univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za … · 2018. 8. 24. · Župnija sveti peter...

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

DIPLOMSKO DELO

Mojca Geršak

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za zgodovino

Diplomsko delo

ŽUPNIJA SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI V LUČI MATIČNIH KNJIG MED LETI 1918 IN 1929

Graduation thesis

THE PARISH SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI IN THE LIGHT OF CENTRAL REGISTERS BETWEEN 1918 AND 1929

Mentor: Kandidatka: red. prof. dr. Darko FRIŠ Mojca GERŠAK

Maribor, 2011

Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami v luči matičnih knjig med leti 1918 in 1929

Lektorica:

Terezija Lešnik, prof. slovenščine

Prevajalka:

Nina Sever, prof. angleščine in zgodovine


I

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila mentorju red. prof. dr.

Darku Frišu za vso pomoč in nasvete pri

nastajanju diplomskega dela.

Še posebej pa bi se rada zahvalila staršem, teti

Mileni, teti Jelki, sestri Nataši in bratu Dušanu

za njihovo spodbudo in podporo v času študija.


II

IZJAVA

Podpisana MOJCA GERŠAK, rojena 9.1.1985, študentka Filozofske fakultete

Univerze v Mariboru, smer ZGODOVINA - SOCIOLOGIJA, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom ŽUPNIJA SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI

V LUČI MATIČNIH KNJIG MED LETI 1918 IN 1929 pri mentorju red. prof. dr.

Darku Friš, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

___________________________ (podpis študentke)

Maribor, 1. september 2011


III


IV

POVZETEK

V diplomski nalogi z naslovom Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami v luči

matičnih knjig med leti 1918 in 1929 je bil zastavljen cilj predstaviti nastanek in

razvoj župnije, gibanje števila prebivalstva, socialno, družbeno in zdravstveno

stanje v župniji ter običaje ob rojstvu, poroki in smrti. Pri pisanju diplomske

naloge so bile uporabljene različne metode dela. Uporabljena je bila predvsem

metoda analiza virov, saj diplomska naloga sloni predvsem na podatkih iz

matičnih knjig. Zbrani podatki o rojstvih, porokah in smrti so analizirani ter

prikazani z grafi in tabelami. Z deskriptivno metodo je predstavljen zgodovinski

razvoj župnije in matičnih knjig, medtem ko je s komparativno metodo narejena

primerjava podatkov iz obravnavanega obdobja z današnjimi in med različnimi

župnijami. S preučevanjem, opisovanjem in vzročnim razlaganjem preteklosti je

uporabljena zgodovinska metoda. Diplomska naloga je zaključena s sintezo

spoznaj.

Ključne besede:

Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami

1918–1929

Cerkvene matične knjige

Rojstva in krsti

Poroke

Smrti

Običaji


V

SUMMARY

In the diploma work entitled The parish Sveti Peter pod Svetimi gorami in the

light of central registers between 1918 and 1929 the aim was to present the

formation and development of the parish, movements of the population, social and

health situation in the parish and customs at birth, marriage and death. When

writing a dissertation I have used various methods of work. A primary method

was analysis because thesis is primarily based on data from the registers.

Collected data on births, marriages and deaths are analyzed and displayed using

graphs and tables. With the descriptive method is presented the historical

development of the parish and its registers, while the comparative method

compares data from that period with today and among the different parishes. By

studying, describing and explaining the causal past, historical method is used. The

thesis is concluded with a synthesis discover.

Keywords:

The parish Sveti Peter pod Svetimi gorami

1918–1929

Church register

Birth and baptism

Weddings

Deaths

Customs


VI

KAZALO

1 UVOD ……………………………………………………………………………………………... 1

2 KRATEK ZGODOVINSKI OPIS ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI ........3

2.1 NASTANEK ŽUPNIJE IN NJEN RAZVOJ ..............................................................................3

2.2 CERKVE .....................................................................................................................................5

2.2.1 Župnijska cerkev Sv. Petra .............................................................................................5

2.2.2 Romarska cerkev Matere Božje na Svetih gorah............................................................6

2.2.3 Podružnična cerkev Sveti križ na Vinigori .....................................................................8

2.2.4 Podružnični cerkvi Sveta Marjeta in Sveti Jakob ...........................................................9

2.3 ŽUPNIK IVAN LAH................................................................................................................. 10

2.3.1 Opis župnije v pro memoria oz. spomenici .................................................................. 11

3 MATIČNE KNJIGE …………………………………………....................................................... 14

4 ROJSTNE IN KRSTNE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI ... 17

4.1 ROJSTVA PO LETIH................................................................................................................ 19

4.2 ROJSTVA PO MESECIH.......................................................................................................... 20

4.3 ROJSTVA GLEDE NA POSAMEZNA LETA ......................................................................... 23

4.3 SPOL NOVOROJENČKOV...................................................................................................... 29

4.4 MRTVOROJENI OTROCI........................................................................................................ 30

4.5 ZAKONSKI IN NEZAKONSKI OTROCI................................................................................ 32

4.6 ROJSTVA PO VASEH.............................................................................................................. 35

4.7 BABICE..................................................................................................................................... 37

4.8 STAN MATER NEZAKONSKIH OTROK .............................................................................. 45

4.9 STAN OČETOV ........................................................................................................................ 46

4.10 IMENA NOVOROJENCEV.................................................................................................... 50

4.10.1 Moška imena ................................................................................................................ 51

4.10.2 Ženska imena................................................................................................................ 54

4.11 NAJPOGOSTEJŠI PRIIMKI NOVOROJENCEV ................................................................... 59

4.12 OBIČAJI OB ROJSTVU IN KRSTU OTROK......................................................................... 61


VII

5 POROČNE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI ......................... 63

5.1 POROKE PO LETIH ................................................................................................................. 66

5.2 POROKE PO MESECIH ........................................................................................................... 68

5.3 POROKE PO DNEVIH ............................................................................................................. 69

5.4 POROKE GLEDE NA POSAMEZNA LETA........................................................................... 71

5.5 POROKE GLEDE NA ROJSTNI KRAJ ................................................................................... 83

5.6 STAROST ŽENINOV IN NEVEST.......................................................................................... 87

5.7 MLADOLETNI MLADOPOROČENCI.................................................................................... 88

5.8 VDOVE IN VDOVCI ................................................................................................................ 90

5.9 STAN ŽENINOV IN NEVEST ................................................................................................. 91

5.10 OBIČAJI OB POROKI ............................................................................................................ 93

6 MRTVAŠKE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI ....................... 96

6.1 ŠTEVILO UMRLIH PO LETIH ............................................................................................... 97

6.2 ŠTEVILO UMRLIH PO MESECIH ......................................................................................... 98

6.3 ŠTEVILO IN STAROST UMRLIH GLEDE NA POSAMEZNA LETA ................................. 99

6.4 SPOLNA STRUKTURA UMRLIH ........................................................................................ 115

6.5 POVPREČNA STAROST UMRLIH ...................................................................................... 116

6.6 POKOPALIŠČA V ŽUPNIJI SV. PETER POD SV. GORAMI ............................................. 117

6.7 BOLEZNI IN VZROKI SMRTI.............................................................................................. 119

6.8 ZDRAVSTVO V ŽUPNIJI SV. PETER POD SV. GORAMI IN V EVROPI V ZAČETKU 20.

STOLETJA.............................................................................................................................. 124

6.9 OBIČAJI OB SMRTI .............................................................................................................. 126

6.10 SLOVAR BOLEZNI .............................................................................................................. 129

7 ZAKLJUČEK ………………………………………………. ...................................................... 133

8 LITERATURA IN VIRI …………………………………….. ...................................................136

8.1 LITERATURA ....................................................................................................................... 136

8.2 VIRI......................................................................................................................................... 138

8.2.1 Arhivski viri..........................................................................................................138

8.2.2 Internetni vir .........................................................................................................139


1

1 UVOD

Naslov diplomske naloge mi je predlagal mentor red. prof. dr. Darko Friš. Ker je

naslov zajemal domačo župnijo Sveti Peter pod Svetimi gorami, je to takoj

pritegnilo moje zanimanje, čeprav takrat še nisem vedela, da lahko na podlagi

matičnih knjig dobiš toliko zanimivih podatkov o prebivalstvu določene župnije.

Delo z matičnimi knjigami v arhivu me je spodbudilo za raziskovanje še drugih

virov, zato sem pogledala še nekatero drugo arhivsko gradivo.

V diplomski nalogi bodo tisti, ki jih zanima župnija Sv. Peter pod Sv. gorami,

našli za sicer kratko obdobje med leti 1918 in 1929, veliko zanimivih podatkov.

Spoznali bodo, koliko podatkov nam lahko posredujejo matične knjige in s tem

pomen arhiva, ki jih hrani. Literature o zgodovini župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami je zelo malo in tako bo diplomska naloga prispevala nekaj dodatnih

informacij.

Delo je razdeljeno na osem poglavij. Po uvodu se začne drugo poglavje z

naslovom Kratek zgodovinski opis župnije Sv. Peter pod Sv. gorami, kjer je

opisan nastanek župnije in njen razvoj ter predstavljena župnijska cerkev Sveti

Peter s svojimi podružnicami. Na kratko je predstavljen tudi Ivan Lah, ki je bil

župnik v obravnavanem obdobju in je opravil večino obredov. Na podlagi pro

memoria oz. spomenice pa je predstavljeno družbeno, moralno in socialno stanje

župnije. Tretje poglavje pa zajema zgodovino matičnih knjig.

V četrtem poglavju so zajeti podatki iz rojstnih in krstnih knjig župnije Sv. Peter

pod Sv. gorami. V njem je predstavljeno gibanje števila rojstev faranov glede na

mesece in leta. Sledijo še natančnejši podatki o rojstvih za vsako leto posebej.

Navedeni so tudi podatki o spolu novorojenčkov in mrtvorojenih otrocih. Glede

nezakonskih otrok je predstavljeno, kakšen odstotek so predstavljali in koliko

očetov jih je priznalo za svoje. Najdete tudi podatke, kako so se vasi razlikovale

glede na število rojstev in navedeno je tudi, ali so ženske takrat rojevale ob

pomoči izprašane ali neizprašane babice (s strokovno pomočjo ali brez nje),


2

kakšnega stana so bili očetje zakonskih otrok in matere nezakonskih otrok iz česar

je tudi razbrati, kakšna je bila včasih socialna struktura prebivalcev. Predstavljena

so tudi imena, ki so tedaj prevladovala, in priimki, ki so bili značilni za našo

župnijo. Poglavje se zaključi s predstavitvijo običajev ob rojstvu in krstu otrok.

V petem poglavju so navedeni podatki iz poročnih knjig župnije Sv. Peter pod Sv.

Gorami. Iz njega lahko razberete, kako se je gibalo število porok med leti 1918 in

1929, kateri meseci so bili priljubljeni za poroko in zakaj ter če so bile kakšne

razlike glede izbire dneva za poroko. Sledijo še natančnejši podatki o porokah za

vsako leto posebej. Navedeno je tudi, kako so si mladoporočenci izbrali parterja,

ali znotraj domače župnije ali iz drugih župnij, kakšen je bil socialni položaj,

starostna razlika in povprečna starost ženina in nevest. Izračunan je tudi delež

mladoletnih mladoporočencev in koliko vdov in vdovcev se je ponovno poročilo

ter pri kateri starosti. Konec tega poglavlja je zaključen z opisom običajev, ki so

vezani na poroko.

V šestem poglavju so zajeti podatki iz mrtvaških knjig župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami in odgovori na naslednja vprašanja: kako se je število umrlih spreminjalo

skozi obravnavano obdobje in zakaj, ali se je umrljivost razlikovala glede na

mesece, ali je bil duhovnik vedno prisoten pri pogrebu in če ne, v katerem primeru

je to bilo. Nato je še navedeno, katera starostna obdobja so bila najbolj kritična

glede umrljivosti, pri kateri povprečni starosti so umrli moški in ženske ter zaradi

katerih bolezni. Poglavje je zaključeno z opisom običajajev ob smrti.

Diplomska naloga je zaključena s sintezo spoznaj v sedmem poglavju. Vsa

literatura in viri, ki sem jih uporabila pri pisanju diplomske naloge, so navedena v

8. poglavju.


3

2 KRATEK ZGODOVINSKI OPIS ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI

2.1 NASTANEK ŽUPNIJE IN NJEN RAZVOJ

Dušnopastirska postojanka Sv. Peter pod Sv. gorami spada med najstarejše v

dekaniji, saj se prvotna cerkev omenja že leta 1054. Razvila se je iz pražupnije Sv.

Mihaela na Pilštanju, ki je bila ena izmed obsežnih in najstarejših pražupnij ter

rojstni kraj slovenske kneginje Sv. Eme. Kapelica sv. Jurija in kapelica sv.

Martina na Sv. gorah, ki spadata v predromansko dobo, pa nam dokazujeta zelo

zgodnji obstoj krščanskih svetišč na teritoriju, ki spada v župnijo Sv. Peter pod

Sv. gorami. 1

V 13.stol. je že obstajal poseben pilštanjski vikariat v Sv. Petru, saj se leta 1257

omenja »dominus Christanus noster decanus in Chungsperch«. Vendar je moral

biti Kristan le vikar in je morda opravljal dekanske posle.2 Vikariatna župnija v

Sv. Petru je s svojo materno župnijo Sv. Mihaela na Pilštanju spadala pod

Savinjski naddiakonat in bila podrejena patriarhu v Ogleju. Leta 1254 je oglejski

patriarh Gregor izdal v Udinah listino, s katero je župnijo Sv. Mihaela na Pilštanju

in s tem pilštanjski vikariat v Sv. Petru inkorporiral gornjegrajskemu

benediktinskemu samostanu. V njegovi lasti je ostala le do leta 1261. Takrat jim

je škalski župnik Ortolfom odstopil župnijo Sv. Jurija v Škalah, oni pa so mu v

zameno dali župnijo Sv. Mihaela na Pilštanju. Vendar pa ni dolgo ostalo pri tej

zamenjavi, saj je oglejski patriarh Bertrand 19. oktobra 1346 zopet inkorporiral

pilštanjsko župnijo h gornjegrajskemu samostanu. Leta 1461 je bila gornjegrajska

opatija z vsemi njenimi župnijami in vikariati, vključno z vikariatno župnijo Sv.

Peter pod Svetimi gorami, podeljena novoustanovljeni ljubljanski škofiji.3

Samostojna fara je Sveti Peter postal okrog leta 1640.4

1 Nadškofijski arhiv Maribor (dalje: NŠAM), D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis

cerkva, str. 1. 2 Jože Curk, Topografsko gradivo VI.: Sakralni spomeniki na območju občine Šmarje pri Jelšah,

Zavod za spomeniško varstvo, Celje 1967 (dalje: Curk, Topografsko gradivo), str.7. 3 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 1-2. 4 Curk, Topografsko gradivo, str. 7.


4

Razsežnost vikariatne župnije Sv. Petra pod Sv. gorami je bila velika, saj ji je z

župno cerkvijo Sv. Petra leta 1545 pripadalo 11 podružničnih cerkva: Sv. Jakob v

Kunšperku, Sv. Lovrenc na Bizeljskem, Sv. Martin na Sv. Gorah, Sv. Bolfank na

Sv. Gorah, Sv. Duh na Bizeljskem, Sv. Andrej na Bizeljskem, Sv. Marija

Magdalena na Bizeljskem, Sv. Marjeta nad Kunšperkom in Sv. Nikolaj v Polju.

Zato so bili iz župnije Sv. Petra leta 1786 izločeni naslednji kraji: Tečen dol, Kirn

vrh, Veliki Lastnič, Mali Lastnič, Veliki Brezovec, Mali Brezovec, Globoko,

Malekovič, Prelasko, Sedlarjevo, Trnje, Polje, Hrib in Dobrava. Ti kraji so bili

podeljeni novoustanovljeni kuraciji Sv. Miklavža v Polju, ki je bila leta 1874

povzdignjena v samostojno župnijo.5

Župnija Sv. Petra je bila leta 1787 dodeljena lavantinski škofiji. Kot edini spomin

na ljubljansko škofijo je v Svetem Petru ostal le travnik z imenom »Škofov

travnik«, ki ga je podedoval vsakokratni župnik. Ljubljanska škofija ga je potrdila

z namenom, da župnija v Sv. Petru pod Sv. gorami daje potrebno krmo za škofove

konje, kadar je bil škof v teh krajih.6 Danes župnija Sveti Peter pod Svetimi

gorami spada k dekaniji Kozje in celjski škofiji.

5 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 2. 6 Prav tam, str. 2.


5

2.2 CERKVE

2.2.1 Župnijska cerkev Sv. Petra

V naselju Bistrica ob Sotli stoji župnijska cerkev sv. Peter, ki je s treh strani

obdana z obzidjem. To obzidje predstavlja ostanek nekoč utrjenega tabora, ki so

ga zgradili v obdobju turških vpadov.7

Slika 1: Cerkev sv. Petra z delno ohranjenim obzidjem (Foto Mojca Geršak)

Cerkev je stara stavba in je v bližini starodavnega gradu Kunšperka, v okrilju

katerega je šentpetrska cerkev nastala.8 Najstarejši del cerkve je ladja iz

predromanske dobe. Prezbiterij je pozno gotsko delo, medtem ko so bili stranski

kapeli in oratorij nad zakristijo pozneje prizidani. Zvonik so zgradili leta 1654. Za

gradnjo je veliko prispevala bratovščina Presvetega Rešnjega Telesa, medtem ko

je potrebni les za zvonik prispeval takrat lastnik kunšperškega gradu grof Simon

Erdodi.9

Leta 1831 je bila cerkev v tako slabem stanju, da so župnijsko cerkev sv. Petra po

nalogu okrožnega urada po okrajni oblasti zaprli. Zato so kot zasilno kapelo

preuredili mrtvašnico na pokopališču. Čez štiri leta so župnijsko cerkev

popolnoma restavrirali. Fara je dobila skrbne župnike, saj je župnik Martin Sevnik

priskrbel novi oltarni nastavek na glavnem oltarju, župnik Jožef Tombah je dal

7 Krajevni leksikon Dravske banovine, Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine, Ljubljana

1937 (dalje: Krajevni leksikon), str. 603. 8 Ivan Stopar, Bistrica ob Sotli z okolico, Založba Obzorja, Ljubljana 1978 (dalje: Stopar, Bistrica

ob Sotli), str. 4. 9 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 3.


6

položiti v cerkev šamotni tlak, župnik Ivan Lah je dal preslikati cerkev, župnik

Ivan Rančigaj pa preurediti pevski kor.10

2.2.2 Romarska cerkev Matere Božje na Svetih gorah

Nad Bistrico ob Sotli se dviga visok in strm hrib, ki slovi po romarski Marijini

cerkvi. Njegovo ime Svete gore kaže na dolgo kulturno tradicijo na tem mestu.

Prvič so bile omenjene leta 1265 kot »Gora Device Marije pri Kunšperku«.

Kasneje so se imenovale »Gora naše ljube Gospe«. Prvič pa se Svete gore

omenijo leta 1642. Ime je prišlo najbrž od petih cerkva, ki so postavljene na

hribu.11

Slika 2: Svete gore (Prospekt Kulturna dediščina)

Svete gore so ena najstarejših bogoslužnih središč na Slovenskem. Najdbe pričajo,

da se tu že več kot 2000 let neprekinjeno opravlja bogoslužje. Keltske in rimske

najdbe govorijo o predkrščanskih svetiščih in častilcih. Poznorimske in

zgodnjeslovanske izkopanine pa dokazujejo dolgo krščansko bogoslužno tradicijo

Svetih gora. Med drugim so lep dokaz za to stare cerkvice: sv. Jurij z znamenitim

napisom ter reliefom, sv. Martin s romansko-gotsko arhitekturo, sv. Fabijan in

Boštjan s pisanimi freskami ter sv. Bolfenka z izbranimi slikarskimi in stavbnimi

deli. Srce vseh teh malih cerkvic je mogočna cerkev, posvečena Svetogorski

Mariji. Prvotno je na njenem mestu stala manjša cerkev »naše ljube Gospe«. Ko

so prvotno zelo staro, zaradi velikega obiska romarjev premajhno cerkev na Sv. 10 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 3. 11 Franci Petrič, Duša, le pojdi z mano: Božje poti na Slovenskem, Družina, Ljubljana 1996 (dalje:

Petrič, Božje poti), str. 95.


7

Gorah podrli, so zgradili večjo. Leta 1611 jo je posvetil ljubljanski škof Tomaž

Hren, saj je to območje (pilštanjska pražupnija) takrat spadalo pod njegovo

pastirsko oblast.12 Na ta dogodek spominja Osojnikov križ, ki je postavljen na

Vrhuncah ob poti k Sv. goram. Postavili so ga na prostoru, kjer so sprejeli

ljubljanskega škofa Tomaža Hrena.13

Naval romarjev je povzročil, da so se upravitelji znova lotili nove zidave. Leta

1693 so zgradili večji prezbiterij in v njem postavili nov veliki oltar. Leta 1872 je

notranjost prezbiterija in ladijski obok poslikal Tomaž Fantoni. Cerkveni ladji so

prizidali dve stranski ladji, povečali pevski kor in dve kripti. Danes je cerkev

dolga 30m in široka 15m ter predstavlja dvoranski tip cerkve. Na vsaki strani ladje

so po trije oltarji, posvečeni najbolj priljubljenim ljudskih zavetnikov. Stranski

oltarji imajo lepe nastavke s kipi in oltarnimi slikami.14 Prvi oltar na levi je

posvečen sv. Ani, drugi sv. Florijanu (svetnik z golido gasi gorečo cerkev), tretji

pa je posvečen sv. Antonu Puščavniku. V desnem nizu je prvi posvečen Mariji sv.

rožnega venca (oltarna podoba obdana s 15 okroglimi medaljoni rožnega venca),

drugi je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju, ki je prikazan kot umirajoč s križem v

roki. Zadnji oltar pa je posvečen sv. Izidorju, ki je naslikan s plugom in dvema

angeloma.15

Za romarje je najdragocenejša podoba svetogorske Marije na prestolu, ki je sredi

cerkve. Ta prostor je romarjem mnogo bližji kot glavni oltar, saj se k Mariji

zatekajo z svojimi težavami in priprošnjami. Levo od prestola je razkošna,

baročna prižnica, ki so jo izdelali v delavnici Mihaela Pogačnika okrog leta

1735.16

V prezbiteriju je glavni oltar, ki je eden najlepših daleč naokrog. V treh s stebri

razdeljenih nadstropjih (52 stebrov) stojijo angeli in priprošnjiki in priprošnjice

12 Petrič, Božje poti, str. 95-96. 13 Krajevni leksikon, str. 603. 14 Petrič, Božje poti, str. 96. 15 Lucija Zorenč, Svete gore z okolico, Župnijski urad, Bistrica ob Sotli 1996 (dalje: Zorenč, Svete

gore), str. 7-8. 16 Petrič, Božje poti, str. 96.


8

(40 kipov) romarjev in romaric. Na sredini je Marija z Jezusom v naročju. Ob njej

je cel angelski orkester in množice angelskih glavic. Oltar krasita še oljni podobi

Marijinega rojstva in kronanja.17

Cerkev hrani tudi več zaobljubljenih podob. Najzanimivejša med njimi je slika, ki

so jo leta 1779 podarili domačini iz sv. Lovrenca na Dravskem polju.18 Tega leta

so se prebivalci Dravskega polja zaobljubili romati na Svete gore, da odvrnejo

živinsko kugo. Od takrat so prihajali kmetje s Dravskega polja vsako leto 5.

avgusta na božjo pot.19

Glede umetnostnega sloga se Svete gore ponašajo z gotsko arhitekturo, z

različnimi poznogotskimi slikarijami ter z bogatim barokom od njegovih

stavbarskih dosežkov do kiparskih stvaritev, predvsem omembe vredni so oltarji

17. in 18 st.20

Svete gore so znane kot ena izmed najslavnejših slovenskih božjih poti. Nekoč in

danes prihajajo na Svete gore slovenski in hrvaški romarji. To je gora, ki je vselej

povezovala oba naroda.21

2.2.3 Podružnična cerkev Sveti križ na Vinigori

Podružnična cerkev sv. Križa se nahaja na Vini gori, ki spada k vasi Ples. S hriba,

na katerem stoji je čudovit razgled po Obsotelju in Hrvaškem Zagorju. Cerkvena

stavba, ki je bila zgrajena leta 1607, ima pravokotno ladjo in tristrano sklenjen

prezbiterij.22 Prvotno je imela ravni strop in obokan prezbiterij, v 18. stoletju pa so

obokali še ladjo.23

17 Petrič, Božje poti, str. 96. 18 Zorenč, Svete gore, str. 10. 19 Krajevni leksikon, str. 604. 20 Marijan Zadnikar, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, Mohorjeva družba, Celje 1973,

str. 186. 21 Petrič, Božje poti, str. 97. 22 Stopar, Bistrica ob Sotli, str. 26. 23 Curk, Topografsko gradivo, str. 92.


9

V začetku 19. stoletja je bila ta cerkev zelo zanemarjena. Zato jo je graščina

Bizeljsko, ki je imela zavetništvo nad šentpetersko faro, po nalogu okrožnega

urada iz leta 1828 za nekaj časa zaprla. Nekoliko kasneje je bila v času delovanja

župnika Jurija Stepinšnika vsa cerkev renovirana. Leta 1866 je župnik Martin

Sevnik za 356 goldinarjev od Ane Gradišar kupil za korist te podružnične cerkve

vinograd zraven cerkve in k vinski kleti dal dostaviti majhno sobico.24

Slika 3: Cerkev sv. Križ (Foto Mojca Geršak)

Med leti 1877 - 1880 so cerkvi prizidali zvonik, podaljšali ladjo in povečali

zakristijo. Iz tega obdobja sta tudi oltar svetega Urbana in pevski kor.25 Do prve

svetovne vojne so bili v zvoniku trije zvonovi: večji iz leta 1843, srednji iz leta

1615 in manjši iz leta 1582. V času prve svetovne vojne pa je večjega in srednjega

rekvirirala vojaška oblast. Leta 1924 so kupili novi zvon in ga potegnili v zvonik

na Belo nedeljo. Vendar ni dolgo služil svojemu namenu, saj ga je leta 1942

rekvirirala nemška vojaška oblast.26

2.2.4 Podružnični cerkvi Sveta Marjeta in Sveti Jakob

K bistriški fari sta nekoč spadali tudi podružnici sv. Marjeta v Pečeh (na

Kozjanski peči) in sv. Jakob v Kunšperku. Med obema cerkvama je bila pot s

kapelicami. Cerkev sv. Marjeta, ki je ohranjena v razvalinah, kaže na svoj

24 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 12. 25 Curk, Topografsko gradivo, str. 92. 26 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 12.


10

srednjeveški izvor. Opustili so jo najbrž ob koncu 18. stoletja v času Jožefovih

reform.27 Do leta 1777 so bile v tej cerkvi v pomladanskih in poletnih mesecih

»Vremenske maše« oz. vsak teden ena.28

Cerkev sv. Jakoba, ki je bila sredi starega trškega naselja Kunšperk, je povsem

izginila. Bila je opuščena hkrati z Marjetino. Od njene opreme se je ohranil

poznogotski leseni kip sv. Jakoba starejšega.29

2.3 ŽUPNIK IVAN LAH

Ivan Lah je bil priljubljen župnik in častni občan šentpetrski.30 Rojen je bil 15. 8.

1878 v Ljutomeru, v duhovnika posvečen 25. 7. 1903. Najprej je bil kaplan v

Češnjevcu, na Muti in v Kozjem, nato v Sv. Petru pod Sv. gorami, kjer je po smrti

župnika Jožefa Tombaha leta 1912 postal župnik. Umrl je 16. 6. 1934 v

Brežicah.31

Slika 4: Župnik Ivan Lah (Ilustrirani Slovenec, str. 208)

27 Stopar, Bistrica ob Sotli, str. 26. 28 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva, str. 4. 29 Stopar, Bistrica ob Sotli, str. 26-27. 30 Ilustrirani Slovenec, Tedenska priloga Slovenca. 28. junija 1931, letnik 7, št. 26, str. 208. 31 Župniki v Sv. Petru pod Sv. gorami (b.d.). Pridobljeno 2.2.2011, http://peter.simetric.si/.


11

2.3.1 Opis župnije v pro memoria oz. spomenici

Pro memoria oz. spomenica je poročilo duhovnika, ki ga mora predložiti

knezoškofu pri kanonični vizitaciji. Pred vojno je v spomenici iz leta 1896 župnik

Janez Lipold označil župljane župnije Sv. Peter pod Sv. gorami kot vse

hvalevredne. V njej je napisal, da so bili župljani dobrega krščanskega duha,

cerkvi vdani in da so radi sprejemajo svete zakramente ter da posebnih grehov ali

hudobij ni bilo opaziti. Glede značaja je zapisal, da niso bili trdnega značaja,

temveč bolj mehki in omahljivi.32

Prva svetovna vojna je prinesla splošno pomankanje in dvom. Leta 1920 je župnik

Ivan Lah v spomenici zapisal, da je prva svetovna vojna povsod zapustila dokaj

žalostne posledice ne le v gospodarstvu, ampak tudi v versko-moralnem življenju.

Za župljane Sv. Petra je zapisal, da je bilo njihovo versko-moralno življenje še

precej zadovoljivo in da so ženske in odrasli moški ostali verni, kot so bili pred

vojno, medtem ko so mladeniči postali versko mlačni, deloma celo brezverni in

nepokorni do staršev. Vendar so leta 1920 z nekaj izjemami prejeli sveto

velikonočno obhajilo vsi bivši vojaki in ujetniki.33

Odnos med duhovščino in farani je označil kot spoštljiv in ljubezniv. V župniji

Sv. Peter pod Sv. gorami so delovale različne bratovščine. Med njimi je bila

najbolj razširjena bratovščina presvetega Srca Jezusovega in presvetega Srca

Marijinega ter Presvetega Rešnjega Telesa. Mnogo faranov, predvsem žensk, je

bilo vpisanih v bratovščino Sv. rožnega venca in tudi Živega rožnega venca, nekaj

pa tudi v bratovščino Sv. Cirila. 34

Glede šolstva je župnik Ivan Lah zapisal, da je šola bila v rokah krščanskega

nadučitelja Emerika Moric, ki je dobro sodeloval s povsod delujočim katehetom

Milošem Turkom. Omenja tudi, da bi se v župniji lahko še več doseglo, če bi

starši pošiljali svoje otroke bolj redno v šolo. Vendar je takratne razmere razumel,

32 NŠAM, Škofijska pisarna, F 61, 1894-1899, številka 13. 33 NŠAM, Škofijska pisarna, F 61, 1914-1920, številka 15. 34 Prav tam.


