentar: Angleški frazem rake over the coals se v romanu pojavi dvakrat. V

prvem primeru je preveden s slovenskim frazemom, v drugem primeru pa s

parafrazo. Pogostejši in bolj rabljen pomen angleškega izraza je močno grajati,

medtem ko je manj razširjen pomen obujati spomine na preteklost, ki jo je bolje

pozabiti. V prvem primeru je frazem preveden s slovenskim frazemom, ki se sicer

v pomenu ujema s prvo definicijo angleškega frazema. Frazema pa se razlikujeta v

obliki, ker imata povsem drugačne sestavine. Glavni sestavini v angleškem

frazemu sta glagol raking (grabiti) in samostalnik coals (premog), v slovenskem

pa glagol brati in samostalnik levite. Sestavine pa se ujemajo v besednih vrstah.

Glede na kontekst je očitno, da je tudi v prvem primeru v izvirniku mišljena druga

definicija frazema, torej pozabiti na preteklost, tako kot v drugem primeru. Prvi

primer je zato neustrezno preveden. V drugem primeru je prevajalka frazem

prevedla z izrazom brskati po preteklosti, ki je v SSKJ označen samo s

kvalifikatorjem pren. (preneseni pomen) in ne s kvalifikatorjem za ekspresivnost.

Drugi primer je ustrezno preveden, ker ima podoben pomen kot angleški frazem.

Tudi prvi primer bi moral biti preveden na enak način kot drugi. Prevod bi se tako

glasil: Brskanje po preteklosti – v čem je smisel tega?

25.

Izvirnik: He stopped for a moment. 'What are we, Izzy? What do we think we’re

playing at, for crying out loud? I swore I’d stay with you through thick and thin,

Isabel, thick and thin! Well all I can say is, things have got pretty bloody thin,' he

said, and strode away down the hall. (Stedman, 2012, str. 210)

48

Prevod: Za hip se je ustavil. »Kaj sva midva, Izzy? Kaj pa se greva, za boţjo

voljo? Prisegel sem, da bom s tabo v dobrem in slabem, Isabel, dobrem in

slabem! Rečem lahko le, da je postalo precej slabo,« je rekel in odkorakal po

hodniku. (Pečnik, 2013, str. 213)

Through thick and thin: including both good times and bad times. (Cambridge


V dobrem in slabem: v ugodnih in neugodnih razmerah. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Tom in Isabel sta se dan po slavju v čast Janusu, kjer sta prvič srečala

Hannah, hudo prepirala glede Lucy in Hannah. Tom je vztrajal, da bi morala vsem

povedati, da je Lucy Hannahina hči, Isabel pa tega ni hotela narediti.

Komentar: Ta primer je nekoliko na meji med to kategorijo in kategorijo prevoda

s frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko, saj imata angleški in

slovenski frazem enako zaporedje besednih vrst. Oba sta sestavljena iz predloga,

pridevnika, pomensko enakega veznika in še enega pridevnika, vendar se glavni

sestavini pri obeh frazemih, torej thick (debel) in thin (tanek) ter dobrem in

slabem po pomenu povsem razlikujeta, zato smo ga dali v to kategorijo. Prevod je

ustrezen, ker imata angleški in slovenski frazem povsem enak pomen. Medtem ko

angleški frazem ni tako jasen na prvi pogled, je slovenski povsem razumljiv, tudi

če bralec frazema ne pozna.

26.

Izvirnik: Could be Jack the Ripper, for all I can tell. If he's guilty, he's for the

high jump. But locking up his wife for the hell of it's not going to help anyone, so

just hold your horses. (Stedman, 2012, str. 237)

Prevod: Zaradi mene bi lahko bil tudi Jack Razparač. Če je kriv, je v godlji. A če

bomo zaprli njegovo ţeno kar tako, to ne bo nikomur pomagalo, zato kar lepo

zaustavite konje. (Pečnik, 2013, str. 239)

For the high jump: about to be punished etc because one has done something

wrong. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

49

Biti v godlji: biti v neprijetnem, zapletenem poloţaju. (Slovar slovenskega jezika)

Kontekst: Ta primer je iz pogovora med Knuckeyjem in Spraggom. Knuckey ga

je hotel odvrniti od tega, da bi obtoţil tudi Isabel.

Komentar: Po pomenu sta frazema dokaj podobna, vendar ima slovenski frazem

blaţji pomen kot angleški, saj ne nakazuje na kaznovanje. Prav kaznovanje pa je v

kontekstu ključnega pomena, zato bi morali to prenesti tudi v prevod. Prevod tako

ni ustrezen. Po obliki sta frazema povsem različna, saj imata pomensko različne

sestavine in različne besedne vrste. Ključni sestavini sta samostalnika godlja v

slovenskem frazemu in jump (skočiti) v angleškem. Angleški frazem je sestavljen

iz zveze predlog + določni člen + pridevnik + samostalnik, slovenski pa iz zveze

glagol + predlog + samostalnik.

Prevod bi se lahko glasil: Če je kriv, bo kaznovan.

27.

Izvirnik: 'The doctor’s given her the all-clear,' he said, then he lowered his

voice. (Stedman, 2012, str. 237)

Prevod: »Zdravnik ji je dal zeleno luč,« je rekel, nato pa stišal glas. (Pečnik,

2013, str. 240)

Get/give the all clear: if you are allowed to do something after a checkup to make

sure that everything is all right, you get the all clear. (English Idioms)

Dati zeleno luč za kaj: odobriti, dovoliti kaj. (Slovar slovenskih frazemov)

Kontekst: Potem ko je policija Sherbournove pripeljala nazaj v Partageuse, so

Toma takoj zaprli v celico, Lucy pa poslali k zdravniku na pregled, medtem ko je

Isabel čakala. Po pogovoru med Knuckeyjem in Spraggom o krivdi, je Knuckey

sporočil Isabel, da je z Lucy vse v redu.


pomen. Tudi ta primer je na meji med to kategorijo in kategorijo prevoda s

frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko. Frazema imata enaki

50

glagolski sestavini give/dati, prav tako pa imata tudi izraza all clear in zelena luč

enak pomen, torej da je nekaj v redu, da imamo dovoljenje. Posamezne sestavine

obeh frazemov pa imajo različne pomene: all (vse) in clear (čist, jasen) ter zelena

in luč. Ker te sestavine izraţajo pomen obeh frazemov, smo ju obravnavali kot

bolj bistveni, zato smo ta primer uvrstili v to kategorijo.

28.

Izvirnik: Always thought she had a screw loose believing her child would show

up after all these years, but just look how things had turned out. (Stedman, 2012,

str. 250)

Prevod: Vedno je mislil, da nima čisto pri pravi, ker je verjela, da se bo po vseh

teh letih njen otrok nekje pojavil, pa poglej, kako se je izšlo. (Pečnik, 2013, str.

253)

Have a screw lose: to be slightly mad. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Ne biti pri pravi (pameti): biti nerazumen, nerazsoden; ne biti duševno zdrav.

(Frazeološki slovar)

Kontekst: Avtorica opisuje Knuckeyjevo razmišljanje o Hannah, potem ko so ji

vrnili Grace.


pomen. V slovenskem prevodu gre najverjetneje za tiskarsko napako pri besedi

nima, pravilno je ni. Po obliki se frazema razlikujeta, saj imata pomensko

drugačne sestavine, sestojita pa tudi iz različnih besednih vrst. Angleški frazem je

sestavljen iz zveze glagol + člen + samostalnik + pridevnik, slovenski pa iz zveze

glagol + predlog + pridevnik. V angleškem frazemu je glagolska sestavina have

(imeti), v slovenskem pa biti. Druga glavna sestavina v slovenskem frazemu je

pravi. Glavna sestavina je sicer tudi pameti, ki se ne uporablja v vseh različicah

omenjenega frazema, tudi v našem primeru v prevodu ne. V angleškem frazemu

pa sta glavni sestavini še screw (vijak) in loose (ohlapen), torej gre za povsem

različne pomene.

51

29.

Izvirnik: If you tell me to enter a guilty plea, that’s what I’ll do. And you’ll go

down for the whole kit and caboodle. But you need your bloody head read, as far

as I’m concerned … (Stedman, 2012, str. 308)

Prevod: Če mi boste rekli, da prijavim zagovor, da ste krivi, bom to storil.

Potonili boste zaradi vsega po vrsti. Vendar bi vam po mojem mnenju morali

pregledati glavo … (Pečnik, 2013, str. 314)

Whole kit and caboodle: everything. (Oxford Idioms Dictionary for Learners of

English)

Vsi/vse po vrsti: popolnoma vsi/vse, brez izjeme. (Frazeološki slovar)

Kontekst: Toma je njegov odvetnik ponovno hotel prepričati, naj ne prevzema

krivde, vendar je Tom vztrajal pri svojem.

Komentar: Prevod je ustrezen, ker imata angleški in slovenski frazem povsem

enak pomen. Razlikujeta pa se po obliki, ker imata različne sestavine in besedne

vrste. Angleški frazem je sestavljen iz zveze pridevnik + samostalnik + veznik +

samostalnik, slovenski pa iz zveze zaimek + prislov + samostalnik. Ključne

sestavine v angleškem frazemu so whole (cel, ves), kit (oprema) in caboodle

(množica, skupina ljudi), v slovenskem pa vse ter vrsti.

8.3 Prevod s parafrazo

Kategorija prevodov s parafrazo je po pričakovanjih najobširnejša. V polovici

primerov je parafraza najboljša rešitev, saj slovenskega ustreznega frazema ni. V

drugi polovici primerov pa se je prevajalka odločila za parafrazo, kljub temu da v

slovenščini obstajajo frazemi z enakim pomenom. Kadar je to le mogoče, je

ustrezneje prevesti frazem s frazemom. V to kategorijo so vključeni tudi primeri,

ki so prevedeni z ekspresivnimi izrazi, a niso frazemi, ter izrazi, ki so po nekaterih

avtorjih opredeljeni kot minimalni frazemi, kot je predstavljeno v teoretičnem

delu naloge. Ker niso splošno sprejeti med frazeme, smo jih uvrstili med

parafrazo.

52

30.

Izvirnik: In third class, Tom shared a cabin with an elderly sailor. 'Been making

this trip for fifty years – they wouldn’t have the cheek to ask me to pay. Bad luck,

you know,' the man had said cheerfully, then returned his attention to the large

bottle of over-proof rum that kept him occupied. (Stedman, 2012, str. 18)

Prevod: V tretjem razredu si je Tom delil kabino s starejšim mornarjem. »Ţe

petdeset let tako potujem – ne bi si drznili zahtevati, da plačam. Nesreča, veš,« je

ţivahno rekel moţ, potem pa svojo pozornost spet namenil veliki steklenici

močnega ruma, s katerim si je krajšal čas. (Pečnik, 2013, str. 18)

Have the cheek to: be bold or brazen enough to. (Bloomsbury Dictionary of

Idioms)

Drzniti si: izraţa, da kdo stori kaj kljub neprimernosti, neupravičenosti ali

nevarnosti. (SSKJ)

Kontekst: Še preden je Tom spoznal Isabel, je z ladjo potoval iz Byron Baya, kjer

je najprej delal kot svetilničar, v Partageuse, da bi prevzel novo delovno mesto na

Janusu. Na tej poti je tudi prvič srečal Hannah.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila glagol s povratnim osebnim

zaimkom drzniti si, s čimer je razloţila pomen angleškega frazema. Prevod je

ustrezen, ker imata slovenski glagol in angleški frazem enak pomen. Prav tako v

slovenščini ni enakovrednega frazema angleškemu, zato je prevod s parafrazo

najboljša rešitev.

31.

Izvirnik: He looked at his watch. 'Why not grab forty winks while you can?

We’ve got a way to go yet, boy.' (Stedman, 2012, str. 35)

Prevod: Pogledal je na zapestno uro. »Zakaj ne zadremaš, dokler še lahko? Dolga

pot je še pred nami, fant.« (Pečnik, 2013, str. 35)

53

Forty winks: a short sleep or nap. (Bloomsbury Dictionary of Idioms)

Zadremati: priti v stanje med budnostjo in spanjem. (SSKJ)

Kontekst: Ralph je z Blueyjem Toma prvič peljal na Janus.

Komentar: V prevodu je namesto frazema uporabljen glagol zadremati. S tem je

prevajalka spremenila tudi besedno vrsto, ker v razlagi frazema vidimo, da gre za

samostalnik. V kontekstu imata frazem in prevod povsem enak pomen, zato je

prevod ustrezen. Prav tako ni ustreznega frazema v slovenščini, zato je

parafraziranje najboljša izbira.

32.

Izvirnik: 'She…' Tom considered whether to explain. 'She got the wrong end of

the stick about it. Sorry. She’s chucked a wobbly. Once she does that, all you can

do is batten down the hatches and wait for it to pass. Means I'll be making

sandwiches for lunch, I'm afraid.' (Stedman, 2012, str. 88)

Prevod: »Ona …« Tom je razmišljal, ali naj razloţi. »Napak je razumela.

