UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MANAGEMENT RAZVOJA SPLETNIH STRANI NA PRIMERU PODJETJA CODEX

Kandidatka: Mojca Magdič Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81543515 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Murska Sobota, september 2006

2

PREDGOVOR V današnjem globaliziranem in dinamičnem času si življenje težko zamišljamo brez sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Zato mora podjetje posvetiti posebno pozornost razvoju svojega informacijskega sistema. Ko podjetje vpelje dober informacijski sistem oz. se odloči za prenavljanje le-tega, se mora zavedati, da to samo po sebi ne bo prineslo na trgu pričakovane konkurenčne prednosti. Informacijski sistem podjetja je v tesni povezavi s poslovnimi procesi podjetja. Podjetja posvečajo premalo pozornosti spletnim stranem in sodobnim načinom poslovanja, čeprav spletne strani omogočajo podjetju prednost pri poslovanju. Neustrezne, slabo načrtovane ali pomanjkljive spletne strani lahko naredijo podjetju več škode kot koristi. V svojem diplomskem delu bom predstavila spletno stran kot pomemben dejavnik predstavitve podjetja na najhitreje rastočem mediju – internetu. Internet je omrežje, v katerega sodi svetovni splet. Svetovni splet omogoča ogled najrazličnejših spletnih strani. Danes velja pravilo, da ima podjetje svojo spletno stran na spletu, kjer svoje uporabnike obvešča o svojih izdelkih, storitvah, novostih pri poslovanju ter možnostih zaposlitve, kakor tudi omogoča nakup izdelka, naročilo storitve. V teoretičnem delu bom predstavila razvoj interneta ter uporabo interneta v podjetjih.V nadaljevanju sledi predstavitev spletnih strani in določitev cilja, ki bi nam ga naj spletna stran prinesla. Pri načrtovanju in izdelavi spletne strani bom opisala faze ter elemente, ki bi jih naj spletna stran vsebovala. Za učinkovito spletno stran je pomembna oblikovna podoba, vsebina, tehnologija, interaktivnost, navigacija in uporabnost. Za uspešno predstavitev podjetja na internetu je pomembno dejstvo, da lahko od uporabnika oz. potencialnega partnerja dobi nemudoma povratno informacijo. Teoretičnemu delu sledi aplikativni del, kjer bom analizirala posodobitev spletne strani podjetja Codex d.o.o. Najprej bom predstavila staro spletno stran in predlog za izboljšavo spletne strani. Sledi koncept novih spletnih strani ter analiza teh na podlagi teoretičnega znanja. Zadnji del vsebuje sklepne misli in kratek povzetek diplomskega dela.

3

KAZALO stran 1 UVOD 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 5 1.4 Uporabljene raziskovalne metode 5

2 INTERNET 6 2.1 Splošno o internetu 6 2.2 Razvoj interneta 6 2.3 Delovanje interneta 8

2.3.1 Internetne storitve 8 2.4 Internet in splet 9 2.5 Uporaba interneta v podjetjih 10 2.6 Predstavitev podjetja na internetu 11

2.6.1 Logistika v podjetju 12 2.6.2 Poslovnih portal podjetja 13

3 SPLETNE STRANI 15 3.1 Osnovni cilj spletne strani 15 3.2 Kakovost interakcije spletnega mesta 17 3.3 Testiranje uporabnosti spletnega mesta 17 3.4 Merjenje učinkov 17

4 NAČRTOVANJE SPLETNE STRANI 19 4.1 Izdelava spletne strani 19 4.2 Sestavine spletne strani 20

4.2.1 Oblikovna podoba 20 4.2.2 Spletna vsebina 21 4.2.3 Tehnologija 21 4.2.4 Interaktivnost 22 4.2.5 Navigacija 22 4.2.6 Uporabnost 23 4.2.7 Marketinški vidik 24

4.3 Vzdrževanje spletnih strani 25 5 SPLETNE STRANI PODJETJA CODEX d.o.o. 26

5.1 Predstavitev podjetja 26 5.2 Situacijska analiza spletne strani 26 5.3 Predlog priprave nove spletne strani 28

5.3.1 Poslanstvo nove spletne strani 28 5.3.2 Naročnikove želje 28

5.4 Koncept nove spletne strani 28 5.4.1 Vstopna stran 29 5.4.2 Glavna navigacija 30 5.4.3 Sekundarna navigacija 36

6 SKLEP 38 7 POVZETEK 39 8 SEZNAM LITERATURE 41 9 SEZNAM VIROV 42

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskave Sodobna podjetja potrebujejo dinamične strategije za spopad z izzivi današnjega poslovnega sveta. Ker se poslovni svet nenehno spreminja, morajo biti podjetja sposobna, da se hitro in pravilno prilagodijo novim zahtevam svojih strank in s tem obrnejo v svoj prid gibanja na trgu, kar je bistveno za preživetje. Doslej uveljavljeno znanje se na ključnih področjih zelo spreminja. Ta ključna področja so inovacije – razvoj izdelkov, odnosi s kupci in upravljanje oskrbnih verig. Da bi to lahko dosegli, morajo ta podjetja imeti učinkovit management, voditi ustrezno poslovno politiko, investirati v sodobno tehnologijo in razvijati marketinško dejavnost. Vodstvo podjetja mora poznati možnosti tehnologij, še bolj pomembno pa je razumevanje priložnosti uporabe novih tehnologij. Torej, kaj lahko z uporabo novih tehnologij storijo za izboljšanje poslovanja podjetja in za razvoj konkurenčne prednosti podjetja. Če hočemo doseči dolgoročne cilje, kot so doseganje donosnosti poslovanja, obvladovanje tveganja in dobro boniteto podjetja, moramo določiti pravi način dostopa do strank oziroma ciljne skupine za odjemalce naših proizvodov oz. storitev. Zato morajo podjetja slediti »novemu komunikacijskemu sistemu«, ki se odvija v vzajemni soodvisnosti z razvojem digitalne tehnologije. Bistveni lastnosti novega komunikacijskega sistema, ki zajema spremembe na vseh področjih komuniciranja – množičnem, organizacijskem, skupinskem, medosebnim in osebnim – sta vključenost in izčrpnost. Internet vse bolj spreminja temelje vodenja podjetja in strukturiranje poslovnih procesov, vpliva na spremembo tradicionalnega razmerja moči med udeleženci in vzpostavlja nove odnose med njimi, hkrati pa podjetjem ponuja učinkovito možnost za trženje izdelkov na globalnem trgu. Vsi vemo, da elektronsko poslovanje pretvarja geografske meje v nepomembne, poenostavlja in pospešuje komunikacije v realnem času ter ustvarja široko globalno področje upravljanja. Podjetja se vse bolj zavedajo pomembnosti interneta pri poslovanju. In ker je drugačen od tradicionalnih množičnih medijev ga morajo izkoristiti preko spletnega oglaševanja. Ob vedno večji konkurenčnosti so se spreminjala tako tržišča kot tudi potrošniki, ki so postajali vedno bolj zahtevni in hkrati tarča vedno večjega števila prodajalcev oz. ponudnikov storitev. Zato morajo podjetja poleg že tradicionalnih načinov ponujanja svojih storitev oz. proizvodov izkoristiti tudi medijski prostor na spletu za promocijo svoje dejavnosti, za distribucijo vsebin, za razširitev in nadgradnjo vsebine. Pomembno je, da zaznamo potrebe naših uporabnikov in jim pravo vsebino v pravi obliki dostavimo ravno pravi trenutek.

5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti načrtovanje spletnih strani od sestavin do izdelave spletnih strani in prikaz prenovitve spletnih strani podjetja Codex. Prikazati želim pomembnost spletnih strani za podjetje, ki kot pomemben del marketinške dejavnosti predstavlja s svojo obliko in vsebino direkten komunikacijski kanal med podjetjem in ciljno skupino. Poglaviten predpogoj, preden se lotimo načrtovanja uporabne spletne strani, je določitev osnovnega cilja, katerega bi naj dosegli. Predstavila bom prenovitev spletnih strani podjetja Codex d.o.o., ki se zaveda, da s svojim spletnim mestom lahko odpre nove razsežnosti in uporabne možnosti, ki bodo zadovoljile njihove zahtevne uporabnike. Podjetje se je odločilo, da s pomočjo podjetja Frontal d.o.o. posodobi svojo spletno stran. Kakovostne in uporabne spletne strani lahko nastanejo samo v tesnem sodelovanju med izvajalcem in naročnikom, ki skupaj s svojimi pogledi, predlogi in nasveti najdeta najboljši način, kako strani optimalno približati uporabniku. Cilji diplomske naloge: • prikaz predstavitve podjetij na internetu, • prikaz načrtovanja spletnih strani (oblikovna podoba, vsebina, tehnologija,

interaktivnost, uporabnost), • prikaz prenovitve spletnih strani podjetja Codex d.o.o. Trditve: • podjetja se morajo zavedati pomembnosti interneta pri poslovanju, • spletna stran predstavlja pomemben del marketinške dejavnosti podjetja, • oblikovna podoba in uporabnost sta pomembna dejavnika obiskanosti spletne strani. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Diplomska naloga bo vključevala teoretično poglobitev, ki jo bom črpala predvsem iz tujih in domačih strokovnih člankov. V drugem delu pa bom uporabila to teoretično podporo za analizo prenovitve spletnih strani podjetja Codex d.o.o. Najpomembnejša omejitev je zagotovo omejen dostop do literature, ki bi vsebovala opis načrtovanja spletnih strani. Literatura, ki sem jo zasledila zajema predvsem postopke programiranja spletnih strani. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Pri pisanju diplomskega dela bom uporabila: • Deskriptivni pristop, v okviru katerega bom uporabila metodo deskripcije pri

opisovanju dejstev in pojavov in metodo kompilacije, katere rezultat je delo, sestavljeno iz več različnih virov oziroma del različnih avtorjev.

• Analitični pristop, v okviru katerega bom uporabila metodo deduktivnega in induktivnega načina sklepanja. Deduktivna metoda je način logičnega sklepanja na temelju splošnih teorij. Induktivna metoda pa je oblika sklepanja na osnovi izkustvenih dejstev.

• Metodo študije primera.