12

zato je pripomnil, da je bil vzrok nerednega šolskega obiska draginja v obleki in

pomanjkanju delovnih moči.35

V naslednji spomenici je zapisal, da je župnija v versko-moralnem oziru zelo

napredovala. K temu je veliko pripomogel sv. misijon, katerega so vodili lazaristi

iz Celja od 12. do 19. februarja 1922. Ob odhodu so lazaristi pohvalili ljudstvo,

župniku pa so zatrdili, da je fara v moralnem in verskem oziru zelo dobra. Župnik

je v spomenici predvsem pohvalil dekleta, članice Marijine družbe. Teh je bilo

preko sto in so vsak prvi petek pristopale k mizi Gospodovi ter se redno

udeleževale mesečnega nauka in sestankov. Enako je pohvalil druga dekleta, ki

niso bile v tej družbi, saj so po veliki večini redno obiskovale cerkev. Za fante je

dejal, da niso bilo pretepači, da so spoštovali duhovnika, vendar da so bili mlačni

za službo božjo, svete zakramente ter da so radi ostajali zunaj cerkve. Predvsem

so ga skrbeli tisti, ki so v vojnem času zaradi pomanjkanja delovnih moči

zanemarjali šolo ter so odraščali brez vodstva kateheta in učitelja, brez pazljivosti

in strogosti odsotnega očeta. Zato je bilo ustanovljeno Slovensko katoliško

prosvetno društvo, ki je s pevskem, tamburaškem in telovadnem delovanjem

nudilo mladeničem potrebno razvedrilo.36

Glede šolstva je zapisal, da je bil še vedno zelo slab obisk šole ter da odnos med

učiteljstvom in duhovščino ni bil več tako iskren, kot je bil pod vodstvom rajnega

nadučitelja. Vendar je dodal, da očitnega nasprotovanja in nagajanja ni bilo. Med

bratovščinami so bile še vedno najbolj priljubljene bratovščina presvetega Srca

Jezusovega (770 članov), presvetega Srca Marijinega (746 članov), presvetega

Rešnjega telesa (138 članov) in Rožnega venca (150 članov).37

Omenil je tudi, da je imela cerkvena družba namen postaviti novo oz. temeljito

popraviti staro cerkev. Vendar zaradi povojne draginje in obubožanja ljudstva se

je misel na novo cerkev opustila. Odbor na občinskem zboru je predlagal, naj se

stara cerkev prenovi z zbranim denarjem in prostovoljnimi darovi. Zidarji, slikarji

35 NŠAM, Škofijska pisarna, F 61, 1914-1920, številka 15. 36 Prav tam. 37 Prav tam.


13

in kleparji so za delo prejeli 21.525 dinarjev, vendar v ta znesek niso bili vključeni

hrana, pijača, apno in pesek. Poleg tega še je bilo potrebno 3 K za tri nove

zvonove. V politiki so bili župljani neenotni, zato so se v času volitev nekoliko

pokregali in postrani gledali, vendar so se nasprotovanja v kratkem času v večini

pozabila. Kaplana je opisal kot gorečega, delavnega in vnetega za društveno

življenje. V kratkem času si je pridobil naklonjenost in zaupanje mladeničev, ki so

z njegovo pomočjo in sodelovanjem zgradili »Društven dom«, iz katerega so

prihajali politično zreli možje.38

38 NŠAM, Škofijska pisarna, F 61, 1921-1928, številka 16.


14

3 MATIČNE KNJIGE

Matične knjige so javne listine, ki pravnoveljavno dokazujejo rojstvo, poroko in

smrt. Dokumenti so enako pomembni za znanstvenoraziskovalno delo in uradne

potrebe. Na osnovi podatkov, pridobljenih iz matičnih knjigah, lahko raziskujemo

genealogijo, migracijo prebivalstva, gibanje in število prebivalstva, starostno in

poklicno sestavo prebivalstva, krstna imena, kdaj so se poročali in pri kateri

starosti, zdravstveno stanje prebivalstva in vzroke smrti ...39

Matične knjige se delijo na krstne (rojstne), poročne in mrliške knjige (knjige

umrlih). Pogosto se označujejo s črkami R, P in M ter so ohranjene v izvirnikih,

dvojnikih, prepisih in indeksih. Glede na osnovno poreklo so lahko civilne ali

cerkvene (nastale znotraj določene veroizpovedi).40

Poleg originalov so zapisovalci vodili dvojnike, saj so tako preprečili izgubo

matičnih knjig. V ogrskem delu so vodili dvojnike od leta 1828, v avstrijskem pa

od leta 1835. Najprej so rimskokatoliški župniki vodili dvojnike za rojstne in

poročne knjige, medtem ko so dvojnike za mrliške knjige uvedli kasneje, in sicer

leta 1836. Dvojnike so delali ob zaključku leta, zato imajo običajno imenska

kazala.41

Začetki matičnih knjig so se pojavili s krščanstvom. Že v 3. stoletju so imele

cerkve posebne imenike krščenih in umrlih. Cesar Justinijan, ki je vladal sredi 6.

stoletja, pa je ukazal, da se ob porokah sestavijo listine in se shranijo v cerkvene

arhive. O umrlih pa so vodili diptihe, v katere so vpisali vse umrle člane cerkvene

občine. Prav tako tudi v srednjem veku najdemo primere cerkvenih matičnih

knjig. Te so običajno vodili v primorskih mestih, v Piranu že od leta 1458, v Izoli

pa približno od leta 1506.42

39 Ema Umek, Janez Kos, Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, Skupnost arhivov

Slovenije, Ljubljana 1972 (dalje: Umek, Kos, Vodnik), str. 7 in 17. 40 Janez Toplišek, Rodoslovje, Samozaložba J. Toplišek, Trzin 2004 (dalje: Toplišek, Rodoslovje),

str. 56-57. 41 Umek, Kos, Vodnik, str. 69. 42 Prav tam, str. 17.


15

Pomen matičnih knjig je poudarilo reformacijsko gibanje, ker so nadzorovale

sprejem zakramentov. Na Tridentinskem cerkvenem zboru (1545-1563) so

določili, da je potrebno obvezno voditi rojstne in poročne knjige. Vendar pa ta

zbor ni predpisal podrobnosti o vodenju matic. To nalogo je prepustil

pokrajinskim in škofijskim sinodam. Šele leta 1614 je rimski obrednik predpisal

obvezno vodenje mrliških knjig. Vendar pa so posamezne župnije že pred tem

vodile mrliško knjigo, npr. župnija v Piranu že od leta 1505. Rimski obrednik je

določil tudi vzorec, po katerem naj bi se pisale vse tri vrste matičnih knjig. Kljub

temu je bilo vodenje matičnih knjig v škofijah različno.43

S krepitvijo centralistične državne ureditve je začela država posegati na področje

načina vodenja matičnih knjig. Marija Terezija je bila prva, ki je začela posegati v

zakonodajo na tem področju. V času njenega vladanja je bilo določeno, kaj storiti

v primeru, kadar duhovščina sodnim oblastem odkloni vpogled v matične knjige.

Določen je bil obrazec, po katerem naj bi se vodile matične knjige ter sprejet

dekret o izpolnjevanju vseh rubrik, da bodo matične knjige čim bolj verodostojne.

Zahtevano je bilo tudi, da se v matične knjige piše razločno, da se morajo varno

shranjevati ter jih v primeru požara najprej rešiti.44

Njen sin, cesar Jožef II. je leta 1784 s patentom zahteval vodenje matičnih knjig

tudi s strani države. Tako so imeli katoliški župniki in židovski rabini kot vodje

matičnih knjig funkcijo pomožnega državnega organa. Po tem patentu je moral

vsak katoliški župnik voditi tudi ločeno tri knjige: poročno, krstno in mrliško.45

V času francoske okupacije so bile leta 1812 uvedene civilne matične knjige.

Vodili so jih župani po občinah, zato so župniki morali njim predati cerkvene

matične knjige. Ko so župani julija 1814 prenehali voditi, so bile cerkvene

matične knjige vrnjene župnikom. Župniki, ki so v tem obdobju (1812-1814)

vodili matične knjige, so morali te primerjati s civilnimi in vpisati morebitne

43 Umek, Kos, Vodnik, str. 17-18. 44 Prav tam, str. 18-19. 45 Prav tam, str. 19-20.


16

razlike. V primeru, da je župnik med tem časom nehal voditi, so morali narediti

izpis iz civilnih matičnih knjig za območje svojih župnij.46

V Prekmurju, ki je spadalo pod Ogrsko, so od leta 1895 matične knjige vodili

državni matičarji za vsak matični okraj. Poleg njih je matične knjige vodila za

svoje vernike še vsaka veroizpoved.47

Stara jugoslovanska zakonodaja je ohranila vse zakonodajne predpise o matičnih

knjigah iz avstrijske dobe. Urejala jih je država, vodstvo knjig pa je bilo

prepuščeno cerkvenim organom. V Slovenskem primorju, ki je prišlo pod

italijansko upravo, so od leta 1924 poleg župnijskih uradov vodili matične knjige

tudi matični uradi pri občinah. Vendar so s tem matične knjige, ki so jih vodili

župnijski uradi izgubile javnopravno veljavo, z izjemo poročnih knjig.48

Matične knjige rimskokatoliških matičnih uradov so se do izdaje patenta leta 1784

pisale v latinščini, po tem patentu pa v nemškem jeziku. Nekateri župniki pa so

vodili po dve matični knjigi, eno v latinskem, drugo v nemškem jeziku. V

rimskokatoliških župnijah ljubljanske in mariborske škofije so se matične knjige

začele pisati v slovenskem jeziku v drugi polovici 19. stoletja. Izjema so bile

župnije na Kočevskem, kjer so se vodile v nemškem jeziku še dolgo v 20. stoletje.

V Prekmurju so matične knjige začeli pisati v slovenskem jeziku po letu 1919.49

46 Umek, Kos, Vodnik, str. 17-22. 47 Prav tam, str. 35-36. 48 Prav tam, str. 36. 49 Prav tam, str. 70.


17

4 ROJSTNE IN KRSTNE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI

Župnija Sv. Peter pod Sv. gorami je začela voditi farne matične knjige v 17.

stoletju: krstno knjigo z letom 1647, poročno knjigo z letom 1649, mrtvaško

knjigo pa z letom 1691.50

Naslovna stran in rubrike rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Svetimi

gorami so od leta 1918 do leta 1921 dvojezične in sicer v nemškem in slovenskem

jeziku. Od leta 1922 naprej pa samo v slovenskem jeziku. Na koncu je kazalo,

kjer so po abecednem redu napisani imena in priimki rojenih otrok določenega

leta. Rojstne in krstne knjige je tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

Primer naslovne strani rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Svetimi

gorami iz leta 1918, ki je dvojezična in iz leta 1922, ki je v slovenskem jeziku:

Kopie

Geburts- und Taufbuch

Rojstna in krstna knjiga

der Pfarre _Sv. Peter pod Sv. gorami_ župnije vom Jahre _1918_ od leta

Kopija

Rojstna in krstna knjiga

župnije _Sv. Peter pod Sv. gorami_ od leta _1922_

Slika 5: Naslovnica kopije rojstne in krstne knjige iz leta 1918 (levo) in 1922 (desno)

50 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, popis cerkva, str. 12.


18

Krstne matične knjige vsebujejo naslednje rubrike: zaporedno številko otroka,

datum rojstva in krsta, rojstni kraj ter ime krščenca. Nato je bila rubrika, kjer je

duhovnik označil s pikico in postrani črtico, kateri veri otrok pripada, rubrika v

kateri je označil spol otroka in rubrika, kjer je označil ali je otrok zakonski ali

nezakonski. Potrebno je bilo še vpisati podatke o starših (ime, priimek in poklic

očeta ter ime in dekliški priimek matere) in botrih (ime, priimek, stan, bivališče).

V predzadnji rubriki se je podpisal duhovnik, ki je krstil otroka. Zadnja rubrika je

bila namenjena babici, ki je bila navzoča pri porodu. Rojstvo otroka je morala

prijaviti babica.

Late 1922 je nastala razlika v rubriki glede vere. Do leta 1922 je lahko duhovnik

označil, ali je otrok katoliške ali protestantske vere, medtem ko je od leta 1922

rubrika, v kateri je označena katoliška vera ostala, druga rubrika, v kateri je prej

pisalo protestantska, pa je ostala prazna. Tako je lahko duhovnik, v primeru da

otrok ni pripadal katoliški veri, napisal sam h kateri veri pripada.

Tabela 1: Rubrike rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami iz leta 192251

Tek

oče

šte

vilo

Leto, mesec in

dan rojstva

Dan krsta

Rojstni kraj

Hiš

na

štev

.

Ime krščencev

Vera Spol

Za

kons

ki

Nez

akon

ski

Kat

oliš

ka

Moš

ki

Žen

ski

6

4. april

5. april

Trebče

48

Angela

/

.

.

/

/

.

Stariši, stan Botri

Duhoven,

ki je krstil

Babica

Oče Mati Ime, stan in bivališče

Janez Cvetko,

kmet

Antonija, roj. Denžič Marija Osojnik,

kmetica,

Zgornja Sušica 16

Ivan Lah l.r.

župnik

Ana Babič,

posestnica,

Trebče 90,

neizpr.

51 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1922 (kopija).


19

4.1 ROJSTVA PO LETIH

Med leti 1918 in 1929 se je v župniji Sveti Peter pod Svetimi gorami rodilo 744

otrok. Najmanj otrok (5,6%) se je rodilo leta 1918, saj so bili možje v času prve

svetovne vojne na frontah. Prav tako so ljudje doživljali raznovrstno pomanjkanje,

zaradi česar so bili telesno izčrpani. Nato sledita dve leti vzpona rojstev, predvsem

leta 1920, ko se je rodilo veliko otrok in sicer 10,5% vseh otrok v obravnavanem

obdobju. Naslednje leto, leta 1921 nekoliko upade število rojstev, vendar že leta

1922 naraste. Leta 1923 je bilo največ rojstev (11,4%) in to enkrat več kot leta

1918. Vrhuncu sledita dve leti padanja rojstev, leta 1926 nekoliko zopet naraste

njih število in nato sledi zopet upad. V omenjenem obdobju se je povprečno rodilo

62 otrok letno, medtem ko se je leta 2009 rodilo le 11 otrok, in sicer 7 dečkov in 4

deklice.52

Tabela 2: Število rojstev od leta 1918 do 192953

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

ROJSTVA 42 64 78 66 71 85 57 56 62 59 56 48 744

52 Živorojeni, občine, Slovenija, letno. Pridobljeno: 5.3.2011, http://www.stat.si/. 53 NŠAM, Rojstne in krstne knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).

Graf 1: Prikaz število rojstev od leta 1918 do 1929


20

4.2 ROJSTVA PO MESECIH

Glede na mesece se je v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami v obdobju med letoma

1918 in 1929 povprečno največ otrok rodilo oktobra (80 oz. 11%) in marca (78

oz. 10%), najmanj pa junija (42 oz. 5,6%). Torej lahko rečemo, da se je povprečno

največ otrok rodilo v začetku in koncu leta, najmanj pa v sredini leta razen meseca

maja.

Tabela 3: Rojstva po letih glede na mesece54

1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

Januar 1 8 7 6 10 6 4 6 4 4 1 6 63

Februar 1 5 11 5 8 10 4 0 3 7 5 2 61

Marec 3 5 7 6 7 9 9 6 14 0 5 7 78

April 5 1 8 3 5 8 5 2 4 7 3 8 59

Maj 4 5 8 8 4 6 4 7 4 5 8 3 66

Junij 3 6 3 4 4 5 4 2 2 5 4 0 42

Julij 2 2 4 5 3 11 6 1 8 6 3 1 52

Avgust 4 3 6 4 7 6 4 2 6 2 3 4 51

September 3 10 6 4 4 6 2 4 3 6 6 3 57

Oktober 2 5 5 11 8 8 7 8 5 10 8 3 80

November 5 11 5 6 5 5 5 8 4 3 6 4 67

December 9 3 8 4 6 5 3 10 5 4 4 7 68

V drugih župnijah so nekoliko drugačni podatki, in sicer se je v župniji Sv. Vid

pri Ptuju največ otrok rodilo aprila (9,8%)55, v nadžupniji Sv. Jurija v Konjicah

januarja (9,7%) in aprila (9,7%)56, v Ljutomeru aprila (10,1%)57, v župniji sv.

Magdalene v Kapeli pri Radencih pa julija (9,47%)58. Župnije se sicer razlikujejo

med seboj, vendar pa izstopa en mesec po največjem številu rojstev, in sicer april.

Vseeno tega ne moremo posploševati, saj se je tega meseca v župniji Sv. Peter

54 NŠAM, Rojstne in krstne knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije). 55 Mojca Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju in njeno prebivalstvo na podlagi matičnih knjig med leti

1918 in 1929, Filozofska fakulteta Maribor, Maribor 2008 (dalje: Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju), str. 47.

56 Mateja Furman, Prebivalstvo Konjic, s posebnim poudarkom na matičnih knjigah med leti 1918 in 1930, Maribor: Filozofska fakulteta, Maribor 2006 (dalje: Furman, Prebivalstvo Konjic), str. 39.

57 Monika Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera na podlagi matičnih knjig med letoma 1918 in 1940, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor 2000 (dalje: Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 59.

58 Simon Belec, Prebivalstvo v župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih na podlagi matičnih knjig med leti 1919 in 1931, Filozofska fakulteta Maribor, Maribor 2006 (dalje: Belec, Župnija sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih), str. 48.


21

pod Sv. gorami rodilo malo otrok, in sicer 7,9% otrok, medtem ko se je v župniji

Sv. Magdalene v Kapeli pri Radencih v aprilu rodilo najmanj otrok (7,04%)59. V

nekaterih drugih župnijah, in sicer v župniji Sv. Vid pri Ptuju, se je rodilo najmanj

otrok julija (7%)60, v nadžupniji Konjice prav tako julija (6,6%),61 v Ljutomeru pa

februarja (7,2%) in junija (7,2%)62. Torej se je veliko otrok rodilo, če ne

upoštevamo župnije sv. Magdalene, v vseh letnih časih razen poleti, najmanj pa

obratno, in sicer v poletnih časih predvsem junija in julija.

Če analiziramo rojstva v župniji Sv. Peter nekoliko natančnejše, se je leta 1918

največ otrok rodilo decembra, in sicer 9 oz. 21% vseh rojenih v tem letu. Najmanj

pa januarja in februarja ko se je rodil samo po en otrok (2.4%). Največje število

rojstev v letu 1919 je bilo v mesecu novembru. Rodilo se je 11 (17%) otrok.

Veliko se jih je rodilo tudi septembra, in sicer 10 (15,6%), medtem ko se je aprila

rodil samo en otrok. Leta 1920 se je v mesecu februarja rodilo 11 (14%) otrok, kar

je bilo glede na ostale mesece največ. Trije otroci (3,8%) so se rodili junija, kar pa

je bilo najmanj v tem letu. Naslednje leto je bilo največ rojstev oktobra, ko je bilo

rojenih 11 (16,7%) otrok. Najmanj pa aprila, ko so se rodili 3 otroci. Leta 1922 se

je januarja rodilo 10 (14%) otrok, kar je bilo največ v tem letu. Medtem ko se je

junija rodilo najmanj otrok, se jih je leta 1923 največ. Leta 1924 se je rodilo 9

otrok (5,8%) v mesecu marca, kar je bilo največ v tem letu. Najmanj otrok

oziroma 2 otroka (3,5%) sta se rodila septembra. Decembra 1925 se je rodilo po

10 otrok (14,7%), medtem ko se februarja ni rodil nobeden otrok. Največ otrok v

obravnavanem obdobju se je rodilo marca 1926, ko se je rodilo 14 otrok oz.

22,6%, otrok rojenih tega leta. Junija sta se rodila samo dva otroka oz. 3,2% vseh

otrok rojenih leta 1926. Največ rojstev v letu 1927 je bilo oktobra (16,9%),

medtem ko se marca ni rodil nobeden. Leta 1928 se je rodilo največ otrok maja in

oktobra in to po 8 otrok (14,3%). Januarja pa samo en otrok. 8 rojstev (16,7%) v

mesecu aprilu je bilo najštevilčnejše v letu 1929, medtem ko junija ni bilo

nobenega rojstva.

59 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 48. 60 Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju, str. 47. 61 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 39. 62 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 59.


22

Krst je obred, pri katerem otrok uradno dobi ime in zakrament, s katerim je

posameznik sprejet v versko skupnost kristjanov.63 V župniji Sv. Peter pod Sv.

gorami so bili vsi živorojeni otroci v obravnavanem obdobju krščeni. Zaradi

velike smrtnosti so novorojenčka največkrat krstili že isti dan ali pa dan, dva po

porodu. V primeru, da se je rodil slaboten novorojenček in je kazal znake, da bo

kmalu umrl, ga je v sili tudi krstila babica.

63 Baš, Slovenski etnološki slovar, str. 261.


23

4.3 ROJSTVA GLEDE NA POSAMEZNA LETA

Tabela 4: Otroci, rojeni leta 191864 Graf 2: Prikaz podatkov generacije leta 1918

Leta 1918 se je rodilo 42 otrok: 41 živorojenih in 1 mrtvorojen. Od živorojenih

otrok so v letu rojstva in v naslednjem letu umrli po 4 otroci oz. 19% vseh otrok,

rojenih leta 1918. Preživelo je 33 oz. 78,6% otrok. Vsi živorojeni otroci so bili

krščeni. 40 otrok je bilo krščenih istega leta, otrok, rojen 31. decembra, pa je bil

krščen januarja naslednjega leta. Večino otrok je krstil župnik Ivan Lah, 4 je krstil

kaplan Miloš Turk, enega pa Josip Hohnjec, prof. blagoslovja v Mariboru.


Leta 1919 se je rodilo 64 otrok: 62 živorojenih in 2 mrtvorojena (1 deček in 1

deklica). Od živorojenih otrok so v letu rojstva umrli štirje (deček umrl na dan

rojstva, deček star 3 dni, deček star 22 dni, punčka stara 2 meseca). V naslednjem

letu so umrli trije otroci (2 dečka in deklica). Preživelo je 55 oz. 86% otrok. Tega

leta sta se rodila dvojčka, vendar je eden umrl v dnevu rojstva. Vsi živorojeni

otroci so bili krščeni istega leta. Večino otrok je krstil župnik Ivan Lah, 4 je krstil

kaplan Miloš Turk, 1 pa Anton Gabron, župnik iz Korotana.

64 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija). 65 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1919 (kopija).

OTROCI ŠTEVILO DELEŽ (%)

Rojeni 42 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 1 2,4

Umrli v letu rojstva 4 9,5

Umrli naslednje leto 4 9,5

Preživeli otroci 33 78,6


Rojeni 64 100

Dvojčki 1 1,6

Mrtvorojeni 2 3,1



Preživeli otroci 55 86


24


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Rojeni Dvojčki Mrtvorojeni Umrli v letu rojstva

Umrli naslednje leto

Leta 1920 se je rodilo 78 otrok: 75 živorojenih in 3 mrtvorojeni dečki. Od

živorojenih jih je v letu rojstva umrlo 6 oz. 7,7% (deklica in deček stara, 4

mesece, deček star, 2 meseca, deček star, 1 mesec, deček, star slab mesec, deček,

star 9 dni). Naslednje leto so umrle tri deklice. Preživelo je 66 oz. 85% otrok. Vsi

živorojeni otroci so bili krščeni istega leta. Večino je krstil župnik Ivan Lah, 4

otroke pa je krstil kaplan Miloš Turk.


Leta 1921 se je rodilo 66 otrok: 65 živorojenih in 1 mrtvorojena. Od živorojenih

otrok jih je v letu rojstva umrlo 10 (deček star, 1 dan, deklici, stari 4 dni, deklici,

stari slab mesec, deček, star 1 mesec, deklica, stara 2 meseca, deček, star 3

mesece, deklica, stara 3 mesece, deklica, stara 5 mesecev) oz. 15,2% otrok.

Naslednje leto je umrlo 7 otrok (4 fantje, 3 deklice) oz. 10,6% otrok. Preživelo je

48 oz. 73% otrok. Vsi živorojeni so bili krščeni istega leta. Večino otrok je krstil

župnik Ivan Lah. Druge otroke so krstili: kaplan Janko Krušič (5 otrok), kaplan

Miloš Turk (2 otroka) in Jurij Leskovar, častni kanonik Sela Zagorskega (1

otroka). 66 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1920 (kopija). 67 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1921 (kopija).


Rojeni 78 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 3 3,8

Umrli v letu rojstva 7 9




Rojeni 66 100

Dvojčki 1 1,5

Mrtvorojeni 1 1,5





25


0

10

20

30

40

50

60

70

80



Leta 1922 se je rodilo 71 otrok: 69 živorojenih in 2 mrtvorojena. Od živorojenih

otrok sta v letu rojstva umrli 2 deklici (deklica umrla na dan rojstva, deklica stara

3 mesece) oz. 2,8% otrok. Naslednje leto ni umrl noben. Preživelo je 67 oz. 94%

otrok. Večino jih je krstil župnik Ivan Lah. Druge pa kaplan Janko Krušič (15

otrok). Vsi živorojeni so bili krščeni. 68 otrok je bilo krščenih istega leta, otrok,

rojen 25. decembra, pa je bil krščen januarja naslednjega leta.


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90



Leta 1923 se je rodilo 82 otrok: 79 živorojenih in 3 mrtvorojeni (1 deček in 2

deklici). Od živorojenih jih je v letu rojstva umrlo 7 (deček, star 4 mesece, dečka,

stara 2 meseca, deklica in deček, stara slab mesec, deček, star 2 dni, deklica, stara

1 dan) to je 8,5% otrok. Naslednje leto ni umrl noben otrok. Marca 1923 sta se

rodila dvojčka, in sicer fantek in deklica. Štiri mesece kasneje pa še ena dvojčka,

in sicer dva fantka, ki pa sta umrla v istem letu rojstva. Preživelo je 72 oz. 88%

otrok. Vsi živorojeni otroci so bili krščeni istega leta. Večino otrok je krstil župnik

Ivan Lah. Druge otroke je krstil kaplan Janko Krušič (13 otrok).



Rojeni 71 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 2 2,8


Umrli naslednje leto 0 0



Rojeni 82 100

Dvojčki 2 2,4

Mrtvorojeni 3 3,7





26


0

10

20

30

40

50

60



Leta 1924 se je rodilo 57 otrok: 55 živorojenih in 2 mrtvorojena (1 deček in 1

deklica). Od živorojenih so v letu rojstva umrli 3 (deček, star slab mesec, deček in

deklica, stara 4 mesece) oz. 5,5% otrok. Naslednje leto ni umrl noben otrok. Do

drugega leta starosti je preživelo 50 oz. 91% otrok. Tega leta julija sta se rodila

dvojčka (fantek in mrtvorojena deklica). Vsi živorojeni otroci so bili krščeni

istega leta. Večino otrok je krstil župnik Ivan Lah. Druge je krstil kaplan Janko

Krušič (10 otrok).


Leta 1925 so se vsi otroci rodili živorojeni, med njimi tudi dvojčka (fantek in v

sili krščena deklica). V letu rojstva je od 56-tih otrok umrlo 6 (deček, star slab

mesec, deklica, stara 1 mesec, deklica, stara 10 mesecev, deklica, stara 9 dni,

deklica, stara 5 dni, deklica, stara 2 dni) oz. 5,5% otrok. Naslednje leto ni umrl

noben otrok. Preživelo jih je 50 oz. 89%. Vsi živorojeni otroci so bili krščeni.

Istega leta je bilo krščenih 55 otrok, otrok, rojen 30. decembra, pa je bil krščen

januarja naslednjega leta. Večino je krstil župnik Ivan Lah. Druge otroke pa

kaplan Franc Klasinc (7 otrok) in kaplan Janko Krušič (1 otroka).



Rojeni 57 100

Dvojčki 1 1,75

Mrtvorojeni 2 3,5





Rojeni 56 100

Dvojčki 1 1,8

Mrtvorojeni 0 0





27


0

10

20

30

40

50

60

70



Leta 1926 se je rodilo 60 otrok: 58 živorojenih in 2 mrtvorojena (1 deček, 1

deklica). Od živorojenih otrok so v letu rojstva umrli 4 (dečka, stara 5 mesecev,

deček, star 4 mesece, deček, star 8 mesecev) oz. 6,7% otrok. Naslednje leto ni

umrl noben otrok. Preživelo jih je 54 oz. 90% otrok. V tem letu so se rodili trije

dvojčki. Marca sta se rodila 2 dvojčka: deček in deklica ter dva dečka, ki sta umrla

v istem letu rojstva. Julija sta se zopet rodila dvojčka, in sicer dva dečka, vendar je

bil eden mrtvorojen. Vsi živorojeni otroci so bili krščeni istega leta. Večino otrok

je krstil župnik Ivan Lah. Druge pa kaplan Franc Klasinc (9 otrok).


0

10

20

30

40

50

60

70



Leta 1927 se je rodilo 59 otrok: 58 živorojenih in 1 mrtvorojeni. Od živorojenih

jih je v letu rojstva umrlo 7 (deklica, stara 8 mesecev, deček, star slabe 4 mesece,

deklici, stari dva meseca, deček, star slab mesec, deček in deklica, stara par dni)

oz. 12% otrok. Naslednje leto ni umrl noben otrok, tako da je preživelo 51 oz.

86% vseh otrok, rojenih leta 1927. Tega leta se ni rodil noben dvojček. Vsi

živorojeni otroci so bili krščeni istega leta. Večino otrok je krstil župnik Ivan Lah.

Druge otroke je krstil kaplan Franc Klasinc (7 otrok).



Rojeni 60 100

Dvojčki 3 5

Mrtvorojeni 2 3





Rojeni 59 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 1 1,7

Umrli v letu rojstva 7 12




28


Leta 1928 se je rodilo 56 otrok, med katerimi ni bilo mrtvorojenih. V letu rojstva

je umrlo 5 (deklica, stara 4 mesece, deček, star slaba 2 meseca, deček, star 1

mesec, deček, star 8 dni, deklica zaradi preranega rojstva je umrla istega dne,

vendar je bila v sili krščena) oz. 8,8% vseh otrok, medtem pa naslednje leto ni

umrl noben otrok. Preživelo je 51 oz. 91% otrok. Tega leta se ni rodil noben

dvojček. Vsi živorojeni otroci so bili krščeni istega leta. Večino otrok je krstil

župnik Ivan Lah. Druge pa kaplan Franc Klasinc (3 otrok).


Leta 1929 se je rodilo 48 otrok: 46 živorojenih in 2 mrtvorojena (deček, deklica).

Od živorojenih otrok so v letu rojstva umrli štirje (deček umrl na dan rojstva,

vendar je bil v sili krščen, deček, star 1 mesec, deček, star 3 mesece, deklica, stara

4 mesece) oz. 4,2% otrok. Naslednje leto je umrla ena deklica in en deček.

Preživelo je 40 oz. 83% otrok. V tej generaciji se ni rodil noben dvojček. Vsi

živorojeni otroci so bili krščeni, in sicer je bilo istega leta krščenih 45 otrok,

otrok, rojen 30. decembra pa je bil krščen januarja naslednjega leta. Večino otrok

je krstil župnik Ivan Lah. Druge pa je krstil kaplan Štefan Stiper (2 otroka).



Rojeni 56 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 0 0





Rojeni 48 100

Dvojčki 0 0

Mrtvorojeni 2 4,2





29

4.3 SPOL NOVOROJENČKOV

V obdobju od leta 1918 do leta 1929 se je rodilo 383 (51,5%) otrok moškega

spola in 361 (48,5%) otrok ženskega spola, torej 22 dečkov več kot deklic. Največ

otrok moškega spola se je rodilo leta 1923, in sicer 42 oz. 11% odstotkov vseh

rojenih dečkov tega obdobja. Prav tako se je tega leta rodilo največ otrok

ženskega spola, in sicer 43 oz. 12%. Najmanj otrok moškega spola se je rodilo

leta 1925 oz. 6%. Leta 1918 pa se je rodilo najmanj otrok ženskega spola, in sicer

17 oz. 4,7%. Največja razlika glede na razmerje spola je bila leta 1919, ko se je

rodilo 10 fantkov več kot deklic. Leta 1920 pa se je rodilo enako deklic in dečkov.

Tabela 16: Število novorojenčkov po spolu 1918-192976

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

MOŠKI 25 37 39 34 39 42 28 24 35 28 25 27 383

ŽENSKE 17 27 39 32 32 43 29 32 27 31 31 21 361

Graf 14: Prikaz števila novorojenčkov po spolu 1918-1929

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Število

Število novorojenčkov po spolu 1918‐ 1929

MOŠKI

ŽENSKE

76 NŠAM, Rojstne in krstne knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do1929 (kopije).


30

4.4 MRTVOROJENI OTROCI

Mrtvorojen otrok se rodi mrtev ali umre med nosečnostjo ali porodom. Kristjani

so verovali, da nekrščeni otroci ne bodo zveličani. Mrtvorojen otrok je veljal za

pogana, zato ga je pokopal oče ali mežnar na neblagoslovljenemu prostoru na

pokopališču.77

V obravnavanem obdobju je bilo od 744 rojenih otrok 19 mrtvorojenih (2,6%), in

sicer 12 dečkov (63%) in 7 deklic (37%). Največ mrtvorojenih otrok je bilo leta

1923, ko je bilo največ mrtvorojenih deklic in leta 1920, ko je bilo največ

mrtvorojenih dečkov. Leta 1925 in 1928 so se vsi otroci rodili živorojeni. V

mrtvaških knjigah župnije Sv. Peter pod Sv. gorami med leti 1918 in 1929 je pri

vseh mrtvorojenih otrocih ostala prazna rubrika duhoven, ki je mrliča blagoslovil.

Torej vsi ti mrtvorojeni otroci so bili pokopani brez pogrebnega obreda.