Oprosti. Dobila je histeričen napad. Ko pride do tega, se lahko le pripraviš na

najslabše in čakaš, da mine. Kar pomeni, da bom za kosilo pripravil sendviče.«

(Pečnik, 2013, str. 88)

Get (hold of) the wrong end of the stick: misunderstand an explanation. (Sterling


Napak: izraţa, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo;

narobe, napačno. (SSKJ)

Razumeti: ugotoviti vsebino, smisel. (SSKJ)

Kontekst: Nekaj dni po Isabelinem splavu je na Janus z Blueyjem in Ralphom

prišel še neznanec. Isabel je mislila, da je zdravnik, in je bila jezna na Toma, saj ni

hotela, da bi poklical zdravnika, zato je v jezi odvihrala stran. V resnici pa je

moški prišel popravit klavir. Tom je s tem Isabel, ki je rada igrala na klavir, hotel

54

povrniti nekaj veselja. Po Isabelinem izbruhu jeze ni vedel, kako naj to pojasni

moškim, ne da bi jim povedal tudi za splav.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago pomena, saj je

prevod skoraj povsem enak kot definicija frazema (napak

razumeti/misunderstand). Prevod ima tako enak pomen kot angleški frazem, prav

tako pa v slovenščini ni enakovrednega frazema, ki bi ga lahko uporabili, zato je

prevod ustrezen.

33.

Izvirnik: Sorry. She’s chucked a wobbly. Once she does that, all you can do is

batten down the hatches and wait for it to pass. (Stedman, 2012, str. 88)

Prevod: Oprosti. Dobila je histeričen napad. Ko pride do tega, se lahko le

pripraviš na najslabše in čakaš, da mine. (Pečnik, 2013, str. 88)

Batten down the hatches: prepare for trouble. (The American Heritage Dictionary

of Idioms)

Pripraviti: narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen.

(SSKJ)

Slab: ki prinaša neprijetnosti, teţave. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz istega odlomka kot prejšnji.

Komentar: Tudi v tem primeru je prevajalka frazem prevedla z njegovo

pomensko razlago. Prevod je skoraj enak angleški definiciji frazema (pripraviti se

na najslabše/prepare for trouble), razlika je le v sestavinah najslabše in trouble

(težava), ki pa sta po pomenu tako ali tako zelo podobni. Pomena frazema in

prevoda sta tako enaka, zato je prevod ustrezen. Prav tako v slovenščini ni

frazema z enakim pomenom, s katerim bi lahko nadomestili parafraziranje.

55

34.

Izvirnik: 'Really needs to come into the workshop, but the trip out and back

would do as much harm as good. She’s not perfect, by a long chalk, but she’ll do.'

He pulled the piano stool out. 'Care to give it a burl?' (Stedman, 2012, str. 90)

Prevod: »Res mora v delavnico, vendar bi mu potovanje tja in nazaj ravno toliko

škodilo kot koristilo. Ni popoln, niti približno, vendar bo zadostoval.« Izvlekel je

stol ob klavirju. »Boste poskusili?« (Pečnik, 2013, str. 90)

Not by a long chalk: by no means; not at all. (Oxford Dictionary of English

Idioms)

Pribliţen: ekspr. niti približno ne vem, kaj to pomeni: sploh ne vem. (SSKJ)

Kontekst: Isabel se je vrnila v hišo, ko je zaslišala glasbo in izvedela, da je Tom

poklical uglaševalca klavirja. Isabel se je opravičila za svoj izbruh in počakala, da

je moški končal z delom.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z ekspresivnim izrazom niti približno,

ki sodeč po nekaterih avtorjih sodi med minimalne frazeme. V SSKJ je naveden

samo v zgornjem primeru, kjer je razvidno, da niti približno pomeni sploh. Tako

ima enak pomen kot frazem, zato je prevod ustrezen. Tudi ta frazem nima

enakovrednega frazema v slovenščini, zato je parafraza najboljša prevajalska

izbira.

35.

Izvirnik: 'Really needs to come into the workshop, but the trip out and back

would do as much harm as good. She’s not perfect, by a long chalk, but she’ll do.'

He pulled the piano stool out. 'Care to give it a burl?' (Stedman, 2012, str. 90)

Prevod: »Res mora v delavnico, vendar bi mu potovanje tja in nazaj ravno toliko

škodilo kot koristilo. Ni popoln, niti pribliţno, vendar bo zadostoval.« Izvlekel je

stol ob klavirju. »Boste poskusili?« (Pečnik, 2013, str. 90)

56

Give it a burl: attempt to do something. (The Oxford Dictionary of Idioms)

Poskusiti: izraţa prizadevanje osebka za uresničitev dejanja. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je prav tako iz istega odlomka kot prejšnji.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila glagol poskusiti, s katerim je

razloţila njegov pomen. Prevod je zato ustrezen. V slovenščini prav tako ni

ustreznega frazema.

36.

Izvirnik: 'You’re falling in love with her, aren’t you?' said Isabel, who had been

watching from the doorway. Tom frowned, and she said with a smile, 'It’s

impossible not to.' (Stedman, 2012, str. 112)

Prevod: »Zaljubljaš se vanjo, kajne?« je rekla Isabel, ki je gledala med vrati.

Tom se je namrščil, ona pa je z nasmeškom rekla: »Nemogoče je, da se ne bi.«

(Pečnik, 2013, str. 113)

Fall in love: to begin to feel love for someone. (Webster's New World American

Idioms Handbook)

Zaljubiti se: priti v stanje takega ljubezenskega odnosa do koga, ko čustvo

prevladuje nad razumom. (SSKJ)

Kontekst: Teden dni po tem, ko sta našla Lucy, je Tom na verandi sedel z njo v

naročju in ji pripovedoval o Janusu, Isabel pa ju je opazovala. Tom je še vedno

hotel, da obvestita oblasti, obenem pa ga je skrbelo, da se je na deklico ţe začel

navezovati.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z glagolom in povratnim osebnim

zaimkom zaljubiti se. Slovenski prevod ima enak pomen kot angleški frazem, tako

angleški frazem kot slovenski izraz pa sta ustaljena v svojem jeziku in se

najpogosteje rabita v tem kontekstu, tako da je to najprimernejši način prevoda.

Prevod je zato ustrezen.

57

37.

Izvirnik: Bill took the news about Hugh hard enough, but when he found out

about Alfie, it fair knocked him for six. For a long time he wouldn’t believe it.


Prevod: Billa je ţe novica o Hughu resnično močno prizadela, ko pa je izvedel za

Alfieja, ga je čisto strlo. Dolgo sploh ni hotel verjeti. (Pečnik, 2013, str. 135)

Hit (or knock) someone for six: affect someone very severely; utterly overwhelm

someone. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Streti (ekspr.): povzročiti, da postane kdo zelo ţalosten, brez volje do ţivljenja.

(SSKJ)

Kontekst: Violet je pripovedovala Tomu, kako je smrt obeh njunih sinov, ki sta

umrla le z dnevom razlike, vplivala na Billa. Po vsem trpljenju mu je ponovno

voljo do ţivljenja vlila Lucy.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila glagol streti z ekspresivno

konotacijo. V ekspresivni rabi ima glagol povsem enak pomen kot angleški

frazem, zato je prevod ustrezen. Po pomenu podoben slovenski frazem je zlomiti

komu srce: zelo prizadeti, onesrečiti koga (Frazeološki slovar).

Prevod s frazemom bi se lahko glasil: /…/ ko pa je izvedel za Alfieja, mu je

povsem zlomilo srce.

38.

Izvirnik: Storm blew up and no one saw hide nor hair of them again. Must have

drowned. (Stedman, 2012, str. 140–141)

Prevod: Razbesnela se je nevihta in nihče ju ni več ne slišal ne videl. Gotovo sta

utonila. (Pečnik, 2013, str. 143)

Neither hide nor hair: no trace of something lost or missing. (The American

Heritage Dictionary of Idioms)

58

Ne: ekspr., v zvezi ne — ne: za poudarjeno izključevanje pri vezanju takih

stavčnih členov ali stavkov: nisem ga ne videl ne slišal. (SSKJ)

Videti (ekspr.): priti skupaj s kom; nikoli več se nista videla. (SSKJ)

Slišati: s sluhom zaznavati. (SSKJ)

Kontekst: Ralph je na Lucyjinem krstu pripovedoval Isabel in Tomu, kaj se je

zgodilo Franku in Grace.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z ekspresivno zvezo ne slišal ne videl.

Izraz se v slovenščini pogosto pojavlja, in sicer v obeh različicah, kjer imata

glagola zamenjan vrstni red. SSKJ navaja izraz le kot primer ekspresivne zveze z

veznikoma ne – ne, je pa pomen jasen ţe iz samega izraza. Prevod je ustrezen, ker

ima podoben pomen kot angleški frazem, boljši prevod pa bi bil z ustreznim

slovenskim frazemom, in sicer ne duha ne sluha: brez sledu, neznano kje (Slovar

slovenskih frazemov).

Prevod bi se glasil: Razbesnela se je nevihta in o njiju ni bilo več ne duha ne

sluha.

39.

Izvirnik: 'He’s just saying,' Gwen said, 'well, that it’s odd not to have heard

something sooner, and then to get this out of the blue.' (Stedman, 2012, str. 152)

Prevod: »Pravi le,« je rekla Gwen, »no, da je čudno, da nismo nič slišali ţe prej,

potem pa si kar iznenada dobila to.« (Pečnik, 2013, str. 154)

Izvirnik: 'But I don’t understand, Dad. She must be alive! Why would someone

bother to write a note lying about something like that, completely out of the blue?'


Prevod: »Vendar ne razumem, očka. Gotovo je ţiva! Zakaj bi nekdo napisal

sporočilo in lagal o čem takem kar tako?« (Pečnik, 2013, str. 155)

59

Out of the blue: happening suddenly and unexpectedly. (Cambridge Dictionary of

American Idioms)

Iznenada: nepričakovano, naenkrat. (SSKJ)

Kar tako: izraţa, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena. (SSKJ)

Kontekst: Frazem out of the blue se v romanu pojavi dvakrat. V obeh primerih je

preveden drugače, vendar vedno s parafrazo. Oba primera sledita dogajanju, ko je

Hannah prejela prvo anonimno pismo od Toma, v katerem ji je sporočil, da je

njena hči še ţiva in da je ljubljena. Hannah je od prvega trenutka temu verjela,

njen oče Septimus in sestra Gwen pa sta bila skeptična. V prvem primeru je Gwen

podprla očeta, ki je izrazil svoje dvome, ko mu je hči prvič povedala za pismo; v

drugem primeru pa je oče tolaţil Hannah po pogovoru z Knuckeyjem, ki je prav

tako izrazil mnenje, da pismo ni pristno in da se nekdo le norčuje.

Komentar: Oba prevoda sta ustrezno prevedena glede na kontekst in pomen

angleškega frazema. Pri prvem prevodu je prevajalka nadomestila frazem s

prislovom iznenada, s čimer je obdrţala enak pomen, kot ga ima angleški frazem.

Pri drugem prevodu pa je namesto frazema uporabila neekspresivno besedno

zvezo kar tako, kjer ni poudarek na nenadnosti situacije, ampak na pomanjkanju

vzroka za neko situacijo. Čeprav pomen ni enak kot v izvirniku, v prevodu kljub

temu sodi v kontekst in bistveno ne spremeni sporočila. Ustrezneje bi bilo, če bi

frazem prevedli z enakovrednim slovenskim frazemom kot strela z jasnega

[neba]: popolnoma nepričakovano (Slovar slovenskih frazemov).

Prevoda bi bila: /…/ potem pa si kot strela z jasnega dobila to in Zakaj bi nekdo

kot strela z jasnega napisal sporočilo in lagal o čem takem?

40.

Izvirnik: Really, though, there wasn’t a snowflake’s chance in hell that the baby

was still alive. (Stedman, 2012, str. 156)

Prevod: Vendar pa ni bilo niti najmanjše možnosti, da bi bil otrok še ţiv.

(Pečnik, 2013, str. 158)

60

Not have a (snowball's) chance in hell: not have any possibility. (Cambridge


Možnost: kar se more uresničiti. (SSKJ)

Kontekst: Avtorica opisuje Knuckeyjevo razmišljanje o pismu, ki ga je prejela

Hannah. Napisal je poročilo o dogodku, vendar ni verjel, da je Grace res še ţiva.

Komentar: Frazem v romanu je zelo podobna različica navedenega frazema,

razlikuje se le v sestavini snowflake oz. snowball. Prevajalka je frazem razloţila,

saj je prevod skoraj povsem enak definiciji frazema (ni bilo niti najmanjše

možnosti/not have any possibility), dodana je le beseda najmanjše. Prevod je zato

ustrezen. Preneseni pomen pa bi lahko obdrţali tudi v slovenščini, in sicer s

frazemom niti v sanjah: izraţa močno zanikanje (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se glasil: Vendar pa otrok niti v sanjah ni bil še živ.

41.

Izvirnik: Within two months, things had come to a head. Septimus Potts paced

the drawing room, trying to take in the news. 'Are you out of your mind, girl?'


Prevod: V dveh mesecih so se stvari zaostrile. Septimus Potts je korakal po

dnevni sobi in poskušal sprejeti novico. »Se ti je čisto zmešalo, dekle?« (Pečnik,

2013, str. 162)

Come to a head: to (cause something to) come to a state of climax or crisis when

urgent action is needed. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Zaostriti se (ekspr.): postati hujši, večji. (SSKJ)

Kontekst: Hannah in Septimus sta se prepirala, vse odkar je Septimus izvedel, da

se Hannah videva s Frankom. Po dveh mesecih mu je povedala, da se bosta

poročila, kar je njun spor le še poslabšalo. Zaradi te odločitve sta Septimus in

Hannah povsem prekinila stike.