6

2 INTERNET

2.1 Splošno o internetu Internet je ogromno decentralizirano omrežje, ki se razprostira prek cele zemeljske oble. Je mnogo bolj prilagodljiv, hitrejši in cenejši v primerjavi s telefonskim omrežjem. Internet ni last nikogar in deluje brez kake osrednje ustanove, ki bi upravljala z njim (Hanke 2001, 5). Podjetja si dandanes težko predstavljajo poslovanje in komuniciranje brez povezave na internet. Najpogosteje se poslužujejo elektronske pošte, vedno več podjetij pa internet uporablja za dostop mnogih podatkov, ki jih potrebuje pri uspešnem in učinkovitem poslovanju. Beseda internet je sestavljenka iz predpone inter-, ki pomeni biti »med« ali biti »v povezavi z drugimi«, ter –net, kar je okrajšava za »omrežje« (Oblak in Petrič 2005, 53). 2.2 Razvoj interneta Kdo bi si mislil, da je internet zares tako star, saj njegove korenine segajo v šestdeseta leta. Izumili so ga po nalogu ameriške vojske, kjer so sredi šestdeset let začeli graditi mrežo, ki naj bi zdržala celo napad z jedrskim orožjem. Tudi če bi bila večina povezav prekinjena, bi naj podatki še vedno dosegli naslovnika. Tako so znanstveniki razvili postopek prenosa, pri katerem so računalniški podatki razbiti na manjše dele ali pakete, ki potujejo med seboj neodvisno in se združijo šele potem, ko vsi prispejo do naslovnika (Hanke 2001, 5). Kot smo že navedli, so izvori interneta v fiziki in vojaški politiki. Leta 1968-69 ga je z izdatno finančno podporo vlade postavil na noge ARPA1, oddelek ameriškega obrambnega ministrstva, ki je bil ustanovljen leta 1957, kot del vladnega odgovora na izstrelitev sovjetskega Sputnika (Briggs in Burke 2005, 303). Na začetku je šlo za omejeno omrežje (ARPANET), ki je posredovalo informacije med »hi-tech« univerzami in drugimi raziskovalnimi ustanovami. Bistveni element njegovega obstoja je bila zahteva, da mora omrežje preživeti odstranitev ali uničenje katerega koli računalnika v njem. Sleherni računalnik se je lahko kjer koli priključil na mrežo, informacije pa so se izmenjavale porazdeljeno na podatkovne enote. Tako je bil računalniški raziskovalec Donald Watt Davies iz britanskega Državnega fizikalnega laboratorija mnenja, da bi bilo potrebno uporabiti mikroračunalnike, ki bodo delovali kot »vmesniki«; te so v Združenih državah poznali pod imenom vmesni procesorji sporočil, IMP2. Do leta 1975, ko se je omrežje ARPANET preimenoval v DARPA, je imel že 2.000 uporabnikov. 1 Angl. Advance Research Projects Administration – ARPA. 2 Angl. Interface message processor – IMP.

7

Na prizorišče je zdaj stopila tudi National Science Foundation (NSF). Druga neprofitna organizacija, ki se je imenovala Computer Science Research Network (CSNET), ki je nastala s finančno pomočjo NSF; do leta 1983 se je omrežje, ki je imelo v svojem jedru pet superračunalniških središč, finančno utrdilo. Leta 1985 se mu je priključila DARPA (Briggs in Burke 2005, 304). Glede na moč konkurence tudi na tem področju, lahko retrospektivno3 uzremo logične razvojne faze v zapleteni zgodovini komunikacij, s tem, da se je nova faza začela, ko je mreža pritegnila interes poslovnega sveta. V tistem času je ekologija svetovnega spleta že doživela spremembo, in sicer ne v Združenih državah, marveč v evropskem inštitutu za raziskovanje fizikalnih delcev, CERN. Tam je Anglež Tim Berners-Lee leta 1989 zasnoval t.i. »svetovni splet«. Za Berners-Leeja pletenje mreže ni bilo v prvi vrsti varnostna ali dobičkonosna zadeva, marveč sredstvo za širjenje možnosti. Prizadeval si je, da bi bil splet nelastniški, odprt in svoboden. Vendar ga je podobno kot mnoge ameriške podjetnike, ki so internet razvijali zaradi dobička, gnalo strastno prepričanje v njegove možnosti za globalno uporabo: lahko bi bil in moral bi biti »svetoven«. Njegov razvoj hiperpovezav, tj. osvetljevanje besed ali simbolov v dokumentih s klikanjem, je bil ključen za ves prihodnji razvoj. Mogočen komunikacijski sistem, ki so ga lahko uporabljale samo elite, je spremenil v množični medij (Briggs in Burke 2005, 305). Ko se je internet spremenil v »množični medij«, se vsi s spremembo niso strinjali. Za nekatere je pridevnik »množičen« vseboval enak prizvok kot v zvezi s televizijo. Več bo uporabnikov interneta, bolj onesnažen bo prostor pred njimi. Takšni kritiki so bili v manjšini, kajti bilo je več znamenj navdušenja kot preplaha. Večina prvih ponudnikov programske opreme za internet je bila mnenja, da je osvobodil posameznika in mu dal večjo moč ter zagotovil družbi dotlej neslutene prednosti. Za številne uporabnike je najpomembnejši razlog za povezavo v internet možnost pošiljanja in prejemanja elektronske pošte (Kindersley 1997, 48). Sporočilu lahko dodamo tudi datoteke s slikami in preglednicami. V primerjavi s pošiljanjem običajne pošte in telefaksov je pošiljanje e-pošte veliko udobnejše in cenejše. Tudi dostava je veliko hitrejša kot pri običajni pošti. Elektronska pošta je imela očiten medosebni pomen za družino, zlasti za razpršeno družino, saj jo je povezala bolj, kot je to zmogla običajna pošta. To pa je dosegla v času obtoževanj zaradi vpliva internetne zasvojenosti na vso družino, kot prave duševne bolezni, ki napada zlasti manjše člane družine (Briggs in Burke 2005, 307). Mark Kingdon (2006) je pripravil 6 napovedi za razvoj interneta v letu 2006: • V letu 2005 se je začel razvijati spletni video. V letu 2006 lahko pričakujemo, da bo

prišlo do hitrega razvoja. Filmske družbe bodo pričele filme posredovati preko spleta. • Razvili se bodo programi in oblike posredovanja vsebin, ki so prilagojene vsakemu

posamezniku.

3 Retrospektiven – usmerjen nazaj, zroč v preteklost.

8

• Mesta bodo pričela ponujati brezplačen Wi-Fi dostop do spleta. • Prišlo bo do boja za uporabnike med velikimi spletnimi podjetji. • Pisanje spletnih dnevnikov (blogov) se bo še bolj razmahnilo. • Oglaševalci bodo prestopili meje interneta in pričeli postavljati brezplačne točke za

dostop do interneta, kjer se bodo prikazovali različni oglasi. 2.3 Delovanje interneta Internet je pojem, ki ga danes srečujemo v najrazličnejših kontekstih. V najširšem smislu so to ljudje, računalniki in informacije, ki so elektronsko povezani s skupnimi postopki (protokoli) za medsebojno komunikacijo. Delovanje poteka s preklapljanjem paketov za prenos podatkov in povezovanje računalnikov. Pri preklapljanju paketov se podatki, ki jih hočemo prenesti, razdelijo v manjše enote, »pakete«, ki vključujejo tudi naslov računalnika, ki so mu podatki namenjeni. Ta paket se potem odpošlje v »mrežo«, ki je sestavljena iz vrste specializiranih računalnikov, »vozlov«, ki prenesejo pakete naslovniku (Kalin 1998, 10). Za takšno delovanje mreže so potrebni natančno določeni postopki – komunikacijski protokoli. Te protokole imenujemo IP4. Da bi lahko opisali računalnike, ki so povezani v mrežo, dobi vsak računalnik IP naslov (npr. 193.2.1.180). To pomeni, da se vsakemu računalniku v internetu dodeli simbolično ime (Hanke 2001, 7). Ker pa si nihče zlahka ne zapomni teh čudnih številk, so si izmislili imen domen. DNS5 je sistem za pretvarjanje IP naslova v spletni naslov oziroma domeno. Za pretvarjanje IP naslova v spletni naslov in obratno skrbijo DNS strežniki. »Globalne vrhnje domene« so: .com, .org, .net, .edu,. gov, .mil. Zadnji trije se še vedno uporabljajo izključno za ameriške izobraževalne institucije, vlado in vojsko. Kritično preobremenjena pa postaja predvsem domena .com, saj hočejo vse komercialne organizacije imeti imena svojih računalnikov v eni od globanih domen, to je v .com domeni (Kalin 1998, 12). V Sloveniji se je uveljavila domena, ki je sestavljena iz dveh znakov .si. S skrbno definiranimi postopki je poskrbljeno, da je na svetu en sam računalnik z določenim naslovom. DNS preslikuje imena računalnikov v številke IP, ki jih imajo vsi računalniki v intenetu. 2.3.1 Internetne storitve Internet je povezava velikega števila računalniških omrežij v nepregledno svetovno omrežje. Kljub temu pa ne gre le za skupino med seboj povezanih računalnikov, ampak za nov način življenja. V internetu lahko oddajamo in sprejemamo informacije, si ogledujemo video posnetke, poslušamo radijske postaje s celega sveta, naročamo različne izdelke, pošiljamo elektronska sporočila, kopiramo programe in še marsikaj drugega (Hribar 1999, 9). Ko se povežemo z internetom, postanemo del svetovne elektronske skupnosti z več kot 50 milijoni uporabnikov, ki med seboj komunicirajo na različne načine. V internet je

4 Angl. Internet Protokoli – IP. 5 Angl. Domain Name System – DNS.

9

povezanih tudi nekaj milijonov računalnikov z javno dostopno programsko opremo in dokumenti. Poglejmo pet glavnih dejavnosti: • elektronska pošta (e-pošta). Sporočila lahko pošiljamo vsem, ki imajo dostop do

interneta. Preprosto sporočilo vsebuje samo besedilo, lahko pa ga opremimo s sliko ali preglednico. Sporočilo počaka v nabiralniku, dokler se naslovnik ne prijavi v omrežje. E-pošta je hiter in poceni način globalnih komunikacij.

• Prenos datotek. V internetu so gigabajti programov in milijoni datotek, do katerih pridemo s postopkom, ki mu pravimo FTP6. Omogoča prijavo na javno dostopne računalnike in prenos datotek na »svoj« disk.

• Debatne skupine. Internet se lahko uporablja tudi za pogovore o naših najljubših temah. Lahko se vpišemo tudi na seznam prejemnikov pošte o izbrani temi in samodejno prejemamo nove informacije.

• Svetovni splet. Obličje interneta je najbolj pisano in inovativno prav na straneh svetovnega spleta, ki mu s kratico pravimo tudi WWW7. Za potovanje med spletnimi stranmi zadošča že klik na besedo, sliko ali ikono.