Prav tako kot v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je v Konjicah in Ljutomeru

rodilo več mrtvorojenih dečkov kot deklic. So pa razlike v razmerju. V Ljutomeru

je bila najmanjša razlika med številom mrtvorojenih dečkov in deklic. Med

mrtvorojenimi otroci je bilo 58,3% dečkov in 41,7% deklic.78 Največja razlika pa

je bila v Slovenskih Konjicah, kjer so 69,4% mrtvorojenih otrok predstavljali

dečki, deklice pa 30,6%.79 V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami pa je bila razlika

med številom mrtvorojenih dečkov in deklic večja od Ljutomera in manjša od

Konjic.

Tabela 17: Število mrtvorojenih otrok od leta 1918 do 192980

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

DEČKI 1 1 3 0 2 1 1 0 1 1 0 1 12

DEKLICE 0 1 0 1 0 2 1 0 1 0 0 1 7

77 Angeloš Baš, Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga Leksikon, Ljubljana 2004 (dalje:

Baš, Slovenski etnološki leksikon), str. 342. 78 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 62. 79 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 44. 80 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do leta 1929

(kopije).


31

Graf 15: Prikaz števila mrtvorojenih otrok od leta 1918 do 1929

V primerjavi podatkov z nekaterimi drugimi župnijami ugotovimo, da je župnija

Sv. Peter pod Sv. gorami imela velik delež mrtvorojenih otrok (2,6%) glede na

župnijo Sv. Vid pri Ptuju, kjer se je med leti 1918 in 1929 rodilo 1,85%

mrtvorojenih otrok,81 in nadžupnijo Sv. Jurija v Konjicah, kjer se je med leti 1918

in 1930 rodilo 2,4% mrtvorojenih82. Vendar pa so imele nekatere župnije še večji

delež mrtvorojenih otrok, npr. v Ljutomeru se je med leti 1918 in 1940 rodilo 4%

mrtvorojenih otrok.83 Enak odstotek mrtvorojenih otrok kot župnija Sv. Peter pod

Sv. gorami je imela župnija sv. Magdalene v Kapeli pri Radencih med leti 1919 in

1931.84

81 Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju, str. 29. 82 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 44. 83 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 62. 84 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 46.


32

4.5 ZAKONSKI IN NEZAKONSKI OTROCI

Nezakonski otrok je otrok, rojen zunaj zakonske zveze. Za krščanske in nekatere

druge družbe je bilo značilno, da so nezakonske otroke šteli za drugovrstne člane

skupnosti.85 Otrok je bil zakonski, če je bil rojen 180 dni po sklenjenem zakonu

in pred 300 dnevi po moževi smrti, ločitvi zakona ali razveljavitvi zakona.

Duhovnik ni smel vpisati imena in priimka nezakonskega očeta, razen na njegovo

zahtevo. Če je oče zahteval vpis je potreboval dve priči, ki sta potrdili njegovo

identiteto. Mnogokrat so vodili posebne rojstne knjige »liber arcanus«, kamor so

vpisovali tudi ime in priimek nezakonskega očeta.86 Nekatere nezakonske otroke

so očetje priznali za svoje in je to bilo vpisano tudi v krstno knjigo. Drugi so bili

»priznani« s kasnejšo poroko matere z njihovim očetom ali pa pozakonjeni z

materino kasnejšo poroko.87

Tabela 18: Število zakonskih in nezakonskih otrok med leti 1918 in 192988

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

ZAKONSKI 37 53 63 58 58 76 50 49 52 52 48 45 641

NEZAKONSKI 5 11 15 8 13 9 7 7 10 7 8 3 103

Graf 16: Prikaz števila zakonskih in nezakonskih otrok med leti 1918 in 1929

V obdobju med letoma 1918 in 1929 se je rodilo 641 oz. 86% zakonskih otrok in

103 oz. 14% nezakonskih otrok. Največ nezakonskih otrok se je rodilo leta 1920

in sicer 15 (19%), najmanj pa leta 1926, ko so se rodili 3 nezakonski otroci (6%).

85 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 364. 86 Umek, Kos, Vodnik, str. 46-52. 87 Toplišek, Rodoslovje, str. 56. 88 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


33

Med leti 1919 in 1934 se je v Lendavi rodilo 10,6% nezakonskih otrok, v Murski

Soboti se jih je od leta 1919 do 1929 rodilo 10,7%, v Konjicah se je od leta 1918

do 1930 rodilo 10,8% nezakonskih otrok89, delež nezakonskih otrok v Ljutomeru

med leti 1918 in 1940 je bil 15,6%90, v župnija Sv. Vid pri Ptuju se je od leta 1918

do 1929 rodilo 15,1% nezakonskih otrok91, v župniji sv. Magdalene v Kapeli pri

Radencih od leta 1919 do 1931 pa 18,15% nezakonskih otrok92. Če primerjamo

podatke z navedenimi župnijami ugotovimo, da župnija Sv. Peter pod Svetimi

gorami s 14% nezakonskih otrok predstavlja sredino.

Število nezakonskih otrok v primerjavi z današnjim časom je bilo majhno. Leta

2009 se je v Sloveniji rodilo 46,2% otrok v zakonski zvezi, 53,8% pa zunaj

zakonske zveze.93 Torej se je delež nezakonskih otrok povečal za 39,8%.

Očetje, ki so svoje nezakonske otroke kasneje priznali, so napisali izjavo v krstno

knjigo pod rubriko oče, ki se je glasila: »Janez Kunst, posestnik na Trebčah, se javi vpričo matere in dveh prič očetom

tega otroka in prosi, da se kot tak vpiše v krstno knjigo. Sv. Peter pod Sv. gorami, dne 13.3.1940. Janez Kunst, oče,

Jožef Kramer, priča,

Franc Ulčnik, priča.«94

V obravnavanem obdobju so se očetje v 25 primerih naknadno poročili z

materami teh otrok. 15 očetov je podpisalo izjavo o očetovstvu, medtem ko je v

10 primerih pod rubriko oče, napisano da se je mati poročila z očetom tega otroka,

89 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 45. 90 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 65. 91 Mojca Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju in njeno prebivalstvo na podlagi matičnih knjig med leti

1918 in 1929, Filozofska fakulteta Maribor, Maribor 2008 (dalje: Zavec, Župnija Sv. Vid pri Ptuju), str. 74-75.

92 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 51. 93 Živorojeni, rojeni v zakonski zvezi ali zunaj zakonske zveze, po starosti matere in vrstnem redu

rojstva, Slovenija, letno. Pridobljeno 5.2.2011, http://www.stat.si/. 94 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1928 (kopija).


34

ni pa podpisana nobena izjava o očetovstvu. Štirje očetje pa so priznali svoje

nezakonske otroke s pisno izjavo.

Tabela 19: Priznavanje očetovstva nezakonskih otrok95 Leto Št. nezakonskih otrok Št. izjav Št. naknadnih porok brez izjave Št. naknadnih porok z izjavami

1918 5 0 0 0

1919 11 0 2 2

1920 15 1 0 3

1921 8 0 2 1

1922 13 0 4 0

1923 9 0 0 1

1924 7 1 0 0

1925 7 1 1 0

1926 10 0 0 3

1927 7 0 0 3

1928 8 1 1 1

1929 3 0 0 1

Graf 17: Prikaz števila priznanj očetovstva nezakonskih otrok

Leta 1918 ni noben oče priznal svojega nezakonskega otroka, medtem ko so leta

1919, 1920 in 1922 priznali svoje nezakonske otroke po štirje očetje, vendar pa je

bilo v teh letih največ nezakonskih otrok. Če torej upoštevamo razmerje s

številom nezakonskih otrok je največ očetov priznalo svoje otroke z naknadno

poroko ali samo s pisno izjavo leta 1921 (37,5%), 1919 (36,4%) in 1929 (33,3%).

V obravnavanem obdobju je tako priznalo nezakonskega otroka za svojega 28%

vseh očetov. Podoben odstotek je bil v Ljutomeru, kjer je 27,5% očetov priznalo

nezakonskega otroka za svojega.96

95 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije). 96 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 65.


35

4.6 ROJSTVA PO VASEH

V obdobju med letoma 1918 in 1929 se je rodilo največ otrok na Trebčah, in sicer

150 oz. 20% vseh otrok župnije. Sledile so si vasi: Sv. Peter s 97 rojstvi (13%),

Zagaj z 84 rojstvi (11%), Srebrnik s 70 rojstvi (9,4%), Hrastje s 69 rojstvi (9,3%),

Križanvrh s 66 rojstvi (9%), Dekmanca s 55 rojstvi (7,4%), Kunšperk s 48 rojstvi

(6,4%), Črešnjevec s 41 rojstvi (5,5%), Polje s 36 rojstvi (4,8%) in Ples z 28

rojstvi (3,8%).

Na Trebčah se je vsako leto, razen leta 1923, rodilo največ otrok v naši župniji.

Leta 1923 se je rodilo največ otrok v Sv. Petru, medtem ko se je na Plesu kar v

petih letih rodilo najmanj otrok. Leta 1920 si je kot kraj z najmanj rojstvi delil

mesto s Poljem in Črešnjevcem ter leta 1924 zopet z vasjo Polje.

Tabela 20: Število rojstev po vaseh glede na leta97 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

Črešnjevec 1 2 3 5 6 3 5 2 5 3 4 2 41

Dekmanca 5 4 6 6 3 6 8 4 5 1 5 2 55

Hrastje 1 9 8 8 4 11 6 3 4 6 4 5 69

Križanvrh 0 8 4 6 5 7 5 5 6 9 4 7 66

Kunšperk 4 8 4 4 5 9 3 1 1 4 1 4 48

Ples 2 6 3 1 2 1 2 2 2 2 2 3 28

Polje 2 0 3 4 4 4 2 3 4 3 3 4 36

Srebrnik 5 3 6 8 9 8 4 8 5 4 6 4 70

Sv. Peter 5 5 12 5 11 14 4 9 12 7 10 3 97

Trebče 10 14 18 12 12 10 11 12 13 14 13 11 150

Zagaj 7 5 11 7 10 12 7 7 5 6 4 3 84

Eden izmed razlogov, zakaj imajo Trebče, Sv. Peter in Zagaj največ rojstev, Ples

in Polje pa najmanj, so naslednji: število rojstev je sorazmerno s površino in

številom hišnih številk vasi. V statusu animarum oz. zapisniku duš lahko

pogledamo, koliko hišnih številk je imela določena vas. Iz obdobja 1883-1895 je

zapisano število hišnih številk naslednjih vasi: Trebče je imelo 77 hišnih števil,

97 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


36

Sveti Peter 75, Zagaj 55, Križanvrh 30, Črešnjevec 20. Podobna slika glede števila

hiš je še danes. Trebče ima še vedno največ hišnih številk, sledi Bistrica ob Sotli

(prej Sv. Peter) in Zagaj. Glede števila prebivalstva pa je prišlo do sprememb.

Danes imajo največ prebivalstva Bistrica ob Sotli, sledijo Trebče in Hrastje. Na

Plesu pa je še vedno najmanj prebivalstva.98

98 Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah in spolu, naselja, Slovenija, polletno. Pridobljeno:

1.3.2011, http://www.stat.si.


37

4.7 BABICE

Ženske so včasih rojevale doma ob pomoči neizprašane babice. Takrat je bila

nestrokovna pomoč v navadi in samoumevna. Vendar so bile po pravilih zakona

le šušmarke. Že od druge polovice 18. stoletja je bila porodna pomoč neizprašanih

babic nezakonita. Prvi odloki iz leta 1755 in 1758 so predpisovali strokovno

izobrazbo babic za dajanje porodne pomoči. Izprašana babica je morala opraviti

babiški tečaj in izpit. Razlog za izdajo babiških predpisov je bila zaskrbljenost

deželnih oblasti zaradi padca števila rojstev, saj je to tudi pomenilo gospodarsko

slabitev dežele. Vendar so oblasti Avstro-Ogrske monarhije in kasneje Kraljevine

SHS storile premalo, da bi se omenjeni odloki uresničili v praksi. Zlasti za

podeželje ni bilo možnosti za preprečitev mazaštva zaradi neprosvetljenosti, nizke

življenjske ravni, neurejenih socialnih razmer izprašanih babic, neorganiziranosti

javne zdravstvene službe ter pomanjkanja zdravnikov in babic.99

Ljudje so ponavadi za porodno pomoč poklicali starejšo, izkušeno oz. tega posla

vajeno žensko, ki so ji rekli babica. Storitev so ji plačali v naturi, hvaležnost pa so

ji izkazali z vabilom na krstno gostijo.100 Pomoč neizprašane babice pri porodu ni

bil poklic, ampak oblika tradicionalne solidarne pomoči med ženskami. Ljudje so

imeli takšna pričakovanja tudi od izprašane babice, zato so bile te nezadovoljne.

Ljudem se je zdelo nepotrebno plačevati za porodno pomoč, ko pa je pri porodnih

prav tako dobro opravila domača babica. Bilo pa je tudi razširjeno prepričanje, da

porodnica potrebuje strokovno porodno pomoč samo pri patološkem porodu. Prav

tako so bile izkušnje z domačo babico dobre, zato ni bilo razloga, da je ne bi še

vnaprej prosili za pomoč pri porodih. Neizprašana vaška babica je bila spoštovana

in ljudje so ji zaupali, ker je sama že večkrat rodila, pomagala drugim ženskam in

ker ni zahtevala plačila v denarju. Zaradi nezaupanja do izprašanih babic,

varčnosti in iz navade je v prvi polovici 20. stoletja v vaških skupnostih

prevladovala nestrokovna porodna pomoč.101

99 Irena Rožman, Etnolog 7, Zgodovinski oris babištva na Slovenskem in porodna pomoč v fari

Velike Brusnice na Dolenjskem od 1840 do 1945, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 1997 (Rožman, Babištvo), str. 248-249.

100 Prav tam, str. 248. 101 Prav tam, str. 257-260.


38

Neizprašane babice so znale pomagati pri normalnem porodu. Vendar ko se je

porod začel zapletati, na primer napačna lega otroka, rojstvo dvojčkov in

podobno, so zaradi neznanja običajno odpovedale. Najprej so se obrnile po pomoč

na izprašano babico. Izprašane babice so sicer imele več teoretičnega znanja kot

neizprašane, vendar se njihovo ravnanje v kompliciranih primerih ni bistveno

razlikovalo. Običajno so koga poslale po zdravnika ali pa so skušale rešiti

življenje najprej materi in šele nato otroku. Kadar je moral pri porodu pomagati

zdravnik, je bila to smrtna obsodba za nerojenega otroka. Zdravnik na domu ni

mogel izvesti zahtevnejšega operacijskega posega (npr. carski rez) in je

prvenstveno reševal mater, šele nato otroka. Babice so nastopile tudi v vlogi

krstiteljice v sili.102

Tabela 21: Babice,103 ki so pomagale pri porodu ženskam leta 1918104

IME BABICE IZOBRAZBA ŠT. PORODOV

Ana Babič iz Trebč neizpr. 11

Ana Pregrad iz Hrastja neizpr. 8

Marija Jercl iz Sv. Petra neizpr. 5

Urša Štancer iz Plesa neizpr. 4

Marija Valenčak iz Kunšperka neizpr. 3

Jera Blagšič iz Srebrnika neizpr. 3

Marija Uršič iz Zagaj neizpr. 1

Porodnicam so leta 1918 pomagale babice iz različnih vasi župnije Sv. Peter.

Prihajale so iz 7 različnih vasi: Trebče, Hrastje, Sv. Peter, Ples, Kunšperk,

Srebrnik, Zagaj. Večino žensk je rojevalo s pomočjo neizprašane babice in sicer

39 oz. 93%. Neizprašana babica Ana Babič iz Trebč je največkrat pomagala pri

porodu in sicer enajstim oz. 26% vsem porodnicam tega leta. Ena porodnica je

rodila brez vsakršne porodne pomoči. Doc. Ferdo Kunej, zdravnik v Sv. Petru, je

priskočil na pomoč dvema porodnicama, in sicer je ena rodila živorojenega, druga

pa mrtvorojenega fantka. Tega leta je bil delež nestrokovne porodne pomoči 93%.

102 Rožman, Babištvo, str. 261-262. 103 V primerih, ko se je isto ime babice skozi časovno obdobje med leti 1918 in 1929 pojavilo vsaj

trikrat, je uvrščeno v seznam. 104 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).


39

Tabela 22: Babice, ki so pomagale pri porodu ženskam leta 1919105




Marija Uršič iz Zagaja neizpr. 4


Marija Jercl iz Sv. Petra neizpr. 3

Urša Štancer z Plesa neizpr. 3

Ana Kunej iz Kunšperka neizpr. 3

Leta 1919 so babice, ki so pomagale vsaj pri treh porodih tega leta, prihajale iz

šestih različnih vasi naše župnije. Vse babice so bile neizprašane, z njihovo

pomočjo pa je rodilo 60 porodnic. Neizprašana babica Ana Pregrad je največkrat

pomagala porodnicam, in sicer 17 (27%). Ena porodnica je rodila brez vsakršne

porodne pomoči, dvema pa je pri porodu pomagal doc. Ferdo Kunej, ki je bil

zdravnik v Sv. Petru. Ob pomoči zdravnika se je rodil 1 živorojen in 1 mrtvorojen

otrok. Delež nestrokovne porodne pomoči tega leta je doseglo 95 odstotkov.





Marija Jercl iz Sv. Petra 45 izpr. 9

Marija Jercl iz Sv. Petra 60 neizpr. 8



Leta 1920 je 66 porodnic rodilo s pomočjo neizprašanih babic, 9 porodnic pa je

rodilo s pomočjo izprašane babice Marija Jercl iz Svetega Petra. Trem ženskam je

pri porodu pomagal domači zdravnik dr. Ferdo Kunej, vendar so vse tri rodile

mrtvorojene otroke. Največkrat pri porodu je pomagala neizprašana babica Ana

Pregrad iz Hrastja in sicer 26 (33%) porodnicam. Tega leta je bil delež

nestrokovne porodne pomoči 85%.



40








Ana Kunej iz Kunšperka neizpr. 1

Leta 1921 je 51 oz. 78% porodnic rodilo ob pomoči neizprašene babice. S

pomočjo izprašane babice Marija Jercl iz Svetega Petra je rodilo 6 oz. 9,2%

porodnic, brez vsakršne porodne pomoči pa je prav tako rodilo 6 porodnic. V

dveh primerih je pomagal zdravnik. Obe porodnici sta rodili živorojena otroka,

vendar je eden še isti dan umrl. Največkrat je pri porodu pomagala neizprašana

babica Ana Babič iz Trebč, ki je pomagala 29 oz. 45% vsem porodnicam tega leta.

Delež nestrokovne porodne pomoči tega leta je dosegel 88 odstotkov.







Frančiška Božiček iz Srebrnika neizpr. 2

Marija Klobasa iz Srebrnika neizpr. 2

Urša Dobrina iz Srebrnika neizpr. 2

Ana Kunej iz Kunšperka neizpr. 1 Leta 1922 je 45 oz. 63% žensk rodilo ob pomoči neizprašanih babic, 9 oz. 13%

žensk pa s pomočjo izprašane babice Marije Jercl iz Svetega Petra. Brez vsakršne

porodne pomoči je rodilo 15 žensk oz. 21% vseh porodnic. Dr. Vilimek, zdravnik

iz Bizeljskega, je pomagal eni porodnici, ki je rodila živorojenega dečka. V enem

primeru pa je pomagal pri porodu oče. Tega leta je Ana Babič pomagala zopet



41

največkrat pri porodu, in sicer 22 ženskam oz. 31% vsem porodnicam iz župnije

Sv. Peter. Delež nestrokovne porodne pomoči je dosegel 86 odstotkov.



Gabriela Beniger iz Sv. Petra izpr. 27



Marija Jercelj iz Sv. Petra neizpr. 2

Leta 1923 je rodilo 33 žensk brez babice oz. 40% vseh porodnic. Tega leta je bilo

prvič, ko je porodnicam večkrat pomagala izprašana babica kot neizprašana.

Izprašana babica Gabriela Beniger iz Sv. Petra je pomagala 27 porodnicam oz.

33% vsem porodnicam. Eni porodnici je pomagal njen oče. Dr. Ferdo Kunej,

zdravnik Sv. Petra pa je pomagal dvema porodnicama. V obeh primerih sta se

rodili živorojeni deklici. Tega leta je dosegel delež nestrokovne porodne pomoči

65 odstotkov.



Gabriela Beniger iz Sv. Petra izpr. 8


Leta 1924 je večino žensk rodilo brez babice, in sicer 36 oz. 64% vseh porodnic.

Neizprašane babice so pomagale enajstim oz. 20% vseh porodnic. V 1. primeru je

pomagal pri porodu mož. Izprašana babica Gabriela Beniger iz Sv. Petra je

pomagala osmim porodnicam oz. 14% vsem porodnicam, prav tako je 8

porodnicam pomagala neizprašana babica Frančiška Božiček. Delež nestrokovne

porodne pomoči tega leta je dosegel 86 odstotkov.



42




Ana Kunej iz Kunšperka neizpr 2

Marija Uršič iz Zagaja neizpr 2

Leta 1925 je enako kot leta 1924 večino žensk rodilo brez babice in sicer 37 oz.

67% vseh porodnic. Neizprašane babice so pri porodu pomagale 16 porodnicam

oz. 29% vsem porodnicam. Med neizprašanimi babicami je največkrat pri porodih

pomagala Frančiška Božiček in sicer osmim oz. 14,5% vsem porodnicam tega

leta. Dvema porodnicama, ki sta rodili živorojena otroka, je pri porodu pomagal

dr. Ferdo Kunej. Delež nestrokovne porodne pomoči je dosegel 96%.




Ana Babič iz Trebč neizpr 9


Leta 1926 so ženske večinoma rojevale ob pomoči neizprašanih babic. Med

neizprašanimi babicami je bila najbolj priljubljena Frančiška Božiček, ki je

pomagala 24 porodnicam oz. 41% vsem porodnicam. Brez babice je rodilo deset

oz. 17% vseh porodnic. Dr. Ferdo Kunej, zdravnik Sv. Petra in dr. Vilimek,

zdravnik Bizeljskega sta pomagala pri porodu eni ženski, vendar je rodila

mrtvorojenega otroka. Delež nestrokovne porodne pomoči je dosegel 98%.






111 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1925 (kopija). 112 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1926 (kopija). 113 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1927 (kopija).


43

Leta 1927 je neizprašana babica Frančiška Božiček pomagala 27 ženskam pri

porodu oz. 46% vsem porodnicam. S pomočjo neizpašanih babic je skupaj rodilo

53 (89,8%) žensk. Eni ženski je pri porodu pomagal mož, tri ženske pa so rodile

brez babice. Dvema porodnicama je pomagal zdravnik in sicer je ena ženska

rodila s pomočjo domačega zdravnika dr. Kuneja, zdravnika Sv. Peter pod

Svetimi gorami, drugi pa sta pomagala dr. Kunej in dr. Vilimek. Tega leta je

dosegel delež nestrokovne porodne pomoči 97%.






Leta 1928 je 54 žensk oz. 96% vseh porodnic rodilo s pomočjo neizprašanih

babic. Najbolj priljubljena med neizprašenimi babicami je bila Frančiška Božiček,

ki je pomagala kar 32 porodnicam in so predstavljale 57% vseh porodnic tega leta.

Brez babice sta rodili dve ženski. Tega leta je bil delež nestrokovne porodne

pomoči 100%.






Ana Pregrad iz Podsrede neizpr 2

Leta 1929 je 46 žensk od 48-tih rodilo s pomočjo neizprašane babice. Frančiška

Božiček je pomagala 24 oz. 50% vsem porodnicam. Ena ženska je rodila brez

babice, ena pa s pomočjo dr. Ferda Kuneja, zdravnika Sv. Petra.

V obdobju med leti 1918 in 1929 je brez babice rodilo 145 žensk oz. 19,7% vseh

žensk, ki so rodile v tem obdobju. Med babicami je bila najbolj priljubljena



44

neizprašana babica Ana Babič, ki je pomagala 132 porodnicam oz. 18% vsem

porodnicam tega obdobja. Prav tako je številnim porodnicam pomagala

neizprašana babica Frančiška Božiček in sicer 125 ženskam oz. 17% vsem

porodnicam tega obdobja. 63 porodnicam oz. 8,7% vsem porodnicam pa je

pomagala neizprašana babica Ana Pregrad. V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami sta

delovali 2 izprašani babici: Gabriela Benigar in Marija Jercl. Izprašana babica

Gabriela Benigar je v dvoletnem delovanju v obravnavanem obdobju (1923,

19224) pomagala 34 porodnicam (4,8%) in je v obeh letih pomagala največ

porodnicam. Izprašana babica Marija Jercl pa je do leta 1922 pomagala 24

porodnicam (3,3%), po tem letu se več ne omenja.

Odstotek strokovne porodne pomoči je bil izredno majhen, saj sta izprašani babici

pomagali le 58 porodnicam (7,9%), zdravnik pa 17 porodnicam (2,3%), ki so

rodile 10 živorojenih otrok in 7 mrtvorojenih. Tako je delež nestrokovne porodne

pomoči v obdobju med leti 1918 in 1929 dosegel 89,8%.


45

4.8 STAN MATER NEZAKONSKIH OTROK

V rojstni in krstni knjigi je pri nezakonskih otrocih za razliko od zakonskih otrok,

vpisan poleg imena in priimka matere še njen poklic. Med materami nezakonskih

otrok so prevladovale posestniške hčere, saj jih je bilo kar v 6-tih letih največ.

Nato so po dve leti prevladovale delavke, dekle in kmečke hčerke. Torej lahko

rečemo, da so matere nezakonskih otrok prihajale iz različnih stanov.

Tabela 33: Stan mater nezakonskih otrok od leta 1918 do leta 1929116

LETO STAN MATER NEZAKONSKIH OTROK

1918 Posestnika hči (3),

posestnice hči (1), /.


delavka (2),

užitkarce hči (1), užitkarja hči (1), poljedelka (1), posestnica (1).


kmečka hči (2), kočarja hči (2), delavka (2),

dekla (1), zasebnica (1), posestnica (1), poljedelka (1), čevljarja hči (1).

1921 Dekla (3),

posestnika hči (2),

posestnica (1), kmečka hči (1), usnjarja hči (1).


kmečka hči (2), dekla (2),

čevljarjeva hči (1), kuharica (1), služkinja (1), delavka (1), /.


užitkarja hči (2), tesarja hči (2), posestnica (2),

kovačeva hči (1), tesarjeva hči (1).

1924 Delavka (3),

poljedelka (1), kuharica (1), kmečka hči (1), posestnikova hči (1).

1925 Delavka (3),


dekla (1), poljedelka (1).

1926 Dekla (3),


poljedelka (1), delavka (1), kmečka hči (1), nejamnika hči (1), čevljarjeva hči (1).


kmečka hči (2),

delavka (1).

1928 Kmečka hči (2),

dekla (1), delavka (1), služkinja (1), posestnikova hči (1), gostilničarjeva hči (1), /.

1929 Kmečka hči (2),

posestnica (1).

116 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929

(kopije).


46

4.9 STAN OČETOV

V rojstno in krstno knjigo so duhovniki vpisali tudi očete in matere

novorojenčkov. Če je bil otrok zakonski, je duhovnik pod rubriko oče napisal ime

in priimek očeta ter njegov stan, pod rubriko mati pa ime matere in njen dekliški

priimek. V primeru da je bil otrok nezakonski, je bila rubrika očeta prazna, razen

če je oče tega otroka zaprosil, da ga vpišejo kot očeta. Pri materi pa je bil zraven

imena in priimka napisan še stan.

Status očetov zakonskih otrok, rojenih leta 1918:

posestnik (18 oz. 49%)

kmet (11 oz. 30%)

delavec (2 oz. 5%)

najemnik (1 oz. 3%), c.kr. stražomojster (1 oz. 3%), gostilničar in posestnik (1

oz. 3%), mizar (1 oz. 3%), krojač (1 oz. 3%), zidar in rudokop (1 oz. 3%).117



kmet (13 oz. 25%)

najemnik (3 oz. 6%)

viničar (2 oz. 4%)

zidar (1 oz. 2%), trgovec (1 oz. 2%), strokovni učitelj v Krškem (1 oz. 2%),

gostilničar in posestnik (1 oz. 2%).118



kmet (23 oz. 36%)

krojač (2 oz. 3%), najemnik (2 oz. 3%), zidar in posestnik (2 oz. 3%)

mlinar (1 oz. 2%), mlinar in posestnik (1 oz. 2%), tesar (1 oz. 2%), sobni

slikar in posestnik (1 oz. 2%), gostilničar in posestnik (1 oz. 2%), trgovec in

posestnik (1 oz. 2%).119



47



kmet (14 oz. 25%)

krojač in posestnik ( 3 oz. 5%)

tesar in posestnik (1 oz. 2%), mizar in posestnik (1 oz. 2%), krojač (1 oz. 2%),

lončar in posestnik (1 oz. 2%), mlinar (1 oz. 2%), gostilničar in posestnik (1

oz. 2%), viničar (1 oz. 2%), sodar in posestnik (1 oz. 2%), pomožni delavec

južne železnice v Mariboru (1 oz. 2%).120


posestnikov (31 oz. 55%)

kmet (13 oz. 23%)

krojač in posestnik (2 oz. 3%), posestnika sin (2 oz. 3%)

kovač in posestnik (1 oz. 2%), tesar in posestnik (1 oz. 2%), gostilničar in

posestnik (1 oz. 2%), čevljar in posestnik (1 oz. 2%), delavec (1 oz. 2%),

mlinar (1 oz. 2%), najemnik (1 oz. 2%), viničar (1 oz. 2%).121



kmet (16 oz. 22%)

krojač (2 oz. 3%), sodar in posestnik (2), zidar in posestnik (2)

zidar (1 oz. 1%), najemnik (1), mizar in posestnik (1), posestnik in veletržec z

vinom (1), trgovec in posestnik (1), župan in posestnik (1), ključavničar,

poljedelec (1), pekovski pomočnik (1), viničar (1), delavec (1), kmet in mlinar

(1), mlinar (1), preglednik finančne kontrole (1), rudokop (1), kmečki sin

(1).122



kmet (15 oz. 31%)

119 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1920 (kopija). 120 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1921 (kopija). 121 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1922 (kopija). 122 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1923 (kopija).


48

poljedelec (2 oz. 4%)

posestnik in tesar (1 oz. 2%), čevljar in posestnik (1), posestnikov sin (1),

kovač (1), organist (1), krojač (1), posestnik in gostilničar (1), najemnik (1),

sodar (1), posestnik in krojač (1).123


posestnikov (30 oz. 63%)

kmet (8 oz. 17%)

krojač in posestnik (2 oz. 4%)

tesar in posestnik (1 oz. 2%), zidar in posestnik (1), mlinar (1), poljedelec (1),

absolviran jurist (1), delavec (1), krojač (1), zidar (1).124



kmet (12 oz. 24%)

kovač (1 oz. 2%), trgovec in posestnik (1), trgovski pomočnik (1), sodar (1),

čevljar in posestnik (1), rudar (1), lončar in posestnik (1), mizar in posestnik

(1), sodar in posestnik (1), krojač in posestnik (1), najemnik (1), delavec

(1).125



kmet (4 oz. 8%)

posestnik in čevljar (2 oz. 4%), viničar (2 oz. 4%)

delavec (1 oz. 2%), mizar (1), zidar in posestnik (1), posestnika sin (1), lončar

in posestnik (1).126



kmet (10 oz. 21%)

123 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1924 (kopija). 124 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1925 (kopija). 125 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1926 (kopija). 126 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1927 (kopija).


49

poljedelec (2 oz. 4%), delavec (2)

posestnik in sodar (1 oz. 2%), zidar in posestnik (1), tesar in posestnik (1),

sodar (1), najemnik (1), mizar (1).127



kmet (13 oz. 29%)

delavec (2 oz. 4%)

lončar in posestnik (1 oz. 2%), strojni tehnik v Zagrebu (1).128

Stan očetov nam pove, kakšna je bila včasih socialna struktura prebivalcev. V

obravnavanem obdobju je bilo vsako leto največ očetov posestnikov, nato pa

kmetov. Na podlagi teh podatkov, lahko rečemo da se je večino prebivalcev

župnije Sv. Peter pod Sv. gorami ukvarjalo s kmetijstvom, nekaj pa s obrtjo

(trgovec, mlinar, krojač, tesar, čevljar, mizar, zidar, sodar, gostilničar, lončar, kovač).