61

Komentar: Namesto frazema je uporabljen glagol s povratnim osebnim zaimkom

zaostriti se, ki ima ekspresivno konotacijo. V ekspresivni rabi ima podoben

pomen kot angleški frazem, zato je prevod ustrezen. Angleški frazem je čustveno

bolj obarvan in izraţa hujšo in resnejšo situacijo. Slovenska ustreznica bi lahko

bila doseči vrhunec. Čeprav nima ekspresivnega pomena, najustrezneje prenese

pomen angleškega frazema.

Prevod bi se tako glasil: V dveh mesecih so stvari dosegle vrhunec.

42.

Izvirnik: I’m hardly a full bottle on it. Only been married the once and I’m still

getting the hang of it. Why don’t you ask Ralph? (Stedman, 2012, str. 180)

Prevod: Res nisem strokovnjak za to. Poročen sem bil le enkrat, pa se še vedno

privajam. Zakaj ne vprašaš Ralpha. (Pečnik, 2013, str. 182)

Get the hang of (something): to learn, or begin to understand, how to do

(something). (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Privajati se: prihajati v stanje, ko se kaj ne zdi več teţavno. (SSKJ)

Kontekst: Zgornji primer je iz pogovora med Blueyjem in Tomom, kjer je Bluey

slednjega prosil za nasvet o zakonu in očetovstvu.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z glagolom s povratnim osebnim

zaimkom privajati se. Prevod je ustrezen, ker ima podoben pomen kot angleški

frazem. V slovenščini ni ustreznega frazema z enakim pomenom, zato je

parafraziranje najboljša izbira.

43.

Izvirnik: 'Ma says I’m too young and I don’t know my own mind.' (Stedman,

2012, str. 181)

Prevod: »Mama pravi, da sem premlad in ne vem, kaj bi rad.« (Pečnik, 2013, str.

183)

62

Know one's own mind: be certain about what one wants; be decisive. (The

American Heritage Dictionary of Idioms)

Vedeti: imeti v zavesti bistvene značilnosti česa na osnovi lastnih izkušenj.

(SSKJ)

Rad: navadno v zvezi z bi: izraţa voljo, ţeljo osebka, kot jo določa sobesedilo.

(SSKJ)

Kontekst: Tudi ta primer je iz istega pogovora med Tomom in Blueyjem.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago, saj je prevod skoraj

povsem enak kot definicija frazema (vem, kaj bi rad/be certain about what one

wants). V romanu je frazem sicer uporabljen v nikalni obliki. Pomen izvirnika in

prevoda je enak, zato je prevod ustrezen. Prav tako v slovenščini ni podobnega

frazema, ki bi ga lahko v tem primeru uporabili.

44.

Izvirnik: Sometimes, you’re the one who strikes it lucky. Sometimes, it’s the

other poor bastard who’s left with the short straw, and you just have to shut up

and get on with it. (Stedman, 2012, str. 182)

Prevod: Včasih si ti tisti, ki ima srečo. Včasih drugi reveţ potegne kratko, ti pa

moraš le utihniti in iti dalje. (Pečnik, 2013, str. 184)

Strike (it) lucky: have good luck in a particular way. (Sterling Dictionary of

Idioms)

Sreča (ekspr.): naključje, okoliščine, ki vplivajo na ugoden izid, potek česa.

(SSKJ)

Kontekst: Zgornji primer je iz ţe prej omenjenega odlomka o Tomovem

razmišljanju, ali naj pove resnico o Lucy ali ne.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago, saj je prevod

skrajšana različica definicije frazema (imeti srečo/have good luck). Prevod je

63

ustrezen, ker ima enak pomen kot angleški frazem. Po pomenu najbolj podoben

frazem v slovenščini je sreča se nasmehne komu: doţiveti uspeh, navadno brez

svojih zaslug (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod s tem frazemom bi se glasil: Včasih si ti tisti, ki se mu nasmehne sreča.

45.

Izvirnik: Tom stood up. 'Stop it! Stop it right there, Isabel! You’re carrying on

like a two-bob watch over Hannah Roennfeldt to change the subject because you

know I’m right. Makes no odds whether I’d seen her before or not.' (Stedman,

2012, str. 209)

Prevod: Tom je vstal. »Nehaj! Nehaj kar takoj, Isabel! Ne prenehaš z

neumnostmi o Hannah Roennfeldt, da bi spremenila temo, ker veš, da imam prav.

Ni pomembno, ali sem jo ţe kdaj videl ali ne.« (Pečnik, 2013, str. 212)

It makes no odds: it does not matter. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Pomemben: ki je sam po sebi ali v odnosu do drugega tak, da ga je treba

upoštevati, nanj misliti. (SSKJ)

Kontekst: Zgornji primer je iz prepira med Tomom in Isabel, v katerem je Tom

hotel povedati resnico, Isabel pa ne. V jezi ga je Isabel obtoţila, da je s Hannah

imel skrivno romanco, ko sta se spoznala na ladji, kar je on zanikal.

Komentar: Tudi v tem primeru je prevajalka frazem prevedla z njegovo razlago,

saj je prevod povsem enak kot definicija frazema (ni pomembno/it does not

matter). Prevod je ustrezen, saj se v pomenu povsem ujema s frazemom. Prav tako

v slovenščini nimamo frazema, ki bi se ujemal s frazemom v izvirniku, zato je ta

rešitev najprimernejša.

64

46.

Izvirnik: Isabel flashed him a look at the mention of police.

'It won’t come to that,' said Bluey. 'She’ll be right as rain, Mrs S, you wait and

see.' (Stedman, 2012, str. 211)

Prevod: Isabel ga je ob omembi policije pomenljivo pogledala.

»Do tega ne bo prišlo,« je rekel Bluey. »Vse bo v redu z njo, gospa S, kar

počakajte, pa boste videli.« (Pečnik, 2013, str. 214)

(As) right as rain: in good health or condition. (Oxford Idioms Dictionary for


Red: v zvezi v redu: ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti. (SSKJ)

Kontekst: Na dan prepira je Lucy izginila iz hiše Graysmarkovih, ker je sledila

mački. Vsi so jo iskali, in ko je niso takoj našli, je Tom rekel, da če je v roku ene

ure ne najdejo, bodo morali na policijo.

Komentar: Prevajalka je frazem ponovno prevedla z njegovo razlago, tako da je

prevod pomensko podoben slovarski definiciji frazema (v redu/in good health or

condition). Prevod se ujema s pomenom frazema, prav tako pa v slovenščini ni

enakovrednega frazema, ki bi ga lahko uporabili namesto parafraze, zato je prevod

ustrezen.

47.

Izvirnik: Hannah’s heart sank. It would be the same as before. Still, she took to

staying up late into the night, watching the letterbox, waiting for a sign. (Stedman,

2012, str. 219)

Prevod: Hannah je prevzela žalost. Isto bo kot prej. Kljub temu je bedela pozno v

noč, opazovala poštni nabiralnik in čakala na znamenje. (Pečnik, 2013, str. 222)

Your heart sinks: you become discouraged or disappointed. (Cambridge


65

Prevzeti: izraţa nastop stanja, kot ga določa samostalnik: dvom, groza, strah,

žalost prevzame koga. (SSKJ)

Kontekst: Hannah je prejela še drugo pismo o Grace in tokrat je bila priloţena

tudi njena ropotuljica. Hannah je ponovno bila prepričana, da je to dokaz, da je

ţiva, Knuckey pa temu ni verjel. Po prerekanju s Septimusom je Knuckey pristal,

da bodo stvar raziskali. Hannah je zato skrbelo, da na koncu spet ne bo izvedela

ničesar.

Komentar: Prevajalka je frazem ponovno prevedla z njegovo razlago, saj je

prevod podoben slovarski definiciji frazema (prevzeti žalost/become discouraged

or disappointed). Prevod je ustrezen, ker se v pomenu ujema z angleškim

frazemom. V slovenščini pa poznamo več ustreznih frazemov, in sicer imeti cmok

v grlu: nelagoden občutek, ko se komu zaradi vznemirjenja, strahu ustavi beseda;

nelagoden občutek sploh, navadno v stresnem poloţaju (Slovar slovenskih

frazemov), srce se trga komu; srce se para komu: kdo je zelo prizadet, ţalosten;

kdo sočustvuje s kom; kdo zelo trpi (Frazeološki slovar) in srce krvavi komu; srce

koga krvavi: kdo je zelo ţalosten, prizadet; kdo trpi (Frazeološki slovar). S

slednjima bi tudi v prevodu obdrţali sestavino srce.

Prevod bi se lahko glasil: Hannah je imela cmok v grlu; Hannah se je

paralo/trgalo srce ali Hannah je krvavelo srce.

48.

Izvirnik: 'No wonder Kitty Kelly sent you packing. Not an ounce of ambition.

Not an ounce of common sense.' (Stedman, 2012, str. 221)

Prevod: »Nič čudnega, da te je Kitty Kelly odslovila. Brez trohice ambicije. Brez

trohice zdravega razuma.« (Pečnik, 2013, str. 224)

Send packing: dismiss; send away. (Bloomsbury Dictionary of Idioms)

Odsloviti: z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca;

grobo ga je odslovila / odslovila je ţe več snubcev: zavrnila. (SSKJ)

66

Kontekst: Blueyjeva mama je pritiskala na svojega sina, naj prijavi Toma in

Isabel, potem ko je na letaku prepoznal Lucyjino ropotuljico, saj je Septimus za

informacije razpisal visoko denarno nagrado. Bluey pa se je temu upiral, ker je bil

Tom njegov prijatelj, zato ga je mama kritizirala. Kitty Kelly je bila dekle, s

katero se je Bluey pred časom videval.

Komentar: Frazem je preveden z glagolom odsloviti, s katerim je razloţen pomen

angleškega frazema. Prevod je zato ustrezen, saj se pomena povsem ujemata. Še

bolje pa bi bilo, če bi v prevodu uporabili slovenski frazem z enakim pomenom, in

sicer dati koga na čevelj: nagnati, odsloviti koga (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se glasil: Nič čudnega, da te je Kitty Kelly dala na čevelj.

49.

Izvirnik: She added, 'Kitty Kelly’s not going to look down her nose at a man

with that much money, is she? Now brush your hair. And put that wretched

cigarette out.' (Stedman, 2012, str. 221)

Prevod: Dodala je še: »Kitty Kelly ne bo zviška gledala moškega s toliko denarja,

kajne? Počeši se. In ugasni ţe to preklemansko cigareto.« (Pečnik, 2013, str. 224)

Look down your nose at sb/sth: to consider someone or something as not

important or of value. (Cambridge Dictionary of American Idioms)

Zviška: izraţa vzvišenost, zaničevanje: na vse gleda zviška. (SSKJ)

Kontekst: Primer je iz istega pogovora med Blueyjem in njegovo mamo kot

prejšnji primer.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen neekspresivni izraz gledati zviška.

Prevod je ustrezen, ker ima enak pomen kot angleški frazem, v slovenščini pa

prav tako ni ustreznega frazema. Uporabljen izraz je v slovenščini ustaljen v tej

rabi, zato je tudi najprimernejši.

67

50.

Izvirnik: 'You made your choice! You don’t give a tinker’s damn about Lucy, or

me. So don’t …' she searched for words, 'don’t expect me to care what the bloody

hell happens to you from now on.' (Stedman, 2012, str. 226)

Prevod: »Ti si svoje ţe izbral! Čisto vseeno ti je za Lucy ali zame. Zato ne …«

iskala je besede, »ne pričakuj, da mi bo mar, kaj hudiča se bo zgodilo s tabo.«

(Pečnik, 2013, str. 229)

Not give a tinker's damn (about sb/sth): to not be interested in someone or

something. (Cambridge Dictionary of American Idioms)

Vseeno: izraţa, da kaj koga ne vznemirja, ne prizadeva. (SSKJ)

Kontekst: Potem ko je policija prišla na Janus zaslišat in aretirat Toma, sta Tom

in Isabel imela nekaj trenutkov, da sta se lahko pogovorila na samem. Isabel je

izvedela, da je Tom poslal Hannah obe pismi, in je bila besna nanj.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen prislov vseeno. Prevod je ustrezen,

ker ima enak pomen kot angleški frazem. Lahko pa bi ga prevedli z izrazom komu

dol visi za koga/kaj: koga kaj čisto nič ne zanima, komu je vseeno za kaj

(Frazeološki slovar), ki je tako kot angleški frazem v niţji pogovorni obliki. Tako

bi obdrţali ton pogovora v izvirniku in močno čustveno obarvanost, saj se v

frazemu tudi pokaţe Isabelina jeza.

Prevod bi se glasil: Dol ti visi za Lucy ali zame.

51.

Izvirnik: Every policeman this side of Perth knew how Kenneth Spragg loved to

throw his weight around. (Stedman, 2012, str. 235)

Prevod: Vsak policist na tej strani Pertha je vedel, kako rad je Kenneth Spragg

ukazoval. (Pečnik, 2013, str. 237)

68

Izvirnik: That Hannah Roennfeldt’s been daft as a brush for years now. And as

for old man Potts: thinks he can throw his weight around because of his dough.


Prevod: Ta Hannah Roennfeldt je ţe leta čisto prismojena. Stari Potts pa misli, da

lahko zaradi denarja vsem ukazuje. (Pečnik, 2013, str. 244–245)

Throw your weight about/around: use your position of authority or power in an

aggressive way in order to get what you want. (Oxford Idioms Dictionary for


Ukazovati: izraţati voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje. (SSKJ)

Kontekst: V prvem primeru je Spragg prvič prišel na postajo in takoj hotel

vzpostaviti svojo avtoriteto. Prepričan je bil, da je Tom kriv, zato ga je hotel

odpeljati v Albany, kjer pa bi se mu slabše godilo. Drugi primer je iz prej

omenjenega pogovora med Violet in Billom o Hannah in Septimusu ter obtoţbah

proti Isabel in Tomu.