• Pogovor v živo. Če se nam zahoče pogovora ali igre z drugimi uporabniki interneta, je za to na voljo precej načinov. Zelo priljubljen je klepet (s tipkovnico v realnem času) (Kindersley 1997, 11).

2.4 Internet in splet Priklopiti se danes na internet v najširšem smislu pomeni »vstopiti na splet« in prek njega družbeno, kulturno in politično delovati. Na ta način pridobiva svetovni splet pomembne razsežnosti kot družben in kulturni fenomen. Mnogi ljudje mešajo internet s svetovnim spletom. Svetovni splet ni internet, ampak je zgolj njegov del. Svetovni splet so osnovali v letih 1989 in 1990 znanstveniki, ki so se ukvarjali s fiziko osnovnih delcev, pod vodstvom Tima Berners-Leeja. Med seboj so hoteli izmenjavati spoznanja o svojih znanstvenih dosežkih in najnovejših odkritjih. Zato so potrebovali dovolj hiter način za izmenjavo podatkov – besedila, slik in zvoka. Dotlej tega internet ni omogočal, ampak je bilo moč uporabljati le skrivnostne ukaze ter pošiljati preprosta tekstovna sporočila. Splet je v komunikološkem jeziku platforma8, ki »posreduje« – je medijski posrednik med družbenimi akterji, ki se prek svojih spletnih mest predstavljajo navzven (podjetja, javni zavodi, državni organi, nevladne organizacije in društva, umetniki, glasbeniki in »navadni« posamezniki itd.), in tistimi, ki nanj bolj ali manj naključno in bolj ali manj pogosto stopajo kot njegovi uporabniki (Oblak in Petrič 2005, 13). Svetovni splet integrira v isti sistem pisne, verbalne in avdiovizualne načine človeškega komuniciranja. Internet danes v najbolj splošnem smislu vključuje vrsto raznolikih storitvenih servisov, med katerimi je splet le eden od možnih tehnoloških podpor. Ni pa pomembno, da sta navzočnost in posledično tudi moč spletne strukture interneta skozi čas spreminjali, vse do

6 Angl. File transfer protokol – FTP. 7 Angl. World Wide Web – WWW. 8 Platforma – osnova, temelj

10

te mere, da ga danes upravičeno razumemo kot dominantno strukturo, kar nazorno prikazuje spodnja slika. SLIKA 1: KONVERGENCA9 INTERNETA IN SPLETA nekoč danes Vir: Oblak in Petrič 2005, 14. Torej, če povzamemo, je internet ogromno omrežje med seboj povezanih računalnikov, svetovni splet pa je njegov zelo pomemben sestavni del. Splet je torej tehnologija v tehnologiji, ki ima svoje zakonitosti, specifike, pravila, prednosti in tudi slabosti. 2.5 Uporaba interneta v podjetjih

Internet vzpostavlja globalno virtualno tržišče in s tem spreminja vlogo lokalnih trgov. Tržna konkurenca ni nov pojav; njen pomen in njeno moč so občudovali že klasiki ekonomske teorije. Na globalnem virtualnem tržišču pa doseže fenomen konkurence novo kvaliteto. Tržni konkurenti so namreč oddaljeni le za klik miške, saj je mogoče hitro in natančno primerjati več ponudb hkrati (Lozar in Vehovar 1998, 160). Poslovni informacijski sistemi so kritično sredstvo sodobnih organizacij in vsebujejo ključno znanje pridobljeno skozi življenjski cikel organizacije. Čeprav morajo biti ti sistemi nenehno posodabljani, da bi zrcalili (odražali) evolucijo poslovne prakse, ponavljajoče se modifikacije, imajo kumulativni učinek na njihovo kompleksnost (Krstov 2004, 45). Sčasoma postanejo informacijski sistemi, ki jih imamo v podjetju, zelo krhki za modificiranje10 in so »zreli«, da jih zavržemo. Telefonska anketa RIS 2005, izvedena med 713 slovenskimi podjetji v juniju 2005 (stopnja odgovora za velika podjetja znaša 50%, za srednja 52%, za majhna 37% ter za mikro 33% - vsake velikosti je v vzorcu okoli četrtine), na katero so odgovarjali vodje informatike ali direktorji, prikazuje naslednje zaključke (Vehar et al. 2005): • Dostop do interneta imajo vsa velika in srednja podjetja, pa tudi 99% majhnih ter 97%

mikro podjetij.

9 Konvergenca je večrazsežnosten pojem, ki ga lahko razumemo kot a) stapljanje različnih tehnologij ali medijskih formatov med seboj (npr. računalnika in televizije); b) kot povezovanje med podjetji, ki ponujajo vsebino, in telekomunikacijskih sektorjem; c) kot nov način distribucije telekomunikacijskih in avdiovizualnih storitev “v enem paketu”; d) kot nove spremembe na področju regulacije (povzeto po Oblak in Petrič 2005, 11). 10 Modificirati – spremeniti, preoblikovati, prilagoditi.

internet splet

splet

11

• Kot glavni ponudnik dostopa do interneta ima največji delež SiOL, sledijo Amis, Softnet, Voljatel, Telemach in S5.net, njihova prisotnost pa se močno razlikuje glede na velikost podjetja.

• V primerjavi z letom 2002 je v največji relativni ekspanziji – glede na uporabo in načrtovanje dostopa – mobilni dostop, sledita brezžični dostop in najeta linija. V upadu so ISDN, kabelski dostop ter ADSL. Čeprav 14% podjetij navaja (tudi) mobilni dostop, pa mobilnega operaterja eksplicitno ne navedejo pri vprašanju o ponudnikih dostopa. Očitno se mobilni operaterji (še) ne percipirajo11 kot »ponudniki internet dostopa«.

• V letu 2005 se je glede na leto 2002 povišalo zadovoljstvo z le nekaj ponudniki, z večino pa je upadlo.

• Najbolj kritično komponento zadovoljstva predstavlja zadovoljstvo z ceno (3,5 sit na minuto), pri velikih podjetjih pa tudi zadovoljstvo s pomočjo uporabnikom (3,7 sit); med ponudniki so v tem pogledu velike razlike.

• Verjetnost menjave ponudnika je konsistentna s pripadajočimi ocenami zadovoljstva samo za dva večja ponudnika, za ostale pa lojalnost ni povsem usklajena z zadovoljstvom, saj na lojalnost očitno vplivajo tudi drugi faktorji.

2.6 Predstavitev podjetja na internetu Predstavitvena stran na internetu je dandanes pravzaprav nuja za vsa podjetja. Da bi podjetje izkoristilo vse prednosti, ki jih ponuja internet, mora imeti natančno začrtane cilje, ki jih želi doseči in strategije za doseganje teh ciljev. Podjetje mora jasno vedeti, kaj želi s spletnimi stranmi doseči in komu so namenjena. Spletne strani predstavljajo pomemben del marketinških dejavnosti podjetja, saj predstavljajo s svojo obliko in vsebinami direkten komunikacijski kanal med podjetjem in ciljnimi javnostmi (Skrt 2002a). Ker so spletne strani prepogosto zgolj kot prevodi obstoječih tiskanih materialov, obstaja nevarnost izgube mediju lastnega marketinškega potenciala. Zaradi tega je pri snovanju spletnih strani potrebno izhajati iz jasnih marketinških ciljev in namenov, ki se lahko razlikujejo od običajnih izhodišč, uporabljenih pri klasičnem komunikacijskem spletu. Oglaševanje na internetu je v primerjavi z glavnino oglaševanja, ki je namenjeno agresivnemu dostopanju do splošne populacije, izredno specifično. Pomembno komunikacijsko sredstvo je predvsem pri doseganju specifičnih ciljnih skupin ter v kombinaciji z drugimi načini komuniciranja. In kaj je bistvo interneta? Odgovor je »v povezavah«. In teh slovenski internet ne premore veliko. Globalizirani svet se namreč zaveda, da vsak link spodbudi obisk, in več obiska pomeni, da se bo linkovski bumerang12 vrnil na izhodišče (Štor 2006). V slovenskem spletnem prostoru pa je kopica zanimivih strani, ki pa hirajo in životarijo. Za osamljenost pa so krivi prav linki. Pravzaprav, pomanjkanje linkov. Če npr. povzamemo sporočilo objavljeno na strani, nima smisla, da uporabniku ne navedemo tudi povezave s katero mu lahko nudimo dostop do razširjenih vsebin.

11 Percipirati – dojemati, spoznavati. 12 Bumerang – metalno orožje avstralskih domačinov, ki prileti nazaj, če zgreši cilj

12

2.6.1 Logistika v podjetju Podjetja, ki prodajajo na internetu, se kaj kmalu soočijo z drugačnim logističnim problemom v primerjavi s prodajo v konvencionalnem tržnem okolju. Namesto nekaj velikih naročil za ključne kupce se soočijo z množico majhnih naročil velikega števila končnih kupcev, ki pričakujejo hitro in kvalitetno dostavo na dom (Skrt 2000). S povečevanjem poslovanja na internetu je opazno vse večje izrinjanje klasičnih posrednikov iz procesa menjave ter krepitev razvoja direktnih stikov med prodajalci in njihovimi kupci. Spodrivanje posrednikov vpliva na spremenjeno stroškovno strukturo podjetja in njegovo cenovno konkurenčnost. Do pred nekaj leti so izdelki potovali od proizvajalca do končnega potrošnika po skrbno načrtovani distribucijski verigi, ki je izgledala kot jo prikazuje slika spodaj. SLIKA 2: DISTRIBUCIJSKA VERIGA

Vir: prirejeno po Skrt 2000 S pojavom interneta so začeli internetni podjetniki spreminjati distribucijsko verigo. Izločati so začeli posrednike. V tradicionalnem marketingu predstavljajo distribucijski kanali zaradi števila posrednikov približno 50% vseh marketinških stroškov (Skrt 2000). Podjetje lahko z zmanjšanjem distribucijskih stroškov poveča profit. Nižji transakcijski stroški, ki so posledica izločanja posrednikov iz procesa menjave, se lahko rezultirajo v nižjih cenah za kupce in višjih profitnih maržah. Uporaba interneta z vidika distribucije pomeni razširitev prodajnih kanalov za obstoječe izdelke. Distribucijski kanal, na katerega ima internet največji vpliv, je direktni prodajni kanal, ki se lahko uporablja za fizične izdelke, ki se lahko oglašujejo in prodajajo on line (računalniška oprema, knjige, itd.) ter za neotipljive izdelke, ki se lahko dostavljajo direktno preko interneta (informacije, programska oprema, glasba, filmi, itd.).