V krajevnem leksikonu Dravske banovine so prišli do enake ugotovitve in sicer da

se je prebivalstvo župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami v začetku 20. stoletja

ukvarjalo s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom.

Pomemben dobiček je prineslo vino, ki so ga domačini izvažali v večje kraje

dravske banovine in na Hrvaško. Kajžarji in majhni kmeti, ki niso pridelali dovolj

hrane, so se še zraven ukvarjali z dninarstvom.

Če pogledamo natančneje so se v vaseh župnije Sveti Peter pod Svetimi gorami

ukvarjali s naslednjimi dejavnostmi: V Črešnjevcu so se ukvarjajo s kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom.

Prodajali so govedo, svinje, sadje in vino. Enako gospodarstvo kot v

Črešnjevcu so imeli v Dekmancah, Hrastju, Plesu in Srebrniku.

Prebivalstvo Križanvrha, raztresene vasi po gričih, se je prav tako ukvarjajo s

kmetijstvom, sadjarstvom in vinogradništvom. Prodajali pa so živino, jabolke,

slive in vino.



50

V Kunšperku, ki se kot trg navaja v 16. stoletju, se je prebivalstvo ukvarjalo s

kmetijstvom. Prodajali so živino in sadje, zlasti slive.

Vas Polje ima zelo rodovitno črnico, zato so se ukvarjali s poljedelstvom in

živinorejo. Prodajali so živino, svinje in jajce.

Prebivalstvo v naselju Sveti Peter pod Svetimi gorami se je ukvarja s

kmetijstvom, trgovino in obrtjo. Prodajali so živino, sadje in jajca.

Na Trebčah se je prebivalstvo ukvarjalo s poljedelstvom, živinorejo,

intenzivnem vinogradništvom in sadjarstvom. Trgovali so z živino, vinom in

sadjem. Prodajali so tudi jabolčnik in sicer v Celje, Trbovlje in Hrastnik ter

jajca v Sv. Peter.

Prebivalstvo Zagaja se je ukvarjalo s kmetijstvom in vinogradništvom ter s

prodajo živine, vina in jajc.129

4.10 IMENA NOVOROJENCEV

Na slovenskih tleh so bila do 13. stoletja pogosta še staroslovanska osebna imena.

Potem pa so jih začela nadomeščati imena krščanskih svetnikov. Pri osebnih

imenih so se ljudje pogosto zgledovali po zavetniku ali kaki drugi sveti osebi,

naslikani v krajevni cerkvi.130 V naši župniji ljudje sicer niso dajali otrokom

imena po našem zavezniku sv. Petru, so pa dajali imena po svetnikih. Imena so se

prenašala iz roda v rod, npr. od očeta na prvorojenca, od matere na hčer ali od

starega očeta na vnuka. Če je staršem umrl otrok, so velikokrat naslednjega ali

drugega imenovali z njegovim imenom. Nekateri starši so dali otrokom dvoje ali

troje imen.131 V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami je dobilo dve imeni 19 otrok oz.

2,6% vseh otrok. Dvojna imena so dajali otrokom med leti 1918 in 1926, medtem

ko so od leta 1927 do 1929 dobili vsi otroci samo eno ime. Več kot dveh imen ni

dobil noben otrok.132 V Slovenskih Konjicah pa je bilo bolj priljubljeno, da je

imel otrok dve ali več imen, takih je bilo 19,1% vseh otrok.133

129 Krajevni leksikon, str. 602-603. 130 Toplišek, Rodoslovje, str. 34-35. 131 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 393. 132 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929

(kopije). 133 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 53.


51

4.10.1 Moška imena

Leta 1918 se je rodilo 25 živorojenih dečkov, ki so bili poimenovani z 12

različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Franc, in sicer se je tako imenovalo

7 dečkov. Nato je sledilo ime Anton. To ime so pridobili 3 dečki. Naslednja imena

sta dobila po dva dečka: Alojz, Jožef, Janez, Mihael. Preostali so se poimenovali:

Roman, Rajmund, Avguštin, Emil, Martin, Mirko.134

Leta 1919 se je rodilo 37 živorojenih dečkov, ki so bili poimenovani s 13

različnimi imeni. Najbolj pogosti imeni sta bila Franc (7) in Janez (7). Nato so

sledila imena: Alojz (4), Mihael (4), Jožef (3), Ivan (3), Anton (2), Karl (2).

Ostala imena so bila: Vincenc, Ferdinand, Rudolf, Martin, Marijan Ciril.135


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Anton, in sicer se je tako imenovalo

9 dečkov. Nato so sledila imena: Jožef (7), Franc (5), Karl (4), Janez (3). Ostala

imena so bila: Alojz, Milan, Ferdo, Ivan, Bruno, Martin, Rudolf, Vladimir.136



8 dečkov. Nato so sledila imena: Anton (6), Janez (4), Karl (3), Jožef (3),

Ferdinand (2), Mihael (2). Ostala imena so bila: Mirko, Vladislav, Martin,

Edvard, Alojz, Stanislav.137



9 dečkov. Nato so sledila imena: Jožef (6), Anton (5), Janez (4), Martin (3), Karl

(3). Ostala imena so bila: Benjamin, Ivan, Dominik, Ignac, August Ivan, Leopold,

Alojz.138

134 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija). 135 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1919 (kopija). 136 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1920 (kopija). 137 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1921 (kopija). 138 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1922 (kopija).


52



7 dečkov. Nato so sledila imena: Jožef (5), Martin (5), Anton (5), Karl (3), Janez

(3), Stanislav (3), Ferdo (2), Ivan (2). Ostala imena so bila: Vincenc, Mihael,

Mladen, Alojz, Feliks, Bernard, Ladislav.139


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Jožef, in sicer se je tako imenovalo 6

dečkov. Nato so sledila imena: Franc (3), Ivan (3), Martin (3), Karl (3), Anton (2),

Alojz (2). Ostala imena so bila: Vincenc, Janez, Ferdinand, Friderik, Juri.140


različnimi imeni. Najbolj pogosti imeni sta bili Franc (5) in Anton (5). Nato so

sledila imena: Jožef (3), Ivan (2), Ferdinand (2), Mihael (2). Ostala imena so bila:

Janez, Mirko, Edvard, Oto, Srečko.141


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Jožef, in sicer se je tako imenovalo 9

dečkov. Nato je sledilo ime Ivan (8) in Franc (6). Ostala imena so bila: Albin,

Janez, Ferdinand, Benjamin, Anton, Jakob, Rajmund, Karl, Mihael, Stanislav,

Martin.142


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Ivan, in sicer se je tako imenovalo

osem dečkov. Nato je sledilo ime Franc (6), Jožef (5), Anton (3). Ostala imena so

bila: Ferdinand, Ferdo, Vincenc, Avguštin, Mihael.143


različnimi imeni. Najbolj pogosti imeni sta bili Franc (5) in Ivan (5). Nato je



53

sledilo ime Jožef (4), Anton (2), Alojz (2), Karl (2). Ostala imena so bila: Ernest,

Rudolf, Avguštin, Mihael, Martin. 144


različnimi imeni. Najbolj pogosti imeni sta bili Franc (5) in Ivan (5). Nato sta

sledili imeni Anton (4) in Peter (2). Ostala so bila: Jožef, Bojan, Stanislav, Jakob,

Vinko, Mirko, Avguštin, Alojz, Karl, Ernest. 145

Tabela 34: Najpogostejša moška imena146

1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

FRANC 7 7 5 8 9 7 3 5 6 6 5 5 73

JOŽEF 2 3 7 3 6 5 6 3 9 5 4 1 54

ANTON 3 2 9 6 5 5 2 5 1 3 2 4 47

IVAN 0 3 1 0 1 2 3 2 8 8 5 5 38

JANEZ 2 7 3 4 4 3 1 1 1 0 0 0 26

KARL 0 2 4 3 3 3 3 0 1 0 2 1 22

MARTIN 1 1 1 1 3 5 3 0 1 0 1 0 17

ALOJZ 2 4 1 1 1 1 2 0 0 0 2 1 15

MIHAEL 2 4 0 2 0 1 0 2 1 1 1 0 14

V obdobju med leti 1918 in 1929 je dobilo največ dečkov ime Franc, ki izhaja iz

latinskega imena Franciscus147. To ime je dobilo 73 dečkov ali 19,7% vseh

živorojenih otrok v obravnavanem obdobju. Nato je sledilo ime Jožef, ki je

svetopisemsko ime. Sprejeto je iz latinskega Joseph, ta pa prek grškega iz

hebrejskega imena Josef z nekdanjim pomenom »naj (Bog) da (potomstvo)«.148 V

12 letih je v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami dobilo ime Jožef 54 ali 14,5%

živorojenih dečkov. Pogosto ime je bilo tudi Anton, ki izhaja iz latinskega imena

Antonius in je rimsko rodovno ime ter ime več svetnikov.149 Tako se je

poimenovalo 47 oz. 12,7% dečkov. Ime Ivan, ki je prišlo k nam prek srbskega in

hrvaškega jezikovnega območja iz grščine, je dobilo 38 oz. 10,2% dečkov.150

144 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1928 (kopija). 145 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1929 (kopija). 146 NŠAM, Rojstne in krstne knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1919 do 1929 (kopije). 147 Janez Keber, Leksikon imen: Onomastični kompendij, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2008

(dalje: Keber, Leksikon imen), str. 209. 148 Prav tam, str. 266. 149 Keber, Leksikon imen, str. 116. 150 Prav tam, str. 245


54

Nato so po pogostosti sledila naslednja imena:

Janez, ki je sprejet iz latinskega Joannes. Ta pa prek grškega iz hebrejskega

imena Jehohanan, skrajšano Johanan z nekdanjim pomenom »Jahve je

milostljiv«.151

Karl, ki je germanskega izvora. Ime razlagajo iz starovisokonemške besede

karl v pomenu »mož, soprog«. Je tudi ime več svetnikov.152

Martin, ki izhaja iz latinskega imena Martinus. Kot izpeljanka iz latinskega

Martius pomeni pripadajoč bogu vojskovanja Martu. Prav tako je Martin ime

mnogih svetnikov. Praznujemo pa tudi praznik svetega Martina, tj,

Martinovo.153

Alojz, ki izhaja iz latinskega imena Aloisius. Ime je znano po svetem Alojziju,

ki velja za zaščitnika mladine, zlasti šolske.154

Mihael, ki je svetopisemsko ime. Ime izhaja prek latinskega Michael iz

hebrejskega imena Mihael z nekdanjim pomenom »kdor je kakor bog« (Mi-

ha-el »kdo kot bog«). Svetopisemski Mihael je eden od treh glavnih

angelov.155

4.10.2 Ženska imena

Leta 1918 se je rodilo 17 živorojenih deklic, ki so bile poimenovane z 11

različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, in sicer so se tako imenovale

3 deklice. Naslednja imena so dobile po dve deklici: Ana, Antonija, Angela,

Jozefa. Preostale so se imenovale: Terezija, Cecilija, Ivana, Neže, Frančiška,

Štefanija.156

Leta 1919 se je rodilo 27 živorojenih deklic, ki so bile poimenovane z 9 različnimi

imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, tako se je imenovalo 7 deklic. Nato so

151 Keber, Leksikon imen, str. 254-255. 152 Prav tam, str. 277. 153 Prav tam, str. 339. 154 Prav tam, str. 104. 155 Prav tam, str. 352. 156 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).


55

sledila imena Jozefa (4), Cecilija (4), Ana (3), Terezija (3), Kristina (2). Preostale

so se imenovale: Nada, Angela, Elizabeta.157

Leta 1920 se je rodilo 39 živorojenih deklic, ki so bile poimenovane s 13

različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, tako se je imenovalo 12

deklic. Nato so sledila imena: Jozefa (7), Antonija (6), Emilija (3), Ana (2),

Terezija (2). Preostale so se imenovale: Neža, Matilda, Frančiška, Frida, Cecilija,

Kristina, Ljudmila.158


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Ana, tako se je imenovalo 5 deklic.

Nato so sledila imena: Marija (4), Cecilija (4), Jozefa (4), Antonija (3), Alojzija

(2), Amalija (2), Terezija (2), Neža (2). Preostale so se imenovale: Rozalija,

Kristina, Matilda.159


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, in sicer tako se je imenovalo

8 deklic. Nato so sledila imena: Terezija (5), Kristina (4), Ana (4), Jozefa (2).

Preostale so se imenovale: Angela, Albina, Neža, Antonija, Danica, Slava,

Verona, Frančiška, Emanuela.160


različnimi imeni. Najbolj pogosti imeni sta bili Marija (7) in Jozefa (7). Nato so

sledila imena: Cecilija (6), Ana (5), Antonija (2), Frančiška (2). Preostale so se

imenovale: Angela, Matilda, Emilija, Milena, Olga, Darinka, Ivana, Terezija,

Bogomila, Neža.161


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Jozefa, tako se je imenovalo 6

deklic. Nato so sledila imena: Terezija (5), Marija (4), Ana (4), Cecilija (2).



56

Preostale so se imenovale: Angela, Rozalija, Frančiška, Amalija, Antonija,

Kristina, Pavla.162


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, in sicer se je tako imenovalo

11 deklic. Nato so sledila imena: Ana (3), Jozefa (3), Frančiška (2), Antonija (2),

Terezija (2). Preostale so se imenovale: Monika, Stanislava, Justina, Zofija,

Elizabeta, Ivana, Karolina, Kristina, Berta.163


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija, in sicer se je tako imenovalo

7 deklic. Nato so sledila imena: Ana (5), Jozefa (3), Terezija (3), Angela (2).

Preostale so se imenovale: Kristina, Cecilija, Stanislava, Rozalija, Ljudmila,

Neža.164


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Marija in sicer se je tako imenovalo

8 deklic. Nato so sledila imena: Ana (5), Terezija (4), Emilija (2), Ivana (2),

Kristina (2), Cecilija (2). Preostale so se imenovale: Jozefa, Antonija, Angela,

Uršula, Elizabeta, Justina.165


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Jozefa, in sicer se je tako imenovalo

6 deklic. Nato so sledila imena: Ana (5), Marija (4), Terezija (3), Ivana (3),

Frančiška (2), Cecilija (2). Preostale so se imenovale: Amalija, Ljudmila, Kristina,

Karolina, Elizabeta.166


različnimi imeni. Najbolj pogosto ime je bilo Jozefa, in sicer se je tako imenovalo



57

6 deklic. Nato so sledila imena: Ana (3), Marija (3), Angela (2). Preostale so se

imenovale: Frančiška, Neža, Rozalija, Roza, Kristina, Emilija.167

Tabela 35: Najpogostejša ženska imena168

1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

MARIJA 3 7 12 4 8 7 4 11 7 8 4 3 78

JOZEFA 2 4 7 4 2 7 6 3 3 1 6 6 51

ANA 2 3 2 5 4 5 4 3 5 5 5 3 46

TEREZIJA 1 3 2 2 5 1 5 2 3 4 3 0 31

CECILJA 1 4 1 4 0 6 2 0 1 2 2 0 23

ANTONIJA 2 0 6 3 1 2 1 2 0 1 0 0 18

KRISTINA 0 2 1 1 4 0 1 1 1 2 1 1 15

ANGELA 2 1 0 0 1 1 1 0 2 1 0 2 11

FRANČIŠKA 1 0 1 0 1 2 1 2 0 0 2 1 11

V obdobju med leti 1918 in 1929 je dobilo največ deklic ime Marija, ki je

svetopisemsko ime. K nam je prišlo iz latinščine, kjer je Maria latinska oblika za

hebrejsko ime Mirjam. Hebrejsko ime Mirjam pomeni: »tista ki jo ljubi Bog«,

»razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«. Ime Marija se je začelo uporabljati dokaj

pozno zaradi svetosti imena. Verniki so v začetkih krščanstva zaradi spoštovanja

do Jezusove matere deklicam zelo redko dali ime Marija.169 V naši župniji je bilo

ime Marija najpogostejše ime kar v osmih letih.

Nato je sledilo ime Jozefa, ki je bilo najpogostejše ime v štirih letih: 1924, 1928,

1929 in leta 1923, ko si je kot najpogostejše ime delila mesto z Marijo. Jozefa je

različica imena Jožefa, ki je ženska oblika imena Jožef. 170 Najpogostejše ime leta

1921 je bilo Ana, ki je sveto pisemsko ime. Izhaja iz hebrejskega imena Hannah,

kar pomeni ljubkost, milost.171

Nato so si po pogostosti sledila naslednja imena:

Terezija, ki izhaja iz latinskega in grškega imena Theresia. Nekateri ime

povezujejo z grško besedo, ki pomeni plen, drugi ime povezujejo z otokom v

167 NŠAM, Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1929 (kopija). 168 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije). 169 Keber, Leksikon imen, str. 324-325. 170 Prav tam, str. 266. 171 Prav tam, str. 109.


58

Sporadih Thera, tretji pa da izhaja iz grške besede, ki pomeni obramba,

zaščita.172

Cecilija, ki izhaja iz latinskega imena Caecili, je ime rimske svetnice in

mučenke, ki velja za zavetnico glasbe, glasbenikov, pesnikov in pevcev. 173

Antonija, ki izhaja iz latinskega imena Antonia, kar je ženska oblika

latinskega imena Antonius (slovensko Anton, Antonij). 174

Kristina, ki je različica imena Kristijana. Je ženska oblika imena Kristijan,

latinsko Christianus. Latinsko ime povezujejo z grško besedo, ki pomeni

kristjan. Ime Kristina je lahko nastala tudi z izpeljavo iz imena Kristus. 175

Angela, ki je ženska oblika imena Angel in izhaja iz latinskega imena

Angelus. Ime se razlaga kot »sel, glasnik, odposlanec«, po novi zavezi pa

»angel, apostol«.176

Frančiška, ki izhaja iz latinskega imena Francisca in je ženska oblika imena

Franciscus (Frančišek). V prvotnem pomenu se je Franciscus nanašal na

Franke, medtem ko je v krščanskem svetu postalo popularno po sv. Frančišku

Asiškem. 177

Med vsemi ženskimi imeni je ime Marija po pogostnosti še vedno uvrščeno na 1.

mesto. Leta 2009 je imelo ime Marija 6,7% vseh žensk v Sloveniji. Prav tako je

ime Franc med vsemi moškimi imeni po pogostnosti še vedno uvrščeno na 1.

mesto. To ime je leta 2009 imelo 2,9% vseh moških. Po 90-tih letih 20. stoletju so

postala priljubljena kratka imena, ki so izpodrinila prejšnja imena. V obdobju med

leti 2001 in 2009 je bilo najpogostejše ime Nika, medtem ko je ime Marija dobilo

121 deklic in je zasedlo 108. mesto. Najpogostejše ime med dečki v obdobju med

leti 2001 in 2009 je bilo Luka, medtem ko je dobilo ime Franc samo 19 dečkov in

tako je ime pristalo šele na 299 mestu. Leta 2010 je največ deklic dobilo ime Eva,

največ dečkov pa zopet ime Luka.178

172 Keber, Leksikon imen, str. 547. 173 Prav tam, str. 150. 174 Prav tam, str. 117-118. 175 Prav tam, str. 289. 176 Prav tam, str. 114. 177 Prav tam, str. 210-212. 178 Kako pogosta sta vaše ime in vaš priimek? (b.d.). Pridobljeno 15.2.2011, http://www.stat.si/.


59

4.11 NAJPOGOSTEJŠI PRIIMKI NOVOROJENCEV

Priimek je uradno družinsko ime. Je del poimenovanja oseb, praviloma

podedovan po očetu, redko po materi in je povezan z družino. Številni priimki so

izvirali iz očetovega imena, nekateri priimki so označevali posameznika po kraju,

pokrajini, deželi, v kateri je prebival. Veliko priimkov se je razvilo iz

posameznikove dejavnosti, nekateri pa so nastali po vzdevkih, s katerimi je okolje

označevalo telesne in duhovne lastnosti posameznika. Prav tako so bili številni

priimki, ki so bili povezani z živalskim in rastlinskim svetom.179

Tabela 36: Najpogostejši priimki novorojencev, rojenih v obdobju med leti 1918 in 1929180

LETO NAJPOGOSTEJŠI PRIIMKI NOVOROJENCEV

1918 Uršič (5), Kunej (3).

1919 Geršak (5), Kunej (4), Černelč (4), Kramer (3).

1920 Geršak (9), Koren (5), Kunej (5), Stadler (4), Černelč (4), Požek (3),

Uršič (3), Osojnik (3).

1921 Uršič (5), Zupan (3).

1922 Geršak (5), Kunej (3), Osojnik (3), Požek (3).

1923 Kunej (7), Uršič (6), Božiček (5), Geršak (4), Domitrovič (3), Koren (3),

Kramer (3), Kunst (3), Požek (3), Ulčnik (3), Zupan (3).

1924 Božiček (3), Kunej (3), Uršič (3).

1925 Geršak (4), Kunej (4), Osojnik (3), Pregrad (3).

1926 Kunej (10), Geršak (4).

1927 Kunej (4), Geršak (4), Pregrad (3), Osojnik (3), Koren (3).

1928 Kunej (5), Kramer (4), Pregrad (3), Geršak (3), Černelč (3).

1929 Kunej (5), Božiček (3), Dobrina (3), Narat (3).

Najpogostejši priimek otrok, rojenih v času od leta 1918 do 1929 je bil Kunej, ki

se je pojavil 53-krat. Leta 1926 je bil zabeležen celo v 10 primerih. Sledijo otroci

rojeni s priimkom Geršak, katerih je bilo 38. Pogost priimek je bil tudi Uršič, in

sicer je dobilo ta priimek 22 otrok.

179 Angelos Baš, Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 2007 (dalje: Baš,

Slovenski etnološki leksikon), str. 473. 180 NŠAM, Rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929

(kopije).


60

Priimek Kunej, ki je bil značilen za našo župnijo, je še danes pogosti priimek.

Drugače je s priimkom Geršak, saj ga ima v naši župniji vedno manj ljudi. Na

splošno sta v Sloveniji ta dva priimka manj pogosta. Leta 2009 je imelo priimek

Geršak 340 oseb v Sloveniji in je bil med vsemi priimki po pogostnosti uvrščen

šele na 1085. mesto. Nekoliko več oseb je imelo priimek Kunej in sicer 468 oseb.

Po pogostnosti se je uvrstil na 679. mesto.181

Razširjenost priimkov glede na vasi:

Priimek GERŠAK je bil razširjen v Kunšperku, Plesu, Polju pri Bistrici,

Srebrniku, Trebčah in Zagaju.

Priimek KUNEJ je bil razširjen v Dekmancih, Križan vrhu, Kunšperku,

Trebčah in Zagaju.

Priimek DOBRINA je bil razširjen v Dekmancih in Polju pri Bistrici.

Priimek ČERNELČ in ZORENČ sta bila razširjena v Črešnjevcih in Hrastju.

Priimek ULČNIK je bil razširjen na Križan vrhu.

Priimek NARAT je bil razširjen v Sreberniku.

Priimek KRAMER je bil razširjen na Plesu in Polju pri Bistrici.

Priimek BOŽIČEK je bil razširjen na Trebčah. 182

181 Kako pogosta sta vaše ime in vaš priimek? (b.d.). Pridobljeno 15.2.2011, http://www.stat.si/. 182 Več avtorjev, Krajevni leksikon Slovenije, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1976 (dalje:

Krajevni leksikon Slovenije), str. 361-402.


61

4.12 OBIČAJI OB ROJSTVU IN KRSTU OTROK

Zakon brez otrok je veljal za slab zakon. Veljavo je imela le ženska, ki je imela

lahko otroke. Za prvega otroka so si želeli, da bi bil deček, ki bo nasledil

gospodarja.183

Nosečnost so napovedovala razna znamenja, celo sanje. O otrokovem spolu so

ugibali na podlagi nosečniških znakov in vedeževanja. Prepričani so bili, da bo

nosečnica s koničastim trebuhom rodila fantka, medtem ko bo nosečnica s

ploščatim trebuhom in izrazitimi pegami rodila deklico. Vedeževali so tudi z zlato

verižico, ki so jo držali nad zapestjem nosečnice. Vrtenje v krogu je napovedalo

rojstvo deklice, zibanje sem in tja pa dečka,184 medtem ko so polni orehi in lešniki

napovedali veliko otrok. Žene so romale tudi na razne božje poti, da bi si izprosile

otroka. Hodile so k starejšim ženskam po nasvete ali kuhale razne čaje. Verjele so

tudi v rojenice in sojenice.185

Med nosečnostjo so ženske pazile na otrokovo zdravje in srečo. Zato niso

opravljale določenih opravil in jedle določenih jedi ter se niso dotikale nekaterih

predmetov. Če se je nosečnica slabo počutila, je pila domače čaje. Skrbeti je

morala za svoje obnašanje, saj bi lahko škodilo otroku.186

Vsaj do druge svetovne vojne so ženske rodile doma. Z magičnimi dejanji so

hotele vplivati na »lahek« porod. Porodnici pri porodu je pomagala babica, po

katero je ponavadi šel mož. Hude krvavitve ob porodu so preprečevali z mrzlimi

obkladki in zniževanjem vzglavja. Po porodu je ženska ležala v temni sobi in ni

smela opravljati določenih del, saj je bila »nečista«, dokler ni šla k očiščevanju v

cerkev. V cerkev je šla sama ali pa jo je spremljala babica. Ko jo je blagoslovil

župnik, je zopet postala čista.187

183 Nevenka Korpič, Od zibelke do groba, Trije mejniki v življenju – rojstvo, poroka, smrt,

Pokrajinski muzej, Ptuj 2004 (Korpič, Od zibelke do groba), str. 3. 184 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 366. 185 Korpič, Od zibelke do groba, str. 3. 186 Prav tam. 187 Korpič, Od zibelke do groba, str. 3-4.


62

Otroka so zaradi velike smrtnosti nesli h krstu že prvi ali drugi dan po rojstvu, da

ne bi umrl nekrščen. Če je bil otrok slaboten, ga je lahko mati ali babica krstila

doma. Botre so iskali zunaj sorodstva ali med bogatimi sorodniki.188 Botrinstvo je

veljalo za duhovno sorodstveno vez in je bilo vedno v čast. Krstnega botra in

botro je poiskal oče. Ko je prišel v hišo, kjer naj bi si izprosil botra, je sedel k peči

na vogal klopi in tako so vsi vedeli, zakaj je prišel. Odkloniti botrstvo ni bilo

dovoljeno.189

Botri so bili dolžni preskrbeli, da je imel otrok vse potrebno za krst. Za otroka je

boter skrbel tudi pozneje in z nasveti pomagal pri otrokovi vzgoji. Krstno darilo

botrov je bil kos belega platna s katerim so pokrili otroka, ko so ga nesli h krstu.

Na otrokovem oblačilu je moralo biti nekaj rdečega kot obrambno sredstvo. Boter

je otroku daroval tudi krstno svečo, kot darilo se je pojavil tudi denar. Porodnica

pa je dobila pogačo, jajca, maslo, kokoš in vino.190 Do 2. svetovne vojne so otroka

h krstu nesli v nečkah ali v majhni pisani zibelki samo botri, starši niso bili

zraven.191 Na poti v cerkev so se morali izogibati križpotjem in prebivališčem zlih

duhov.192

Krst je bil navadno zjutraj po maši. Obred krsta je bil zelo slovesen, saj je otrok

takrat dobil ime in postal kristjan ter član cerkvene skupnosti. Prvorojenec je

navadno dobil očetovo ime (deklica materino) ali pa po svetniku, ki je bil v

koledarju na dan rojstva ali v naslednjih dneh.193 V imenu krščenca - novorojenca

so odgovarjali in se zaobljubili botri.194 Po krstu so pripravili krstno slavje, ki je

pomenilo sprejem novorojenca v družinsko, rodovno ali kar vaško skupnost. Zato

je bilo slovesno, z mnogimi gosti.195

188 Korpič, Od zibelke do groba, str. 5. 189 Kunaver, Pesmi in šege, str. 143. 190 Korpič, Od zibelke do groba, str. 5-6. 191 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 261. 192 Kunaver, Pesmi in šege, str. 143. 193 Korpič, Od zibelke do groba, str. 5-6. 194 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 261. 195 Kunaver, Pesmi in šege, str. 143.


63

5 POROČNE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI

Naslovna stran Poročne knjige od leta 1918 do leta 1921 je dvojezična, medtem

ko je od leta 1922 samo v slovenščini. V notranjosti knjige pa so vse rubrike od

leta 1918 do leta 1929 v nemško-slovenskem jeziku. Na koncu vsake poročne

knjige je kazalo, kjer so po abecednem redu napisana imena in priimki poročenih

parov določenega leta.

Naslovnica poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami:

Kopie

Trauungs – Buch

Poročna knjiga

der Pfarre _Sv. Peter pod Sv. gorami_ župnije vom Jahre 1918 bis ___ od leta do

Kopija

Poročna knjiga

župnije _Sv. Peter pod Sv. gorami_ od leta 1922 do ___

Slika 6: Naslovnica kopije poročne knjige iz leta 1918 (levo) in 1922 (desno)

Abecedni imenik je zaključen z napisom »Župnijski urad Sv. Peter pod Sv.

gorami, dne npr. 28. oktober 1920.« in s podpisom župnika Ivana Laha ter žigom

župnije. Nato je napis: »Se ujema z izvirnikom. Kn. šk. dekanijski in župnijski

urad Kozje, dne npr. 30.10.1920.« ter podpis dekana M.Tomažič.196

V poročni knjigi so bile predpisane naslednje rubrike: zaporedna številka

poročenega para, leto, mesec in dan poroke ter ime poročajočega duhovnika. Nato

je bila rubrika ženin, kamor je duhovnik vpisal njegovo bivališče, priimek in ime, 196 NŠAM, Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1920 (kopija).


64

podatke o njegovih starših (ime in priimek ter stan očeta, ime in dekliški priimek

matere, bivališče staršev) in podatke kje je bil rojen in prebiva, s črtico je označil

njegovo versko pripadnost, napisal njegovo starost in označil stan (neoženjen ali

vdovec). Pod rubriko nevesta je duhovnik vpisal priimek in ime neveste, podatke

o njenih starših, podatke o rojstnem kraju in prebivališču neveste, označil njeno

versko pripadnost, vpisal njeno starost in označil njen stan (neomožena ali vdova).

Rubrike ženina in neveste je izpolnil tisti, ki ju je poročil. Zadnja rubrika je bila

namenjena pričam, kjer so se morale priče same podpisati. Vpisal pa se je tudi

njihov stan, bivališče in vera. V primeru, da so bile priče nepismene, so jih

podpisali drugi, same pa so naredile križec. Na koncu vsake strani se je podpisal

duhovnik.

Tabela 37: Rubrike poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami iz leta 1925197

For

tlauf

end

e N

r.

Tek

oča

šte

v.

Zeit der Trauung

Čas poroke

Name des trauenden Priesters

Ime

poročajočega duhovna

Des Bräutigams - Ženina

Wohnort

Bivališče H

s. N

r. H

iš. š

t.

Name, Altern, ihr Stand

und Wohnort

Ime, starišev, njih stan in bivališče

Relig. Vera

Alte

r s

taro

st

Unv

ereh

. ne

ož.

Witw

er v

dove

c

Ka

th. k

at.

Pro

t. p

rot.

7.

Maj

24

Ivan

Lah

l.r.

župnik

Hrastje

40

Alojz Zupan, čevljar,

zak.sin živih kat. starišev

Alojza Zupan, čevljarja in

posestnika v Hrastju 40

in Uršule roj. Koren;

Rojen in prebiva v

Hrastju 40

/

.

21

/

.

Der Braut - Neveste Urkunden zur Giltigkeit der

Trauung

Listine o veljavi poroke

Beistände - Priče

Name, Eltern, ihr Stand

und Wohnort

Ime, starišev, njih stan in bivališče

Relig.

Vera

Alte

r s

taro

st

Unv

ere

h.

neom

.

Witw

e

vdov

a

Namen

Imena

Stand und Wohnort,

Religion

Stan in bivališče,

vera

Kat

h. k

at.

Pro

t. p

rot.

Marija Mramor

zak. hči še živih kat.

starišev: Janeza Mramor,

posestnika na Srebrniku 5

in Jozefe roj. Černogaj;

rojena in prebiva na

Srebrniku 5

/

.

19

/

.