Komentar: Angleški frazem se v romanu pojavi dvakrat in obakrat je preveden

enako. Namesto frazema je prevajalka uporabila glagol ukazovati, s katerim je

povzela razlago frazema. Prevoda sta ustrezna, saj se njun pomen ujema s

pomenom frazema.

52.

Izvirnik: Every policeman this side of Perth knew how Kenneth Spragg loved to

throw his weight around. Still had a chip on his shoulder about not enlisting, and

tried to make up for it by carrying on like a sergeant bloody major. (Stedman,

2012, str. 235)

Prevod: Vsak policist na tej strani Pertha je vedel, kako rad je Kenneth Spragg

ukazoval. Še vedno ga je žrlo, ker se ni pridruţil vojakom, kar je poskušal

nadoknaditi s tem, da se je obnašal kot klinčev major. (Pečnik, 2013, str. 237)

69

Chip on one's shoulder: feelings of imagined inferiority or grievance often

leading to aggressive or antisocial behaviour. (Bloomsbury Dictionary of Idioms)

Žreti (ekspr.): vznemirjati, mučiti. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz istega odlomka kot prejšnji primer, kjer je Spragg prvič

prišel na postajo.

Komentar: V prevodu je namesto frazema uporabljen glagol žreti, ki ima

ekspresivno konotacijo. Prevod je ustrezen, ker ima uporabljen glagol v

ekspresivni rabi podoben pomen kot angleški frazem. V slovenščini ni ustreznega

frazema, zato je prevod s parafrazo najboljša izbira.

53.

Izvirnik: 'His story! I’m telling you, she’s not all butter wouldn’t melt. Let me at

him on my own and we’ll soon find out how that Roennfeldt chap really died …'


Prevod: »Njegovo zgodbo! Pravim vam, da tudi ona ni čisto nedolžna. Pustite me

samega z njim, pa bomo kmalu ugotovili, kako je tisti Roennfeldt resnično umrl

…« (Pečnik, 2013, str. 239)

Butter wouldn't melt in his/her mouth: referring dismissively to someone who

appears gentle or innocent while typically being the opposite (i.e. capable of doing

unpleasant things). (Body Idioms and More for Learners of English)

Nedolžen: ki nima krivde, ni kriv. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz ţe prej omenjenega pogovora med Knuckeyjem in

Spraggom. Knuckey je zagovarjal Isabel in pravil, kako dobro dekle je ter da

njeno nedolţnost podpira tudi Tomova zgodba. Spragg pa ga je prepričeval, da je

tudi Isabel kriva.


pomensko podoben definiciji frazema (ni čisto nedolžna/appears innocent while

70

typically being the opposite). Prevod je ustrezen, ker je njegov pomen podoben

pomenu angleškega frazema, ki pa v romanu sicer ni naveden v celoti. Frazem bi

lahko v prevodu obdrţali tudi s tremi moţnimi frazemi, in sicer ne imeti čistih

rok: biti kriv (Slovar slovenskih frazemov), imeti čisto vest: ne biti kriv česa, ne

storiti nič slabega (Slovar slovenskih frazemov) in imeti maslo na glavi: ne biti

nedolţen, napraviti prekrške, prestopke (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se glasil: Pravim vam, da tudi ona nima čistih rok; Pravim vam, da tudi

ona nima čiste vesti; oz. Pravim vam, da ima tudi ona maslo na glavi.

54.

Izvirnik: Could be Jack the Ripper, for all I can tell. If he's guilty, he's for the

high jump. But locking up his wife for the hell of it's not going to help anyone, so

just hold your horses. (Stedman, 2012, str. 237)

Prevod: Zaradi mene bi lahko bil tudi Jack Razparač. Če je kriv, je v godlji. A če

bomo zaprli njegovo ţeno kar tako, to ne bo nikomur pomagalo, zato kar lepo

zaustavite konje. (Pečnik, 2013, str. 239)

For the hell of it: for no particular reason; just for fun. (The Wordsworth


Kar tako: izraţa, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena. (SSKJ)

Kontekst: Zgornji primer je iz istega pogovora med Spraggom in Knuckeyjem

kot prejšnji primer.

Komentar: Namesto frazema je v prevodu bila uporabljena besedna zveza kar

tako, ki ima enak pomen kot angleški frazem. Prevod je zato ustrezen. Prevedli bi

lahko tudi s frazemom za prazen nič: brez razloga; po nepotrebnem (Frazeološki

slovar).

Prevod bi se glasil: A če bomo zaprli njegovo ženo za prazen nič, /…/.

71

55.

Izvirnik: I can’t make head or tail of it. I’m going to the station first thing in the

morning to get a straight story. (Stedman, 2012, str. 242)

Prevod: Tega res ne razumem. Jutri zjutraj bom šel na postajo, da mi povedo

celotno zgodbo. (Pečnik, 2013, str. 244)

Can’t make head or tail of it: if you can't make head or tail of something, you

can't understand it at all. (English Idioms)


Kontekst: Po Tomovi aretaciji sta Bill in Violet odpeljala Isabel k sebi domov.

Na policijski postaji sta izvedela le nekaj podatkov o tem, kar se je zgodilo, Isabel

pa ni hotela z nikomer spregovoriti, zato sta bila povsem zmedena.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila njegovo razlago, saj je

prevod enak kot definicija frazema (ne razumem/can't understand it at all).

Pomena sta enaka, zato je prevod ustrezen. V slovenščini pa obstaja frazem s

podobnim pomenom in obliko, in sicer brez repa in glave: brez logične povezave,

brez smisla (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se tako glasil: To je brez repa in glave.

56.

Izvirnik: That Hannah Roennfeldt’s been daft as a brush for years now. And as

for old man Potts: thinks he can throw his weight around because of his dough.


Prevod: Ta Hannah Roennfeldt je ţe leta čisto prismojena. Stari Potts pa misli,

da lahko zaradi denarja vsem ukazuje. (Pečnik, 2013, str. 244–245)

Daft as a brush: very stupid; bereft of intelligence. (Bloomsbury Dictionary of

Idioms)

72

Prismojen (ekspr.): nespameten, neumen. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz istega pogovora med Violet in Billom kot v prejšnjem

primeru. Bill je bil prepričan, da sta Isabel in Tom nedolţna in da sta ju Hannah in

Septimus po krivem obtoţila.

Komentar: Prevajalka je v prevodu namesto frazema uporabila pridevnik

prismojen, ki ima ekspresivno konotacijo. Pridevnik ima povsem enak pomen kot

angleški frazem, zato je prevod ustrezen. Najustreznejši slovenski frazem s

povsem enakim pomenom je neumen kot noč: zelo neumen (Slovar slovenskih

frazemov), ki ima še sopomenke neumen kakor konj, neumen kot tele, neumen kot

bik in neumen kot krava (Slovar slovenskih frazemov). Frazema s podobnim

pomenom sta prav tako [malo] čez les: čudaški, neumen (Slovar slovenskih

frazemov) in imeti kurje možgane/imeti kurjo pamet: biti omejen, neumen (Slovar

slovenskih frazemov). Glede na to, da je v slovenščini veliko frazemov z enakim

pomenom, bi bilo ustrezneje, če bi v prevodu uporabili enega izmed njih.

Prevod bi se lahko glasil: Ta Hannah Roennfeldt je že leta neumna kot noč; Ta

Hannah Roennfeldt je že leta malo čez les ali Ta Hannah Roennfeldt ima že leta

kurjo pamet.

57.

Izvirnik: Got carried away with a meat cleaver and did in his brother from the

next-door farm because they didn’t see eye-to-eye over their mother’s will.


Prevod: Zaneslo ga je in z mesarsko sekiro se je lotil brata s sosednje kmetije, ker

se nista strinjala glede materine oporoke. (Pečnik, 2013, str. 261)

See eye to eye: to agree with someone. (Cambridge Dictionary of American

Idioms)

Strinjati se: imeti enako mnenje o čem, stališče do česa. (SSKJ)

73

Kontekst: Policist Harry Garstone je bil navdušen, da je dobil Tomov primer, ker

je ţelel biti zadolţen za pravega zločinca. Bil je jezen, ker ni bil prisoten ob

prijetju moškega, ki je umoril svojega brata.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila njegovo razlago, saj je

prevod povsem enak definiciji frazema (strinjala/to agree with someone). V

romanu je uporabljena nikalna oblika, ki ne spremeni samega frazema. Prevod je

ustrezen, ker se ujema s pomenom angleškega frazema. Frazem bi bilo mogoče

obdrţati tudi v prevodu, saj v slovenščini obstaja enakovreden frazem, in sicer biti

[s kom] na isti valovni dolžini: biti enakega mnenja, istih misli (Slovar slovenskih

frazemov), zato bi bilo z njim smiselno frazem v izvirniku prenesti tudi v

slovenščino.

Prevod bi se tako lahko glasil: /…/ ker nista bila na isti valovni dolžini glede

materine oporoke.

58.

Izvirnik: 'Well, they’ve certainly spread the net wide enough. WA Criminal

Code, Commonwealth Public Service Act, WA Coroners Act, Commonwealth

Crimes Act. A real dog’s breakfast of State and Commonwealth charges.'


Prevod: »No, mreţo so vrgli res široko. Kazenski zakonik WA, Zakon o javni

sluţbi Commonwealtha, Zakon o mrliških oglednikih WA, Kazenski zakonik

Commonwealtha. Prava zmešnjava obtoţb drţave in Commonwealtha.« (Pečnik,

2013, str. 264–265)

A dog's breakfast/dinner: an untidy mess. (The Wordsworth Dictionary of

Idioms)

Zmešnjava (ekspr.): velika količina neurejenih predmetov, stvari. (SSKJ)

Kontekst: Tomu je njegov odvetnik razlagal vse obtoţbe proti njemu in mu

povedal, da je veliko število različnih obtoţb dobra novica, saj očitno niso vedeli,

česa ga bodo sploh lahko obsodili.

74

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla s samostalnikom zmešnjava, ki ima

ekspresivno konotacijo in je obenem tudi razlaga samega frazema, saj je ta enak

slovarski definiciji. Prevod je zato ustrezen, saj ima enak pomen kot angleški

frazem. V slovenskem jeziku pa obstaja tudi frazem z enakim pomenom, in sicer

sračje gnezdo: kar je neurejeno, neorganizirano (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se glasil: Obtožbe države in Commonwealtha so pravo sračje gnezdo.

59.

Izvirnik: And if that liar stops the real culprit getting what’s coming to them, then

that’s perverting the course of justice, and that’s another seven years. Do you get

my drift? (Stedman, 2012, str. 263)

Prevod: Če laţnivec prepreči, da se pravi storilec izogne zasluţeni kazni, potem

je to izkrivljanje toka pravice, kar je še dodatnih sedem let. Me razumete?

(Pečnik, 2013, str. 266)

Get the drift/get someone's drift: to understand in a general way what someone is

telling you. (Cambridge Dictionary of American Idioms)


Kontekst: Tomu je njegov odvetnik razlagal o posledicah, če bo obsojen.

Prepričati ga je hotel, da prizna, da je pri vsem sodelovala tudi Isabel, da bi on

dobil blaţjo kazen.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago, saj je prevod enak

slovarski definiciji angleškega frazema (razumeti/to understand). Zaradi enakega

pomena je prevod ustrezen. V slovenščini ni enakovrednega frazema, zato je

prevod s parafrazo najboljša rešitev.

60.

Izvirnik: He twirled the crimson tape from the brief around his finger. 'She must

really hate your guts.' As he unwound it, he said slowly, 'Now, she could hate

your guts because you made her lie about keeping a baby. Or even because you

75

killed a man. But I reckon it’s more likely she hates your guts because you gave

the game away.' (Stedman, 2012, str. 264)

Prevod: Rdeči trak spisa je navijal okoli prsta. »Res vas mora sovražiti.« Ko ga je

odvil, je počasi rekel: »Morda vas sovraži, ker ste jo prisilili, da je lagala glede

otroka. Ali pa zato, ker ste ubili človeka. Vendar menim, da vas najverjetneje

sovraži zato, ker ste vse skupaj izdali.« (Pečnik, 2013, str. 267)

Hate sb's guts: to dislike someone very much. (Cambridge Dictionary of

American Idioms)

Sovražiti: čutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno zdruţen z ţeljo

škodovati mu. (SSKJ)

Kontekst: Toma je njegov odvetnik opozoril, da Spragg hoče, da je Tom obsojen,

ter da je še posebej vesel, ker Isabel noče potrditi Tomove zgodbe, da sta Franka

našla ţe mrtvega.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen glagol sovražiti. Prevod je ustrezen,

saj je prevod razlaga samega frazema. Pomen angleškega frazema je prav tako

jasen, tudi če se nekdo prvič sreča z njim, saj ima pomen hate/sovražiti ţe v

samem izrazu.

61.