Proizvajalec

Grosist

Trgovec na drobno

Končni potrošnik

13

2.6.2 Poslovnih portal podjetja Distribucija izdelka je tista dejavnost, s katero premostimo vse prostorske in časovne omejitve med proizvodnjo in uporabo izdelkov. V zadnjih letih so se izoblikovali standardi o uporabnem in estetsko ustreznem spletnem portalu. Prav tako bo imela oblikovna in barvna usklajenost poslovnih portalov še večji pomen kot ga ima že sedaj. Vsaka organizacija bi morala težiti po zagotavljanju in stopnjevanju le-te do odličnosti. Nekateri ljudje dajejo večji pomen barvi, drugi pa obliki. Čufer (2004, 466) navaja, da je iz primerjav med svetovnimi in domačimi poslovnimi portali razvidno, da so mnogi elementi: navigacija, logotip, iskalno okence, grafika, tipografija, dolžina in širina strani v obeh primerih podobni. Opazno pa je, da je pri slovenskih portalih manjši poudarek ali pa ga skorajda ni na naslednjih elementih: shema spletišča, možnost zaposlitve, vpis v poslovni portal, politika zasebnosti in pomoč. Ostale ugotovitve so bile naslednje: • Slovenski poslovni portali glede uporabe tehnologij ne zaostajajo za svetovnimi. • Večinoma nekoliko zaostajajo po uporabnosti, najboljši pa so povsem primerljivi. • Spletni obiskovalci se zavedajo fiziološkega in psihičnega vpliva barv. • Spletni obiskovalci v Sloveniji pripisujejo barvam podoben pomen kot v razvitih

okoljih (daleč najbolj priljubljena je modra barva). • Večina portalov zadovoljivo ali zelo dobro upošteva okus uporabnikov. Oblikovanje spletnih poslovnih portalov je vse bolj poenoteno. Uporabljajo se enotne glave in navigacijski meniji. Skoraj vsa spletna mesta imajo povezave na začetno stran, kontaktne naslove in zemljevide spletnih mest. Nekaj manj jih uporablja iskalnike. Začetna stran je prilagojena zaslonu tipičnega uporabnika in ne zahteva uporabe drsnikov. Standardna glava in levi stolpec z meniji omogočata dobro navigacijo ter vsebujeta vse potrebne elemente (zemljevid, iskalnik, kontaktni naslov). Na vidnem mestu na vsaki strani so objavljene tudi kontaktne informacije. Besedila so jedrnata in sledijo priporočilom za pisanje za splet. S pomočjo dognanj spletnih strokovnjakov in vse razvitejših visokih tehnologij se izboljšujejo tako uporabnost kot oblikovanje. Vendar še tako izrazita barvna in estetska privlačnost ne more nadomestiti spletišča, ki je z vidika uporabnosti slabo. Stroški vzdrževanja poslovnega portala ter stroški stalnih tehnoloških sprememb (hardver, softver) so pogosto previsoki za vzdrževanje spletne strani z majhnim številom obiskov (Lozar in Vehovar 1998, 167). Ko pa je enkrat poslovni portal narejen v skladu z večino načel uporabnosti je pa seveda estetska in barvna skladnost in privlačnost tista, ki pripomore k večji obiskanosti in komercialni uspešnosti. Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno (Skrt 2002b).

14

Podjetja imajo različne programe dejavnosti in proizvodov in od tega je tudi odvisno kakšni spletni portal bo narejen. Vendar pa je tudi znotraj enega podjetja paleta izdelkov pestra in namenjena diametralno13 različnim uporabnikom, tako glede na njihovo starost, spol, namembnost, trenutno razpoloženje, psihološki tip ali karakterne značilnosti tako, da je težko pokriti celotno populacijo glede na estetsko in barvno privlačnost. Ko spletne strani ne prinašajo podjetju želenih rezultatov, je lahko razlog v slabi uporabnosti spletnega mesta, ki obiskovalce odvrne od nadaljnjega brskanja. Obiskovalec se na spletni strani s slabo uporabnostjo počuti izgubljenega, ne ve kam, ne ve kako dobiti koristno informacijo. Primer dobre uporabnosti strani lahko ponazorimo s primerom, npr. dobre trgovine v Sloveniji imajo zaposlene prodajalce, ki spremljajo naš nakup. Ko ocenijo, da se ne morete odločiti ali da potrebujete dodatne informacije, vas v trenutku oborožijo s svojim mnenjem, dodatnimi informacijami ali nasvetom. Struktura, vsebina in oblika spletnega mesta si morajo prizadevati k istemu cilju. Pogosto se zgodi, da spletni uporabnik išče določeno stvar – npr. najem dvorane za seminar po ugodni ceni – in preko iskalnika pride na podstran določenega spletnega mesta. Na tej podstrani podjetje opisuje svoje dejavnosti, med katere sodi tudi najem dvoran za poslovna srečanja, seminarje ter konference. In če je to spletno mesto ustrezno strukturirano, bo obiskovalcu takoj jasno, kje smo se znašli, kaj spletno mesto ponuja in na katero povezavo moramo klikniti, da pridemo do cene najema dvorane, ki nas najbolj zanima. Pomembno dejstvo je, da prava informacija, ob pravem času, v pravem obsegu in podana na pravi način omogoča doseganje in vzdrževanje primernih odnosov z odjemalci storitev oz. proizvodov.

13 Diametralen – skrajno različen, popolnoma nasproten

15

3 SPLETNE STRANI V letih 1990/91 so se počasi začele pojavljati barvne strani s povezavami, na katere je bilo moč klikniti z miško. To so bile prve spletne strani in tako se je rodil svetovni splet. V zadnjih letih je svetovni splet doživel nesluten razmah. Na vprašanje koliko spletnih strani je na internetu, je skoraj nemogoče odgovoriti. Število spletnih strani se dnevno spreminja in njihovega števila ni mogoče beležiti. Spletne strani so shranjene na spletnih strežnikih. Vendar pa do teh strani dostopamo z našega domačega računalnika. V tem primeru našemu računalniku pravimo spletni odjemalec, saj uporablja storitve, ki mu jih na drugi strani povezave nudi spletni strežnik. Na našem računalniku – odjemalcu so torej nameščeni programi, ki nam omogočajo ogledovanje spletnih strani. Takim programom rečemo brskalniki, ker z njimi brskamo po svetovnem spletu (Netscape Navigator, Microsoft Internet Explorer, Opera in Mozila Firefox). V celotni verigi nam manjka le še posrednik oz. prinašalec podatkov, ki na strežniku prebira spletne strani in jih pošilja odjemalcu. Ta posrednik je protokol HTTP14. Ker so podatki razpršeni v miljonih strežnikih, ne obstajajo nikakršni uporabni standardi, ki bi nam lahko bili v pomoč pri iskanju. Zato so zrasla podjetja, ki prav dobro služijo z zbiranjem podatkov in ponujanjem pomoči pri iskanju (Štrancar 2001, 12). 3.1 Osnovni cilj spletne strani Preden se lotimo načrtovanja spletne strani, obstajata dve ključni vprašanji, na kateri je potrebno odgovoriti (www.audiencedialogue.org/website1.html): 1. Kaj lahko spletna stran doseže za mojo organizacijo? 2. Zakaj bi jo kdorkoli obiskal? Če ne moremo na obe zastavljeni vprašanji zadovoljivo odgovoriti, nima smisla imeti spletne strani. Za odgovore se moramo potruditi in jih poiskati ter jih detaljno proučiti. Poglaviten predpogoj, preden se lotimo načrtovanja uporabne spletne strani, je določitev osnovnega cilja, katerega bi naj s spletno stranjo dosegli. Cilji so lahko: prodaja ali promocija izdelkov in storitev, vzbujanje zaupanja v blagovno znamko, pridobitev novih kupcev, ohranitev obstoječih kupcev, širitev prodajnega trga. Večina našega dela je ciljno usmerjenega. Najprej si postavimo cilj in potem poiščemo pot do njega. Pri oblikovanju spletne strani se moramo povprašati po cilju. Cilje razdelimo na kratkoročne in dolgoročne (Kozjek 2000). Kratkoročni cilji se običajno oblikujejo za obdobje od enega meseca do pol leta. Največkrat se nanašajo na zelo konkretne projekte na spletni strani. Zelo nevarno je, če teh ciljev ne definiramo vnaprej, saj potem nikoli ne vemo, če resnično potujemo v pravi smeri. Dolgoročne cilje si postavljamo za obdobje od pol leta do dveh let. Pri dolgoročnih ciljih poskrbimo, da so dovolj splošni in da z njimi soglaša vodstvo podjetja. Spletna tehnologija se zelo hitro spreminja, zato bo pri dolgoročnih ciljih potrebno od časa do časa vnašati popravke. 14 Angl. Hyper Text Transfer Protocol – HTTP. Je postopek za prenos hiperbesedila. To je besedilo, ki vsebujejo povezave, ki so lahko tekstovne ali slikovne.