Jožef Geršak l.r.

Franc Ulčnik l.r.

posestnik Hrastje 30

posestnik Zagaj 35

oba kat.vere

197 NŠAM, Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1925 (kopija).


65

V primeru, da je ženin prihajal iz druge župnije npr. Kozjega, je bilo potrebno

preveriti njegov krstni in samski list ter opraviti tudi oklic v njegovi župniji, kar je

bilo zapisano pod rubriko Listine o veljavi poroke (enako je veljalo za nevesto iz

druge župnije), ki je bila med rubriko neveste in rubriko prič: »Krstni list ženina od župnega urada v Kozjem z dne 14.1.1920, št.35.

Samski list ženina od župnega urada v Kozjem z dne 20.1.1920, št.52.

Oklic od istega župnega urada z dne 1.2.1920 št.88.«198

Pod rubriko Listine o veljavi poroke je bilo zapisano tudi, da je bilo preverjeno

preden se je vdovec znova poročil, da je njegova prva žena umrla: »Marija Kunej je umrla 27.7.1928. Glej mrtvaško knjigo Tom III. pag. 90«.199

Enak postopek je bil pri vdovah, ki so se hotele znova poročiti. Potrebno je bilo

preveriti, ali je njej prvi mož umrl.

V poročno knjigo so se zapisali tudi oklici, ki so bili trikrat zaporedno nedeljo npr.

Oklic: 18.1,25.1 in 1.2 1920.

198 NŠAM, Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1920 (kopija). 199 NŠAM, Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).


66

5.1 POROKE PO LETIH

Poroka je obred sklenitve zakonske zveze. V slovenskih deželah je splošna

obveznost cerkvenih porok in neveljavnost drugih obveljala najpozneje v prvi

polovici 17. stoletja. Pred tem je bilo veliko skrivnih porok, ki so jih opravili po

starih šegah. Pri teh porokah ni šlo za to, da bi jo opravili na skrivaj, ampak da ni

bila sklenjena s sodelovanjem duhovnika.200

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je v obdobju med leti 1918 in 1929 poročilo

223 parov. Najmanj parov se je poročilo leta 1918, 1923 in 1925, ko se je poročilo

enako število parov in sicer 13 (5,9%). Leta 1919 se je poročilo največ parov, saj

so ljudje čakali na primer čas, da se nekoliko opomorejo od vojne. Poročilo se je

25 parov oz. 11,2% vseh parov poročenih v obravnavanem obdobju. Naslednje

leto začne število porok počasi upadati, vendar se do leta 1922 poroči še veliko

parov. Leta 1923 se zgodi velik padec, ko se poroči 13 parov. Nato sledi leta 1924

rahel vzpon in se nadaljuje neenakomeren interval padanja in naraščanja število

porok.

Tabela 38: Število porok po letih v obdobju med leti 1918 in 1929201

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

POROKE 13 25 24 21 19 13 15 13 23 19 21 17 223

Graf 18: Prikaz števila porok po letih v obdobju med leti 1918 in 1929

200 Toplišek, Rodoslovje, str. 67. 201 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta od leta 1918 do 1929 (kopije).


67

Povprečno se je poročilo 18 parov na leto. Predvsem po 90-tih letih 20. stoletja pa

je začelo število porok v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami upadati. Leta 2005 se je

poročil samo 1 par, leta 2006 so se poročili 3 pari, leta 2007 se je poročilo 5

parov, leta 2008 se je poročilo 7 parov. Leta 2009 pa se ni poročil niti en par. 202

V obravnavanem obdobju je 182 oz. 86% vseh poročnih obredov v župniji Sv.

Peter pod Sv. gorami opravil župnik Ivan Lah. Leta 1918 je en par poročil Januš

Golec, vojni kurat. Druge pare so poročili kaplani župnije Sv. Peter pod

Sv.gorami:

kaplan Janko Krušič (poročil 11 parov),

kaplan Miloš Turk (poročil 9 parov),

kaplan Franc Klasinc (poročil 9 parov).

Župniki, ki so opravili poročne obrede s pooblastilom od Ivana Laha, župnika v

Sv. Petru pod Sv. gorami:

Jožef Tratnik, župnik v Rajhenburgu (poročil 3 pare),

Josip Mešiček, dekan v Brežicah (poročil 1 par),

Franc Doberšek, župnik v Koprivnici (poročil 1 par),

Karl Lampert, kaplan v Rajhenburgu (poročil 1 par),

Miloš Turk, župnik na Bučah (poročil 1 par),

dr. Josip Ujčić, univ. profesor v Ljubljani (poročil 1 par),

Jakob Zidanšek, kaplan v Rajhenburgu (poročil 1 par),

Franc Lam, župnik Šmarje pri Jelšah (poročil 1 par),

Anton Tkavc, vikar stolne cerkve v Mariboru (poročil 1 par).

202 http://www.stat.si/


68

5.2 POROKE PO MESECIH

Najbolj priljubljen mesec za poroko je bil februar, ko se je poročilo 70 parov in so

predstavljali 31% vseh porok v obdobju med leti 1918 in 1929. Veliko parov se je

poročilo tudi januarja, in sicer 37 oz. 16,6%. Poročati v postnem času je bilo

prepovedano, zato se je največ parov poročilo v predpostnem času.

Najmanj parov se je poročilo marca, avgusta in decembra, ko se je za poroko

odločilo po 5 parov (2,2 %). Malo število porok v marcu je povezano s

štiridesetdnevnim postom, ki traja od pepelnice203 do velike noči in ponavadi

zajema cel ali večinski del meseca marca. V času 40 - dnevnega posta so se v

obdobju med leti 1918 in 1929 poročili 3 pari. Avgusta je bilo malo porok, zaradi

dela na polju in v vinogradu.

Tabela 39: Število porok glede na mesece za obdobje 1918-1929

MESECI Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec

POROKE 37 70 5 17 18 13 10 5 9 9 25 5

Graf 19: Prikaz števila porok glede na mesece za obdobje 1918-1929

December ni bil čas za poroko zaradi adventnega časa, saj je advent čas priprave

na praznik Kristusovega rojstva (25.12.). Traja štiri tedne in se začne s 1. nedeljo

po 26.11. (prva adventna nedelja). Ljudje so v času adventa obiskovali jutranje

203 Pepelnica je sreda po pustnem torku in je prvi dan štiridesetdnevnega posta.


69

maše, se držali neobveznega posta, življenje je bilo umirjeno, brez fantovskega

petja, vasovanja, ženitovanj in veselic.204

Enako je bilo tudi v drugih župnijah. Najpogosteje so se pari enako kot v naši

župniji poročali februarja, najmanj pa decembra. V župniji Sv. Magdalena v

Kapeli pri Radencih je bilo februarja 28,18% vseh porok v obdobju med leti 1919

in 1931, medtem ko decembra ni bilo niti ene poroke.205 Prav tako je bilo največ

porok v Slovenskih Konjicah v mesecu februarja (21,9%), najmanj pa decembra

(0,6%).206 Podobno sliko glede porok kaže tudi Ljutomer, ko se je bilo največ

porok februarja (18%), najmanj pa decembra (1,2%).207

Včasih so se ljudje poročali predvsem v pustnem času, času rajanja in veselja,

torej predvsem v zimskih mesecih. Danes se malo parov poroči pozimi, dosti bolj

so priljubljeni pomladni in poletni meseci. Med meseci je maj zelo priljubljen čas

za poroko in tudi drugi meseci do septembra. Najmanj priljubljena meseca za

poroko sta januar in november.208

5.3 POROKE PO DNEVIH

Najbolj priljubljena dneva za poroko med prebivalci župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami sta bila nedelja in ponedeljek. Na ta dva dneva se je poročilo 80% vseh

parov. Kar v petih letih je bila nedelja prevladujoč dan poroke, ponedeljek pa v 4

letih. V preostalih treh letih pa se je enako parov poročilo v nedeljo in ponedeljek.

Nepriljubljena dneva za poroke sta bila četrtek in petek. V obdobju med letoma

1918 in 1929 se je poročil samo 1 par v četrtek, v petek pa 2 para. Malo se jih je

poročilo tudi v soboto (2,2%), nekoliko več pa v torek in sredo, ko se je poročilo

enako število parov (18 oz. 8,1%).

204 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 3. 205 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 65. 206 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 69. 207 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 79. 208 http://www.stat.si/.


70

Tabela 40: Poroke po dnevih v obdobju med leti 1918 in 1929

1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

PONEDELJEK 6 12 12 4 8 3 7 5 9 7 9 5 87

TOREK 0 1 3 1 1 2 2 1 3 1 1 2 18

SREDA 3 0 2 3 4 1 1 1 2 0 1 0 18

ČETRTEK 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1

PETEK 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 2

SOBOTA 2 0 2 0 0 1 0 0 0 0 0 0 5

NEDELJA 2 12 5 13 6 5 5 6 9 10 9 10 92

Graf 20: Prikaz porok po dnevih v obdobju med leti 1918 in 1929

39%

8,1%8,1%

0,4%0,9%2,2%

41,3%

Poroke po dnevih od leta 1918 do 1929

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK

SOBOTA

NEDELJA

V župniji Sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih je bila nekoliko drugačna slika,

kjer je bil najbolj priljubljen dan za poroko ponedeljek (54,20%), sledila pa je

sreda (28,46%). V naši župniji je bil ponedeljek kot drugi najbolj priljubljen dan

za poroko, medtem ko je bila sreda manj priljubljena. Najmanj porok so imeli v

župniji Sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih v torek (0,27%) in petek (0,54%).

Medtem ko je bila nedelja v naši župniji najbolj priljubljena, je bila v župniji Sv.

Magdaleni srednje priljubljena (13,82%).209

209 Belec, Župnija sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 71.


71

5.4 POROKE GLEDE NA POSAMEZNA LETA

Leta 1918 se je poročilo malo parov, in sicer 13. Največ porok je bilo novembra,

ko so se poročili 3 pari. Februarja ni bilo porok, čeprav je bil februar v preostalih

letih najbolj priljubljen mesec za poroko. Prav tako ni bilo nobene poroke marca,

junija in decembra. Marca ni bilo porok zaradi posta, ki je trajal od 13.2 - 31.3.

Junija najbrž zaradi kmetijskih opravil, decembra pa zaradi adventa, ki se je pričel

1.12. Večino parov je poročil župnik Ivan Lah. Dva para je poročil kaplan Miloš

Turk, enega pa Januš Golec, vojni kurat.

Tabela 41: Število porok po mesecih v letu 1918 210

MESECI Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec SKUPAJ

POROKE 2 0 0 1 1 0 2 2 1 1 3 0 13

Graf 21: Prikaz števila porok po mesecih v letu 1918

Socialni položaj ženinov je bil zelo raznolik. Poročila sta se 2 posestnika in 2

krojača, ki sta bila hkrati tudi posestnika. Drugi ženini so pripadali naslednjim

stanovom: kmet, pešec c.i.kr. pešpolka št. 38, veleposestnik in desetnik c.i.kr.

telegrafičnega polka, učitelj meščanske šole in praporščak kr.og. 155 honved

pešpolka, mesarski pomočnik, strelec c.i.kr. pešpolka št. 26. Stana niso imeli

vpisanega dva ženina in 3 neveste. Med nevestami, ki so imele zapisan stan, so

prevladovale posestnice, katerih je bilo 6. Druge neveste so bile po socialnem

položaju kmetica, učiteljica ročnih del, šivilja, poljedelka. Enakih let se ni poročil

noben par, v treh primerih pa je bila nevesta starejša od ženina. Največja starostna

razlika je bila med ponovno poročenim vdovcem, starim 60 let in nevesto, staro



72

34 let. Najmlajši ženin je bil star 22 let, najmlajša nevesta pa 23 let. Tega leta so

se poročili 3 vdovci in 4 vdove.

Leta 1919 se je največ parov odločilo, da se poroči februarja. Na ta mesec se je

poročilo 8 parov, ki so predstavljali 32% vseh porok v tem letu. Veliko parov se je

poročilo tudi novembra, ko je sklenilo zakonsko zvezo 5 parov. Nasprotno stanje

pa je bilo septembra, oktobra in decembra ko se ni poročil noben par. Prav tako ni

bilo porok v času 40 - dnevnega posta, ki se je pričel 5.3. in se končal 20.4 ter v

času adventa, ki se je pričel 30.11. Večino poročnih obredov je vodil župnik Ivan

Lah, ki je poročil 23 parov, preostala 2 para pa je poročil kaplan Miloš Turk.

Tabela 42: Število porok po mesecih v letu 1919211 MESECI Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec SKUPAJ

POROKE 3 8 1 1 2 2 2 1 0 0 5 0 25 Graf 22: Prikaz števila porok po mesecih v letu 1919

Ženini so izhajali iz različnih socialnih položajev. Največ je bilo posestnikov, in

sicer 11. Preostali ženini so bili po stanu: 3 kmetje, mlinar, krojač, ključavničar,

lončar in posestnik. Pri 6 ženinih pa ni bilo podatkov o njihovem stanu. Med

nevestami je imelo zapisan stan 9 posestnic in kmetica, medtem ko preostalih 15

nevest ni imelo podatkov o stanu. Tega leta ni bilo nobenega enako starega para,

medtem ko je bilo 6 nevest starejših od ženinov. Največja starostna razlika je bila

med ženinom, starim 43 let in nevesto, staro 23 let. Najmlajši ženin se je poročil

pri 25-tih letih, medtem ko se je najmlajša nevesta pri 23-tih letih. Tega leta se je

poročilo 5 vdovcev in 7 vdov.



73

Februarja 1920 je bilo 9 porok, kar je bilo največ v tem letu, in so predstavljale

37,5% vseh porok tega leta. Za sklenitev zakonske zveze v mesecu januarju oz. v

drugem najbolj priljubljenem mesecu za poroke so se odločili trije pari. V času 40

- dnevnega posta, ki se je pričel 18.2 in končal 4.4 se ni poročil nobeden par.

Drugače je bilo v času adventa, ko se je 4. decembra poročil 1 par. Poleg marca,

ni bilo porok še avgusta in oktobra. Največ poročnih obredov je vodil župnik Ivan

Lah, in sicer 18, medtem ko je 3 poročne obrede vodil kaplan Miloš Turk. En par

se je poročil s pooblastilom župnika Ivana Laha. Poročil pa ju je Jožef Tratnik,

župnik v Rajhenburgu.


POROKE 3 9 0 2 1 2 2 0 2 0 2 1 24


Tega leta se je poročilo 9 posestnikov, 4 kmetje, 1 kovač, 1 krojač in posestnik, 1

gostilničar in kmet, 1 čevljar in posestnik, 1 trgovec in posestnik, 1 agronom, 1

krojaški pomočnik, 1 mizar in posestnik in 1 krojač. Njihove neveste pa so

prihajale iz naslednjih stanov: 4 posestnice, 3 poljedelke in šivilja. Podatka o

stanu ni imelo zapisanih 1 ženin in 16 nevest. V zakon je stopil samo eden enako

star par, v treh primerih pa je bila nevesta starejša od ženina. Velika starostna

razlika je bila med tremi pari. V vseh treh primerih so bili starejši ženini in to za

18, 24 in 27 let. Najmlajši ženin je bil star 21 let, najmlajša nevesta pa 18 let.



74

Leta 1921 se je prvič v obravnavanem obdobju največ parov poročilo januarja, in

sicer 7 parov. Februarja se je poročil en par manj oz. 6 parov, kar je veliko glede

na to, da se je začel post 9.2. Januarja in februarja se je skupno poročilo 62%

parov. Marca ni bilo porok, saj je post trajal do 27.3. Prav tako ni bilo porok od

junija do avgusta in decembra. Advent se je pričel 27.11 in v tem obdobju se ni

poročil noben par. Večino poročnih obredov (18 oz. 86%) je vodil župnik župnije

Sv. Peter pod Sv. gorami Ivan Lah. Njegov kaplan Janko Krušič je poročil 2 para,

medtem ko je en par poročil Josip Mešiček, dekan v Brežicah s pooblaščenjem

župnika Ivana Laha.


POROKE 7 6 0 1 3 0 0 0 1 2 1 0 21


To leto so med ženini prevladali kmetje, katerih je bilo 7. Poročili so se tudi 4

posestniki, 2 poljedelca, 1 rudokop, 1 gostilničar in posestnik, 1 sodar, 1 krojač in

posestnik, 1 apnar. Med nevestami so bile 3 posestnice in 2 poljedelki. Podatka o

stanu ni imel zapisan 1 ženin in 16 nevest. Enakih let se ni poročil noben par, v 4

primerih pa je bila nevesta starejša od ženina. Najmlajši ženin je bil star 21 let,

nevesta pa 17 let. Največja starostna razlika je bila med 33-letnim ženinom, ki se

je poročil s 55-letno vdovo. Poleg te vdove sta se še ponovno poročila ena vdova

in vdovec.



75

Največ porok v letu 1922 je bilo februarja in junija, ko so sklenili zakonsko zvezo

po 4 pari. Nato je po številu porok sledil maj, ko so se poročili 3 pari. Zaradi

upoštevanja 40 - dnevnega posta, ki se je pričel 1.3 in se končal 16.4, ni bilo

porok v mesecu marca. Prav tako se ni nobeden poročil septembra in oktobra ter v

času adventa. Poročne obrede so vodili župnik Ivan Lah (12 poročnih obredov),

kaplan Janko Krušič (6) in Franc Doberšek, župnik v Koprivnici, ki je poročil en

par s pooblastilom župnika Ivana Laha.

Tabela 45: Število porok po mesecih v letu 1922214


POROKE 2 4 0 1 3 4 1 1 0 0 2 1 19


Tega leta se je poročilo 5 posestnikov, 2 poljedelca, 1 čevljar in posestnik, 2

čevljarja, 2 kolarja, 1 odvetnik, 1 delavec, 1 trgovec, 1 ključavničar. Preostali trije

ženini niso imeli napisanega stana, prav tako ni imelo podatkov o stanu 7 nevest.

Med nevestami, ki so imele zapisan stan, je bilo 6 posestnic, 1 šivilja, 1

gostilničarka in posestnica, 1 delavka in 1 trgovska pomočnica. Enakih let se ni

poročil nobeden par, medtem ko so bile štiri neveste starejše od svojega ženina.

Najmlajši ženin tega leta je bil star 20 let, najmlajša nevesta pa 18 let. Večje

starostne razlike med nevesto in ženinom so bile pri štirih parih. Trije ženini so

bili starejši od svoje neveste za 15, 19 in 20 let, medtem ko je bila ena nevesta

starejša od ženina za 15 let. Tega leta se je poročilo 7 vdov in 2 vdovca.



76

Leta 1923 je sklenilo zakonsko zvezo 13 parov. Največ parov se je poročilo

februarja, kljub temu da se je 40-dnevi post pričel že 14.2. Poročilo se je 5 parov

in so predstavljali 38,5% vseh porok v letu 1923. V preostalih mesecih je bilo zelo

malo porok, medtem ko v 5 mesecih sploh ni bilo nobene poroke in sicer marca,

junija, julija, avgusta in novembra. Decembra se je poročil 1 par, vendar ne v času

adventa. Večino poročnih obredov je opravil župnik Ivan Lah. Medtem ko sta po

en par poročila kaplan Janko Krušič in Josip Tratnik, župnik v Rajhenburgu s

pooblastilom župnika Ivana Laha.


POROKE 1 5 0 1 1 0 0 0 2 2 0 1 13


Podatka o stanu niso imeli trije ženini. Med preostalimi ženini, ki so imeli zapisan

stan, je bilo: 5 posestnikov, 1 kmet, 1 poljedelec, 1 pekovski pomočnik, 1 zidarski

delovodja, 1 strojevodja. Pri nevestah so imele samo štiri podatke o stanu in sicer

služkinja, dekla, poljedelka in kuharica. Velik starostnih razlik med ženini in

nevestami ni bilo. Enako star par je bil eden, v dveh primerih pa je bila nevesta

starejša od svojega ženina. Najmlajši ženin, ki se je poročil leta 1923 je bil star 20

let, najmlajša nevesta pa 18 let. V tem letu sta se ponovno poročila 2 vdovca.

Najbolj priljubljen mesec leta 1924 je bil zopet februar, ko se je poročilo 6 parov

in so predstavljali 40% vseh poročenih v tem letu. V preostalih mesecih je bilo



77

malo porok, medtem ko jih maja, junija, avgusta in decembra sploh ni bilo. Prav

tako je čas 40 - dnevnega posta (5.3.-20.4) in adventa minil brez porok. Večino

oz. 13 parov je poročil Ivan Lah. Po en par pa sta poročila kaplan Janko Krušič in

Karl Lampret, kaplan v Rajhenburgu, ki je bil pooblaščen od Ivana Laha.


POROKE 2 6 1 1 0 0 1 0 1 1 2 0 15


Med ženini je bilo največ posestnikov, bili so štirje. V zakon sta stopila tudi 2

kmeta, 2 poljedelca, 1 mesar, 1 rudar, 1 sodar in 1 pečar. Preostali trije ženini niso

imeli napisanega stana. Pri nevestah je imelo samo 5 od 15 napisanih stan, in sicer

2 kmetici, 2 šivilji in 1 posestnica. Vse neveste, razen ene, so bile mlajše od svojih

ženinov. Najmlajša nevesta tega leta je bila stara le 17 let, medtem ko so bili trije

najmlajši ženini stari 24 let. Največja starostna razlika poročenega para je bila 16

let med 40 letnim ženinom in 24 letno nevesto.

Leta 1925 se je prvič v obravnavanem obdobju največ parov poročilo aprila

(23%). Nasprotno stanje pa je bilo marca, julija, avgusta, septembra in decembra,

ko ni bilo nobene poroke. V teh mesecih se najbrž niso poročili zaradi 40-

dnevnega posta (25.2.-12.4.1925), kmečkih opravil (od junija do avgusta) in

adventa, ki se je pričel 29.11. Največ parov je poročil župnik Ivan Lah, in sicer

10, medtem ko je kaplan Janko Krušič poročil en par. S pooblastilom župnika



78

Ivana Laha iz župnije Sv. Petra pod Sv. gorami pa sta po en par poročila: Miloš

Turk, župnik na Bučah in Dr. Josip Ujčić, univ. profesor v Ljubljani.



POROKE 1 2 0 3 2 2 0 0 0 1 2 0 13


Ženini so prihajali iz različnih stanov in sicer so se poročili 3 kmetje, 3 čevljarji,

železniški uradnik, posestnik in uradnik, sodar in posestnik, zasebnik in

podpreglednik finančne kontrole. Podatka o stanu ni imel 1 ženin, medtem ko kar

10 nevest od 13 ni imelo podatkov o stanu. Preostale neveste so bile učiteljica,

posestnica in šivilja. En par se je poročil z enako starostjo, v treh primerih pa je

bila nevesta nekoliko starejša od ženina. Najmlajši ženin je bil star 20 let,

najmlajša nevesta pa 18 let. V tem letu sta se poročila 2 vdovca in vdova.

Leta 1926 se je največ parov poročilo februarja (39%) in januarja (22%). V teh

dveh mesecih se je poročilo 61% vseh parov. Marca ni bilo porok, saj je bil post

od 17.2. (pepelnica) do 4.4.1926 (Velika noč). Aprila, maja, junija je bilo malo

porok. Medtem ko od julija do oktobra ni bilo porok, saj je to čas ko je največ

dela na kmetiji. Novembra so bile 3 poroke (13%), saj so se ljudje hoteli poročiti

pred adventom, ki se je začel na prvo adventno nedeljo dne 28.11.1926. Največ

porok v tem letu je bilo 25. januarja, ko so se poročili 4 pari. Poročne obrede sta

opravila župnik Ivan Lah, ki je poročil 19 parov in kaplan Franc Klasinc, ki je



79

poročil 3 pare. En par je poročil Jožef Tratnik, župnik v Rajhenburgu, ki je bil

pooblaščen po Ivanu Lahu, župniku Sv. Petra pod Svetimi gorami.



POROKE 5 9 0 1 3 2 0 0 0 0 3 0 23


Glede na stan se je poročilo 10 posestnikov, 3 kmetje, 2 čevljarja, črkostavec in

uradnik državne železnice. Preostalih 6 ženinov ni imelo napisanega stana. Pri

nevestah so imele vpisan stan samo tri posestnice oz. 13% vseh nevest. Vsi razen

enega para (oba vdovca) so se prvič poročili. Razlike v starosti med ženinom in

njegovo nevesto tega leta niso bile velike, razen mogoče v enem primeru, ko se je

24 letni ženin poroči s 41 letno nevesto. En par je bil enako star ko se je poročil, v

šestih primerih pa je bila starejša nevesta. Najmlajši ženin je bil star 21 let,

najmlajši nevesti pa 20 let.

Leta 1927 se je spet največ parov poročilo februarja in sicer 8 parov ali 42% vseh

poročenih v tem letu. Pred postom, ki se je začel 2.3. in se končal 17.4., se je

poročilo večino parov (63%) tega leta. Na postni dan se je poročil en par. Poroka

je bila v četrtek, in to je bil edini par, ki se je poročil na ta dan v obravnavanem

obdobju. Od maja do novembra ni bilo nobene poroke. Število porok se zopet

poveča novembra. Poročanje v času adventa ni bilo tako strogo prepovedano, kot

v času 40 - dnevnega posta, saj se je zopet poročil en par, in sicer 4. decembra.

Največ parov v tem letu se je poročilo 27. februarja, ko so se poročili 3 pari. 218 NŠAM, Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1926 (kopija).


80

Poročne obrede sta opravila župnik Ivan Lah, ki je poročil 16 parov in kaplan

Franc Klasinc, ki je poročil 1 par. S pooblastilom Ivana Laha sta poročila po en

par Jakob Zidanšek, kaplan Rajhenburga in Franc Lam, župnik Šmarje pri Jelšah.


POROKE 4 8 1 1 0 0 1 0 0 0 3 1 19


Ženini, ki so sklenili zakonsko zvezo leta 1927, so bili po večini posestniki (8).

Sledili so jim kmetje (5), krojač (1), čevljar (1) in davčni uradnik (1). Trije ženini

niso imeli zapisanega stanu, medtem ko pri nevestah so se podatki o stanu

nanašali samo na dve, in sicer ena je bila šivilja, druga pa posestnica. Razlika v

starosti med nevesto in ženinom so bile majhne. Razen v enem primeru je bila

razlika v starosti večja, in sicer ko se je vdovec, star 47 let, ponovno poročil z

nevesto, staro 24 let. Trije pari so se poročili enake starosti, v dveh primerih pa je

bila nevesta starejša od ženina. Najmlajša ženina sta bila stara 20 let, najmlajše

neveste pa prav tako 20 let. Vse neveste in ženini so bili prvič poročeni razen

enega vdovca, ki se je ponovno poročil.

Leta 1928 se je v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami poročilo februarja dobra 1/3

parov. Trije pari so se odločili za poroko v mesecu januarju, prav tako trije pari za

mesec april. Junija, avgusta in novembra se ni poročil noben par. Tega leta se je

začel post 22.2. in se končal 8.4, vendar sta se v tem času, in sicer marca, poročila

2 para. Zanimivo je tudi, da se je en par poročil decembra v času adventa, medtem



81

ko ni bilo nobene poroke novembra. Največ parov je poročil župnik Ivan Lah, in

sicer je poročil 16 parov. V enem primeru je poročil par s pooblaščenjem župnega

urada Sv. Marka v Zagrebu. Preostalih 5 parov pa je poročil kaplan Franc Klasinc.



POROKE 3 8 2 3 1 0 1 0 1 1 0 1 21

Graf 31:Prikaz števila porok po mesecih v letu 1928

Zakonsko zvezo je sklenilo 10 posestnikov, 2 poljedelca, trgovski pomočnik,

kancelist, mizar, mizar in posestnik, čevljar in posestnik, tehnik. Za preostale 3

ženine ni bilo napisano, kateremu stanu so pripadali. Med nevestami pa so bile: 2

poljedelki, 2 posestnici, učiteljica in privatna činovnica. Razlike v letih med

ženinom in nevesto so bile majhne, razen v enem primeru, ko se je 70-letni

vdovec poroči z 42-letno vdovo. Poleg njiju se je še ponovno poročil en vdovec.

Trije pari so se poročili iste starosti. V štirih primerih pa je bila nevesta starejša od

ženina, vendar je šlo za majhno razliko od 1 leta do 2 let. Najmlajši ženin je bil

star 24 let, najmlajša nevesta pa 19 let.

Leta 1929 je sklenilo zakonsko zvezo 17 parov. Med njimi se je največ parov

odločilo za poroko v mesecu februarju (29,4%). Veliko parov se je poročilo tudi

januarja (23,5%). Tako se je v prvih dveh mesecih poročilo 52,9% oz. dobra

polovica parov. V času 40 - dnevnega posta, ki se je pričel na pepelnico 13.2. in se

končal 31.3 na Veliko noč, se ni poročil noben par. Prav tako se ni noben par

poročil julija in v času adventa, ki se je pričel 1.12. Poročne obrede je vodil



82

župnik Ivan Lah, ki je poročil 16 parov. En par je poročil Anton Tkavc, vikar

stolne cerkve v Mariboru, in sicer s pooblaščenjem Ivana Laha.


POROKE 4 5 0 1 1 1 0 1 1 1 2 0 17


Glede na pripadnost stanu so se poročili naslednji ženini: 6 posestnikov, kmet,

učitelj, čevljar in mehanik. Med nevestami pa so bile 2 posestnici, učiteljica,

kmetica in kuharica. Podatkov o stanu ni imelo 7 ženinov in 12 nevest. Največja

razlika v letih med ženinom in njegovo nevesto je bila 27 let, in sicer se je 58 let

star vdovec poročil z 31 let staro nevesto. Poleg tega vdovca sta se ponovno

poročila še en vdovec in vdova. Najmlajši ženin tega leta je bil star 21 let,

najmlajša nevesta pa 18 let.



83

5.5 POROKE GLEDE NA ROJSTNI KRAJ222

Na podlagi poročnih knjig lahko izvemo, odkod sta prišla ženin in nevesta, preden

sta se poročila v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami. V poročni knjigi je zapisano,

kje sta bila rojena mladoporočenca in kje sta bivala, preden sta se poročila. V

večini primerov sta bila kraj rojstva in bivanja enak.

V obravnavanem obdobju se je poročilo več domačink kot domačinov, in sicer se

je poročilo 197 domačink in 147 domačinov. Večina mladoporočencev si je

izbrala parterja iz domače župnije Sv. Peter pod Sv. gorami, saj se je poročilo 129

oz. 60% vseh parov, kjer sta bila oba domačina. V 18 (8,4%) primerih se je ženin

iz domače župnije poročil z nevesto, ki je prihajala iz druge župnije. Veliko večji

pa je odstotek domačih nevest, ki so se poročile z ženini iz drugih župnij. Takšnih

porok je bilo 68 oz 31,6% vseh porok. Podobno sliko kaže tudi župnija Sv.

Magdalena, kjer si je 63,14% izbralo zakonskega partnerja znotraj župnije.223

Tabela 53: Ženini in neveste iz domače župnije Sv. Peter pod Sv. gorami in iz drugih župnij224

LETO ŽENIN DOMAČIN

ŽENIN IZ DRUGE ŽUPNIJE

NEVESTA DOMAČINKA

NEVESTA IZ DRUGE ŽUPNIJE

1918 9 3 11 1

1919 21 4 22 3

1920 13 11 23 1

1921 17 4 18 3

1922 11 8 17 2

1923 10 2 11 1

1924 9 6 15 0

1925 8 3 11 0

1926 14 9 22 1

1927 11 8 18 1

1928 12 8 17 3

1929 12 2 12 2

1918 -1929 147 68 197 18

222 V tabelah nisem upoštevala 8 parov, kjer sta nevesta in ženin prihajala iz drugih župnij. 223 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 72. 224 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta od leta 1918 do 1929 (kopije).


84

Graf 33: Prikaz porok glede na rojstni kraj mladoporočencev v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami

Vsako leto v obdobju med leti 1918 in 1929 se je več nevest, rojenih v župniji Sv.

Peter pod Sv. gorami, poročilo z domačimi fanti kot z ženini iz drugih župnij.