Izvirnik: He twirled the crimson tape from the brief around his finger. 'She must

really hate your guts.' As he unwound it, he said slowly, 'Now, she could hate

your guts because you made her lie about keeping a baby. Or even because you

killed a man. But I reckon it’s more likely she hates your guts because you gave

the game away.' (Stedman, 2012, str. 264)

Prevod: Rdeči trak spisa je navijal okoli prsta. »Res vas mora sovraţiti.« Ko ga je

odvil, je počasi rekel: »Morda vas sovraţi, ker ste jo prisilili, da je lagala glede

otroka. Ali pa zato, ker ste ubili človeka. Vendar menim, da vas najverjetneje

sovraţi zato, ker ste vse skupaj izdali.« (Pečnik, 2013, str. 267)

76

Give the game away: if you give the game away, you reveal a secret or a plan,

often unintentionally. (English Idioms)

Izdati: sporočiti nasprotniku, sovraţniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z

namenom škodovati komu. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz istega odlomka kot prejšnji.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen glagol izdati, ki ima podoben pomen

kot angleški frazem. Prevod je zato ustrezen. Enakovreden frazem pa obstaja tudi

v slovenščini, in sicer stegniti/iztegniti jezik: reči, povedati kaj; izdati kaj

(Frazeološki slovar). Zato bi bilo bolje, če bi frazem obdrţali tudi v prevodu.

Prevod bi se lahko glasil: /…/ sovraži zato, ker ste stegnili jezik.

62.

Izvirnik: 'Trouble is, there might be a lot more coming to you than you’ve

bargained for,' Fitzgerald said as he put the papers back in his

briefcase. (Stedman, 2012, str. 264)

Prevod: »Teţava je v tem, da vas bo morda doletelo veliko več, kot ste

pričakovali,« je rekel Fitzgerald, ko je dokumente vloţil nazaj v svojo aktovko.

(Pečnik, 2013, str. 267)

More than sb/sth bargained for: something in addition to what was expected.

(Cambridge Dictionary of American Idioms)

Pričakovati: ţiveti, računajoč, da se bo kaj zgodilo. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je nadaljevanje pogovora iz prejšnjega primera. Odvetnik je

opozarjal Toma, da je njegova kazen odvisna od Isabel. Ker ni podala izjave, nista

mogla vedeti, česa ga bo obtoţila.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago, saj je prevod skoraj

povsem enak kot njegova slovarska definicija (več, kot ste pričakovali/something

in addition to what was expected). Prevod je torej ustrezen, ker ima enak pomen

77

kot frazem. V slovenščini ni enakovrednega frazema, zato je ustrezen prevod s

parafrazo.

63.

Izvirnik: 'Mrs Fripp, take little Grace out to sit with you while I have a word to

her mother, would you?' (Stedman, 2012, str. 266)

Prevod: »Gospa Fripp, odpeljite malo Grace ven, da bo z vami, medtem ko se

bom sam pogovoril z njeno materjo, prosim.« (Pečnik, 2013, str. 269)

Izvirnik: 'I wonder if – do you think I could have a word with Mrs Sherbourne?'


Prevod: »Zanima me, ali – mislite, da bi lahko govoril z gospo Sherbourne?«

(Pečnik, 2013, str. 274)

Izvirnik: 'It’s – Hannah Roennfeldt, sir.'

The sergeant sat up. 'Oh.' He closed a file on his desk and rubbed his chin. 'I

suppose I’d better have a word.' (Stedman, 2012, str. 309)

Prevod: »Prišla je – Hannah Roennfeldt, gospod.«

Višji policist se je zravnal. »O.« Zaprl je mapo na mizi in se podrgnil po bradi.

»Verjetno je bolje, da se pogovorim z njo.« (Pečnik, 2013, str. 315)

Have a word with: speak with, discuss with. (The American Heritage Dictionary

of Idioms)

Pogovoriti se, govoriti: izmenjati mnenja, misli z govorjenjem. (SSKJ)

Kontekst: V prvem primeru je Hannah peljala Grace na pregled k zdravniku, ker

se ta nikakor ni mogla privaditi na ţivljenje s Hannah. V drugem primeru je Bluey

obiskal Isabel na domu njenih staršev, da bi ji prenesel Tomovo sporočilo. Za

pogovor z Isabel je prosil njeno mamo. V tretjem primeru pa je Hannah prišla, da

bi se pogovorila s Knuckeyjem, ker je ţelela videti Toma.

78

Komentar: Frazem have a word se v romanu pojavi trikrat in v vseh primerih je

preveden s parafrazo ter na isti način. Prevajalka je namesto frazema uporabila

glagol pogovoriti se oz. govoriti, ki se povsem ujema s slovarsko definicijo

frazema (speak with, discuss with). Prevod je zato ustrezen.

64.

Izvirnik: 'Use your loaf, boy. You’ve done your bit, now just keep out of it!'


Prevod: »Razmisli vendar, fant. Naredil si svoje, zdaj pa se ne vmešavaj!«

(Pečnik, 2013, str. 271)

Use one's loaf: use one's intelligence; think effectively. (Sterling Dictionary of

Idioms)

Razmisliti: usmeriti dejavnost v zavesti v kaj, da bi se spoznala primernost,

posledice česa. (SSKJ)

Kontekst: Zgornji primer je odlomek iz prepira med Blueyjem in njegovo mamo,

ko se je Bluey odpravljal na obisk k Tomu v pripor, čemur je mama nasprotovala.

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila glagol razmisliti, ki ima

podoben pomen kot angleški frazem. Prevod je zato ustrezen in hkrati najboljša

rešitev.

65.

Izvirnik: Well the war’s long over. God knows we saw plenty of you get back

and go right off the rails. The way you survived over there isn’t the way to

survive in a civilized country and you won’t get away with it. (Stedman, 2012, str.

295)

Prevod: No, vojne je ţe davno konec. Sam bog ve, da smo videli dovolj vaših,

kako so se vrnili in takoj ponoreli. Način preţivetja tam ni način preţivetja v

civilizirani drţavi in kazni se ne boste izmuznili. (Pečnik, 2013, str. 300)

79

Go off the rails: if someone goes off the rails, they go out of control and begin to

behave in a manner that is unacceptable to society. (English Idioms)

Ponoreti (ekspr.): postati nespameten, nerazsoden. (SSKJ)

Kontekst: Spragg je zasliševal Toma, ki je ostal miren, kar je Spragga še bolj

razjezilo, zato mu je očital dejstvo, da je bil v vojni, in to, kar se je dogajalo po

njej.

Komentar: V prevodu je namesto frazema uporabljen glagol ponoreti z

ekspresivno konotacijo. Prevod je ustrezen, ker ima podoben pomen kot angleški

frazem. Primeren slovenski frazem s podobnim pomenom je film se je strgal

komu: izgubil je logično presojo, rdečo nit, razsodnost; podivjal je (Slovar

slovenskih frazemov).

Prevod s frazemom bi se glasil: /…/ kako so se vrnili in se jim je takoj strgal film.

66.

Izvirnik: 'This has got bugger all to do with the war.'

'Someone’s got to take a stand for common decency, and I’m the one who’s

going to do it here.' (Stedman, 2012, str. 295)

Prevod: »To ima prav malo opraviti z vojno.«

»Nekdo se mora postaviti za najosnovnejšo spodobnost in jaz sem tisti, ki bo to

naredil tukaj.« (Pečnik, 2013, str. 300)

Take a stand: if you take a stand, you adopt a firm position on an issue and

publicly declare whether or not you support it. (English Idioms)

Postaviti se (ekspr.) v zvezi z za: poskusiti doseči za koga kaj pozitivnega,

ugodnega. (SSKJ)

Kontekst: V tem primeru gre za nadaljevanje pogovora med Tomom in

Spraggom iz prejšnjega primera.

80

Komentar: Prevajalka je namesto frazema uporabila ekspresivno besedno zvezo

postaviti se za, ki sodeč po nekaterih avtorjih sodi med minimalne frazeme.

Prevod je ustrezen, saj ima podoben pomen kot angleški frazem, v slovenščini pa

ustreznega frazema ni. Edina razlika v razlagah pomena je, da je v slovenski

definiciji dodano, da gre za pozitivno stvar, medtem ko v angleški to ni

opredeljeno.

67.

Izvirnik: The policeman, who still remembered getting the cane from Bill

Graysmark for cheating on a maths test, made a show of opening wardrobes and

peering under beds, though he did so with a trace of nerves, as though it wasn’t

impossible that the headmaster might still give him six of the best. (Stedman,

2012, str. 317)

Prevod: Policist, ki se je še vedno spomnil, kako ga je Bill Graysmark s palico

kaznoval zaradi goljufanja pri matematičnem testu, je naredil pravo predstavo iz

odpiranja omar in gledanja pod postelje, četudi je bil pri tem rahlo ţivčen, kot bi

ga ravnatelj še vedno lahko našeškal. (Pečnik, 2013, str. 323)

Six of the best: a caning as a punishment, traditionally with six strokes of the

cane. (The Oxford Dictionary of Idioms)

Našeškati (ekspr.): natepsti, pretepsti. (SSKJ)

Kontekst: Lucy je pobegnila iz Hannahine hiše, ker je ţelela najti Toma in Isabel.

Garstone pa je sumil, da jo je ugrabila Isabel, zato je preiskal celo hišo

Graysmarkovih. Bill je bil njegov nekdanji ravnatelj.

Komentar: Namesto frazema je v prevodu uporabljen glagol našeškati, ki ima

ekspresivno konotacijo. Prevod je ustrezen, saj ima podoben pomen kot angleški

frazem. V slovenščini pa imamo frazem z zelo podobnim pomenom, in sicer

palica/šiba poje: kdo je tepen s palico/šibo (Frazeološki slovar). Ustreznejša

rešitev bi torej bila, če bi tega uporabili v prevodu in s tem obdrţali frazem.

Prevod bi se glasil: /…/ kot da bi spet lahko zapela palica.

81

68.

Izvirnik: Hannah watched, stricken: humiliated, and despairing at the magnetic

pull Isabel exerted on Grace. For the first time, the enormity of the theft came

home to her. (Stedman, 2012, str. 290–291)

Prevod: Hannah je osupla opazovala: poniţana in obupana ob neustavljivo

privlačni moči, ki jo je Isabel imela nad Grace. Prvič se je zavedela razseţnosti

kraje. (Pečnik, 2013, str. 295)

Come home (to sb): to become completely clear to someone. (Cambridge


Zavedeti se: na osnovi kritične presoje vključiti, sprejeti v zavest vedenje o čem.

(SSKJ)

Kontekst: Hannah in Gwen sta prvič po vrnitvi Grace srečali Isabel in Violet v

trgovini z blagom. Deklica je takoj stekla k Isabel, jo objela, klicala mama in

jokala, kar je Hannah močno prizadelo.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen glagol s povratnim osebnim zaimkom

zavedati se. Prevod je ustrezen, saj ima enak pomen kot angleški frazem. V

slovenščini ni enakovrednega frazema, zato je to najboljša rešitev.

69.

Izvirnik: 'Spread the word,' he said as he met Garstone at the end of the road.

'We’re calling it off for tonight. Get everyone to the station at first light, and we’ll

start again.' (Stedman, 2012, str. 322)

Prevod: »Povejte naprej,« je rekel, ko je na koncu ulice srečal Garstona. »Za

nocoj bomo zaključili. Naj ob zori vsi pridejo na postajo, pa bomo znova začeli.«

(Pečnik, 2013, str. 328)

Spread the word: to tell others about something. (Cambridge Dictionary of

American Idioms)

82

Povedati: narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznani z govorjenjem. (SSKJ)

Naprej: izraţa nadaljevanje prejšnjega dogajanja. (SSKJ)

Kontekst: Po celodnevnem iskanju niso našli Lucy, zato je policist Garstone

preklical iskalno akcijo in naročil, da bodo z iskanjem nadaljevali naslednji dan.


podoben definiciji frazema (povedati naprej/tell others). Prevod ima enak pomen

kot angleški frazem, zato je ustrezen. Tudi v tem primeru ni primernega frazema v

slovenščini, zato je prevod s parafrazo najboljša rešitev.

70.

Izvirnik: 'Isabel Sherbourne! She’s been waiting for you.'

Ralph shook his head. 'World’s gone bloody haywire.' (Stedman, 2012, str. 326)

Prevod: »Isabel Sherbourne! Čaka te.«

Ralph je zmajal z glavo. »Svet je ponorel.« (Pečnik, 2013, str. 333)

Go haywire: to behave or work in a crazy or disorderly way. (Cambridge


Ponoreti (ekspr.): postati nespameten, nerazsoden. (SSKJ)

Kontekst: Lucyjin pobeg je pretresel Isabel, zato je obiskala Ralpha in se mu

izpovedala o vsem, kar se je zgodilo. Primer je iz odlomka pogovora med

Ralphom in njegovo ţeno Hildo, ko je Isabel prispela k njima domov.

Komentar: Namesto frazema je v prevodu uporabljen glagol ponoreti z

ekspresivno konotacijo. Prevod je ustrezen, saj se v pomenu ujema z angleškim

frazemom, prav tako ni ustreznega slovenskega frazema.

83

71.

Izvirnik: Sergeant Knuckey’s been good enough to let me write to you, but he’ll

be reading this before you do. I wish we could talk face to face. (Stedman, 2012,

str. 333)

Prevod: Višji policist Knuckey je bil dovolj prijazen, da mi je dovolil napisati

pismo, ki pa ga bo prebral, preden ga boš ti. Ţelim si, da bi se lahko pogovorila v

živo. (Pečnik, 2013, str. 338–339)

Face to face with sb/sth: with someone or something in front of you. (Cambridge


V živo10

Kontekst: Zgornji primer je odlomek iz pisma, ki ga je Tom napisal Isabel, ko ga

ta ni hotela obiskati v priporu. Tom je v pismu Isabel pojasnil, da ni več mogel

skrivati resnice o Lucy, in se ji opravičil za vse, kar se je zgodilo.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z besedno zvezo v živo. Prevod je

ustrezen, ker se povsem ujema s pomenom angleškega frazema. V slovenščini

obstaja enakovreden frazem, in sicer iz oči v oči: nasproti, tik pred kom (Slovar

slovenskih frazemov), zato bi bilo bolje, da bi prevod vključeval slovensko

ustreznico.