16

Pri oblikovanju ciljev je pomembno, da vključimo čim širši krog interesnih skupin. Moramo se zavedati, da so cilji različnih skupin lahko različni, mogoče se med seboj celo izključujejo. Tako je npr. osnovni cilj podjetja, ki se ukvarja s prodajo poslovne programske opreme, spletna prodaja programske opreme, promocija programske opreme ali pa večanje zaupanja spletnih obiskovalcev v njihovo blagovno znamko. Spletna stran podjetja, katerega osnovni cilj je promocija izdelkov, bo popolnoma drugačna kot spletna stran, katere osnovni cilj je večanje kredibilnosti blagovne znamke. Kot smo že prej opisali, je tako v Sloveniji kot v tujini postopek izdelave spletne strani v večini primerov enak. Podjetje si želi spletno stran, določi približni proračun in za to zadolži določeno osebo – npr. vodjo marketinga – ki naj zadevo realizira. Vodja marketinga na podlagi proračuna in referenc izbere najbolj ugodnega oziroma kvalitetnega ponudnika. Ponudnik jim nato na podlagi želja pripravi arhitekturo spletnega mesta. Podjetje arhitekturo sprejme ali ne in nato posreduje ustrezne vsebine. Pogosto se zgodi, da se podjetje ne poglobi dovolj v osnovni cilj, ki ga želi doseči s spletno stranjo ali pa na spletno stran gleda s svojega vidika, namesto z vidika obiskovalca oz. morebitnega kupca. Elementov, ki jih lahko pri določenem spletnem mestu ocenjujemo, je kar nekaj. Med pomembnejše sodi vsebina spletnega mesta, arhitektura spletnega mesta, oblika spletnega mesta, optimizacija spletnega mesta oziroma dostopnost ter seveda učinkovitost (kako učinkovito s spletnim mestom dosegamo primarni cilj spletnega mesta). Ne smemo pozabiti tudi na tehnično plat kamor sodita zanesljivost (spletna mesta na preobremenjenih strežnikih so včasih nedosegljiva) in tehnične lastnosti spletnega mesta (na primer čas nalaganja strani). Uporabna spletna stran ne pomeni nič, če je nihče ne najde. Pomembna je organiziranost vsebin in hkrati prijaznost posameznih spletnih strani do iskalnih pajkov. Iskalni pajek je posnetek strani, ki prikaže stran kot je bila v trenutku, ko jo je iskalnikov pajek indeksiral. Iskalni pojmi so na posnetku strani pisano obarvani. Spletno mesto se mora na besede, ki so za podjetje ključne, pojaviti visoko v rezultatih iskanj na iskalnikih. To je eden od ključnih pogojev za dosego osnovnega cilja. Elementov spletnega mesta, ki so pogoj za dosego vidnosti, se ne da razložiti v nekaj vrsticah, zato omenjam le nekaj ključnih. Kakovostna vsebina bogata z besedami, ki so za podjetje ključne; ključne besede v meta oznakah, v naslovu strani; ključne besede v besedilu na povezavah in kakovostne zunanje povezave, ki se vežejo na spletno mesto. Z vidika uporabnosti spletnega mesta, ki stremi k doseganju osnovnega cilja je izredno pomembna oblika spletnega mesta, ki mora odražati lastnosti ciljnih uporabnikov. Grafična podoba mora biti konsistentna z vsebinsko strukturo. Vsebina naj bi bila tam, kjer jo uporabnik pričakuje. Ključnega pomena je tudi, da so enaki elementi vedno predstavljeni na enak način, enaka pa je tudi njihova uporaba. To naredi spletno mesto predvidljivo in hkrati veča učinkovitost spletnega mesta.

17

3.2 Kakovost interakcije spletnega mesta

Uporabna spletna stran omogoča spletnemu obiskovalcu hitro in enostavno interakcijo z lastnikom spletne strani, pa naj bo to nakup izdelka, prijava na e-novice, povpraševanje, pomoč ali kaj drugega. Pomembna (predvsem pri kompleksnejših spletnih mestih) je, da je spletno mesto opremljeno z različnimi oblikami pomoči ali obvestil, ki spletnemu obiskovalcu lajšajo njegovo brskanje po straneh. Sem sodi na primer obvestilo trajanja prenosa določene datoteke, obvestilo o času trajanja prevzema kupljenega izdelka ali navodila pri prenosu določene datoteke, ko je na primer demo verzija programa. Pomoč mora biti kratka, uporabniku razumljiva in lahko dostopna. Uporabnike, ki imajo probleme z dostopom do želenih informacij (npr. čas trajanja prenosa datoteke, kontaktni podatki, cena izdelka, nakup izdelka), doleti negativna nadloga, kot je izguba časa, posledično pa to vodi k odvrnitvi uporabnika do nadaljnjega iskanja, negativnega odgovora in negativnega ugleda spletnega mesta. Prednosti oglaševanja na spletni strani je, da podjetja lahko hitro dodajajo svoje izdelke svoji ponudbi in spremenijo cene in opise, lahko izvedo koliko ljudi je obiskalo njihovo domačo stran in koliko časa so se zadržali na posamezni strani, kar jim pomaga pri izboljšavi ponudbe in oglasa, lahko kontaktirajo z uporabniki in na osnovi njihovih povratnih informacij takoj izpolnijo njihove želje po dodatnih informacijah in nižji so stroški oglaševanja. Prednost spletnih strani za uporabnika so, da lahko nakupuje iz naslonjača, posluje z banko, odpre e-poštni predal, registrira domeno ali celo najde službo preko interneta. 3.3 Testiranje uporabnosti spletnega mesta Pri testiranju uporabnosti spletnega mesta se lahko uporabi več metod. Sem sodijo na primer klasične raziskovalne metode kot so ankete, intervjuji in skupinske diskusije na vzorcu ciljne populacije. Najbolj učinkovita in cenovno ugodna metoda je testiranje uporabnosti spletnega mesta s pomočjo manjšega števila testnih uporabnikov. Izberemo si npr. 5 oseb iz naše ciljne skupine in jim določimo nekaj konkretnih nalog, ki so vezane na osnovni cilj spletnega mesta. 3.4 Merjenje učinkov Cilji, ki se ne preverjajo, so sami sebi namen. Zato je pomembno, da ko si zastavimo cilje, razmislimo tudi kako bomo preverjali doseganje ciljev. Dober pokazatelj uspešnosti spletne strani je sledenje in beleženje števila obiskov. Število obiskov ne more biti absolutno merilo uspešnosti spletne strani, lahko pa razvijalcem pokaže ali so na pravi poti. Na primer: neka stran je do prenove beležila v povprečju 30 obiskov na dan, po prenovi pa se je ta številka povzpela na 100 obiskov na dan. Tako povečanje obiskov kaže na to, da je stran postala zanimivejša in aktualnejša. Zanimati nas morajo predvsem naslednji dejavniki, ki jih lahko spremljamo na mesečni oziroma dnevni ravni (Skrt 2004):

18

• Obisk spletne strani: - Število obiskov, število različnih obiskovalcev, število prikazov strani, najbolj

obiskane podstrani, količina prenesenih datotek, vstopne in izstopne strani, čas zadrževanja na spletni predstavitvi.

- Analiza prihodov (od kje prihajajo obiskovalci, kakšen delež jih pride s strani na katerih oglašujemo, preko katerih besed na iskalnikih pridejo na našo stran).

- Kvaliteta obiska (kaj počno obiskovalci na naši strani, smo pritegnili prave obiskovalce, so si ogledali tisti vsebino, ki smo jo želeli, ali preberejo besedilo v celoti).

- Koliko obiskovalcev zapusti spletno predstavitev v nekaj sekundah. • Uporabniški vidik - ali obiskovalci najdejo tisto kar iščejo, koliko časa in koliko klikov potrebujejo, da

najdejo iskane informacije, ali so pred oddajo podatkov oz. tik pred nakupom izdelkov zapustili spletno stran zaradi prezapletenosti navodil oz. predolgega postopka.

• Število akcij (število nakupov, število nakupov na kupca, povrečna vrednost posameznega nakupa, število novih kontaktov, število povpraševanj, število ponovnih obiskov spletne strani).

• Analiza oglaševalnih akcij. Potrebno je spremljati posledice oglaševalske akcije na naši spletni strani (npr. razliko v obisku ter razliko v številu izvedenih akcij (nakupi, registracije) pred oglaševalsko akcijo in po njej).

• Konverzijske15 stopnje. Izračuni stopnje pretvorbe nam povedo, kakšen delež obiskovalcev izvede neko določeno dejanje npr. klik na pasico, nakup, download, vpis, ipd.

• Tehnični parametri. Število mrtvih oz. nedelujočih povezav, ali se spletna stran pravilno prikazuje v različnih brskalnikih, kako se spletna stran prikazuje pri različnih nastavitvah resolucijah zaslona, kolikokrat in koliko časa je bila stran nedosegljiva zaradi nedelovanja strežnika, kako hitro se stran naloži pri različnih hitrostih povezav, se šumniki pravilno prikazujejo.

15 Konverzija – sprememba pogojev

19

4 NAČRTOVANJE SPLETNE STRANI Načrtovanje spletne strani je kompleksen projekt, ki ga lahko predstavimo z naslednjimi fazami (www.kivi-com.si/): • Analiza V okviru analize projekta postavitve spletnega informacijskega sistema je poleg merljivih ciljev potrebno določiti: - ciljne skupine, ki bodo uporabljale spletni informacijski sistem (potencialni kupci,

obstoječ kupci, partnerji podjetja, zaposleni v podjetju ipd), - potrebe vsake od ciljnih skupin in - kako lahko te potrebe zadovolji spletni informacijski sistem. • Strategija Strategija izhaja iz rezultatov analize spletne prisotnosti. V ospredje je potrebno postavljati kupca oziroma obiskovalca spletnega portala. Pri tem se moramo vprašati, kako bomo pritegnili obiskovalca, da se bo vrnil na stran oz. se odločil za neko storitev, katere informacije mu bomo ponudili, da bo odločitev lažja in da bo s storitvijo zadovoljen. Poleg tega moramo misliti tudi na ciljno publiko oz. skupine in jim čim bolje prilagoditi vsebino in ponudbo spletnega portala. • Plan Plan izvedbe vključuje izdelavo taktičnega in operativnega plana projekta spletne prisotnosti. • Izvedba - realizacija Izvedba poteka po pravilih projektnega managementa; imenuje se projektna skupina, projektni vodja, izdela se natančen terminski plan. • Eksploatacija16 Projekt spletne prisotnosti se dejansko nikoli ne konča. Kot prelomno točko določimo uradno odprtje spletnega informacijskega sistema. V tej fazi lahko začnemo meriti cilje, ki smo si jih postavili ob začetku projekta, hkrati pa je potrebna stalna skrb za vsebino in funkcionalnosti spletnega informacijskega sistema. V fazi eksploatacije je potrebno skrbeti tudi za ustrezno oglaševanje spletnih strani, ki omogočajo stalno povečevanje obiska in s tem povečevanje prodaje izdelkov in storitev podjetja – lastnika spletnega mesta. Inovativna stran in atraktiven dizajn ni naključje, zato je potrebno pozorno načrtovanje in objektivno timsko delo. Tako oblikovana strateška skupina lahko pomaga ne le pri viziji, ampak tudi pri vsaki oviri, s katero se srečamo pri izdelavi spletne strani. 4.1 Izdelava spletne strani Za uspešno predstavitev na internetu, mora spletna stran vsebovati naslednje elemente (www.inetia.com/izdelava_spletnih_strani.php): - uporabniku prijazno spletno mesto, - profesionalen design, - enostavno, logično in pregledno navigacijo, - možnost samostojnega vzdrževanja in upravljanja vsebine spletne strani,

16 Eksploatacija - izkoriščanje, uporaba, pridobivanje

20

- obliko in pisanje besedil, ki bodo berljiva, marketinško privlačna in takšna, da bodo pritegnila pozornost uporabnika,

- prijazno vsebinsko in tehnično zasnovo, kar je ključni pogoj za uspešno pozicioniranje spletne strani na iskalnikih,

- v procesu načrtovanja je potrebno zajeti še veliko drugih pomembnih elementov (kako pritegniti obiskovalca na spletno stran, kako meriti obiskanost spletne strani, kako oglaševati na internetu).