Delež ženinov iz domače župnije in iz drugih župnij, ki so se poročili z nevestami

iz župnije Sv. Petra pod Sv. gorami se je skozi obravnavano obdobje gibalo

različno. Največ nevest se je s domačim fanti poročilo leta 1929, ko se je 83,3%

nevest poročilo z domačini, 16,7% pa z ženini iz drugih župnij. Prav tako se je

veliko domačih nevest poročilo z domačimi fanti leta 1919 in 1923. V obeh letih

se je poročilo 81,8% domačih nevest z domačini, 18,2% pa z ženini iz drugih

župnij. Leta 1921 pa se je poročilo 77,8% nevest z domačini, medtem ko se je

22,2% nevest poročilo z ženini iz drugih župnij.

Graf 34: Število ženinov iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami (domačini) in število ženinov iz drugih župnij, ki so se poročili z nevestami iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami.

V treh letih pa so poroke domačih nevest z ženini iz domače župnije in ženini iz

drugih župnij skoraj izenačene. Najbližje izenačitvi je bilo leta 1920, ko se je

52,2% nevest poročilo z domačini, 47,8% nevest pa z ženini iz drugih župnij. Leta


85

1922 in 1928 pa se je poročilo 53% domačink z domačini, 47% pa z ženini iz

drugih župnij.

Tabela 54: Druge župnije, iz katerih so se poročili ženini z nevestami iz župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami225

LETO DRUGE ŽUPNIJE (ŽENINI)

1918 župnija Bizeljsko (Bizeljsko), župnija Bizeljsko (Zgornja Sušica), župnija Ponikva (Ostrožno).

1919 župnija Bizeljsko (Bizeljska vas), župnija Polje (Prelasko), župnija Podčetrtek (Podčetrtek), župnija Brežice (Brežice).

1920 župnija Podsreda (Vojsko), župnija Podsreda (Gradišče), župnija Kozje (Zdole), župnija Kozje (Kozje), župnija Polje (Prelasko), župnija Pilštanj (Pilštanj), župnija Olimje (Slake), župnija Kapele (Kapele), župnija Ljutomer (Grlava), župnija Sveti Križ Začretje (Pačetina), župnija Slovenska Bistrica (Zgornja Bistrica).

1921 župnija Podsreda (Gradišče), župnija Kozje (Kozje), župnija Buče (Vrenska Gorca), župnija Kostanjevica (Kostanjevica).

1922 župnija Podsreda (Vojsko), župnija Podsreda (Vojsko), župnija Kozje (Ješovec), župnija Polje (Sedlarjevo), župnija Pilštanj (Gubno), župnija Kapele (Kapele), župnija Zibika (Zgornje Tinsko).

1923 župnija Artiče (Curnovec), župnija Celje (Pečovnik).

1924 župnija Bizeljsko (Spodnja Sušica), župnija Bizeljsko (Orešje), župnija Polje (Prelasko), župnija Pišece (Bojsno), župnija Brestanica (Kališovec), župnija Sv. Venčesl (Visole).

1925 župnija Bizeljsko (Bizeljska vas), župnija Polje (Brezovec), župnija Samobor (Vrhovčak).

1926 župnija Podsreda (Gradišče), župnija Podsreda (Gorjane), župnija Podsreda (Koprivnica), župnija Buče (Vrenska Gorca), župnija Buče (Vrenska Gorca).

1927 župnija Podsreda (Podsreda), župnija Podsreda (Križe), župnija Bizeljsko (Orešje), župnija Bizeljsko (Drenovec), Župnija Kozje (Kozje), župnija Kozje (Kozje), župnija Pilštanj (Drensko rebro), župnija Pilštanj (Klake).

1928 župnija Podsreda (Gorjane), župnija Podsreda (Križe), župnija Bizeljsko (Orešje), župnija Bizeljsko (Drenovec), župnija Buče (Buče), župnija Tuhelj (Razvor), župnija Ormož (Ormož), župnija Pregrada (Pregrada).

1929 župnija Buče (Vrenska Gorca), župnija Koprivnica (Veliki dol). Ženini, ki so prihajali od drugod, so bili večinoma iz sosednjih ali bližnjih župnij:

župnije Podsreda (12 oz. 17,6%), župnije Bizeljsko (10 oz. 14,7%), župnije Kozje

(6 oz. 8,8%), župnije Polje (5 oz. 7,3%), župnije Buče (5 oz. 7,3%), župnije

Pilštanj (4 oz. 5,9%). Ženini pa so prihajali tudi iz bolj oddaljenih župnij: župnija

Ljutomer (Grlava), župnija Vače (Vače), župnija Ormož (Ormož). Nekaj ženinov

je bilo tudi iz sosednje države Hrvaške: župnija Sveti Križ Začretje (Pačetina),

župnija Samobor (Vrhovčak), župnija Pregrada (Pregrada), župnija Tuhelj

(Razvor), župnija Poli (Poli).

Večino oz. 87,8% domačih ženinov se je v obravnavanem obdobju poročilo z

domačimi nevestami. Leta 1924 in 1925 so si vsi domačini za svoje neveste

izbrali domačinke, medtem ko se je leta 1918, 1920, 1923, 1926 in 1927 le po en

225 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta od leta 1918 do 1929 (kopije).


86

domačin poročil z nevesto iz druge župnije. Največ domačinov se je poročilo z

nevestami iz drugih župnij leta 1928, ko so se 3 (25%) domači ženini poročili s

nevestami iz drugih župnij, medtem ko se je z domačimi nevestami poročilo 9

(75%) ženinov. V preostalih treh letih se je več kot 80% domačinov poročilo z

domačinkami. Graf 35: Število nevest iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami (domačink) in število nevest iz drugih

župnij, ki so se poročile s ženini iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami.

Ženini iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami, ki so se poročili z nevestami iz drugih

župnij, so si našli neveste iz zelo različnih župnij. Nekatere so prihajale iz bližnjih

župnij: župnija Polje, župnija Podsreda, župnija Podčetrtek, župnija Bizeljsko,

župnija Olimje, župnija Kozje. Medtem ko so druge prišle iz zelo oddaljenih

župnij: župnija Ljutomer, župnija Matere Božje, Gornja Košana. Tabela 55: Druge župnije, iz katerih so se poročile neveste z ženini iz župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami226

LETO DRUGE ŽUPNIJE (NEVESTE)

1918 župnija Podsreda (Osredek).

1919 župnija Podčetrtek (Sopote), župnija Sv.Štefan (Babnizeki), župnija Bizeljsko (Orešje).

1920 župnija Sv. Ema (Pristava).

1921 župnija Podsreda (Podsreda), župnija Polje (Brezovec), župnija Sv. Jurij (Grobelno).

1922 župnija Koprivnica (Koprivnica), Žegar.

1923 župnija Komenda (Klanec).

1924 /

1925 /

1926 župnija Bizeljsko (Orešje).

1927 župnija Olimje (Virštanj).

1928 župnija Kozje (Kozje), župnija Matere Božje (Vevče), Gornja Košana.

1929 župnija Šentvid pri Grobelnem (Lipovec), župnija Ljutomer (Mota). 226 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta od leta 1918 do 1929 (kopije).


87

5.6 STAROST ŽENINOV IN NEVEST

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami so bili v obdobju med leti 1918 in 1929 ženini

povprečno starejši od neveste za 5 let. Najmanjša starostna razlika med ženinom

in nevesto je bilo leta 1927, ko je bil ženin povprečno starejši od neveste za 2 leti.

Največja starostna razlika pa je bila leta 1918, ko je bil ženin povprečno starejši za

8 let. Najmlajše neveste so se poročile leta 1927 in 1929 pri povprečni starosti 25

let, medtem ko so se poročili najmlajši ženini pri povprečni starosti 29 let leta

1926 in 1927. Leta 1918 so se ženini povprečno najkasneje poročili in sicer pri 38

letih, neveste pa leta 1922 z 31 leti. Dekleta in fantje niso bili rosno mladi, ko so

se poročili, saj je bila povprečna starost ženina 32 let, neveste pa 27 let.

Tabela 56: Povprečna starost ženinov in nevest227 LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

ŽENINI 38 34 34 31 35 31 32 32 29 29 32 30 32

NEVESTE 30 29 28 26 31 26 26 27 27 25 27 25 27

Graf 36: Prikaz povprečne starosti ženinov in nevest

Razlika v povprečni starosti ženina in neveste v obravnavanem obdobju in danes

ni velika. Leta 2009 je bila v Sloveniji povprečna starost ženina ob sklenitvi

zakonske zveze 33,1 let, povprečna starost neveste pa 30,3 let. Torej so se včasih

ženini poročali 1 leto mlajši, neveste pa 3 leta. Prav tako ni velike razlike v

povprečni starosti ob sklenitvi prve zakonske zveze med leti 1918 in 1929 ter

letom 2009, in sicer ob sklenitvi prve zakonske zveze v obdobju med leti 1918 in

1929 v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami je bila povprečna starost ženina 29,9 let,

227 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopija).


88

povprečna starost neveste pa 26 let, medtem ko je bila leta 2009 v Sloveniji

povprečna starost ženina ob sklenitvi prve zakonske zveze 30,7 let, povprečna

starost neveste pa 28,3 let.228 Torej so bili včasih ženini povprečno mlajši za slabo

leto, neveste pa 2 leti.

Pri podobni starosti so se neveste in ženini poročili tudi v Slovenskih Konjicah

med leti 1918 in 1930, kjer je bila povprečna starost neveste 27,8 let, ženina pa

32,7 let.229 V Ljutomeru so se med leti 1918 in 1940 prav tako poročali pri

podobni povprečni starosti in sicer neveste z 27,5 leti, ženini pa z 31,5 leti.230 V

župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih je bila med leti 1919 in 1931

podobno kot v drugih župnijah in župniji Sv. Petra pod Sv. gorami povprečna

starost neveste 27,78 let. Medtem ko so bili ženini stari povprečno 28,96 let in

tako najmlajši izmed navedenih župnij. Od ženinov župnije Sv. Petra pod Sv.

gorami so bili približno za 3 leta mlajši.231

5.7 MLADOLETNI MLADOPOROČENCI

Mladoletne osebe so za poroko potrebovale dovoljenje staršev. V poročno knjigo

je moral oče napisati izjavo, da dovoli poroko svojega mladoletnega sina ali

mladoletne hčerke. Poleg podpisanega očeta, sta se še podpisali dve priči.

Primer izjave:

»Da jaz Janez Mramor, oče mladoletne neveste Marije Mramor v njen zakon z

Alojzom Zupan privolim, potrjujem v navzočnosti sopodpisanih prič s svojim

lastnoročnim podpisom. Janez Mramor l.r. oče

Josip Degen l.r. priča

Franc Ulčnik l.r. priča.«232

228 http://www.stat.si/. 229 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 70. 230 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 80. 231 Belec, župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih, str. 68. 232 NŠAM, Poročna knjiga župnija Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1925 (kopija).


89

Tabela 57: Mladoletni mladoporočenci v obdobju med leti 1918 in 1929233

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

ŽENIN 0 0 0 0 1 1 0 1 0 2 0 0 5

NEVESTA 0 0 4 3 2 3 5 2 2 3 2 3 29

Graf 37: Prikaz števila mladoletnih mladoporočencev v obdobju med leti 1918 in 1929

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je med leti 1918 in 1929 poročilo 34

mladoletnih mladoporočencev oz. 7,6% vseh poročenih. Med njimi je bilo 29

mladoletnih nevest oz. 13% vseh nevest in 5 mladoletnih ženinov oz. 2% vseh

ženinov. Povprečna starost mladoletnih nevest je bila 19,1 let. Najmlajši nevesti

sta bili stari 17 let, medtem ko je bilo vseh 5 mladoletnih ženinov starih 20 let.

Trije mladoletni ženini so se poročili s starejšimi nevestami. Preostala dva pa sta

se poročila s prav tako mladoletnima nevestama, in sicer se je eden poročil z

enako staro nevesto, drugi pa s mlajšo. Vse mladoletne neveste razen ene so se

poročile s starejšimi ženini. Povprečna starostna razlika med mladoletnimi

nevestami in njihovimi ženini je bila 7 let. Največja starostna razlika je bila med

37 letnim ženinom in 18 letno nevesto.

V primerjavi s Slovenskimi Konjicami, kjer je bilo 5,8% mladoletnih

mladoporočencev, se je v naši župniji poročilo nekoliko več mladoletnih

mladoporočencev, in sicer za slaba 2%.234

233 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije). 234 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 78.


90

5.8 VDOVE IN VDOVCI

V obdobju med leti 1918 in 1929 se je ponovno poročilo 30 vdovcev in 28 vdov,

predstavljali so 13% vseh poročenih. Največ vdov se je poročilo leta 1919 in

1922, ko se je poročilo po 7 vdov, medtem ko se leta 1923 in 1927 ni poročila

nobena vdova. Leta 1920 je stopilo v nov zakon 7 vdovcev, kar je bilo največ v

obravnavanem obdobju. Najmanj vdovcev se je odločilo za poroko leta 1921,

1926 in 1927, ko se je poročil po en vdovec.

Enak odstotek vdov in vdovcev se je poročilo tudi v Slovenskih Konjicah

(13,2%),235 medtem ko se jih je v Ljutomeru manj, in sicer 8,4%.236

Tabela 58: Število in povprečna starost ponovno poročenih vdovce in vdov237

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

VDOVEC 3 5 7 1 2 2 3 2 1 1 2 2 30

STAROST 53 43 47 45 42 42 46 36.5 47 47 57.5 49 46

VDOVA 4 7 2 2 7 0 2 1 1 0 1 1 28

STAROST 31 34 33.5 47 34 / 40.5 40 46 / 42 40 32

Graf 38: Prikaz števila ponovno poročenih vdovcev in vdov

V vseh letih obravnavanega obdobja razen leta 1921 so bile ponovno poročene

vdove mlajše od ponovno poročenih vdovcev. Povprečna starost ponovno

poročenega vdovca je bila 46 let, medtem ko so bile vdove mlajše od njih za 14

let. Najmlajša vdovca sta se ponovno poročila leta 1925 in sta bila povprečno

235 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 79. 236 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 84. 237 Prav tam.


91

stara 36,5 let, najmlajše vdove pa so poročile leta 1918 s povprečno starostjo 31

let. Leta 1928 so se poročili povprečno najstarejši vdovci v obravnavanem

obdobju s povprečno starostjo 57,5 let, medtem ko so se povprečno najstarejše

vdove poročale leta 1921 z 47 leti. Najstarejši vdovec v obravnavanem obdobju je

bil star 70 let. Poročil se je s 42 let staro vdovo. Kateremu stanu sta pripadala, ni

bilo zapisano. Najstarejša vdova je bila posestnica, stara 55 let, ki se je poročila s

33-letnim sodarjem. Najmlajša vdovca sta bila stara 32 let, najmlajša vdova pa 26

let.

Graf 39: Starost ponovno poročenih vdovcev in vdov

5.9 STAN ŽENINOV IN NEVEST

V poročnih knjigah župnije Sv. Peter pod Sv. gorami je poleg ostalih podatkov

zapisan tudi stan ženina in neveste. Natančno vpisovanje stanov je različno od leta

do leta. V obdobju med leti 1918 in 1929 podatka o stanu ni imelo 39 ženinov in

kar 150 nevest.

Ženini, poročeni v obdobju med leti 1918 in 1929, so bili iz naslednjih stanov:

posestnik (77 oz. 34,5%),

kmet (30 oz. 13,5%),

poljedelec (11 oz. 4,9%),

čevljar (10 oz. 4,5%),

krojač in posestnik (4 oz. 1,8%),

krojač (3 oz. 1,3%), čevljar in posestnik (3),


92

učitelj (2 oz. 0,9%), rudar (2), ključavničar (2), sodar (2), kolar (2),

mlinar (1 oz. 0,4%), pešec c.i.kr. pešpolka št. 87 (1), veleposestnik in desetnik

c.i.kr. telegrafičnega polka (1), mesarski pomočnik (1), strelec c.i.kr. pešpolka

št.26. (1), lončar in posestnik (1), kovač (1), kmet in gostilničar (1), trgovec in

posestnik (1), agronom (1), krojaški pomočnik (1), mizar in posestnik (1),

posestnik in gostilničar (1), apnar (1), odvetnik (1), delavec (1), trgovec (1),

pekovski pomočnik (1), zidarski delovodja (1), strojevodja (1), mesar (1),

pečar (1), železniški uradnik (1), posestnik in sodar (1), zasebnik (1),

podpreglednik finančne kontrole (1), črkostavec (1), uradnik državne

železnice (1), davčni uradnik (1), trgovski pomočnik (1), kancelist (1), mizar

(1), posestnik in mesar (1), tehnik (1), mehanik (1), mizar (1).238

Pripadnost ženinov nekemu stanu nam pove, da so se v župniji Sv. Peter pod Sv.

gorami moški ukvarjali predvsem s kmetijstvom in tudi s obrtjo.

Pri nevestah v večini primerov ni navedenega njihovega stana. Kar 150 nevest oz.

67% vseh poročenih nevest v obdobju med leti 1918 in 1929 nima napisanega

stana. Med nevestami, ki so imele zapisan stan, so bile:

posestnice (40 oz. 17,9%),

poljedelke (9 oz. 4%),

šivilje (7 oz. 3%),

kmetice (5 oz. 2%),

učiteljice (4 oz. 1,8%),

kuharici (2 oz. 0,9%),

privat činovnica (1 oz. 0,4%), služkinja (1), dekla (1), delavka (1),

gostilničarka in posestnica (1), trgovska pomočnica (1).239

238 NŠAM, Poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije). 239 Prav tam.


93

5.10 OBIČAJI OB POROKI

Čas od novega leta do pepelnice je bil nekoč najboljši čas za poroke kmečkih

parov. Razlogi so bili predvsem verski in gospodarski. Gospodarski razlog je bil,

da je pozimi zemlja počivala in ni bilo neodložljivih del, po veliki noči pa se je že

začelo delo na zemlji. Verski razlogi so bili prazniki in dva velika posta. Pred

Božičem je bil advent, od božiča do novega leta pa je bilo veliko prazničnih

opravil in potov. Na pepelnično sredo se je začel predvelikonočni post, ki je trajal

6 tednov. V tem času ni bilo spodobno rajati, jesti mesnih in obilnih jedil, popivati

in se veseliti.240 Največ porok je bilo zato pred postom (februarja), precej tudi po

njem (maja). Ponovno je naraslo število porok novembra, ko so bila opravljena

jesenska poljedelska dela.241

Na vasi so o ženitvi ali možitvi nekje še do 2. svetovne vojne odločali starši pri

čemer je bilo pomembnejše premoženjsko stanje družine kot pa ljubezen med

mladima. Torej poroka ni bila zadeva obeh mladih marveč njunih družin, celo

sorodstva. Svatba pa je bil dogodek za vso vaško skupnost. Čeprav se je bilo

dekletu težko odpovedati ljubezni in vzeti ženina, ki so ji ga izbrali starši, se je

vsaka raje omožila, kot bi ostala doma za teto ali bi morala iti služit kam drugam

za deklo.242 Nekateri starši so se ogledovali za dobrimi partijami, že ko so otroci

dozorevali. Bili so tudi dogovori, ko sta bila sin ali hči še otroka, pri čemer sta

odločilno vlogo igrala ugled in premoženje. Takrat je veljal rek, »grund se z

gruntom ženi«.243

Vendar so imeli fantje in dekleta dovolj priložnosti za medsebojno spoznavanje in

ljubezen. Kadar svojih čustev niso smeli pokazati naravnost, so znali brez besed,

in sicer simbolično izraziti, kar je čutilo srce. Nakazovali so to z darilom npr.

lectovim srcem, nageljnom, z majhnimi pozornostmi ali s pesmijo.244

240 Jure Krašovec, Ohcet po stari šegi, NT&RC, Celje 1998 (dalje: Krašovec, Ohcet po stari šegi),

str. 10 . 241 Makarovič, Slovenci in čas , str. 143. 242 Kunaver, Pesmi in šege, str. 34. 243 Krašovec, Ohcet po stari šegi, str. 11. 244 Kunaver, Pesmi in šege, str. 34.


94

Včasih je bila po slovenskih vaseh navada, da so se fantje ob večerih, zlasti ob

sobotah, zbrali in peli v središču vasi. Po zadnji pesmi so se razšli vsak k svojemu

dekletu pod okno vasovat. Fantovske skupnosti so imele nenapisana pravila, po

katerih je lahko pel in vasoval samo fant, ki je bil že sprejet v skupnost. Po

sprejemu v to druščino je fant veljal za odraslega in je smel na vas, v gostilno, na

ples ali pod okno k dekletom. Poleg pravic je dobil tudi dolžnosti npr. varstvo

domačih deklet pred vsiljivci iz drugih vasi, saj po stari šegi ni bilo dovoljeno

vasovati v drugi vasi. V primeru, da so fantje takega vasovalca zalotili, se mu ni

dobro godilo. Zgodilo se je, da so ga vrgli v vaško korito ali spodmaknili lestev,

če že je bil pri dekletu v kamrici.245

Izbrano nevesto je šel k njenim staršem snubit ženin z očetom ali sorodnikom, ki

je bil dovolj ugleden, zgovoren in prepričljiv. Najprej je prišel ženin s svojim

očetom ali uglednim sorodnikom na oglede. Ob tej priložnosti so obravnavali

obojestransko premoženje in določili dan, na katerega bo prišla nevesta v

spremstvu svojih staršev ali varuha na ogled k ženinu. Zaprošeno nevesto so

poklicali k pogovoru šele proti koncu. Nekateri starši so se ozirali tudi na njeno

mnenje, čeprav so v večini uveljavljali svoj vpliv. S prigovarjanjem in pritiski so

dosegli svoje. Nekoč ni bilo priložnosti za zaposlitev, zlasti za dekleta, medtem ko

je bilo fantu lažje iti po svetu, če se je uprl. Imel je več možnosti za zaposlitev,

predvsem v rokodelskih poklicih. Po ogledu ženinove kmetije je padla končna

odločitev. Če se je nevesta strinjala s poroko, sta se obe strani oglasili pri župniku,

praviloma pri nevestinem, ki je bodoči par svečano zaročil. Zaroki je sledila

verska preizkušnja. Oklici so bili pri maši v obeh farnih cerkvah, ženina in

neveste. Oklici so bili trikrat na tri zaporedne nedelje.246

Zvečer pred poročnim dnem sta ženin in nevesta vsak posebej priredila gostijo za

svoje vrstnike in se z njimi poslovila od samskega stanu. Na dan poroke je prišel

ženin s svojimi svati po nevesto.247 Pred odhodom k poroki se je nevesta poslovila

245 Kunaver, Pesmi in šege, str. 34-35. 246 Krašovec, Ohcet po stari šegi, str. 12-15. 247 Prav tam, str. 64.


95

od staršev. Pokleknila je pred očeta in mater ter se jima zahvalila za vso skrb.

Včasih ni nobena nevesta zapustila domače hiše brez blagoslova.248

Cerkveni obred je bil navadno v nevestini fari. Z oklici se je razvedelo, da bo

nekdo iz druge župnije vzel dekle iz njihove fare. Tako se bodoči ženin ni mogel

izogniti šranganju. Pri šranganju so lahko sodelovali samo neporočeni moški, ki

so svatovskemu sprevodu zaprli pot s posebno pregrado oz. postavili šrango. Od

ženina so zahtevali odkupnino, saj so varovali dekle, ki mu bo postala nevesta.

Zato se je se je moral ženinov starešina pogajati s fanti o odkupnini. Šrango so

odstranili šele, ko so dobili od ženina odkupnino. V cerkvi je bila nato poročna

maša, med njo pa poročni obred.249

Po poročnem obredu so se odpravili na poročno gostijo. Pri pripravi na svatbo so

lahko računali na sosedsko pomoč tako kot pri vseh večjih delovnih opravilih.

Sosedska pomoč ob poroki je bila v obliki prispevkov in uslug. Ljudje so

priskočili na pomoč s posodo, mizami in klopmi ter ponudili pridelke, ki so jih v

večjih količinah potrebovali za peko in kuho. Tudi kakšna pletenka pijače je prišla

prav. Svatbe so bile včasih deljene. Prvi del svatbe je bil na nevestinem, drugi pa

na ženinovem domu. Nevestini svati so bili povabljeni samo na nevestin dom,

ženinovi pa le na njegov dom. Prav tako so bili starši, bratje, sestre in botri

vabljeni ločeno. Tako se je rešil problem s pomanjkanjem miz in ob tem v hiši ni

bilo prevelike gneče.250 Na svatbi je bil vsaj en godec. Poskrbel je za dobro glasbo

za ples in sodeloval pri ženitovanjskih šegah ter skupaj z nekaterimi svati priredil

razne šaljive prizore.251

248 Kunaver, Pesmi in šege, str. 70. 249 Krašovec, Ohcet po stari šegi, str. 37-40. 250 Prav tam, str. 25-26. 251 Kunaver, Pesmi in šege, str. 64.


96

6 MRTVAŠKE KNJIGE ŽUPNIJE SVETI PETER POD SVETIMI GORAMI

Naslovna stran kopij mrtvaških knjig je od leta 1918 do 1922 napisana v

nemškem in slovenskem jeziku, od leta 1923 naprej pa samo v slovenskem jeziku,

medtem ko so rubrike v matičnih knjigah od leta 1918 do 1929 dvojezične. Na

vsaki strani zapisa umrlih je spodaj podpis pisca matičnih knjig. Sem se je

podpisal župnik Ivan Lah. Na koncu mrtvaške knjige je indeks oz. abecedni

imenik umrlih, kjer so po abecednem redu napisana imena in priimki umrlih ter

stran, kjer lahko v mrtvaški knjigi najdeš podatke o umrlem. Konec abecednega

imenika je zaključen z napisom »Župnijski urad Sv. Peter pod Sv. gorami« s

datumom (npr. dne 20. januarja 1926) in podpisom župnika Ivana Laha ter žigom

župnije. Nato pripis »Se ujema z izvirnikom. Kn. Šk. dekanijski in župnijski urad

Kozje, datum.« ter podpis dekana M.Tomažič.

Kopie

Sterb - Register

Mrtvaška knjiga

der Pfarre _Sv. Peter pod Sv. gorami_ župnije vom Jahre 1918 bis ___ od leta do

Kopie

Mrtvaška knjiga

župnije _Sv. Peter pod Sv. gorami_ od leta 1923 do ___

Slika 7: Naslovnica kopije mrtvaške knjige iz leta 1918 (levo) in 1923 (desno)

Mrliška knjiga se je morala voditi po naslednjih rubrikah: leto, mesec in dan smrti

ter pogreba, kraj bivanja s hišno številko, ime in stan mrliča, njegovo oz. njeno

vero, spol in starost. Nato je sledila rubrika bolezen in vzrok smrti ter rubrika, kjer


97

je bilo z črtico označeno, ali so bili umirajoči osebi podeljeni zakramenti za

umirajoče. V zadnjo rubriko se je vpisal duhovnik, ki je blagoslovil mrliča.

Tabela 59: Rubrike mrtvaške knjige s primerom iz leta 1918252

For

tl. Z

. T

ek.š

tev.

Zeit - Čas

Ort

Kraj

Hau

s =

Nr.

H. š

tev.

Name und Stan des Gestorbenen

Ime in stan mrliča

Relig.

Vera

Geschl.

Spol

Lebe

nsja

hre

Sta

rost

Krankheit und Todesart

Bolezen

in vzrok smrti

Ver

sehe

n p

re v

id.

Priester,

welcher die Leiche eingesegnet hat

Duhoven, ki je mrliča blagoslovil

Des

Sterbens

Smrti

Des Begräb-

nisses

Pogreba

Kat

h. k

at.

Pro

test

. pr

ot.

Män

nl.

moš

ki

We

ibl.

žens

ka

73 December

20

1h zv.

December

22

Polje

12

Ana Avgustinčič,

roj. Zabukošek,

užitkarca

/

.

.

/

85

Marasmus senilis

/

Ivan Lah

6.1 ŠTEVILO UMRLIH PO LETIH

V mrliško knjigo so se vpisali umrli naravne smrti, umrli nasilne smrti ali za

posledicami nesreče, mrtvorojeni otroci, obsojenci in tudi tiste, ki niso bili

cerkveno pokopani. Če so našli nekoga mrtvega, so pod datum smrti vpisali

datum, ko je bil najden. Osebe, ki so bile pogrešane, so se lahko vpisale v mrliško

knjigo le na podlagi sodne proglasitve za mrtvega.253

V obdobju od leta 1918 do 1929 je umrlo 552 prebivalcev župnije Sv. Peter pod

Sv. gorami. Najmanj ljudi je umrlo leta 1924, njih število je 19 (3,4%). Leta 1918

pa je umrlo skoraj štirikrat več ljudi, in sicer 75 (14%). Takrat je umrlo največ

ljudi v obravnavanem obdobju, saj je v letih 1918/19 divjala epidemija španska

gripa, ki je ob splošnem pomanjkanju zaradi vojnih let umrlo na desetine ljudi.

Tabela 60: Število umrlih v obdobju med leti 1918 in 1929254

LETA 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

SMRTI 75 63 49 56 47 64 19 35 40 30 27 47 552

252 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija). 253 Umek, Kos, Vodnik, str. 53. 254 NŠAM, Mrtvaške knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


98

Graf 40: Prikaz števila umrlih v obdobju med leti 1918 in 1929

6.2 ŠTEVILO UMRLIH PO MESECIH

V dvanajstletnem obdobju je največ ljudi umrlo v mesecu marcu, in sicer 62 oz.

11%. Veliko jih je umrlo tudi novembra (59 oz. 10,7%), oktobra (57 oz. 10,3%) in

februarja (55 oz. 10%) oz. v jesenskih in zimskih mesecih z izjemo meseca

januarja. Število umrlih je upadlo med mescema majem in septembrom, predvsem

pa julija, ko je umrlo najmanj ljudi (30 oz. 5,4%).

Tabela 61: Število umrlih po mesecih 1918-1929255

MESECI Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sept Okt Nov Dec Skupaj

ŠT.UMRLIH 35 55 62 49 42 42 30 35 38 57 59 48 552

Graf 41: Prikaz število umrlih po mesecih 1918-1929

255 NŠAM, Mrtvaške knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


99

6.3 ŠTEVILO IN STAROST UMRLIH GLEDE NA POSAMEZNA LETA

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami je leta 1918 umrlo 75 ljudi. Največ pogrebnih

obredov je bilo novembra, ko je bilo pokopanih 23 oz. 31% umrlih. Veliko

pogrebov je bilo tudi oktobra (14 oz. 19%), medtem ko septembra ni bilo

nobenega pogreba, avgusta pa le eden. Večino pogrebnih obredov je opravil

župnik Ivan Lah, nekaj pa tudi kaplan Miloš Turk in Jos Hohnjec, profesor

blagoslovja v Mariboru. V štirih primerih župnik ni bil navzoč in sicer pri pokopu

mrtvorojenega otroka, tatu in dveh vojnih ujetnikov.

Tabela 62: Število umrlih po mesecih v letu 1918256


SMRTI 4 5 4 2 4 5 5 1 0 14 23 8 75

Graf 42: Prikaz števila umrlih po mesecih v letu 1918

Leta 1918 je umrlo veliko ljudi vseh generacij. Največja umrljivost je bila med

starejšimi, starimi predvsem med 71. in 80. leti. V tej starosti jih je umrlo 11 in so

predstavljali 15% vseh umrlih. Bolezni, zaradi katerih so umirali, so bile

naslednje: paralysis cordis, pneumonia hypostatica, pneumonia crouposa,

paralysis cerebri, carcinoma ventriculi in apoplexia cerebri. Veliko je umrlo tudi

otrok, starih do dveh let, in odraslih, starih od 31 do 40 let in od 51 do 60 let.

Nekateri pa so doživeli lepa leta. Najstarejši umrli moški je bil star 86 let,

najstarejša ženska pa 85 let.

256 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).


100

Tabela 63: Število umrlih glede na starost leta 1918257

STAROST mrtvorojen/a 0-1 2-10 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 71-80 81 ali več

ŠT.UMRLIH 1 9 7 7 5 9 6 9 5 11 6 Graf 43: Prikaz števila umrlih glede na starost leta 1918

Oktobra 1919 so pokopali 14 oz. 23% vseh umrlih, kar je bilo največ v celem letu,

medtem ko julija ni bilo pogrebov. Večino pogrebnih obredov je opravil župnik

Ivan Lah, druge pa kaplan Miloš Turk in Simon Čurin. V dveh primerih župnik ni

bil navzoč, in sicer pri pokopu dveh mrtvorojenih otrok.