Prevod bi se glasil: Želim si, da bi se lahko pogovorila iz oči v oči.

72.

Izvirnik: If you decide to wash your hands of me, I won’t blame you. (Stedman,

2012, str. 333)

Prevod: Če se odločiš, da nočeš imeti več opravka z mano, ti ne bom zameril.

(Pečnik, 2013, str. 339)

10 Ustrezne slovarske definicije ni.

84

Wash one's hands of: refuse to accept responsibility for; abandon or renounce.

(The American Heritage Dictionary of Idioms)

Imeti opravka s, z (ekspr.): izraţa, da je kdo s kom, s čim v odnosu, zvezi. (SSKJ)

Kontekst: Ta primer je iz istega pisma kot prejšnji.

Komentar: Namesto frazema je uporabljen ekspresivni izraz imeti opravka s, z.

Prevod je ustrezen, ker ima podoben pomen kot angleški frazem, prav tako pa v

slovenščini ni enakovrednega frazema.

73.

Izvirnik: 'Spragg’ll lose interest now that he’s had to drop his murder malarkey.

As long as this is still a Partageuse matter, I’ve got some leeway. And maybe

Captain Hasluck could be persuaded to put in a word for him with the Lights. If

you were minded to speak up for him too. Ask for clemency …' (Stedman, 2012,

str. 340)

Prevod: »Spragg bo izgubil zanimanje, ker bo moral opustiti te traparije o umoru.

Dokler je to še vedno zadeva Partageuseja, imam nekaj manevrskega prostora.

Morda bi lahko kapitana Haslucka prepričali, da bi se zavzel zanj pri svetilnikih.

Če bi se tudi vi hoteli zavzeti zanj. Prosili za pomilostitev …« (Pečnik, 2013, str.

346)

Put in a word (for somebody): say something in somebody's favour in order to

help him. (Sterling Dictionary of Idioms)

Zavzeti se: v zvezi z za: z izraţanjem volje, hotenja poskusiti doseči za koga kaj

pozitivnega, ugodnega. (SSKJ)

Kontekst: Knuckey je Hannah sporočil novico, da je Isabel povedala resnico in

da ju čaka sojenje. Rekel ji je, da sta Tom in Isabel dobra človeka, ki sta veliko

prestala. Izpostavil je, da je Tom prejel vojaško odlikovanje, Isabel pa imela

spontane splave. Prosil jo je, naj premisli in se zavzame za njiju, da bi ju oprostili,

dokler še lahko kaj naredi.

85

Komentar: Namesto frazema je uporabljena neekspresivna besedna zveza zavzeti

se za, ki ima enak pomen kot angleški frazem, zato je prevod ustrezen. V

slovenščini ni enakovrednega frazema, zato je prevod s parafrazo najboljša izbira.

74.

Izvirnik: 'Tell you who used to be a good sailor: my Hannah. When she was little.

She was good at everything as a little one. Bright as a button. Always kept me on

my toes, just like you.' (Stedman, 2012, str. 344)

Prevod: »Veš, kdo je bil včasih dober mornar? Moja Hannah. Ko je bila še

majhna. Ţe od malega je bila dobra v vsem. Zelo bistra. Vedno sem bil v

pripravljenosti, kot pri tebi.« (Pečnik, 2013, str. 350)

As bright as a button: very intelligent and alert. (The Wordsworth Dictionary of

Idioms)

Bister: sposoben hitro dojemati, prodorno misliti. (SSKJ)

Kontekst: Septimus in Lucy sta sedela ob reki, opazovala ladje in se pogovarjala,

Septimus pa jo je primerjal s Hannah.

Komentar: V prevodu je frazem nadomeščen s pridevnikom bistra. Prevod je

ustrezen, saj ima enak pomen kot angleški frazem, bolje pa bi bilo, če bi

ekspresivnost obdrţali tudi v slovenščini. To bi lahko storili z izrazom brihtna

glavica, ki je naveden v SSKJ: brihten: bistroumen; ekspr. to je brihtna glavica.

75.

Izvirnik: 'Tell you who used to be a good sailor: my Hannah. When she was little.

She was good at everything as a little one. Bright as a button. Always kept me on

my toes, just like you.' (Stedman, 2012, str. 344)

Prevod: »Veš, kdo je bil včasih dober mornar? Moja Hannah. Ko je bila še

majhna. Ţe od malega je bila dobra v vsem. Zelo bistra. Vedno sem bil v

pripravljenosti, kot pri tebi.« (Pečnik, 2013, str. 350)

86

Keep on one's toes: maintain oneself in a state of alertness. (Bloomsbury


Pripravljenost: stanje pripravljenega. (SSKJ)

Kontekst: Tudi ta primer je iz istega pogovora med Septimusom in Lucy kot

prejšnji primer.

Komentar: Prevajalka je frazem prevedla z njegovo razlago, saj je prevod enak

definiciji frazema (biti v pripravljenosti/maintain oneself in a state of alertness).

Prevod je zato ustrezen, saj se oba pomena skladata. V slovenskem jeziku pa

imamo frazem z enakim pomenom, in sicer biti/čakati v nizkem štartu: biti v

pripravljenosti (Frazeološki slovar). Frazem bi tako lahko obdrţali tudi v prevodu.

Prevod bi se glasil: Vedno sem bil v nizkem štartu, kot pri tebi.

8.4 Prevod z izpustom frazema v besedni igri

V romanu se pojavita tudi dva primera prevoda z izpustom frazema v besedni igri.

S tem je ta kategorija najmanj obširna.

76.

Izvirnik: Kenneth Spragg, on the other hand, was itching to move to the big

smoke. He’d go to town on this one if he got half a chance. Literally – he’d be

treating it as his ticket up the ladder to Perth. (Stedman, 2012, str. 249)

Prevod: Kenneth Spragg pa je po drugi strani komaj čakal, da se preseli v večje

mesto. Zaradi tega bo odšel v mesto, če bo le dobil priloţnost. Dobesedno – na to

bo gledal kot na svojo stopničko na lestvici do Pertha. (Pečnik, 2013, str. 252)

Go to town: do something thoroughly or extravagantly, with a great deal of

energy and enthusiasm. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Kontekst: Avtorica pripoveduje, kako je Partageuse miren kraj, kjer policisti

nimajo preveč opravkov. Vernonu Knuckleyju je to odgovarjalo, saj je videl

preveč grozot med vojno, zato je tudi zavrnil napredovanje na poloţaj v Perthu,

87

kjer bi ga čakali hujši zločini. Spragg pa je bil njegovo pravo nasprotje in je hotel

iz teh obtoţb proti Tomu čim več odnesti.

Komentar: V tem primeru je besedna igra go to town. Frazeološki pomen izraza

je narediti nekaj temeljito in z veliko navdušenja ter energije. S tem je mišljeno,

da se hoče Spragg povsem osredotočiti na primer, ostro nastopiti ter dati vse od

sebe. On this one se nanaša ravno na primer proti Tomu, v dobesednem pomenu

pa preprosto pomeni iti v mesto, saj hoče Spragg dobiti napredovanje v Perthu. Da

gre za besedno igro, je avtorica izpostavila tudi z besedo literally. S tem je nekako

povezala frazeološki in dobesedni pomen. Ker je besedna igra izpuščena iz

prevoda, pa v slovenščini ta del nima najbolj smisla. Dobesedno nakazuje na to,

da je mogoče nekaj razumeti tudi preneseno, česar pa v prevodu ni. Besedna igra

se ne more prenesti v slovenščino, ker nimamo ustreznega frazema z enakim

pomenom in obliko. Najprimernejši slovenski frazem je dati vse od sebe: narediti

vse, kar je mogoče, zelo se potruditi (Slovar slovenskih frazemov). Ustrezneje bi

bilo obdrţati preneseni pomen, saj je poudarjeno, da Spragg gleda na to, kaj bo on

odnesel od tega primera.

Prevod bi se lahko glasil: Zaradi tega bo dal vse od sebe, če bo le dobil priložnost.

Na to bo gledal kot na svojo stopničko na lestvici do Pertha.

77.

Izvirnik: 'My saving Grace, you are!'

'No, I'm Lucy!' she insists. (Stedman, 2012, str. 344)

Prevod: »Ti si moja Grace, ki me je rešila!«

»Ne, Lucy sem!« vztraja. (Pečnik, 2013, str. 350)

A saving grace: a good quality that makes (someone or something) less bad then

he, it etc would have been. (The Wordsworth Dictionary of Idioms)

Kontekst: V tem primeru gre za nadaljevanje pogovora med Septimusom in

Lucy, kjer jo je primerjal s Hannah.

88

Komentar: Besedna igra je saving Grace, ki kot frazem pomeni neko dobro

lastnost, ki nekoga odreši oz. zaradi katere je manj slab, kot bi bil brez nje.

Septimus se je Hannah odrekel, ko se je poročila s Frankom, in šele po rojstvu

Grace sta se pobotala in ponovno zbliţala. Prav tako ji je stal ob strani ob izgubi

Grace in ponovni zdruţitvi z njo. V prenesenem pomenu lahko zato razumemo, da

je v tem pogledu Grace rešila Septimusa, saj je zaradi nje postal boljša oseba in se

pobotal s hčerjo. V dobesednem pomenu pa gre za ime deklice. Tudi Grace

Septimusove besede vzame dobesedno. Prevajalka je v prevodu obdrţala Grace

kot ime, frazem pa razloţila. Ker gre za besedno igro, kjer je beseda uporabljena

kot ime in kot samostalnik, je ni mogoče prenesti v slovenščino, zato je prevod

ustrezen.

8.5 Dobesedni prevod

Zadnja kategorija primerov je dobesedni prevod. Prevajalka je nekatere angleške

frazeme dobesedno prevedla v slovenščino, zaradi česar se je izgubil preneseni

pomen, saj v slovenščini teh struktur ne poznamo v obliki frazemov. V večini

primerov lahko bralec kljub temu sklepa, kaj je izvirni pomen frazema, saj so ti

precej jasni in očitni. So pa tudi primeri, kjer dobesedni prevod povsem zakrije

pomen frazema in celoten stavek naredi nejasen. Vse primere, prevedene

dobesedno, smo uvrstili med neustrezno prevedene.

78.

Izvirnik: Eventually the fire went out of him. He just lost heart. (Stedman, 2012,

str. 134)

Prevod: Nazadnje je ogenj v njem ugasnil. Preprosto je izgubil srce. (Pečnik,

2013, str. 135)

Lose heart: become discouraged. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Izgubiti srce: zaljubiti se. (SSKJ)

89

Kontekst: V tem primeru gre za nadaljevanje pogovora med Tomom in Violet, ki

mu je pripovedovala o tem, kako je Lucy pozitivno vplivala na Billa, ki je bil

povsem strt zaradi smrti obeh sinov.

Komentar: Tukaj gre za dobesedni prevod in obenem tudi prevod s frazemom, a

napačnim, zato prevod ni ustrezen. Glede na to, da je prevajalka pri prevajanju

frazemov velikokrat uporabila dobesedni prevod, verjetno ni vedela, da v

slovenščini obstaja ta frazem s povsem enako obliko, ki pa ima drugačen pomen.

S tem povsem spremeni sporočilo zgodbe in lahko zmede bralca, saj ne sodi v

kontekst. Prav zaradi konteksta pa lahko bralec po drugi strani vseeno razbere, kaj

je mišljeno.

Prevedli bi lahko s parafrazo, in sicer: Preprosto je izgubil voljo.

79.

Izvirnik: 'Tom doesn’t seem his usual self, does he, Vi? Not usually much of a

drinker, but he’s on the whisky today.' Bill shrugged, as if to convince himself.

'Just wetting the baby’s head, I suppose.' (Stedman, 2012, str. 144)

Prevod: »Tom se ne zdi čisto pravi, kaj, Vi? Običajno ne pije kaj dosti, danes pa

se drţi viskija.« Bill je skomignil, kot bi hotel prepričati sam sebe. »Verjetno le

moči otrokovo glavo.« (Pečnik, 2013, str. 146)

Wet the baby's head: celebrate a baby's birth with a drink, usually an alcoholic

one. (The Oxford Dictionary of Idioms)

Kontekst: Tom in Isabel sta tik pred Lucyjinim krstom izvedela zgodbo Hannah

in Franka ter ugotovila, da je Lucy v resnici njuna hči Grace. Tom je hotel

preklicati krst in vsem povedati resnico, toda Isabel ga je prepričala, da sta ostala

tiho. Tom je bil povsem pretresen zaradi tega, kar je izvedel, in ga je pekla vest.

Po krstu je Bill opazoval, kako Tom pije pri barskem pultu, in to omenil svoji

ţeni.

Komentar: V tem primeru je dobesedni prevod povsem nerazumljiv in nelogičen.

Angleški frazem wetting the baby's head pomeni s pijačo praznovati rojstvo

90

otroka, kar povsem sodi v kontekst zgodbe, medtem ko slovenski dobesedni

prevod da bralcu misliti, da Tom dejansko moči otrokovo glavo, in je v kontekstu

povsem nesmiseln. Frazem ni dovolj očiten, da bi lahko bralec sam sklepal, kaj

pomeni, zato je za pravilno razumevanje potrebno, da bralec frazem pozna.