Še nekaj nasvetov, ki jih lahko uporabimo pri spreminjanju ali izdelavi spletne strani (Klepec 2005): • Minimalistična oblika spletnega mesta. Z njo si je potrebno zagotoviti hiter čas

nalaganja spletnih strani. • Imena povezav naj nakazujejo vsebino, ki jo bo obiskovalec dobil. Imena ne smejo biti

preveč splošna, hkrati pa naj vsebujejo ključne besede, ne katere se podjetje želi visoko uvrščati v iskalnikih.

• Konsistentnost pri navigaciji in uporabi ikon. • Dolžina posamezne spletne strani naj ne bi bila večja od strani A4. 4.2 Sestavine spletne strani Odgovor na vprašanje, kaj so dobre sestavine spletne strani, je najlažje poiskati tako, da preučimo kriterije za načrtovanje spletnih strani. Kriteriji, ki se med seboj precej prekrivajo in prepletajo so razvrščeni v naslednje kategorije: oblikovna podoba, navigacija, vsebina, uporabnost, interaktivnost in marketinški vidik (Skrt 2003). 4.2.1 Oblikovna podoba Ko začneš oblikovati svojo spletno stran in dodajati informacije in produkte, moraš narediti vsako stran posebej in dokončati vsako stran kolikor je mogoče dobro. Uporabnik zazna ob obisku spletne strani najprej njeno oblikovno podobo. Primeri spletnih strani uspešnih podjetij na internetu dokazujejo, da je najboljša oblikovna podoba tista, ki je preprosta in ki ne vsebuje nepotrebnih odvečnih elementov. Pri izdelavi oblikovne podobe je potrebno veliko pozornosti posvečati naslednjim elementom in dejavnikom: oblikovanje, všečnost, ureditev, postavitev, navigacija, barve, ozadje, grafični elementi, tipografija in velikost pisave. Pri ustvarjanju oblikovne podobe je potrebno upoštevati nekaj praktičnih nasvetov (Skrt 2003): - ne pretiravati pri številu različnih barv, ki jih bomo uporabili na strani, - izogibati se animacijam, utripajočim ali premikajočim napisom, zvočnim datotekam,

ipd,... - ozadje naj bo ves čas enako in nikakor naj ne izstopajoče, - okoli tekstov je potrebno uporabljati prazen prostor, - uporabljati primerno velikost in tipografijo pisave, - uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zadušiti,

21

- grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani optimizirani in objavljeni v primernem formatu (.jpg ali .gif),

- zaradi čitljivosti je potrebno uporabljati temno pisavo na svetli podlagi. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže harmonijo barv, slik in vsebine. Zavedati se moramo, da je še tako dobra oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne vsebuje vsebine, ki bi prepričala obiskovalce, da se je na spletno stran še vredno vrniti. 4.2.2 Spletna vsebina Spletna vsebina mora biti ažurna, slovnično razumljiva, jedrnata, pregledna, verodostojna in uporabna. Ker podlegajo spletne vsebine drugačnim pravilom branja in pisanja v primerjavi z vsebinami v tiskanih verzijah, je potrebno vedeti kako jih napisati. Zelo pogosta napaka, ki jo pri objavi vsebine na spletnih straneh delajo podjetja je, da objavijo popolnoma isto vsebino kot v svojih promocijskih prospektih in pri tem ne upoštevajo dejstva, da spletni uporabniki s težavo prebirajo dolge tekste z ekrana. Zaradi tega je priporočljivo, da je vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Dolge tekste je potrebno razdeliti v poglavja in jih predstaviti na večih podstraneh. Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana lahko razdelimo v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini je potrebno uporabljati kratke in jasne naslove ter poudariti ključne besede. Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju. Preden objavimo spletno stran na internetu, je potrebno še enkrat skrbno prebrati celotno vsebino in preveriti njeno slovnično pravilnost. Strani slovničnih in tipkarskih napak so neprivlačne, težko berljive in kaj je najpomembnejše – odvračajo obiskovalce. Z razvojem stroke, večjo zahtevnostjo projektov in nekaj dokazovanja so pisci in uredniki besedil postali v zadnjem času enakovredni in nepogrešljivi člani spletnih ekip (Mervar in Vuk 2004). Vseeno pa ne moremo mimo tega, da je slaba kakovost besedil ena od večjih pomanjkljivosti slovenskega spleta, kar je verjetno posledica preteklih razmer. 4.2.3 Tehnologija Ker se mora spletna stran hitro naložiti morajo, biti vsi elementi (grafika, slike, teksti) optimizirani in objavljeni v ustreznem formatu, spletna stran pa mora biti nameščena na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih. Spletno stran je potrebno pred njeno objavo testirati v različnih resolucijah, pri različnih hitrostih modemskih povezav in z različnimi brskalniki. Kompatibilnost mora biti z najpogosteje uporabljenimi brskalniki (Internet Explorer, Netscape) ter funkcionalna v različnih ločljivostih ekrana. Nujno je potrebno preveriti tudi pravilnost html kode ter vse povezave, ki so vključene na naši strani. Zaradi težav s povezovanjem do strani, ki vsebuje okvirje (frames), se je potrebno izogibati njihovi uporabi. Ker vsak okvir prikazuje dokument z lastnim URL (Uniform Resource

22

Locator) naslovom, lahko nastopijo pri oglaševalskih akcijah velike težave, saj ne moremo neposredno oglaševati nekega izdelka, ki se nahaja na podstrani, ne da bi pri tem izgubili del strani oz. navigacije. 4.2.4 Interaktivnost Dobro narejene strani izkoriščajo možnost, ki jo internet kot medij omogoča: dvosmerno komunikacijo med spletno stranjo in njenim obiskovalcem. Interaktivnost17, ki zagotavlja aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, se lahko zagotovi s pomočjo obrazcev in aplikacij (forum, klepet, p2p agentov, nagradne igre, vpisovanje informacij, izpolnjevanje obrazcev, itd.). Interaktivnost je še posebej pomembna, če želi podjetje graditi dolgoročen odnos s svojimi strankami ter jim nuditi kvalitetne poprodajne storitve. Pomembno je tudi, da s stranjo učinkovito zapeljemo uporabnika. Mavsar (2005c, 34) navaja tri korake zapeljevanja: • Vaba. Je vsak uvodni dražljaj, ki pritegne uporabnikovo pozornost in ustvari čustveno

obljubo. V uporabniku vzbudi zanimanje, saj ta začuti, da bo, če vabi sledi, nagrajen. • Odnos. Napreduj z manjšimi izpolnitvami obljub in še več obljubami. Če je ta stopnja

opravljena pravilno, se lahko nadaljuje v neskončnost. Odnos traja in traja. • Zadovoljitev. V zadnjem koraku je treba obljubo izpolniti. Poskrbeti moramo, da jo

izpolnimo nad pričakovanji, na način, ki si ga uporabnik dobro zapomni. Zgledi vabe so dobra uvodna spletna stran, spletni oglas, zvok, beseda ali priporočilo prijatelja. 4.2.5 Navigacija Navigacija mora biti namenjena hitremu, preglednemu in enostavnemu dostopu do informacij. Spletna stran mora vsebovati enostavno, razvidno in konsistentno navigacijo, ki bo omogočala obiskovalcem udobno in hitro sprehajanje po vsebini spletnih strani. Le-ta mora biti pravilno podana in logično razvrščena, kajti le tako bo lahko obiskovalec našel informacije, ki jih je iskal. SLIKA 3: ORGANIZIRANJE STRANI Vir: www.wilsonweb.com

17 Interaktiven – medsebojni vpliv

Dobrodošlica

O podjetju Novice, obvestila

Prodajni program

Najpogostejša vprašanja

Kontakt Obrazec - naročilo

23

Ko se v spletu zgubimo, ko ne vemo, od kod smo prišli, kje smo in kam lahko gremo, zelo hitro postanemo zmedeni in jezni. Ustvarjalci spletnih strani se morajo zavedati, da je poleg brezhibno delujoče programske kode in lepega grafičnega vmesnika še kako pomembno počutje uporabnika. In ravno učinkovito krmarjenje spletnega mesta je eden pomembnejših elementov pozitivne uporabnikove izkušnje. Sistem krmarjenja opravlja tri ključne naloge (Mavsar 2004, 36): • Ustvarja kontekst. Uporabniki naj vedo, kje v informacijskem prostoru in po katerih

informacijah lahko sežejo. S sistemom krmarjenja uporabniku povemo, kje v okviru večjega sistema trenutno je.

• Omogoča prožnost. Pri slabi izvedbi so uporabniku poti zaprte, sicer pa so mu odprte vse možnosti, ki jih v danem trenutku potrebuje ali želi. S hiperpovezavami uporabniku omogočimo skok iz enega dela sistema v drugega, vendar je prava umetnost najti ustrezno razmerje med prožnostjo in pretirano rabo takšnih povezav.

• Pomaga uporabniku pri iskanju. Uporabnik si želi informacije, do katere lahko pride hitro in neboleče prek učinkovitega krmarjenja.

Dejstvo je, da ima vsakdo svoje predstave, svoje ozadje, znanja in vzorce mišljenja. Zato je smotrno, da o strukturi ne razmišljamo le s svojega vidika, temveč vprašamo uporabnike.

4.2.6 Uporabnost Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom, da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe (Skrt 2003). Pojem uporabnosti se močno prepleta z drugimi vidiki oblikovanja spletnih predstavitev, od kreativnosti, grafike, hitrosti nalaganja, navigacije, prek vsebinskih vidikov do všečnosti s strani uporabnikov. Stopnja uporabnosti strani je odvisna od kvalitete vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine, učinkovite uporabe, zagotavljanja podpore uporabniku in podobno. Slabosti spletnih strani z vidika uporabnosti so lahko: • Nedelujoče povezave – preveriti je potrebno ali vse povezave delujejo. Nedelujoče

povezave preprečujejo končnega uporabnika, da bi prišel do želenih informacij. • Obrazci – preveriti je potrebno, ali vse forme na našem spletnem mestu delujejo

ustrezno. Nedelujoče forme so katastrofa pri doseganju osnovnega cilja. Potencialni kupec ne more kupiti izdelka, ne more se naročiti na prejemanje e-novic…

• Slab iskalnik – boljše je, da ga sploh nimamo. • Omembe vredna je tudi vljudnost. Slab primer z vidika vljudnosti je na primer naročilo

na prejemanje e-novic, ki od uporabnika poleg imena, priimka in elektronske pošte zahteva tudi dodatne podatke kot so npr. naziv podjetja, telefon ali naslov bivanja.