SMRTI 4 7 3 4 7 6 0 5 5 14 4 4 63


Tega leta je umrlo veliko mladih ljudi, predvsem otrok, starih do dveh let in tudi

starejših ljudi, ki so sicer dosegli lepa leta, in sicer starih med 71. in 80. letom.

Otroci, stari do dveh let, so umirali predvsem zaradi naslednjih bolezni:

257 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija). 258 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1919 (kopija).


101

dysenteria, tuberculosis pulmonalis, bronchitis capillaris, debilitas vitae,

bronchopneumonia, gastroenteritis acuta, medtem ko so starejši, stari med leti 71

in 80 umirali zaradi: paralysis cordis, apoplexia cerebri, pneumonia hypostatica,

marasmus senilis, arteriosclerosis. Najstarejši umrli moški je bil star 91 let,




ŠT.UMRLIH 2 10 4 5 4 2 6 7 8 10 4

Graf 45: Prikaz števila umrlih glede na starost leta 1919

Leta 1920 je umrlo 49 ljudi. Največ pogrebov je bilo februarja in septembra, ko je

umrlo enako število ljudi (8 oz. 16,3%), najmanj pa decembra (1 oz. 2%). Večino

pogrebov je opravil župnik Ivan Lah, preostale pa kaplan Miloš Turk. Pri pokopu

umrlih ni bil župnik ali kaplan prisoten trikrat in to pri pokopu treh mrtvorojenih

otrok.



SMRTI 5 8 3 5 5 3 2 2 8 3 4 1 49



102


Umrljivost je bila leta 1920 kot v večini drugih letih v obravnavanem obdobju,

največja pri otrocih, starih do dveh let. V letu 1920 so se poslovili od 13-tih otrok

te starosti, ki so predstavljali 28% vseh umrlih v tem letu. Umirali so zaradi

naslednjih bolezni: bronchitis capillaris, gastroenteritis acuta, tuberculosis

pulmonalis, debilitas vitae. Po drugem letu starosti krivulja število pogrebov

strmo pade in začne naraščati pri ljudeh po petdesetih letih. Najstarejši umrli

moški tega leta je bil star 79 let, najstarejša ženska pa 91 let.



ŠT.UMRLIH 3 13 1 0 2 1 1 4 9 11 3


Leta 1921 je v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami umrlo 56 ljudi. Največ pogrebov

je bilo avgusta in oktobra, ko je bilo pokopanih po 8 oseb (14,3%). Aprila je bil en

pogreb, kar je bilo najmanj v tem letu. Pogrebne obrede sta opravila župnik Ivan



103

Lah in kaplan Miloš Turk. Nista pa bila navzoča pri treh pogrebih, ko so bili

pokopani mrtvorojeni otroci.



SMRTI 4 4 7 1 2 2 4 8 6 8 6 4 56


Tako kot v prejšnjih dve letih, je tudi leta 1921 zopet umrlo največ otrok, starih do

dveh let. Njih število je 13 oz. 24% vseh umrlih tega leta. Vzroki za veliko

umrljivost so bile naslednje bolezni: gastroenteritis acuta, dysenteria, debilitas

vitae, bronchopneumonia, bronchitis capillaris. Nato je krivulja števila umrlih

glede na starost upadala, vendar vseeno do starosti 20-ih let umre veliko ljudi. Pri

30 letih starosti krivulja zopet malo naraste, vendar že po 40 upada. Število umrlih

zopet narašča pri 50-tih letih. Najstarejši umrli moški tega leta je bil star 89 let,




ŠT.UMRLIH 1 13 8 5 2 4 1 2 4 10 5

262 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1921 (kopija). 263 Prav tam.


104


Leta 1922 je umrlo enako število ljudi februarja, marca, maja in junija. Te mesece

je umrlo največ ljudi, in sicer vsaki mesec 6 ljudi (12,8%). Najmanj pogrebov pa

je bilo julija, septembra in novembra, ko sta bili vsak mesec pokopani po dve

umrli osebi (4,2%). Tako je bilo največ pogrebov v prvi polovici leta, najmanj pa

v drugi polovici leta.



SMRTI 3 6 6 3 6 6 2 3 2 4 2 4 47


Otrok starih do dveh let je leta 1922 umrlo 11 oz. 24% vseh umrlih. Vsi so umrli

zaradi naslednjih bolezni: gastroenteritis acuta, bronchopneumonia, bronchitis

capillaris, pneumonia crouposa, debilitas vitae, tuberculosis pulmonalis, asphyxia.

Do desetega leta starosti je skupaj umrlo 18 otrok, kar je 40% vseh umrlih.

Najmanj kritična leta so bila med 41. in 50. letom, ko je umrla ena oseba. Po 60



105

letih pa se število umrlih zopet poveča. Najstarejši umrli moški je bil star 91 let,

najstarejša ženska pa 79 let. Največ pogrebnih obredov je opravil župnik Ivan

Lah. Druge pa so opravili kaplan Janko Krušič, Marko Tomažič (dekan in župnik

Kozjega) in Ivan Bošina (župnik v Podčetrtku). Pri pogrebu župnik ali kaplan ni

bil dvakrat prisoten, ko so pokopali mrtvorojena otroka.



ŠT.UMRLIH 2 11 7 3 4 3 1 2 7 5 2


V letu 1923 je bilo največ pogrebnih obredov opravljenih marca, aprila in

novembra, ko je bilo vsak mesec pokopanih 8 ljudi (12,5%). Najmanj pogrebnih

obredov je bilo januarja, ko sta bili pokopani dve osebi (3,1%). Na splošno je bilo

veliko pogrebov skozi celotno leto. Pogrebne obrede so opravili župnik Ivan Lah,

kaplan Janko Krušič in dekan Marko Tomažič. V treh primerih niso bili prisotni

na pogrebu, in sicer pri pokopu treh mrtvorojenih otrok.



SMRTI 2 4 8 8 4 4 7 6 3 5 8 5 64



106


Glede na starost je leta 1923 umrlo največ otrok, starih do dve leti. Te starosti je

umrlo 15 otrok oz. 25% vseh umrlih zaradi naslednjih bolezni: gastroenteritis

acuta, bronhitis capillaris, bronchopneumonia, debilitas vitae, scarlatina,

dysenteria, tuberculosis pulmonum, pneumonia. Nato krivulja število umrlih glede

na starost pada. Vendar vseeno umre veliko otrok med drugim in desetim letom

starosti, saj do desetih let umre 24 otrok, ki so predstavljali 39% vseh umrlih.

Krivulja po 30-tih letih do 40 let malo naraste in nato zopet upada. Po 70-tih letih

pa strmo naraste, saj med 71 in 80 letom umre 14 ljudi oz. 23% vseh umrlih.

Najstarejši umrli moški tega leta je bil star 85 let, najstarejša ženska pa 82 let.



ŠT.UMRLIH 3 15 9 5 2 4 2 2 2 14 6




107

Leta 1924 je bilo opravljenih 19 pogrebnih obredov, kar je bilo najmanj v

obravnavanem obdobju. Največ pogrebnih obredov v tem letu je bilo aprila (5 oz.

26%), medtem ko v štirih mesecih, in sicer maja, junija, oktobra, novembra ni bilo

nobenega pogreba. Pogrebne obrede sta opravila župnik Ivan Lah in kaplan Janko

Krušič. V dveh primerih nista bila prisotna na pogrebu, in sicer ko so pokopali 2

mrtvorojena otroka.



SMRTI 1 1 4 5 0 0 2 4 1 0 0 1 19


6 oz. 35% vseh umrlih leta 1924 so predstavljali otroci, stari do dveh let, ki so

umrli zaradi naslednjih bolezni: gastroenteritis acuta, bronchopneumonia,

bronchitis capillaris. Nato število umrlih starih med 2. in 20. letom upade, medtem

ko med 21. in 50. letom ni umrla nobena oseba. Po 51. letu zopet naraste število

umrlih, predvsem jih veliko umre v starosti med 61. in 70. letom, in sicer 5 oz.

29% vseh umrlih. Najstarejši umrli moški tega leta je bil star 67 let, najstarejša

ženska pa 78 let.



ŠT.UMRLIH 2 6 2 1 0 0 0 1 5 2 0



108


V letu 1925 je bilo opravljenih največ pogrebnih obredov marca, septembra in

novembra, ko je bilo pokopanih po 5 ljudi (14,3%). V teh treh mesecih je skupno

umrlo 42,9% vseh ljudi, pokopanih tega leta. V avgustu je bil en pogreb (2,8%),

medtem ko julija in oktobra ni bilo nobenega. Največ pogrebnih obredov je

opravil župnik Ivan Lah, nato pa kaplan Franc Klasinc, kaplan Janko Krušič in

župnik Rudolf Raktelj.



SMRTI 2 4 5 4 3 2 0 1 5 0 5 4 35 Graf 56: Prikaz števila umrlih po mesecih v letu 1925

Deset otrok, starih do dveh let, ki so umrli leta 1925, so predstavljali 29% vseh

umrlih. Umrli so zaradi naslednjih bolezni: gastroenteritis acuta, bronchitis

capillaris, pneumonia crouposa, asphyxia gravis. Veliko je umrlo tudi ljudi starih

med 71 in 80 letom (20%), medtem ko med 11 in 20 letom ter 31 in 40 letom



109

starosti ni umrla nobena oseba. Najstarejši umrli moški tega leta je imel 87 let,

najstarejša umrla ženska pa 80 let.




Marca je umrlo 7 oseb, kar je bilo največ v letu 1926 v nasprotju s novembrom,

ko ni umrla nobena oseba. Večino pogrebnih obredov je opravil župnik Ivan Lah,

preostale pa kaplan Franc Klasinc in Franc Mičinko, župnik iz Klanjca. Pri treh

pogrebih niso bili prisotni, ko so pokopali 2 mrtvorojena otroka in moškega, ki se

je obesil.



SMRTI 4 3 7 5 2 5 3 2 3 1 0 5 40 Graf 58: Prikaz števila umrlih po mesecih v letu 1926



110

Leta 1926 je umrlo veliko starejših ljudi, saj je tega leta umrlo 21 oseb, starih nad

61 let oz. 55% vseh umrlih ljudi. Najstarejši umrli moški je imel 94 let, najstarejša

ženska pa 90 let. Starejši ljudje so umirali predvsem zaradi naslednjih bolezni:

insufficientia cordis, pneumonia hypostatica, paralysis cordis, myodegeneratio

cordis. Veliko je umrlo tudi otrok, starih do dveh let (15%). Nato je od 2 leta do

40-tih let umrlo malo oseb, medtem ko je po 41. letu starosti umrlo vedno več

ljudi.




V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami je bilo leta 1927 opravljenih 30 pogrebnih

obredov. Največ jih je bilo aprila, ko je umrlo 5 ljudi (17%). Januarja in avgusta

pa ni bilo nobenega pogrebnega obreda. Pogrebne obrede sta opravila župnik Ivan

Lah in kaplan Franc Klasinc. Prisotna nista bila na enem pogrebu, ko je bil

pokopan mrtvorojen otrok.



SMRTI 0 4 2 5 4 3 2 0 4 2 1 3 30



111


Enajst otrok, starih do 2 let, ki so umrli leta 1927, so predstavljali 38% vseh

umrlih. Umrli so zaradi naslednjih bolezni: gastroenteritis acuta, tuberculosis

pulmonalis, bronchitis capillaris. Veliko ljudi je umrlo tudi po 60-tih letih starosti,

predvsem med 71. in 80. letom. Medtem ko med 11. in 20. letom ter 31. in 50.

letom ni umrla nobena oseba. Najstarejši umrli moški je bil star 87 let, najstarejša

ženska pa 90 let.



ŠT.UMRLIH 1 11 2 0 3 0 0 2 3 5 3


Leta 1928 je bilo v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami 27 pogrebov. Največ jih je

bilo marca, ko so se poslovili od 6-tih oseb (22,2%), medtem ko septembra ni bilo

nobenega pogreba. Veliko pogrebov je bilo tudi decembra, ko je umrlo 5 ljudi

(18,5%). Pogrebe obrede so opravili župnik Ivan Lah in kaplan Franc Klasinc.



112



SMRTI 1 3 6 1 2 3 1 1 0 1 3 5 27


30% vseh umrlih leta 1928 so v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami predstavljali

otroci, stari do 2 let. Umirali so zaradi naslednji bolezni: gastroenteritis acuta,

bronchitis capillaris, debilitas vitae. Med 2. in 40. letom starosti ni umrla nobena

oseba. Po 40. letih pa se je število umirajočih povečalo. Predvsem je veliko ljudi

umrlo med 71. in 80. letom, zaradi naslednjih bolezni: insufficientia cordis,

pneumonia hypostatica, paralysis cordis, arteriosclerosis. Najstarejši umrli moški

in ženska sta imela 85 let.






113

Leta 1929 je bilo največ pogrebnih obredov od januarja do aprila, predvsem pa

meseca marca, ko je bilo 7 pogrebov. Najmanj pa v sredini leta, in sicer od maja

do septembra. Septembra je bil en pogreb, kar je najmanj v tem letu. Pogrebne

obrede sta opravila župnik Ivan Lah in kaplan Štefan Stiper. Prisotna sta bila na

vseh pogrebih razen dveh, ko sta bila pokopana dva mrtvorojena otroka.



SMRTI 5 6 7 6 3 3 2 2 1 5 3 4 47


Otrok, starih do dveh let, je leta 1929 umrlo 8 oz. 17% vseh umrlih. Nato krivulja

števila umrlih glede na starost upada. Po 60-tih letih življenja pa se poveča število

umrlih, predvsem med 71. in 80. letom, ko umre največ ljudi v tem letu (13 oz.

28%). Po 71. letu življenja so ljudje umirali zaradi naslednjih bolezni: paralysis

cordis, insufficientia cordis, pneumonia hypostatica, marasmus senilis,

pulmonum, pneumonia crouposa, apoplexia cerebri. Najstarejša umrla moška sta

bila stara 79 let, najstarejša ženska pa 83 let.



ŠT.UMRLIH 2 8 5 2 2 3 2 2 7 13 1



114


V obdobju med leti 1918 in 1929 je bila največja umrljivost med otroki, predvsem

starih do 2 let, umrlo jih je 120 oz. 23% vseh umrlih.280 Prav tako je umrlo veliko

starejših ljudi, starih med 71. in 80. letom, in sicer 104 oz. 19,9 % vseh umrlih.

Najmanjša umrljivost je bila med 11. in 50. letom. Prvi dve leti starosti sta bili

najbolj kritične in če jih je otrok preživel, je imel veliko možnosti, da bo dočakal

stara leta. Starost nad 71 ali več leti je dočakalo 144 oz. 27,6% vseh prebivalcev.

Tabela 86: Število umrlih po starosti v obdobju med leti 1918 in 1929281

STAROST 0-1 2-10 11-20 21-30 31-40 41-50 51-60 61-70 71-80 81 ali več

ŠT. UMRLIH 120 49 29 27 26 27 40 67 104 40

Graf 66: Prikaz števila umrlih po starosti v obdobju med leti 1918 in 1929

280 Brez mrtvorojenih. 281 NŠAM, Mrtvaške knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


115

6.4 SPOLNA STRUKTURA UMRLIH

V obdobju med letoma 1918 in 1929 je umrlo 552 ljudi. Med njimi je bilo 279

(50,5%) moških in 273 (49,5%) žensk. Torej nekoliko več je umrlo moških oz.

1% več kot žensk. V 6-tih letih je umrlo več žensk kot moških, prav tako pa je v 6

letih umrlo več moških kot žensk. Leta 1918 je umrlo največ moških v

obravnavanem obdobju in sicer 38 (14%), medtem ko je istega leta in leta 1923

umrlo največ žensk in sicer 37 (13,5%). Leta 1924 je bila najnižja umrljivost in je

umrlo najmanj moških (4,3%) in žensk (2,6%). Enako število moških kot leta

1924 je umrlo tudi leta 1928.

Tabela 87: Število umrlih po spolu v obdobju med leti 1918 in 1929282

LETA 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 SKUPAJ

MOŠKI 38 30 27 27 30 27 12 16 23 16 12 21 279

ŽENSKE 37 33 22 29 17 37 7 19 17 14 15 26 273

Graf 67: Prikaz števila umrlih po spolu v obdobju med leti 1918 in 1929

282 NŠAM, Mrtvaške knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).


116

6.5 POVPREČNA STAROST UMRLIH

V obdobju med leti 1918 in 1929 so moški umirali pri povprečni starosti 39 let,

kar je v povprečju 1 leto prej kot ženske. Ženske so bile namreč povprečno stare

40 let. Najnižja starost umrlih moških je zabeležena leta 1924, ko so bili stari

povprečno 29 let. Najvišjo starost pa so dosegli leta 1928, ki je v povprečju

znašala 48 let. Najmlajše ženske so umirale leta 1921, ko so bile stare povprečno

27 let. Najnižja starost žensk je v primerjavi z najnižjo starostjo moških nižja za 2

leti. Najvišjo starost pa so dosegle leta 1926, ko so bile stare povprečno 60 let.

Tabela 88: Povprečna starost umrlih283

LETO 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 Skupaj

MOŠKI 42 45 36 44 31 39 29 45 38 33 48 35 39

ŽENSKE 40 38 51 27 32 32 31 38 60 37 49 47 40

V primerjavi s Slovenskimi Konjicami, kjer je bila med leti 1918 in 1930

povprečna starost moških 35,8 let, povprečna starost žensk pa 42,2 let284 in

Ljutomerom, kjer je bila med leti 1918 in 1929 povprečna starost moških 36,6 let,

povprečna starost žensk pa 47 let,285 so v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami

povprečno ženske umirale mlajše, moški pa starejši.

V zadnjih desetletjih se življenjska doba daljša in če primerjamo današnje

podatke, ko je pričakovana življenjska doba moškega 70 let, ženske pa 79 let,

ljudje danes živijo skoraj enkrat daljše.286

283 Pri računanju povprečne starosti umrlih v obdobju med leti 1918 in 1929 niso upoštevane štiri

osebe, ki niso imele napisano starost. Leta 1919 so našli mrtvega berača, za katerega se ni vedelo koliko je star, niti kdo je. Starost ni imela napisano tudi ženska, ki je umrla leta 1920 in ženska, ki je umrla leta 1921 ter moški, ki je umrl leta 1926. Mrtvaške knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami od leta 1918 do 1929 (kopije).

284 Furman, Prebivalstvo Konjic, str. 95. 285 Šalamun, Prebivalstvo Ljutomera, str. 105. 286 http://www.stat.si/.


117

6.6 POKOPALIŠČA V ŽUPNIJI SV. PETER POD SV. GORAMI

Pokopališče (britof) je sveti kraj, na katerem počivajo telesa katoliških kristjanov,

ki so po prejemu svetih zakramentov in po raznih cerkvenih blagoslovih

posvečena ter bodo vstala na poslednji dan k večnemu življenju. Ker je Cerkvi

pokopališče svet kraj, je naloga duhovnika da skrbi za pokopališče da je vedno

čisto in dostojno. V primeru, da je bilo pokopališče oskrunjeno, se mora po

posebnem obredu zopet blagosloviti. Cerkev je vedno skrbela, da so bila

pokopališča cerkvena last in ne last posvetne oblasti, ki je vse umrle ljudi ne glede

na vero in načina smrti na njih pokopavala.287

Ker je pokopališče sveti prostor, si je Sveta cerkev želela, da so pokopališča okrog

cerkve ali vsaj v njeni bližini. Vendar pa so državni zakoni večinoma prepovedali

pokopavanje mrličev v mestih in trgih ter sploh v večjih krajih.288 Cesar Jožef II.

je leta 1787 ukazal selitev pokopališč od župnijskih in tudi od drugih cerkva.

Čeprav je bila težnja nekaterih ljudi po selitvi pokopališč podprta z državno

prisilo, so se pokopališča selila počasi. Nova so začela nastajati zunaj naseljenih

krajev in zaradi tega je pokopavanje okoli cerkve bolj in bolj izginjalo.289

Čeprav se pokopališče uvršča k svetim prostorom, je to bil javno in precej splošno

uporabljen prostor. Z nastankom pokopališč zunaj mest in večjih naselij se je

spremenilo tudi dotedanje svobodno obnašanje na teh prostorih. Grobovi so

postali ločeni od vsakdanjega življenja in ljudje so se začeli ob njih spoštljivo

obnašati. Pred tem je bilo druženje na pokopališčih vsakdanje. Na njih so bila

dogajanja, ki niso tja sodila in sicer od pretepov do posvetnih opravil. V 19.

stoletju so na grobovih začeli oblikovati gredice, nasajati cvetlice in druge okrasne

rastline, postavljati trajnejše samostojne nagrobnike ali grobnice ter so vse to

oskrbovati. Pred tem površina grobov ni bila oskrbovana, ampak je bila zarasla s

287 Pokopališča pri cerkvah Lavantinske škofije, Pisarna knezo škofijskega ordinariata, Maribor

1916 (dalje: Pokopališča pri cerkvah), str. IV. 288 Pokopališča pri cerkvah, str. 2. 289 Gorazd Makarovič, Slovenci in čas, Krtina, Ljubljana 1995 (dalje: Makarovič, Slovenci in čas),

str. 147.


118

travo. Lesenih nagrobnih križev niso obnavljali, ampak so postavili nove samo ob

pogrebu, nato pa so jih prepustili propadanju.290

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je prostor pokopališča večkrat zamenjal.

Tako poznamo:

bivše farno pokopališče pri podružnični cerkvi Sv. Jakoba v Kunšperku,

bivše farno pokopališče okoli župne cerkve Sv. Petra,

bivše farno pokopališče na dr. Kunejevi ciglani in

sedanje farno pokopališče na »Došcah«.291

Danes pokopališče leži ob cesti iz Podčetrtka v Brežice zraven vasi Bistrica ob

Sotli. Blagoslovljeno je bilo za časa župnika Andreja pl. Reya leta 1827, kar se da

razbrati iz mrtvaške knjige. V začetku 20. stoletja je pokopališče postalo

premajhno. Zaradi prostorske stiske je bil vsak grob po desetih letih prekopan,

čeprav še trupla zaradi mokrote niso bila povsem strohnjena. Zato je sledila

razširitev pokopališča.292

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami so ljudje že v začetku 20. stoletja radi

postavljali svojim rajnim spomenike. Najlepše so imeli takrat družina Černelč,

Hohnjec, dr. Kunej, Kunej vulgo Mackec. Pokopališče je bilo drugače dobro

obzidano, vhod pa zavarovan z železnimi vrati. V sredini je stal in še stoji na

kamnitem podstavku visok železen križ. Sedem metrov od obzidja pa je bila

mrtvašnica. V njej je imel v začetku 20. stoletja grobokop shranjen harmonij293,

na katerega je igral v poznih urah v veliki strah mimoidočih. Pokopališče je

lastnina župnijske cerkve, kar je dosegel z velikim trudom župnik Jožef Tombah.

Okrajna sodnija v Kozjem je vpisala cerkev za lasnico pokopališča 30. septembra

1905.294

290 Makarovič, Slovenci in čas, str. 145-148. 291 NŠAM, D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, popis cerkva, str. 12. 292 Pokopališča pri cerkvah, str. 85-86. 293 Harmonij - orglam podobno glasbilo s kovinskimi jezički namesto piščal. 294 Pokopališča pri cerkvah, str. 96.


119

6.7 BOLEZNI IN VZROKI SMRTI

Podatke o bolezni in načinu smrti so lahko dali mrliški oglednik, kresijski fizik,

izprašani ranocelnik ali pa se je matičar informiral sam.295

V letu 1918 so ljudje umirali zaradi naslednjih bolezni:

pneumonia crouposa (18),

paralysis cordis (13),

pneumonia hypostatica (8),

bronchopneumonia (6),

morbus brightii (5),

gastroenteritis (3),

dysenteria (2), debilitas vitae (2), paralysis cerebri (2), carcinoma ventriculi (2)

marasmus senilis (1), peritonitis acuta (1), vitium cordis (1), endocarditis (1),

apoplexia cerebri (1), izkrvavljenje, ker je bil ustreljen (1), myodegeneratio

cordis (1), carcinoma (1), diphtheria (1), tuberculosis pulmonalis (1).296


paralysis cordis - srčna kap (15),

tuberculosis pulmonalis (14),

dysenteria (12),

pneumonia hypostatica (3), marasmus senilis (3),

oedema pulmonum (2), apoplexia cerebri (2), debilitas vitae (2), bronchitis

capillaris (2),

bronchopneumonia (1), carcinoma ventriculi (1), insufficientia mitralis (1),

kahexia carcinomatosa (1), arteriosclerosis (1), gastroenteritis (1).297



295 Umek, Kos, Vodnik, str. 72. 296 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija). 297 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1919 (kopija).


120


marasmus senilis (6),

bronchitis capillaris (5),


apoplexia cerebri (3), pneumonia crouposa (3),

kahexia carcinomatosa (2),

debilitas vitae (1), oedema pulmonum (1), meningitis tuberculosa (1),

carcinoma (1), paralysis cerebri (1).298



dysenteria (8),

tuberculosis pulmonalis (6), gastroenteritis (6),


debilitas vitae (4),

bronchopneumonia (2), pneumonia crouposa (2),

emphysema pulmonum (1), bronchitis capillaris (1), tuberculosis (1), embolia

cerebri (1), peritonitis (1), anaemia acuta (1), apoplexia cerebri (1), morbus

brightii (1), endocarditis verrucosa (1).299


tuberculosis pulmonalis (6), bronchopneumonia (6),

apoplexia cerebri (4),

pneumonia crouposa (3), scarlatina (3) ,

bronchitis capillaris (2), paralysis cordis (2), gastroenteritis acuta (2), kahexia

carcinomatosa (2),

debilitas vitae (1), encephalitis purulenta (1), coma diabeticum (1), asphyxia

(1), eclampsia infantum (1), pleuritis exsudativa (1), anaemia gravis (1),

purulenten (1), insufficientia cordis (1), pneumonia catarrhalis (1), eclampsia



121

(1), myodegeneratio cordis (1), paralysis cordis (1), pneumonia hypostatica

(1), marasmus senilis (1).300



scarlatina (8),

pneumonia hypostatica (6),


gastroenteritis acuta (4),

insufficientia cordis (3), marasmus senilis (3),

debilitas vitae (2), bronchitis capillaris (2), bronchopneumonia (2), dysenteria (2),

utonil v potoku (1), pneumonia crouposa (1), peritonitis acuta (1), uraemia (1),

kahexia carcinomatosa (1), haemoptoe (1), myocarditis (1), pneumonia (1),

hydrops (1), emphysema pulmonum (1), carcinoma ventriculi (1), nezrelo in

prerano rojeno (1), endocarditis (1), apoplexia cerebri (1), oedema pulmonum

(1).301




kahexia carcinomatosa (2),

tuberculosis pulmonalis (1), bronchopneumonia (1), peritonitis (1),

insufficientis cordis (1), pneumonia hypostatica (1), pericarditis tuberculosa

(1), morbus brightii (1), bronchitis capillaris (1).302


paralysis cordis (7)

gastroenteritis acuta (4)

pneumonia crouposa (3), bronchitis capillaris (3), tuberculosis pulmonalis (3),

300 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1922 (kopija). 301 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1923 (kopija). 302 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1924 (kopija).


122

insufficientis cordis (2), pneumonia hypostatica (2), kahexia carcinomatosa (2),

anaemia gravis (1), nezrelo, prerano rojeno (1), sarcoma mandibulae (1), ulcus

ventriculi (1), utonila (1), asphyxia gravis (1), meningitis basilacis acuta (1),

marasmus senilis (1), typhus abdominalis (1).303


insufficientia cordis (7),



pneumonia hypostatica (3), kahexia carcinomatosa (3), gastroenteritis (3),

myodegeneratio cordis (2), apoplexia cerebri (2),

pneumonia hypostatica (1), encephalitis (1), bronchitis capillaris (1), utonil

(1), pulmonum (1), obesil se je (1), carcinoma ventriculi (1),

bronchopneumonia (1).304





apoplexia cerebri (3),


bronchitis capillaris (1), pneumonia hypostatica (1), diphtheria (1), carcinoma

palpebrae (1), diabetes (1), myodegeneratio cordis (1), bronchopneumonia (1),

prerano rojen otrok (1).305


insufficientia cordis (5),

paralysis cordis (4), gastroenteritis acuta (4),

303 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1925 (kopija). 304 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1926 (kopija). 305 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1927 (kopija).


123

marasmus senilis (2), pneumonia hypostatica (2), bronchitis capillaris (2),


debilitas vitae (1), apoplexia cerebri (1), arteriosclerosis (1), carcinoma (1),

utonila (1), prerano rojena (1).306



tuberculosis pulmonalis (4), bronchopneumonia (4),

pneumonia hypostatica (3), gastroenteritis acuta (3), insufficientia cordis (3),

marasmus senilis (2), apoplexia cerebri (2), sepsis (2),

hydrops (1), pulmonum (1), carcinoma uteri (1), bronchitis capillaris (1),

ruptura uteri (1), prerez aorte – ubit (1), kahexia carcinomatosa (1), nephritis

(1), asphyxia (1), diphtheria (1), pneumonia crouposa (1).307

Najpogostejši vzrok smrti v obravnavanem obdobju je bila paralysis cordis (srčna

kap), zaradi katere je v petih letih umrlo največ ljudi. Pogosti vzrok smrti je bila

tudi insufficientia cordis308, zaradi katere so umirali starejši ljudje in je bila

najpogostejši vzrok smrti v dveh letih (1926, 1928). Pogosti vzrok smrti

dojenčkov je bila gastroenteritis309 in je bil v kar dveh letih (1924, 1927)

najpogostejši vzrok smrti. Tuberculosis pulmonalis310 je bila najpogostejši vzrok

smrti leta 1922 in leta 1923. Zaradi nje so umirali ljudje vseh starosti, vendar je

umrlo največ otrok in mladih ljudi. Leta 1922 je bil najpogostejši vzrok smrti

zraven tuberculosis pulmonalis, tudi bronchopneumonia311. Zaradi

bronchopneumonia so umirali predvsem majhni otroci in tudi starejši ljudje. Leta

1918 pa je bil najpogostejši vzrok smrti pneumonia crouposa (krupozna

pljučnica).

306 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1928 (kopija). 307 NŠAM, Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1929 (kopija). 308 Insufficientia cordis - insuficienca srca (pomanjkanje popolne funkcije ali moči, nezadostna

zmogljivost organa). 309 Gastroenteritis - vnetje želodca in črevesja. 310 Tuberculosis pulmonalis - pljučna tuberkuloza ali jetika. 311 Bronchopneumonia - vnetje pljuč.


124

6.8 ZDRAVSTVO V ŽUPNIJI SV. PETER POD SV. GORAMI IN V

EVROPI V ZAČETKU 20. STOLETJA

Domačin dr. Ferdo Kunej je bil zdravnik splošne prakse, ki je deloval v Sv. Petru

(danes Bistrica ob Sotli) od leta 1904 do 1955. V času njegovega delovanja je v

letih 1918/19 divjala epidemija španske gripe, ki je ob splošnem pomanjkanju

zaradi vojnih let pokosila na desetine ljudi. Bilo je tudi mnogo primerov pljučne

jetike. Vendar je zdravnik s svojim velikim znanjem in izurjenostjo dosti

pripomogel k dvigu zdravstva na tem območju. V času druge svetovne vojne ni bil

izseljen kot mnogi drugi zaradi svoje starosti. Zato je lahko pomagal kot zdravnik

in somišljenik NOB tudi njenim pripadnikom.312

V Evropi je proti koncu 19. stoletja namesto simptomatičnega zdravljenja (tj.

zdravljenje simptomov) nekaterih infekcijskih bolezni nastopila etiološka terapija

(tj. boj proti povzročiteljem bolezni). Nemški podeželski zdravnik Robert Koch

(1843-1910) je po dolgoletnem iskanju leta 1882 odkril povzročitelja tuberkuloze.