Prevod ni prenesel pomena izvirnika, bralcu pa dal povsem napačno predstavo o

dogajanju v zgodbi. Ta prevod je zato najbolj neustrezen od vseh primerov.

Prevod bi se lahko preprosto glasil: Verjetno le nazdravlja otrokovemu rojstvu.

80.

Izvirnik: She had half expected the letter to disappear when she opened it – that

sort of thing had happened before: catching sight of Grace in the street, perhaps,

the pink flash of one of her baby dresses, then finding it was merely a parcel of

the same colour, or a woman’s skirt; glimpsing the silhouette of a man she would

have sworn was her husband, tugging his sleeve even, to be met with the

bewildered expression of someone who was no more similar to him than chalk to

cheese. (Stedman, 2012, str. 151)

Prevod: Napol je pričakovala, da bo pismo, potem ko ga bo odprla, izginilo – to

se je ţe zgodilo: da je zagledala Grace na ulici, morda roţnat pogled na eno njenih

otroških oblek, potem pa ugotovila, da je šlo le za vrečko iste barve ali ţensko

krilo; s kotičkom očesa je ujela postavo moškega, za katerega bi prisegla, da je

njen moţ, ga celo pocukala za rokav, prestregel pa jo je zbegan pogled nekoga, ki

mu je bil podoben kot kreda siru. (Pečnik, 2013, str. 153)

As different as chalk and cheese (or like chalk and cheese): fundamentally

different or incompatible. (Oxford Dictionary of English Idioms)

Kontekst: Avtorica opisuje Hannahine občutke po prejetju prvega pisma.

Komentar: Prevod ni ustrezen, ker je frazem preveden dobesedno. V izvirniku

pisateljica s frazemom še dodatno poudari, da sta bila moška zelo različna, zato je

pomembno, da se ta poudarek prenese tudi v prevod. V slovenščini frazem biti

podoben kot kreda siru ne obstaja, toda njegov pomen se kljub temu da jasno

91

razbrati. V slovenščini obstaja frazem, ki ima enak pomen, in sicer biti [različen]

kot dan in noč oz. biti [različen] kot noč in dan: zelo se razlikovati (Slovar

slovenskih frazemov). Slovar prav tako navaja frazem as different as chalk and

cheese kot eno izmed angleških različic slovenskega frazema, zato bi to bila

ustrezna izbira.

Prevod bi se lahko glasil: /…/ pogled nekoga, s katerim sta bila kot dan in noč.

81.

Izvirnik: Hannah was about to concede, when he continued, 'You’ll see things my

way – see you’re making a bad mistake –' he took one of the deep, puffed-out

breaths she associated with his business decisions, 'and you’ll thank your lucky

stars I talked you out of it.' (Stedman, 2012, str. 161–162)

Prevod: Hannah je ţe hotela privoliti, ko je nadaljeval: »Stvari boš začela gledati

iz mojega zornega kota – uvidela boš, da delaš hudo napako …« globoko je zajel

sapo in izdihnil, kar je povezovala z njegovimi poslovnimi odločitvami, »in

hvaležna boš svojim srečnim zvezdam, da sem te pregovoril.« (Pečnik, 2013, str.

164)

Thank your lucky stars: to be grateful for having good luck. (Cambridge


Kontekst: Hannah je očetu povedala, da se bo poročila s Frankom, ki pa je zaradi

Frankove narodnosti temu odločno nasprotoval. Prosil jo je, naj še malo počaka.

Hannah je ţe skoraj pristala na to, ko je Septimus izrekel zgornje besede, ki so

Hannah še bolj razjezile.

Komentar: Prevod je razumljiv, ker je tudi ţe sam frazem v angleščini zelo

očiten in jasen. Dovolj je ţe, da prevod vsebuje besedo hvaležna, da bralec

razume, za kaj gre. Kljub temu prevod ni ustrezen, ker je dobeseden. V

slovenščini je najbolj podoben frazem biti rojen pod srečno zvezdo: imeti srečo v

ţivljenju (Slovar slovenskih frazemov), ki sicer nima enakega pomena.

92

Glede na to, da v slovenščini frazem v tej obliki ne obstaja, bi bilo najbolje in

najustrezneje izpustiti frazem in ga prevesti kar kot: /…/ hvaležna boš, da sem te

pregovoril.

82.

Izvirnik: The town draws a veil over certain events. This is a small community,

where everyone knows that sometimes the contract to forget is as important as any

promise to remember. (Stedman, 2012, str. 166)

Prevod: Mesto čez nekatere dogodke potegne zastor. To je majhna skupnost, kjer

vsi vedo, da je sklep, da se pozabi, enako pomemben kot vsaka obljuba, da se boš

spomnil. (Pečnik, 2013, str. 168)

Draw a veil over: conceal or avoid discussing something; keep from public

knowledge. (The American Heritage Dictionary of Idioms)

Kontekst: V tem delu avtorica piše, kako v mestu vsi zakrivajo neprijetne stvari

in se delajo, kot da ne obstajajo oz. se niso zgodile.

Komentar: Prevod ni ustrezen, saj gre za dobesedno prevajanje frazema. Ta

prevod na prvi pogled ni tako očiten, kot so prejšnji, vendar se da njegov pomen

razbrati iz konteksta, bralec pa lahko tudi iz sestavine zastor sklepa, da gre za

zakrivanje nečesa. V slovenščini obstaja frazem z enakim pomenom, in sicer

pomesti kaj pod preprogo: skriti, prikriti, ignorirati kaj praviloma negativnega; ne

narediti česa, ne ukrepati (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi tako bil: Mesto nekatere dogodke pomete pod preprogo.

83.

Izvirnik: 'This is a small town. Mud sticks. You don’t throw a girl in the cells

unless you’re pretty bloody sure of your facts. So we’ll take it a step at a time.'


93

Prevod: »To je majhen kraj. Blato se prime. Dekleta ne vrţete v zapor, če niste

prekleto prepričani v svoja dejstva. Zato bomo šli korak za korakom.« (Pečnik,

2013, str. 239)

Mud sticks: used in order to say that if people say something bad about you, a lot

of people will believe it, or begin to like you less, even if it is not true. (Longman

Idioms Dictionary)

Kontekst: Zgornji primer je iz ţe večkrat omenjenega pogovora med

Knuckeyjem in Spraggom o Tomu in Isabel. Knuckey je ţelel Spragga prepričati,

da mora biti prepričan v Isabelino krivdo, preden jo zapre. Če bi jo zaprli, čeprav

ne bi bila kriva, bi ji to za vedno uničilo ugled.

Komentar: Prevod zaradi dobesednega prevajanja ni ustrezen, prav tako pa

njegovega pomena ni mogoče razbrati iz samega dobesednega pomena, bralcu pa

razumevanje lahko olajšata kontekst ter poznavanje slovenskega izraza blatiti:

jemati komu ugled, sramotiti (SSKJ), in slovenskega frazema vlačiti koga/kaj po

blatu: sramotiti, obrekovati (Slovar slovenskih frazemov). Ta frazem prav tako

vsebuje sestavino blato in bralec lahko sklepa, da je blato v našem primeru

mišljeno na enak način, torej kot obrekovanje, ki se v tem primeru obdrţi. V

slovenščini ne poznamo enakovrednega frazema z enakim pomenom, zato bi

najustreznejši bil prevod s parafrazo.

Prevod bi se na primer lahko glasil: Ljudje verjamejo govoricam/obrekovanju ali

Obrekovanje ima posledice.

84.

Izvirnik: You don’t make an omelette without breaking eggs, I’m afraid, Mrs

Roennfeldt. Fate’s dealt this little girl a pretty tough set of cards, and there’s

nothing you can do about that. Eventually those two will fade from her mind, as

long as she doesn’t keep in contact with them. (Stedman, 2012, str. 266)

Prevod: Omlete ne morete narediti, ne da bi pri tem ne razbili jajc, se bojim,

gospa Roennfeldt. Usoda je tej deklici podelila teţke karte, vi pa ne morete nič

94

storiti glede tega. Sčasoma bosta ta dva zbledela iz njenega uma, če le ne bo v

stiku z njima. (Pečnik, 2013, str. 270)

Can't make omelette without breaking eggs: this expression means that it is

impossible to make important changes without causing some unpleasant effects.

(English Idioms)

Kontekst: Grace se je na vse moči upirala Hannah in kričala za Isabel in Tomom,

kar je Hannah še bolj prizadelo in spravilo ob ţivce. V obupu jo je peljala k

zdravniku, ki ji je rekel, da mora z Grace govoriti o Isabel in Tomu. Predlagal ji

je, naj ji reče, da sta morala nekam oditi, čeprav ju Hannah raje ne bi omenjala, in

sčasoma bo Grace pozabila nanju ter se privadila na Hannah.

Komentar: Prevod je zaradi dobesednega prevajanja neustrezen. Njegovega

pomena prav tako ni mogoče razbrati brez konteksta. Znotraj besedila je morda

malo razumljivejše, toda kljub temu v slovenščini izpade okorno in nesmiselno. V

slovenščini je najbolj podoben frazem brez muje se še čevelj ne obuje: brez truda

se nič ne doseţe, naredi (Frazeološki slovar), vendar po pomenu ne ustreza

kontekstu. Najustreznejši prevod je zato s parafrazo.

Prevod bi se lahko glasil: Če želite doseči rezultate, morate sprejeti tudi

neprijetne stvari ali Če želite doseči spremembo, morate sprejeti tudi težke stvari.

85.

Izvirnik: 'Why are you protecting her?'

The question arrested Tom, who eyed Ralph warily through the bars. 'Plain as the

nose on your bloody face, mate. As soon as I mention Isabel, you go all queer and

make no sense.' (Stedman, 2012, str. 281)

Prevod: »Zakaj jo ščitiš?«

Vprašanje je prikovalo Toma, ki je Ralpha oprezno gledal skozi rešetke. »To je

očitno kot nos na tvojem obrazu, fant. Kakor hitro omenim Isabel, postaneš ves

čuden in si čisto zmeden.«' (Pečnik, 2013, str. 285)

95

As plain as the nose on your face: used in order to say that something is very

easy to realize, see, or understand. (Longman Idioms Dictionary)

Kontekst: Ralph se je pogovarjal s Tomom, ki je ţe bil v priporu, in ga ţelel

prepričati, da naj pove resnico, da je Isabel sodelovala pri vsem, ter naj neha

prevzemati vso krivdo nase.

Komentar: Čeprav v slovenščini izraza očitno kot nos na tvojem obrazu ne

poznamo kot frazema, je njegov pomen vseeno razumljiv, saj je precej jasen in

vključuje tudi besedo, ki nakazuje pomen, torej očitno. Kljub temu da je prevod

bralcu razumljiv, zaradi dobesednega prevoda ni ustrezen. Frazem bi lahko

prevedli s parafrazo, npr. To je povsem očitno, še bolje pa bi bilo, če bi v prevodu

uporabili slovenski frazem z enakim pomenom, kot je jasno kot beli dan:

popolnoma jasno (Slovar slovenskih frazemov).

Prevod bi se tako glasil: To je jasno kot beli dan, fant.

86.

Izvirnik: 'I should have been dead years ago. God knows I should have copped a

bullet or a bayonet a hundred times over. I’ve been on borrowed time a long

while.' (Stedman, 2012, str. 282)

Prevod: »Ţe pred leti bi moral umreti. Sam Bog ve, da bi moral stokrat pokasirati

kroglo ali bajonet. Ţe nekaj časa sem na izposojenem času.« (Pečnik, 2013, str.

286)

Living on borrowed time: continuing to survive against expectations (used with

the implication that this will not be for much longer). (Oxford Dictionary of

English Idioms)

Kontekst: Tudi ta primer je iz istega pogovora med Tomom in Ralphom kot

prejšnji primer. Tom je pojasnil, da mora prevzeti krivdo nase, da bo Isabel

prosta. Menil je, da se ji bo na ta način vsaj delno lahko oddolţil za to, da je

izgubila Lucy. Mislil je, da bi tako ali tako moral umreti ţe pred leti v vojni in da

si ni zasluţil teh let ţivljenja.

96

Komentar: Ta primer je prav tako razumljiv, tudi zaradi konteksta, saj Tom pred

tem razlaga, kako bi ţe dolgo moral biti mrtev. Toda glede na to, da ta frazem ne

obstaja v slovenskem jeziku, prevod ni ustrezen. Bolje bi ga bilo prevesti s

parafrazo, glede na to, da v slovenščini ni primernega frazema.

Prevod bi se lahko glasil: Že dolgo živim življenje, ki si ga nisem zaslužil.

87.

Izvirnik: 'Or maybe you told half the truth because you wanted to ease your

conscience and get let off with a slap on the wrist.' (Stedman, 2012, str. 295)

Prevod: »Ali pa ste morda povedali le pol resnice, ker ste si hoteli olajšati vest in

jo odnesti le z udarcem po roki.« (Pečnik, 2013, str. 300)

A slap on the wrist: a gentle warning or light punishment. (Cambridge Dictionary

of American Idioms)

Kontekst: Spragg je zasliševal Toma in ga obtoţil, da je ubil Franka. Tom mu je

odgovoril, da bi se, če bi ţelel, lahko zlagal, da Franka sploh ni bilo v čolnu. Ţelel

pa je povedati resnico, da bi Hannah vedela, kaj se je z njim zgodilo, in da bi dobil

pravi pogreb. Spragg mu je na to odgovoril z zgoraj navedenim primerom.