• Čas nalaganja spletnih strani. • Možnost tiskanja dokumentov. • Odsotnost kazala pri kompleksnih spletnih mestih, ki omogoča uporabniku hiter dostop

do želenih informacij brez odvečnega brskanja.

24

4.2.7 Marketinški vidik Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna, če ni obiskana. Internetne uporabnike moramo obvestiti, da imamo spletno stran. To najlažje naredimo tako, da vpišemo našo spletno stran v vse najpomembnejše svetovne in slovenske spletne imenike ter iskalnike, lahko pa jo oglašujemo tudi v tradicionalnih medijih, s pomočjo e-mail marketinga ipd. Pri promociji spletne strani si lahko pomagamo tudi z meta oznakami, ki jih vstavimo v glavo html dokumenta. Z ustreznimi posegi v html dokument lahko vplivamo na to, ali naj iskalnik pri svojem obisku strani le-to sploh shrani v svojo podatkovno bazo, kako dolgo naj jo hrani, kakšen opis naj ima stran v primeru izpisa med rezultati iskanj, ipd. Najbolj se uporabljajo meta oznake, ki definirajo opis strani, ključne besede in delo robotov. Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na naši strani in njihova aktivnost na straneh, so lahko realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je naša spletna stran. Z vidika tržnega komuniciranja je neprepoznavnost spletnega mesta slaba stvar. Vsako spletno mesto bi moralo ponuditi nekaj posebnega (Mavsar 2005a, 33). Podpora in gradnja tržne znamke na spletnem mestu sta torej veliko več kot lepo oblikovana stran in objava logotipa. Ker prek spleta zaenkrat še ne moremo prenašati vonja, okusa in dotika, moramo občutke naše tržne znamke v spletu znati prevesti. Prevedemo jih v vidne in slušne vtise in ustvarimo kar najboljšo virtualno izkušnjo našega izdelka ali obljube. Pri ustvarjanju novega spletnega mesta ni bistveno, katero tehnologijo in kakšno mero kreativnosti bomo uporabili. Pomembno je, kaj bo doseglo cilj (Mavsar 2005b, 38). Vsak element spletne strani, barva, besedila, pisava, fotografije, zvoki, predvsem pa občutek kakovostnega delovanja pusti vtis in oblikuje občutke o zanesljivosti podjetja, kakovosti in ceni. Uporabnik ne sedi in občuduje logotip podjetja ali spletnega mesta, pač ga pa uporablja. Spletno mesto obišče, da bi pridobil informacijo ali opravil določeno storitev. Prebere ali preleti besedilo, pogleda fotografije, izpolni obrazce, zastavlja vprašanja in preskusi zanimivejše interaktivne elemente spletnega mesta. Internet je pri mnogih podjetjih še vedno poglavje zase (Mavsar 2005a; 32). Večina podjetij še vedno ne razmišlja dovolj dolgoročno. Ker ni pravih strategij in ni ljudi, ki bi morebitne strategije izvajale, se komuniciranje prepusti naključnim ponudbam in idejam. Internet, kot najnovejši del tržnokomunikacijskega spleta je pogosto v rokah informatikov, ki odlično razumejo delovanje sistemov in ustvarjajo delujočo kodo, zatakne pa se pri razumevanju uporabnikov in njihovih potreb. Osnovni pogoj za uspešno izvedbo projekta izdelave spletnih strani je, da imamo zagotovljeno podporo managementa in motiviranost vseh sodelujočih. Oblikovati je potrebno projektno skupino, ki bo vključevala ključne člane posameznih področij v podjetju. Potencialni člani so lahko zaposleni kot vodje npr. marketinga, informatike, prodaje, kadrovsko-splošnega sektorja in proizvodnje (Skrt 2002a). Za izdelavo novih spletnih strani oz. prenovo obstoječe potrebuje podjetje dobrega in zanesljivega izvajalca, ki bo kvalitetno in pravočasno opravil želeno storitev. Pri izbiri si lahko pomagamo s sprehodom med spletnimi predstavitvami. Za možnega izbranega

25

izvajalca je potrebno preveriti njegove reference in izkušnje pri izdelavi podobnih projektov. V dosti primerih podjetja razvijajo internetno stran iz napačnih razlogov in sicer (Grunwald): • njihova sorodna organizacija ima tudi spletno stran, • podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem spletne strani, jim je ponudilo ugodno ceno, • nočejo zaostajati za drugimi podjetji v načinu trženja. Pravi razlog izdelave spletne strani je ideja, da svoje podjetje predstaviš v elektronski obliki. 4.3 Vzdrževanje spletnih strani Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo. Prav tako je pomembno, da se stalno prilagajajo novim tehnološkim dosežkom in standardom ter spreminjajočemu okusu uporabnikov. Vedeti moramo, da se bodo potencialni in obstoječi obiskovalci vračali na strani le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo in aktualno vsebino.

26

5 SPLETNE STRANI PODJETJA CODEX d.o.o. 5.1 Predstavitev podjetja Podjetje CODEX d.o.o je bilo ustanovljeno leta 1993 z osnovno dejavnostjo - trgovina na debelo in drobno z ležaji - verigami in tesnili. Trgovina na debelo predstavlja čez 90 % v skupnem prometu. V dosedanjem delovanju je podjetje uspelo navezati poslovne stike s proizvajalci ležajev in tesnil v EU in izven nje. (Nemčija, Češka, Rusija, Kitajska, Koreja, Tajvan, itd). Sodelujejo s preko 100 slovenskimi in hrvaškimi izdelovalci strojev in naprav.

Prodajni program podjetja: • Ležaji • Galove verige • Oljna tesnila • Vskočniki • Pogonski elementi • Puše • Kroglice, iglice in valjčki

Pridobili so si tudi dovoljenje za zasebno carinsko skladišče tipa »D», ki jim omogoča zalogo različnih tipov ležajev, verig in tesnil. Družba Codex d.o.o. se je že dosedaj predstavljala na spletu. Spremembe, ki jih narekuje in povzroča razvoj tehnologije, običajno pripeljejo do tega, da je po določenem obdobju potrebno svojo spletno predstavitev na novo prilagoditi, predvsem pa zadostiti trenutnim zahtevam in potrebam odjemalcev. Družba CODEX d.o.o. se zaveda, da s svojim spletnim mestom lahko odpre nove razsežnosti in uporabne možnosti, ki bodo zadovoljile njihove zahtevne uporabnike. Prav tako se zavedajo prednosti in razsežnosti uporabe spletnega mesta, zato so se odločili za posodobitev dosedanjega spletnega mesta www.codex.si. Podjetje se je odločilo, da s pomočjo oglaševalne agencije Frontal d.o.o. posodobi spletno stran. Oglaševalna agencija se je lotila prenovitve po naslednjih fazah: 1. faza – Situacijska analiza spletne strani 2. faza – Predlog priprave nove spletne stran 3. faza – Predlog koncepta nove spletne strani 4. faza – Predlog koncepta nove spletne strani z vsebino 5. faza – Besedilo za prevod v angleški in nemški jezik 5.2 Situacijska analiza spletne strani Oglaševalna agencija se je najprej lotila analize stare spletne strani.

27

Ob vstopu na spletno stran se je prikazal pozdravni nagovor in kaj vse podjetje ponuja – ležaji, verige, vskočniki, tesnila, Hegner. SLIKA 4: SPLETNA STRAN PRED PRENOVO

Vir: Codex d.o.o. 2005a Na desni strani najdemo glavno navigacijo, ki se sestoji iz petih nivojev: - predstavitev podjetja, - sedež podjetja, - prodajni program, - kontakti, - domov. Na straneh je prav tako sekundarna navigacija: - prodajni program. Hkrati se nam na straneh ponudi možnost izbire med jezikovnimi variantami: - slovenski jezik - angleški - nemški jezik. Izdelki so predstavljeni slikovno in glede na vrsto, spremlja jih kratek opis, slika in logotipi dobaviteljev. Najdejo se še tabele z dimenzijami in skice programa, kjer ni slike. Oglaševalna agencija je ugotovila, da je največji in za naročnika hkrati tudi najpomembnejši primarni cilj, prodajni program, s katerim želi povečati prodajo izdelkov ter vzbuditi zaupanje v blagovno znamko.

28

Spletni strani je potrebno dodati minimalistično noto, harmonizirati barve, uporabiti drugačno uporabo grafičnih elementov in urediti čitljivost. Izhodišče za izdelavo glavne navigacije ostane enako. Oglaševalna agencija je skupno z naročnikom prišla do zaključka, da je potrebno stran predvsem posodobiti in jo približati tistim ciljnim skupinam, ki so za podjetje najbolj relevantne oz. s katerimi podjetje največ komunicira. Kakovostna in uporabna spletna stran lahko nastane samo v tesnem sodelovanju med izvajalcem in naročnikom, ki skupaj s svojimi pogledi, predlogi in nasveti najdeta najboljši način, kako stran optimalno približati uporabniku. 5.3 Predlog priprave nove spletne strani 5.3.1 Poslanstvo nove spletne strani Pri zasnovi nove spletne strani je potrebno imeti v očeh uporabnika, ki si želi pridobiti kakovostno in uporabno informacijo o izdelkih, ki jih prodajajo. Da bi si uporabniki lahko rešitve in prave izdelke kar najlažje poiskali sami kdaj in kjer želijo, je smiselno spletno stran oblikovati in koncipirati tako, da se bo uporabnik izdelkov z veseljem in vedno znova vračal in na strani našel odgovor, ki ga potrebuje (Codex d.o.o. 2005a). 5.3.2 Naročnikove želje Pri snovanju koncepta za novo spletno stran, se mora upoštevati vse javnosti s katerimi je družba že do sedaj in bo tudi v prihodnje komunicirala. 5.4 Koncept nove spletne strani Podjetje Frontal d.o.o. se je odločilo, da bodo spletno stran razdelili v posamezne skupine, ki so dosegljive preko glavne (osnovne) navigacije. Posamezne skupine bodo imele podstrani, ker želijo uporabniku omogočiti, da čim hitreje pride do informacije, ki jo išče. V ta namen se doda sekundarna navigacija, ki ponuja uporabniku ogled podstrani.