Tri leta kasneje pa je odkril specifično učinkujoč strupeni produkt (toksin) tega

bacila in ga poimenoval tuberkulin, ki ga je uporabljal kot cepivo proti

tuberkulozi. Odkril je tudi povzročitelja kolere. Pomemben je bil tudi francoz

Roux Emile, ki je leta 1893 razvil za človeško uporabo serum proti davici, ki je

bila takrat smrtonosna bolezen, predvsem pri otrocih. Razvil je tudi serum proti

tetanusu. Tako je seroterapija313 pomenila izredno velik napredek zdravilstva.314

Raziskovalec in zdravnik Paul Ehrlich velja za očeta kemoterapije, ki se mu je po

dolgotrajnih poskusih uspelo najti arzenobencolski preparat »salvarsan«315 kot

učinkovito sredstvo proti sifilisu. Najbolj znani kemoterapevtiki316 so sulfamidni

preparati, saj so sulfamidi mnogo bolnikov rešili hude bolezni ali celo smrti. Pri

312 Marjan Žagar, Med Bočem in Bohorjem, Delavska univerza, Šentjur pri Celju - Šmarje pri

Jelšah 1984, str. 617. 313 Seroterapija - zdravljenje s protiserumom (npr. pri davici ali tetanusu) 314 Franc Minařik, Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila, Lek, Ljubljana 1971 (dalje:

Minařik, Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila), str. 191-192. 315 Salvarsan - zaščiteno ime za arsfenamin, nekoč zdravilo za sifilis. 316 Kemoterapija - kemične snovi v bolnem organizmu učinkujejo neposredno na povzročitelja

bolezni, ga izpodnesejo ali uničijo in s tem omogočijo zdravljenje.


125

pljučnici se je z velikim uspehom obnesel sulfapiridin (1938), za zdravljenje griže

in črevesnih vnetij pa sulfaguanidin. Omenjena sulfamida sta sčasoma pokazala

nekatere škodljive stranske učinke, zato se danes rajši uporabljajo njihovi

derivati.317

Eno izmed najpomembnejših zdravil, ki ga je odkril človek, je penicilin. Nekega

dne leta 1928 je londonski profesor bakteriologije, sir Alexander Fleming opazil v

svojem laboratoriju, da je v stekleni posodi z gojiščem strupenih stafilokokov, ki

jo je njegov laborant pozabil postaviti v valilnik, kultura teh kokov318 ponekod

izginila, na njihovem mestu pa so se razcvetele in se širile kolonije neke vrste

navadne plesni. Zato je naredil številne poskuse in ugotovil, da plesni neugodno

vplivajo na rast in razmnoževanje teh bakterij. Tako je prišel do sklepa, da je

vzrok tega neka snov, ki jo izloča plesen. To snov, ta izvleček plesni je imenoval

penicilin. Oxfordski profesor patologije, dr. Florey je deset let pozneje slučajno

naletel na Flemingovo razpravo. Po dolgem poskušanju se mu je posrečilo, da je

izloček plesni v malih množinah pridobival in pripravljal. Najprej je penicilin

preizkusil na živalih in leta 1941 prvikrat na človeku. Penicilin so najprej

uporabljali z velikimi uspehi na ranjencih druge svetovne vojne. Z njim so rešili

na tisoče vojakov pred smrtjo in raznimi boleznimi. Danes se uporablja penicilin z

izvrstnimi uspehi ne samo za okužene rane, temveč tudi proti pljučnici, angini,

kapavici in sifilisu. Prav tako se je zmanjšala smrtnost pri meningitisu.319

Med velike napredke v zdravilstvu prištevamo tudi uporabo nevidnih rentgenskih

žarkov, ki jih je leta 1896 odkril Wilhelm Conrad Röntgen, profesor fizike v

Würzburgu, kar je postalo pomoč za spoznavanje nekaterih bolezni, torej pri

diagnozi. Sčasoma so zdravniki ugotovili ugodne zdravilne učinke rentgenskega

obsevanja. Danes so ti žarki pomembno zdravilo za razne bolezni, npr. raka,

kostno jetiko, revmatizem, tuberkulozo, razna vnetja, itd.320

317 Minařik, Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila, str. 192. 318 Kok - bakterija okrogle oblike. 319 Minařik, Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila, str. 194-195. 320 Prav tam, str. 195.


126

6.9 OBIČAJI OB SMRTI

Smrt človeka je naraven pojav in pomeni konec življenja. Pomeni odhod v

skrivnostno onstransko življenje, od koder preti veliko nevarnosti. Prav tako

človeka navdaja s strahom. Že od nekdaj je bilo ljudi groza pokopališč, grobov,

krst. Zaradi straha pred smrtjo, pred mrtvimi in vsem, kar je s smrtjo povezano, so

tudi na Slovenskem nastale mnoge vraže, verovanja in strahovi glede smrti. Med

ljudmi so se pojavila verovanja v razne vraže glede zavijanja psa, kokodakanja

kokoši, oglašanja sove,... Da bi pregnali smrt, so ljudje v obrambo storili marsikaj.

In sicer so kuhali razne zvarke in čaje, umirajočega kropili z blagoslovljeno vodo,

itd. Ko je kdo umrl, niso smeli naslednjih deset dni opravljati težkih del, predvsem

ne obračati zemlje. Prav tako ni bilo priporočljivo prati, saj je perilo na vrveh

napovedalo drugo smrt pri hiši.321

V obdobju med obema vojnama je k postelji umirajočega prišel duhovnik, ga

spovedal, obhajal in mu po potrebi podelil zakrament sv. poslednjega olja. Ob

smrtni postelji umirajočega so se zbirali družina in sorodniki, sosedje, prijatelji ter

znanci, ki so prišli po slovo. Pred smrtjo se je umirajoči spravil z ljudmi, s

katerimi je bil v sporu, saj naj bi mu to olajšalo smrt.322 Bolniku so poskušali z

raznimi dejanji lajšati zadnjo uro. Verjeli so, da je najhujše za človeka, če mora

umreti žejen, zato so bolniku večkrat ponudili vodo. Za lažjo smrt so ljudje ob

bolniku molili rožni venec.323

Umrlemu so najprej zatisnili oči, da s pogledom ne bi privabil koga za sabo, in

ustavili uro, ker se je rajnemu čas iztekel ter da bi vsak vedel, ob kateri uri je

umrl. Ogledalo so zagrnili, da se v njem ne bi videl mrličev obraz in da bi njegova

bledica ne prešla na žive, ter zaprli okno, da se duša ne bi vrnila.324 Nato so mrliča

umili, preoblekli v svečano obleko, ga položili v krsto ter ga dali na mrtvaški

oder. Roke so mu sklenili in ovili z rožnim vencem. Ob truplo so položili svete

321 Korpič, Od zibelke do groba, str. 15-16. 322 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 200. 323 Korpič, Od zibelke do groba, str. 16. 324 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 602.


127

podobice in cvetje. Sobo so okrasili z venci in s šopki ter prižgali večno luč ob

pokojniku.325

Domači so ob njem bedeli dan in noč ter molili. Predvsem zvečer so se zbrali

sorodniki, sosedje in prijatelji ter ob umrlem molili, peli žalostinke, se pogovarjali

in bedeli ob mrliču. Pesmi, ki so jih peli ob umrlem, so večinoma govorile o

minljivosti življenja, o nujnosti smrti in poosebljale smrt kot belo ženo, ki človeka

pokosi kakor cvetlico na polju itd. Besedila so izhajala predvsem iz krščanskega

verovanja v onstransko življenje, v božjo sodbo ob smrti in v zaupanje v

priprošnjo Marije.326

Pred tem ko še ni bilo mrliških vežic ob pokopališčih, je umrli ležal do pogreba

doma na mrtvaškem odru. Izpostavljanje mrliča na mrtvaškem odru je bilo v

navadi vsaj od poznega srednjega veka naprej. V ta čas sodi tudi nočno bdenje ob

mrliču. Oboje je bilo v navadi še v obdobju med svetovnima vojnama.327 Mrtvaški

oder je bil črno pregrnjen, narejen iz desk, na njem je ležal rajni do pogreba. Še v

60. letih 20. stoletja je ležal mrlič neposredno na mrtvaškem odru. Pozneje so ga

nanj položili v krsto. Pod mrtvaški oder so dali posodo z vodo, da je vlekla nase

zadah. Mrtvaški oder je stal povečini sredi hiše. Pred njim so na belo pogrnjeni

mizici med gorečima svečama postavili križ in posodico z blagoslovljeno vodo ali

soljo in smrekovo, oljčno ali pušpanovo vejico za kropljenje.328

Zvonjenje v farni cerkvi je oznanilo smrt v kraju. Prav tako so se zvonovi oglasili,

ko so mrliča nesli v cerkev in iz cerkve h grobu.329 Po pogrebu so vrgli kepe

zemlje v jamo. Pogreb je bil zlasti dejanje, s katerim je skupnost javno potrdila in

sprejela tako pokojnikov odhod iz življenja kot ob tem nastale spremembe.330

325 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 602. 326 Kunaver, Pesmi in šege, str.265. 327 Makarovič, Slovenci in čas, str. 200. 328 Baš, Slovenski etnološki leksikon, str. 341. 329 Korpič, Od zibelke do groba, str. 16. 330 Makarovič, Slovenci in čas, str. 149.


128

Sedmina je bila v domači hiši ali v gostilni. Za pokojnika so pustili prazno mesto

za mizo in pripravili tudi krožnik, žlico, nož, vilice in kozarec. Vse to je moralo

ostati nedotaknjeno, da bi duša umrlega lahko videla, da ga domači niso pozabili.

Sedmina naj bi tako žive sorodnike in znance s pokojnikom družila ob uživanju

hrane. Pogrebci so tudi molili rožni venec v spomin na pokojnika in pri tem

verjeli, da je pokojnik prisoten.331

331 Korpič, Od zibelke do groba, str.17.


129

6.10 SLOVAR BOLEZNI

A

ANAEMIA - anemija (slabokrvnost).332

ANEURYSMA ARCUS AORTAE - anevrizma aortnega loka.333

APOPLEXIA CEREBRI - možganska kap.334

ARTERIOSCLEROSIS - arterioskleroza (bolezni arterij).335

ASPHYXIA - asfiksija (hipoksija in hiperkapnija zaradi motenega dihanja;

nedihanje, zadušitev).336

B

BRONCHITIS CAPILLARIS - bronhitis.337

BRONCHOPNEUMONIA - bronhopnevmonija (vnetje pljuč).338

C

CARCINOMA - rak.339

CARCINOMA VENTRICULI - rak na želodcu.340

COMA DIABETICUM - diabetična koma.341

CORDIS - srce.342

D

DEBILITAS VITAE - slabotnost; zmanjšana sposobnost novorojenčka za

življenje.343

DIPHTHERIA - davica.344

DYSENTERIA - griža.345 332 Rudolf Del Cott, Medicinski terminološki slovar, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1990,

str. 26 (dalje: Del Cott, Medicinski terminološki slovar). 333 Prav tam, str. 27 in 32. 334 Prav tam, str. 32. 335 Prav tam, str. 35. 336 Prav tam, str. 35. 337 Prav tam, str. 45. 338 Prav tam, str. 43. 339 Prav tam, str. 46. 340 Prav tam, str. 46 341 Prav tam, str. 54 342 Prav tam, str. 60. 343 Prav tam, str. 66. 344 Prav tam, str. 289.


130

E

ECLAMPSIA - eklampsija.346

ECLAMPSIA INFANTUM - otroška božjast.347

EMPHYSEMA PULMONUM - pljučni emfizem (patološko nabiranje zraka ali

plina v tkivih, zlasti v pljučih).348

ENCEPHALITIS - encefalitis (vnetje možganov).349

ENDOCARDITIS - endokarditis (vnetje endokardij).350

ENDOCARDITIS VERRUCOSA - verukozni endokarditis.351

EPILEPSIA - epilepsija, padavica.352

G

GASTROENTERITIS - vnetje želodca in črevesja.353

H

HAEMOPTOE - hemoptoa (izkašljevanje krvi iz pljuč ali dihalnih poti).354

HÄMORRHAGIE - krvavitev.355

HYDROPS - vodenica.356

I

INFLUENCA - gripa.357

INSUFFICIENTIA - insuficienca (pomanjkanje popolne funkcije ali moči,

nezadostna zmogljivost organa).358

INSUFFICIENTIA MITRALIS - mitralna insuficienca (srčne hibe).359

345 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 78. 346 Prav tam, str. 81. 347 Prav tam. 348 Miroslav Kališnik, Slovenski medicinski slovar, Medicinska fakulteta, Ljubljana 2007, str. 257

(dalje: Kališnik, Slovenski medicinski slovar). 349 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 85. 350 Prav tam, str. 85. 351 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 261. 352 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 88. 353 Prav tam, str. 103. 354 Prav tam, str. 109. 355 Prav tam, str. 110. 356 Prav tam, str. 115. 357 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 425. 358 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 127. 359 Prav tam, str. 127 in 158.


131

K

KAHEXIA CARCINOMATOSA - kaheksija (hiranje, propadanje).360

M

MARASMUS SENILIS - senilni marazem (starostna oslabelost).361

MENINGITIS - meningitis.362

MENINGITIS TUBERCULOSA - tuberkulozni meningitis.363

MYOCARDITIS - miokarditis (vnetje miokardija, ki ga povzročajo virusi,

bakterije ali imunski procesi).364

MYODEGENERATIO CORDIS - degeneracija srčne mišice.365

MORBUS BRIGHTII - Brightova ledvična bolezen.366

N

NEPHRITIS - nefritis (vnetje, navadno na obeh ledvicah).367

O

OEDEMA PULMONUM - pljučni edem.368

P

PARALYSIS CORDIS - srčna kap.369

PERICARDITIS TUBERCULOSA - tuberkulozni perikarditis (vnetje

perikardija z zvišano temperaturo in bolečinami za prsnico).370

PERITONITIS - peritonitis (vnetje peritoneja s hudo bolečino v trebuhu, vročino

in bruhanjem).371

PERITONITIS TUBERCULOSA - tuberkulozni peritonitis.372

360 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 133. 361 Prav tam, str. 151. 362 Prav tam, str. 155. 363 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 593. 364 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 165. 365 Prav tam, str. 165. 366 http://www.peter-hug.ch/lexikon/. 367 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 167. 368 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 693. 369 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 60 in 186. 370 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 47 in 748. 371 Prav tam, str. 751. 372 Prav tam.


132

PNEUMONIA - pljučnica.373

PNEUMONIA CATARRHALIS - kataralna pljučnica.374

PNEUMONIA CROUPOSA - krupozna pljučnica.375

PLEURITIS EXSUDATIVA - eksudativni plevritis (vnetje plevre, ki se kaže s

zvišano temperaturo, kašljem, bolečinami v prsnem košu in s fizikalnimi

znaki).376

PNEUMONIA HYPOSTATICA - hipostatična pljučnica.377

S

SARCOMA MANDIBULAE - sarkom spodnje čeljusti.378

SCARLATINA - škrlatinka.379

SEPSIS - sepsa, zastrupitev telesa z mikrobi ali njihovimi toksimi v krvi.380

T

TUBERCULOSIS PULMONALIS - pljučna tuberkuloza (jetika).381

TYPHUS - tifus.382

U

ULCUS VENTRICULI - želodčni ulkus (želodčna razjeda).383

URAEMIA - uremija (bolezenski sindrom pri končni odpovedi ledvic).384

V

VITIUM CORDIS - srčna napaka.385

373 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 201. 374 Prav tam, str. 47 in 201. 375 Prav tam, str. 201. 376 Prav tam, str. 200. 377 Kališnik, Slovenski medicinski slovar, str. 775. 378 Prav tam, str. 151 in 232. 379 Del Cott, Medicinski terminološki slovar, str. 232. 380 Prav tam, str. 237. 381 Prav tam, str. 267. 382 Prav tam, str. 269. 383 Prav tam, str. 270. 384 Prav tam, str. 272. 385 Prav tam, str. 281.


133

7 ZAKLJUČEK

Dušnopastirska postojanka Sv. Peter pod Sv. gorami se je razvila iz pražupnije Sv.

Mihaela na Pilštanju. Samostojna fara Sveti Peter je postal okrog leta 1640. Pod

našo župnijo spadajo Svete gore, ki so ena najstarejših bogoslužnih središč na

Slovenskem in so znane kot ena izmed najslavnejših slovenskih božjih poti.

Podružnična cerkev sv. Križa je bila zgrajena leta 1607 in stoji na Vini gori, od

koder je čudovit razgled po Obsotelju in Hrvaškem Zagorju.

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je med leti 1918 in 1929 rodilo 744 otrok,

in sicer 383 (51,5%) dečkov in 361 (48,5%) deklic. Vsi otroci, razen 19

mrtvorojenih otrok (2,6%), so bili krščeni. Najmanj otrok se je rodilo leta 1918,

kar je najbrž posledica prve svetovne vojne, ki je prinesla raznovrstno

pomanjkanje. Leta 1923 je bilo največ rojstev v tem obdobju, in sicer enkrat več

rojstev kot leta 1918. Glede na mesec se je največ otrok rodilo oktobra (10,7%),

najmanj pa junija (5,6%). Na Trebčah, eni izmed 11 vasi župnije, se je rodilo 150

oz. 20% vseh otrok župnije, medtem ko se je na Plesu rodilo le 28 otrok (3,8%).

V obravnavanem obdobju se je rodilo 641 oz. 86% zakonskih in 103 oz. 14%

nezakonskih otrok. Matere nezakonskih otrok so prihajale iz različnih stanov.

Med njimi so prevladovale posestniške hčere, delavke, dekle in kmečke hčerke.

Nezakonskega otroka je za svojega priznalo 28% očetov. Večino očetov

zakonskih otrok je po stanu bilo posestnikov, nato pa kmetov, bilo je tudi nekaj

obrtnikov (trgovec, mlinar, krojač, tesar, čevljar, mizar, zidar, sodar, gostilničar,

lončar, kovač,...). To izpričuje, da se je večina prebivalcev župnije Sv. Peter pod

Sv. gorami ukvarjalo s kmetijstvom in obrtjo.

Ženske so včasih rojevale doma s pomočjo neizprašane babice. Med njimi je bila

najbolj priljubljena neizprašana babica Ana Babič, ki je pomagala 132

porodnicam oz. 18% vsem porodnicam tega obdobja. V župniji Sv. Peter pod Sv.

gorami sta delovali tudi 2 izprašani babici. Izprašana babica Gabriela Benigar je v

dvoletnem delovanju leta 1923 in 1924 pomagala največ porodnicam. Delovala še


134

je izprašana babica Marija Jercl, ki je do leta 1922 pomagala 24 porodnicam, nato

se njeno ime več ne omenja.

Večina otrok je imelo eno ime. Dve imeni je dobilo le 19 otrok oz. 2,6% vseh

otrok. Največ deklic so poimenovali z imenom Marija. Pri dečkih pa je bilo

priljubljeno ime Franc. Najpogostejši priimek otrok, rojenih v času od leta 1918

do 1929, je bil Kunej. Pogosti priimek je bil tudi Geršak.

V župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se je v obdobju med leti 1918 in 1929 poročilo

223 parov. Najmanj parov se je poročilo v letih 1918, 1923 in 1925, takrat se je

poročilo enako število parov, in sicer 13 (5,9%). Leta 1919 se je poročilo največ

parov, in sicer 25 parov (11,2%).

Pretežno število parov se je hotelo poročiti v predpostnem obdobju, zato je bilo

največ porok januarja (16,6%) in februarja (31%), najmanj pa marca in decembra,

takrat je sklenilo zakonsko zvezo majhno število (5 parov oz. 2%). Majhno število

porok v marcu je povezano s štiridesetdnevnem postom, decembra pa z

adventnem časom. Najbolj priljubljena dneva za poroko med prebivalci župnije

Sv. Peter pod Sv. gorami sta bila nedelja in ponedeljek, saj se je na ta dva dneva

poročilo 80% vseh parov. Na četrtek in petek pa se skoraj niso poročali.

Večji del mladoporočencev oz. kar 60% si je izbrala parterja iz domače župnije

Sv. Peter pod Sv. gorami. Ženini ali neveste, ki so se priženili od drugod, so bili

večinoma iz sosednjih ali bližnjih župnij. Povprečna starost ženina je bila 32 let,

medtem ko je bila povprečna starost neveste 27 let.

Glede na stan so med ženini prevladovali posestniki (34,5%) in kmetje (13,5%),

med nevestami pa posestnice (17,9%) in poljedelke (4%). Vendar moramo

upoštevati tudi dejstvo, da podatkov o stanu ni imelo 17,5% ženinov in večina oz.

67% vseh poročenih nevest v obravnavanem obdobju.

Med poročenimi pari je bilo 34 mladoporočencev mladoletnih oz. 7,6% vseh

poročenih. Mladoletnih nevest je bilo 29 oz. 13%, medtem ko je bilo mladoletnih


135

ženinov 5 oz. 2%. Ponovno se je poročilo 30 vdovcev in 28 vdov, to je 13% vseh

poročenih. Povprečna starost ponovno poročenega vdovca je bila 46 let, medtem

ko so bile vdove od njih mlajše za 14 let.

V dvanajstletnem obdobju je umrlo 552 prebivalcev župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami, med njimi 279 (50,5%) moških in 273 (49,5%) žensk. Najmanj ljudi je

umrlo leta 1924, ko jih je umrlo le 19 (3,4%). Leta 1918 pa je umrlo skoraj

štirikrat več ljudi, in sicer 75 (14%). Vzrok za tako visok procent je bila epidemija

španska gripa. Glede na mesece je največ ljudi umrlo marca, in sicer 62 oz. 11%.

Na splošno je največ ljudi umrlo v jesenskih in zimskih mesecih, medtem ko jih je

najmanj v poletnem času, predvsem julija (30 oz. 5,4%).

Umrli moški so bili stari povprečno 39 let in so bili v povprečju za 1 leto mlajši

od žensk. Največja umrljivost je bila med otroki, starih predvsem do 2 let, katerih

je umrlo 120 oz. 23% vseh umrlih. Starost nad 70 ali več let je dočakalo 144 oz.

27,6% vseh ljudi. Najpogostejši vzrok smrti je bila srčna kap, insuficienca srca,

vnetje želodca in črevesja, pljučna tuberkuloza, vnetje pljuč in krupozna pljučnica.

Pomembne življenjske dogodke kot so rojstvo, krst, poroka in smrt so spremljali

razni običaji.


136

8 LITERATURA IN VIRI

8.1 LITERATURA

Baš, A. (2007). Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga. Belec, S. (2006). Prebivalstvo v župniji sv. Magdalena v Kapeli pri Radencih na podlagi matičnih knjig med leti 1919 in 1931. Maribor: Filozofska fakulteta Maribor. Curk, J. (1967). Topografsko gradivo VI.: Sakralni spomeniki na območju občine Šmarje pri Jelšah. Celje: Zavod za spomeniško varstvo. Cott, R. D. (1990). Medicinski Terminološki slovar. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Furlan, M. (2006). Prebivalstvo Konjic, s posebnim poudarkom na matičnih knjigah, med leti 1918 in 1930, Maribor: Filozofska fakulteta Maribor. Hozjan, A., Geršak, K. (2000). Vodnik po matičnih knjigah škofijskega arhiva Maribor, Maribor: Škofijski ordinariat Maribor. Kališnik, M. (2007). Slovenski Medicinski Slovar. Ljubljana: Medicinska fakulteta. Keber, J. (2008). Leksikon imen: Onomastični kompendij. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Krajevni leksikon Dravske banovine (1937). Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. Krašovec, J. (1998). Ohcet po stari šegi: Svatbene šege na Kozjanskem in drugi polovici 19. stoletja in še kakšno desetletje kasneje, Celje: NT&RC. Korpič, N. (2004). Od zibelke do groba: Trije mejniki v življenju – rojstvo, poroka, smrt. Ptuj: Pokrajinski muzej. Kunaver, D. (1987). Pesmi in šege moje dežele. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Makarovič, G. (1995). Slovenci in čas, Ljubljana: Krtina. Minařik, F. (1971). Od staroslovanskega vraštva do sodobnega zdravila. Ljubljana: Lek. Petrič, F. (1996). Duša, le pojdi z mano: Božje poti na Slovenskem, Ljubljana: Družina.


137

Pokopališča pri cerkvah Lavantinske škofije (1916). Maribor: Pisarna knezo škofijskega ordinariata. Rožman, I. (1997). Etnolog 7, Zgodovinski oris babištva na Slovenskem in porodna pomoč v fari Velike Brusnice na Dolenjskem od 1840 do 1945. Ljubljana: Slovenski etnografski muzej. Stopar, I. (1978). Bistrica ob Sotli z okolico. Ljubljana: Založba Obzorja. Šalamun, M. (2000). Prebivalstvo Ljutomera na podlagi matičnih knjig med letoma 1918 in 1940. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. Toplišek, J. (2004). Rodoslovje. Trzin: samozaložba J. Toplišek. Umek E. in Janez K. (1972). Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije II. Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije. Več avtorjev (1976). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Zadnikar, M. (1973). Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti. Celje: Mohorjeva družba. Zavec, M. (2008). Župnija Sv. Vid pri Ptuju in njeno prebivalstvo na podlagi matičnih knjig med leti 1918 in 1929. Maribor: Filozofska fakulteta Maribor. Zorenč, L. (1996). Svete gore z okolico. Bistrica ob Sotli: Župnijski urad. Žagar, M. (1984). Med Bočem in Bohorjem. Šentjur pri Celju - Šmarje pri Jelšah: Delavska univerza.


138

8.2 VIRI

8.2.1 Arhivski viri

Nadškofijski arhiv Maribor: Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).

Rojstna in krstna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1919 (kopija).











Poročna knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).












Mrtvaška knjiga župnije Sv. Peter pod Sv. gorami leta 1918 (kopija).




139










Škofijska pisarna, F 61, 1894-1899, številka 13.



D II, Kozje, Sveti Peter pod Svetimi gorami, Popis cerkva.

Status animarum 1883-1895.

8.2.2 Internetni vir http://www.stat.si/

http://peter.simetric.si/

http://www.peter-hug.ch/lexikon/

8.2.3 Priloga časnika Ilustrirani Slovenec, Tedenska priloga Slovenca. 28. junij 1931, letnik 7, št. 26.


140

KAZALO SLIK

Slika 1: Cerkev sv. Petra z delno ohranjenim obzidjem ...................................................................5

Slika 2: Svete gore ...........................................................................................................................6

Slika 3: Cerkev sv. Križ ...................................................................................................................9

Slika 4: Župnik Ivan Lah ................................................................................................................10

Slika 5: Naslovnica kopije rojstne in krstne knjige iz leta 1918 in 1922 ........................................17

Slika 6: Naslovnica kopije poročne knjige iz leta 1918 in 1922 ....................................................63

Slika 7: Naslovnica kopije mrtvaške knjige iz leta 1918 in 1923 ...................................................96

KAZALO TABEL

Tabela 1: Rubrike rojstne in krstne knjige župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami iz leta 1922 ......18

Tabela 2: Število rojstev od leta 1918 do 1929 ...............................................................................19

Tabela 3: Rojstva po letih glede na mesece.....................................................................................20

Tabela 4: Otroci, rojeni leta 1918 ...................................................................................................23






Tabela 10: Otroci, rojeni leta 1924 .................................................................................................26






Tabela 16: Število novorojenčkov po spolu 1918-1929..................................................................29

Tabela 17: Število mrtvorojenih otrok od leta 1918 do 1929..........................................................30

Tabela 18: Število zakonskih in nezakonskih otrok med leti 1918 in 1929 ....................................32

Tabela 19: Priznavanje očetovstva nezakonskih otrok....................................................................34

Tabela 20: Število rojstev po vaseh glede na leta............................................................................35

Tabela 21: Babice, ki so pomagale pri porodu ženskam leta 1918 .................................................38









141





Tabela 33: Stan mater nezakonskih otrok od leta 1918 do leta 1929 ..............................................45

Tabela 34: Najpogostejša moška imena ..........................................................................................53

Tabela 35: Najpogostejša ženska imena..........................................................................................57

Tabela 36: Najpogostejši priimki novorojencev, rojenih v obdobju med leti 1918 in 1929............59

Tabela 37: Rubrike poročne knjige župnije Sv. Peter pod Sv. gorami iz leta 1925 ........................64

Tabela 38: Število porok po letih v obdobju med leti 1918 in 1929 ...............................................66

Tabela 39: Število porok glede na mesece za obdobje 1918-1929..................................................68

Tabela 40: Poroke po dnevih v obdobju med leti 1918 in 1929......................................................70

Tabela 41: Število porok po mesecih v letu 1918 ...........................................................................71












Tabela 53: Ženini in neveste iz domače župnije Sv. Peter pod Sv. gorami in iz drugih župnij.......83

Tabela 54: Druge župnije, iz katerih so se poročili ženini z nevestami iz župnije Sv. Peter pod

Sv. gorami..............................................................................................................................85

Tabela 55: Druge župnije, iz katerih so se poročile neveste z ženini iz župnije Sv. Peter pod Sv.

gorami 86

Tabela 56: Povprečna starost ženinov in nevest..............................................................................87

Tabela 57: Mladoletni mladoporočenci v obdobju med leti 1918 in 1929......................................89

Tabela 58: Število in povprečna starost ponovno poročenih vdovce in vdov .................................90

Tabela 59: Rubrike mrtvaške knjige s primerom iz leta 1918.........................................................97

Tabela 60: Število umrlih v obdobju med leti 1918 in 1929 ...........................................................97

Tabela 61: Število umrlih po mesecih 1918-1929...........................................................................98

Tabela 62: Število umrlih po mesecih v letu 1918 ..........................................................................99

Tabela 63: Število umrlih glede na starost leta 1918.....................................................................100

Tabela 64: Število umrlih po mesecih v letu 1919 ........................................................................100



142





















Tabela 86: Število umrlih po starosti v obdobju med leti 1918 in 1929........................................114

Tabela 87: Število umrlih po spolu v obdobju med leti 1918 in 1929 ..........................................115

Tabela 88: Povprečna starost umrlih .............................................................................................116

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Število rojstev od leta 1918 do 1929 ……………………………………………………. .20

Graf 2: Prikaz podatkov generacije leta 1918 .................................................................................23








Graf 10: Prikaz podatkov generacije leta 1926 ...............................................................................27




Graf 14: Prikaz števila novorojenčkov po spolu 1918-1929 ...........................................................29


143

Graf 15: Prikaz števila mrtvorojenih otrok od leta 1918 do 1929 ...................................................31

Graf 16: Prikaz števila zakonskih in nezakonskih otrok med leti 1918 in 1929..............................32

Graf 17: Prikaz števila priznanj očetovstva nezakonskih otrok.......................................................34

Graf 18: Prikaz števila porok po letih v obdobju med leti 1918 in 1929.........................................66

Graf 19: Prikaz števila porok glede na mesece za obdobje 1918-1929 ...........................................68

Graf 20: Prikaz porok po dnevih v obdobju med leti 1918 in 1929 ................................................70

Graf 21: Prikaz števila porok po mesecih v letu 1918.....................................................................71










Graf 31:Prikaz števila porok po mesecih v letu 1928......................................................................81


Graf 33: Prikaz porok glede na rojstni kraj mladoporočencev v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami 84

Graf 34: Število ženinov iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami (domačini) in število ženinov iz

drugih župnij, ki so se poročili z nevestami iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami. ................84

Graf 35: Število nevest iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami (domačink) in število nevest iz

drugih župnij, ki so se poročile s ženini iz župnije Sv. Peter pod Sv. gorami. ......................86

Graf 36: Prikaz povprečne starosti ženinov in nevest .....................................................................87

Graf 37: Prikaz števila mladoletnih mladoporočencev v obdobju med leti 1918 in 1929...............89

Graf 38: Prikaz števila ponovno poročenih vdovcev in vdov..........................................................90

Graf 39: Starost ponovno poročenih vdovcev in vdov ....................................................................91

Graf 40: Prikaz števila umrlih v obdobju med leti 1918 in 1929 ....................................................98

Graf 41: Prikaz število umrlih po mesecih 1918-1929....................................................................98

Graf 42: Prikaz števila umrlih po mesecih v letu 1918 ...................................................................99

Graf 43: Prikaz števila umrlih glede na starost leta 1918..............................................................100

Graf 44: Prikaz števila umrlih po mesecih v letu 1919 .................................................................100









144















Graf 66: Prikaz števila umrlih po starosti v obdobju med leti 1918 in 1929.................................114

Graf 67: Prikaz števila umrlih po spolu v obdobju med leti 1918 in 1929....................................115

univerza v mariboru filozofska fakulteta oddelek za … · 2018. 8. 24. · Župnija sveti peter...

Documents