Komentar: Prevod ni ustrezen, ker gre za dobesedno prevajanje frazema, vendar

je dokaj razumljiv, kljub temu da v slovenščini takšnega frazema ne poznamo.

Bralcu olajša razumevanje tudi dejstvo, da je uporabljena beseda odnesti, ki je del

slovenskega frazema z enakim pomenom, in sicer poceni jo odnesti: ne biti huje

kaznovan ali poškodovan (Slovar slovenskih frazemov), zato lahko bralec ţe

samo iz te besede razume, za kaj gre. Ustrezen prevod bi bil, če bi uporabili prej

navedeni slovenski frazem.

Prevod bi se tako glasil: /…/ ker ste si hoteli olajšati vest in jo poceni odnesti.

97

8.6 Ugotovitve analize prevodov

Analizirali smo 87 frazemov, od tega so se štirje ponovili večkrat. Frazem have a

word se je pojavil kar trikrat in bil v vseh primerih preveden enako. Frazem throw

your weight around se je pojavil dvakrat in prav tako bil preveden enako. Do

razlik pa je prišlo pri frazemih out of the blue in rake over the coals. Oba frazema

sta se pojavila dvakrat in obakrat bila prevedena drugače. Ker je torej pri obeh

frazemih šlo za dva različna prevoda, smo to šteli kot dva primera oz. vse skupaj

štiri. Tako smo obravnavali 89 primerov prevodov frazemov in to število uporabili

pri naši končni analizi.

Na podlagi analize smo ugotovili, da je najpogosteje uporabljena prevajalska

strategija prevod s parafrazo, kar smo tudi pričakovali. Uporabljena je bila v kar

48 oz. 53,93 % primerov. Druga najpogosteje uporabljena strategija je prevod s

frazemom s podobnim pomenom in podobno obliko. Uporabljena je bila v 21 oz.

23,60 % primerov. Temu sledi dobesedni prevod z 10 oz. 11,24 % primerov. Na

četrtem mestu je prevod s frazemom s podobnim pomenom in drugačno obliko.

Pojavil se je v 8 oz. 8,99 % primerov. Na zadnjem mestu je prevod z izpustom

frazema v besedni igri. Uporabljen je bil samo v dveh primerih, kar znaša 2,24 %.

Pričakovali smo, da se ta strategija sploh ne bo pojavila ali da se bo pojavila v

zelo majhnem številu primerov.

V izbranih primerih se niso pojavile preostale strategije po M. Baker: prevod z

izposojo frazema iz izhodiščnega jezika, prevod z izpustom celotnega frazema in

prevod s kompenzacijo. Slednji dve sta malo presenetljivi, medtem ko smo

pričakovali, da izposoje frazema iz izhodiščnega jezika ne bo. V grafu je

prikazano razmerje med uporabljenimi prevajalskimi strategijami.

98

Graf 1: Uporabljene prevajalske strategije v romanu

Večina prevodov je bila ustrezno prevedenih. Teh je bilo 77 oz. 86,52 %.

Neustrezno je bilo prevedenih 12 primerov oz. 13,48 %. Od tega je vseh 10

primerov dobesednega prevoda in dva primera iz kategorije prevod s frazemom s

podobnim pomenom in drugačno obliko. V grafu je prikazano razmerje med

ustreznimi in neustreznimi prevodi.

Graf 2: Ustreznost prevodov v romanu

53,93 % 23,60 %

11,24 %

8,99 %

2,24 %

Prevajalske strategije

prevod s parafrazo

prevod s frazemom spodobnim pomenom inpodobno obliko

dobesedni prevod

prevod s frazemom spodobnim pomenom indrugačno obliko

prevod z izpustom frazema vbesedni igri

86,52 %

13,48 %

Ustreznost prevodov

ustrezen prevod

neustrezen prevod

99

9. SKLEP

V magistrski nalogi smo analizirali prevode frazemov v romanu The Light

Between Oceans (2012). Med seboj smo primerjali frazeme v angleškem izvirniku

avtorice M. L. Stedman in v slovenskem prevodu Luč sredi morja (2013), ki je

delo prevajalke Suzane Pečnik. V analizi smo uporabili 87 angleških frazemov,

kar je zaradi ponavljanja frazemov in različnih prevodov na koncu naneslo na 89

primerov. Pri analizi smo se opirali na delo In Other Words: A Coursebook on

Translation (2011), avtorice Mone Baker. Primere smo kategorizirali in analizirali

glede na njene strategije prevajanja frazemov, sami pa smo dodali še kategorijo

dobesednega prevoda.

Na podlagi analize lahko vse štiri zastavljene hipoteze, ki smo jih predstavili na

začetku naloge, potrdimo. Prva hipoteza je predpostavljala, da je večina frazemov

prevedena ustrezno. Ustrezno je bilo prevedenih 86,52 % primerov oz. 77 od 89

primerov, torej več kot tri četrtine. 12 primerov (13,48 %) je bilo neustrezno

prevedenih, od tega tudi dva primera iz kategorije prevod s frazemom s podobnim

pomenom in drugačno obliko, kar nas je presenetilo. Preostalih deset neustrezno

prevedenih primerov je iz kategorije dobesedni prevod, kar smo pričakovali, saj

dobesedni prevod ni primeren način prevajanja frazemov. Presenetil nas je dokaj

visok odstotek neustrezno prevedenih primerov.

Druga hipoteza je predpostavljala, da je najpogosteje uporabljena strategija

prevod s parafrazo. Ta je bila uporabljena v 53,93 % primerov oz. v 48 primerih.

Druga najpogosteje uporabljena strategija, prevod s frazemom s podobnim

pomenom in podobno obliko, je bila uporabljena le v 23,60 % primerov oz. v 21

primerih. Parafraza je tako bila uporabljena kar več kot dvakrat pogosteje.

Pričakovali smo, da bo parafraza najpogosteje uporabljena, saj se je prevajalci tudi

na splošno največkrat posluţujejo. Nismo pa pričakovali tako velike razlike med

parafrazo in drugouvrščeno strategijo.

Tretja hipoteza je predvidevala, da vse strategije prevajanja po Moni Baker niso

uporabljene. V prevodu ni bilo treh strategij: prevoda z izposojo frazema iz

izhodiščnega jezika, prevoda z izpustom celotnega frazema in prevoda s

100

kompenzacijo. Pričakovali smo, da prevod z izposojo frazema iz izhodiščnega

jezika ne bo uporabljen, ker menimo, da ne bi sodil v kontekst romana.

Zadnja hipoteza je predvidevala, da bodo nekateri frazemi prevedeni dobesedno.

Dobesedni prevod je bil uporabljen v 11,24 % oz. desetih primerih. Presenetilo

nas je, da je bil tolikokrat uporabljen, glede na to, da to ponavadi ni ustrezna

strategija za prevajanje frazemov in bi se vse frazeme v primerih dalo prevesti na

ustreznejši način, npr. s frazemom ali s parafrazo. Pričakovali smo, da bo nekaj

dobesednih prevodov, ker se ti kljub neustreznosti velikokrat uporabljajo.

Menimo, da je prevod v večji meri ustrezen in dober, bi se ga pa na nekaterih

mestih zagotovo dalo izboljšati in popraviti. Za analizo smo izbrali frazeme, ki so

najbolje prikazali, kako je prevajanje frazemov izgledalo skozi celotno knjigo.

Menimo, da z izbiro drugih frazemov ne bi prišli do večjih razlik pri rezultatih.

101

10. VIRI IN LITERATURA

10.1 Spletni članki

Best Historical Fiction (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018,

https://www.goodreads.com/choiceawards/best-historical-fiction-books-2012.

Dercksen, D. (2016): The Art Of Adaptation: Bringing The Light Between Oceans

To The Big Screen. Pridobljeno 3. 7. 2018, https://writingstudio.co.za/the-art-of-

adaptation-bringing-the-light-between-oceans-to-the-big-screen/.

Gleiberman, O. (2016): Venice Film Review: ‘The Light Between Oceans’.

Pridobljeno 3. 7. 2018, https://variety.com/2016/film/news/the-light-between-

oceans-review-venice-michael-fassbender-1201847590/.

Indie Book Awards (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018,

https://www.indiebookawards.com.au/2013-winners.

Morris, L. (2012): Interview: M. L. Stedman. Pridobljeno 3. 7. 2018,

https://www.smh.com.au/entertainment/books/interview-ml-stedman-20120322-

1vkty.html.

The Light Between Oceans (b. d.). Pridobljeno 3. 7. 2018,

https://www.penguin.com.au/books/the-light-between-oceans-9780143790952.

10.2 Literatura

Babič, S. (2008): Minimalni frazemi v slovenščini. Jezik in slovstvo, 53 (2). 49–

63.

Baker, M. (2011): In Other Words: A Coursebook on Translation. London; New

York: Routledge.

Fernando, C. (1996): Idioms and Idiomaticity. Oxford: Oxford University Press.

Gantar, P. (2007): Stalne besedne zveze v slovenščini: korpusni pristop. Ljubljana:

Zaloţba ZRC, ZRC SAZU.






https://www.indiebookawards.com.au/2013-winners




102

Grosman, M. (1997): Knjiţevni prevod kot oblika medkulturnega posredovanja

leposlovja. V Grosman, M. in Mozetič, U. (Ur.): Književni prevod (str. 11–56).

Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Hakemi, B. (2013): The possibilities and limitations of literary translation: A

review of J. Payne’s and Henri Clarke’s Translations of Ghazalyat of Hafez.

International Journal of English and Literature, 4 (8). 375–387.

Jackson, H. (2013): Words and Their Meaning. London; New York: Routledge.

Jakop, N. (2006): Pragmatična frazeologija. Ljubljana: Zaloţba ZRC, ZRC

SAZU.

Keber, J. (2000): Raziskovanje slovenske frazeologije – sedanje stanje in zasnova

frazeološkega slovarja. Jezikoslovni zapiski: zbornik inštituta za slovenski jezik

Frana Ramovša, 6. 81–116.

Krţišnik, E. (2010): Idiomatska beseda ali frazeološka enota. Slavistična revija,

58 (1). 83–94.

Liu, D. (2012): Translation and Culture: Translating Idioms between English and

Chinese from a Cultural Perspective. Theory and Practice in Language Studies, 2

(11). 2357–2362.

Orel, S. (1996): Slovensko-angleški in angleško-slovenski slovarček ţivalskih

frazemov. V Klinar, S. (Ur.): Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenščine v

angleščino (str. 107–148). Radovljica: Didakta.

Shojaei, A. (2012): Translation of Idioms and Fixed Expressions: Strategies and

Difficulties. Theory and Practice in Language Studies, 2 (6). 1220–1229.

Stedman, M. L. (2013): Luč sredi morja. Trţič: Učila International.

Stedman, M. L. (2012): The Light Between Oceans. Sydney: Random House

Australia.

Stramljič Breznik, I. (2000/01): Komunikacijski ali sporočanjski frazemi. Jezik in

slovstvo, 46 (5), 191–200.

103

Toporišič, J. (2006): Besedjeslovne razprave. Ljubljana: Zaloţba ZRC, ZRC

SAZU.

Valh Lopert, A. (2013): Med knjižnim in neknjižnim na radijskih valovih v

Mariboru. Maribor: Litera.

10.3 Slovarji

Abouleel, A. (2014): English Idioms [e-knjiga]. Lulu Press, Inc.

Ammer, C. (2013): The American Heritage Dictionary of Idioms. Boston; New

York: Houghton Mifflin Harcourt.

Ayto, J. (2009): Oxford Dictionary of English Idioms. Oxford: Oxford University

Press.

Brenner, G. (2003): Webster's New World American Idioms Handbook.

Indianapolis: Wiley Publishing, Inc.

Frazeološki slovar (b. d.). Pridobljeno 10. 7. 2018,

http://www.frazemi.com/frazem_seznam.php.

Heacock, P. (2003): Cambridge Dictionary of American Idioms. Cambridge:

Cambridge University Press.

Jarvie, G. (2009): Bloomsbury Dictionary of Idioms. London: A & C Black

Publishers Ltd.

Keber, J. (2011): Slovar slovenskih frazemov. Ljubljana: Zaloţba ZRC, ZRC

SAZU.

Kirkpatrick, E. M. in Schwarz, C. M. (1993): The Wordsworth Dictionary of

Idioms. Ware: Wordsworth Editions Limited.

Kumar, V. (1998): The Sterling Dictionary of Idioms. New Delhi: Sterling

Publishers Private Limited.

Longman Idioms Dictionary (1998). Essex: Longman.

McCarthy, M. (1998): Cambridge International Dictionary of Idioms. Cambridge:

Cambridge University Press.

http://www.frazemi.com/frazem_seznam.php

104

Oxford Idioms Dictionary for Learners of English (2001). Oxford: Oxford

University Press.

Rau, S. (2006): Idioms and Phrases. Čenaj: Sura College of Competition.

Seidl, J. in McMordie, W. (1988): English Idioms. Oxford: Oxford University

Press.

Siefring, J. (2005): The Oxford Dictionary of Idioms. Oxford: Oxford University

Press.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (b. d.). Pridobljeno 10. 7. 2018, http://bos.zrc-

sazu.si/sskj.html.

Warren, H. (1994): Oxford's Learners Dictionary of English Idioms. Oxford:

Oxford University Press.

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za ... · metodo analize in sinteze. v...

Documents