29

SLIKA 5: DIAGRAM NAVIGACIJE

Vir: lastna izdelava Za uporabnika je zelo pomemben čas nalaganja spletnih strani in hiter dostop do želenih informacij. 5.4.1 Vstopna stran Na vstopni oziroma prvi strani je na kratko predstavljeno podjetje. Iz slike spodaj je razvidna vsebina vstopne strani, ki ob vstopu prikazuje logotip podjetja ležaji – verige – tesnila ter slogan podjetja. Prva stran odgovori uporabniku na vprašanje kdo so, kaj ponujajo in njihov izziv.

Vstopna stran

O podjetju Prodajni program

Pametno skladišče

Kontakt Tiskovno središče

Predstavitev podjetja

Poslanstvo

Vizija

Predstavitev vodstva

Osebna izkaznica

Ležaji Codex

Verige Codex

Zgodovina

Zaposlitev

Blagovna znamka Codex

Tesnila Codex

Vskočniki Codex

Pogonski elementi

Drsne puše

Kroglice, iglice, valjčniki

Spročilo za javnost

Osnovni podatki

Slikovni material

Kontakt – kdo je kdo?

30

SLIKA 6: VSTOPNA STRAN

Vir: www.codex.si Stran zaznamuje specifična fotografija, ki uporabniku že na prvi pogled nakaže, kakšno vsebino lahko pričakuje. Uporabnik najprej zazna všečen dizajn, dejavnosti primerno barvo (znebili so se ubijajoče zelene), okrog teksta je prazen prostor, tako da nismo zmedeni od informacij, grafični element samo popestri stran in jo ne zaduši. Za boljšo čitljivost so uporabili temno pisavo na svetli podlagi. Na vstopni strani najdemo tudi prostor, ki je namenjen uporabniku oz. pridobitvi njegovega zanimanja. To je prostor tako imenovanega uvodnega dražljaja, kjer bi naj uporabnika pritegnilo besedilo, da lahko dobi zanesljivo in kakovostno znamko po sprejemljivih cenah. Nad prostorom »Blagovna znamka Codex« uporabnik najde prostor »Novice«. Ta prostora spremljata uporabnika skozi celotno sprehajanje po straneh. 5.4.2 Glavna navigacija Glavna navigacija je razvrščena v pet nivojev. Je enostavna, razvidna, konsistentna, in logično razvrščena. Prva izmed glavnih navigacij prikazuje kratko predstavitev podjetja, predvsem njihovo ponudbo. Podjetje Codex d.o.o. svoje prednosti vidi v dvigovanju kakovosti poslovanja, v cenejši dobavi in vedno ugodnejših plačilnih pogojih ter kontinuiranem spremljanju potreb

31

svojih poslovnih partnerjev (Codex d.o.o. 2005b). Glavno navigacijo sestavljajo še prodajni program, pametno skladišče, kontakt in tiskovno središče. V glavni navigaciji »O podjetju« najde uporabnik naslednje podstrani: predstavitev podjetja, poslanstvo, vizija predstavitev vodstva, zgodovina, blagovna znamka Codex in zaposlitev. Uporabnik dobi osnovno informacijo o podjetju na podstrani »Predstavitev podjetja«. Na ostalih podstraneh pa si lahko prebere dodatne informacije o podjetju. SLIKA 7: PREDSTAVITEV PODJETJA

Vir: www.codex.si Besedilo, na prikazani sliki, je kratko in jedrnato. Vsebina nam pove tisto, kar uporabnika zanima. Stran je pregledna, fotografija je v skladnih barvah s celotno spletno stranjo in prave velikosti. Naslednji nivo glavne navigacije je »Prodajni program", ki prikazuje celotni program izdelkov, za katerega smo na začetku poglavja ugotovili, da je primarni cilj podjetja. Na podstraneh je predstavljen ves asortima artiklov ter opis le-teh. Na strani, ki jo prikazuje slika spodaj, je prodajni program nanizan po naslovih in fotografijah (npr. fotografija in pripis ležaji Codex).

32

SLIKA 8: PRODAJNI PROGRAM

Vir: www.codex.si

Pri strani »Prodajni program« imamo sedem podstrani, kjer je nanizan oz. prikazan ves prodajni program, na levi strani ob besedilu je fotografija izdelka. Stran je pregledna, slike izdelkov so privlačne, enake velikosti in barvno usklajene. Dodatni klik na besedilo ali fotografijo omogoča uporabniku pridobiti dodatno informacijo o izdelku t.j. lastnosti in vrste izbranega izdelka.

33

SLIKA 9: PRIKAZ ARTIKLA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA

Vir: www.codex.si Dostop je do izbire artikla je hiter in enostaven, samo klik na primer na drug artikel in že imamo opis drugega artikla prodajnega programa. Vsebina je jasna in pregledna. Stran je pregledna, nima nepotrebno odvečnih elementov, pisava je čitljiva. Sledi navigacija »Pametno skladišče«. Posebnost pametnega skladišča je, da se podjetje vedno bolj prilagaja željam poslovnih partnerjev, zato si hoče s to stranjo pridobiti potencialne poslovne partnerje (Codex 2005b).

34

SLIKA 10: PAMETNO SKLADIŠČE

Vir: www.codex.si Stran »Pametno skladišče« uporabnika seznani z novo storitvijo podjetja. Z oblikovnega vidika je stran preprosta in nima odvečnih elementov. Stran ima vsebinsko pomanjkljivost, ker uporabniku daje nejasno informacijo, kakšne ugodnosti prinaša nova storitev za njega. Uporabnik ne dobi popolne informacije.

35

SLIKA 11: KONTAKT

Vir: www.codex.si Slika prikazuje samo prvi del strani iz predstavitve kontaktov. Z oblikovnega vidika sta kombinacija zelene in sive barve zelo pregledni. Uporabnik zazna takoj ob prvem vstopu na stran oddelek ter ime in priimek zaposlenega s katerim lahko komunicira. Ker je dandanes pomemben dejavnik za komuniciranje elektronska pošta, je tudi ta za boljšo preglednost zeleno obarvana.

Stran bi lahko imela še zemljevid, kako priti do njih. V petem, zadnjem nivoju glavne navigacije, lahko uporabnik najde poleg sporočil za javnost tudi osnovne podatke o podjetju, izbrani foto material ter logotip podjetja. Prav tako tudi vse informacije o tem kdo je kdo v podjetju.

36

SLIKA 12: TISKOVNO SREDIŠČE

Vir: www.codex.si S klikom na določeno podstran se odpre stran s celotnim sporočilom. Pravzaprav je narejena povezava z ostalimi že uporabljenimi linki, na primer, klik na podstran »Osnovni podatki« nam prikaže vsebino iz strani osebne izkaznice podjetja, ki se nahaja v glavni navigaciji »O podjetju«, kot tudi na primer klik na podstran »Kotakt – kdo je kdo?«, nam prikaže vsebino z linka »Kontakt«. 5.4.3 Sekundarna navigacija Sekundarna navigacija se nanaša na opcije: • Jeziki. Opcija strani v tujih jezikih (nemški, angleški). • Domov. Klik na opcijo domov, vrne uporabnika na prvo stran. • Tiskovno središče, ki ga najdemo tudi med glavno navigacijo. • Povezave. V določenih primerih se glavna in sekundarna navigacija prepletata. Klik na logotip podjetja obiskovalca strani vedno vrne na prvo stran. Glavna naloga spletnih strani je, da obiskovalca celovito, pregledno in hitro informirajo in zato mora več različnih povezav voditi do želene informacije. Posodobljena spletna stran je prožna in za uporabnika zelo enostavna. Navigacija je jasna, urejena, skladna s sekundarno navigacijo ter jedrnata. Uporabniku je vedno jasno kje se nahaja in se tudi z lahkoto vrne domov. Oglaševalska agencija je vsekakor upoštevala dejstvo, da morajo biti z vidika uporabnosti elementi vedno na enak način predstavljeni, kakor tudi mora biti način uporabe enak. Ker

37

imamo enak način sprehajanja po celotni spletni strani, je spletna stran predvidljiva in učinkovita. Stran jasno in kratko sporoča uporabniku kaj lahko pričakuje. Pri posodobitvi spletne strani lahko ugotovimo, da je oglaševalna agencija pri izdelavi strani upoštevala z oblikovnega vidika dejstvo, da je najboljša stran tista, ki je preprosta in ne vsebuje animacij, premikajočih napisov in zvočnih datotek. Ni pretiravanja z barvami, uporabili so sivo in zeleno barvo. Fotografije so privlačne. Ozadje je ves čas enako. Okoli tekstov je prazen prostor, tako da uporabnik ni zmeden od preveč pridobljenih informacij naenkrat. Pisava je čitljiva, vsebina kratka in jedrnata, slovnično razumljiva, pregledna in uporabna. Spletna stran se hitro naloži, zato lahko povemo, da so z vidika tehnologije slike in teksti optimizirani. Vendar podjetje Codex ni izkoristilo vseh prednosti interneta kot oglaševalskega medija: • Podjetje ne more dodajati novih izdelkov v svoji ponudbi in spremeniti cene in opise,

kakor tudi ne dodajati novosti. Spletno stran nihče ne vzdržuje, ker se podjetje Codex za tovrstno ponudbo oglaševalne agencije ni odločilo. V nasprotnem primeru bi bilo potrebno dodati (sprogramirati) vmesnik, preko katerega bi podjetje lahko samo dodajalo novosti. Stran je pasivna, na njej se nič ne dogaja.

• Nimajo števca internetne obiskanosti, s pomočjo katerega bi imeli pregled nad obiskanostjo svoje strani.

• Spletna stran ne omogoča aktivno dvosmerno komunikacijo, kajti stran ne ponuja direktnega naročila artiklov. Naročilo oz. povpraševanje je možno samo preko elektonskega naslova.

Analiza je pokazala izboljšave posodobitve spletne strani, kar bo podjetje približalo ciljnemu uporabniku, kljub neizkoriščenosti vseh prednosti, ki jih predstavitev na internetu omogoča.

38

6 SKLEP Internet spreminja vse. Vsi vemo, da elektronsko poslovanje pretvarja geografske meje v nepomembne, poenostavlja in pospešuje komunikacije v realnem času ter ustvarja široko globalno področje upravljanja. Zaradi tehnološke konvergence smo stopili na pot večje človeške svobode, večje ljudske oblasti in širšega mednarodnega sodelovanja. Podjetja se vse bolj zavedajo pomembnosti interneta pri poslovanju. In ker je drugačen od tradicionalnih množičnih medijev ga morajo podjetja izkoristiti preko spletnega oglaševanja. Iskanje strani in podatkov v internetu je včasih lahko prava nočna mora. Zato je za podjetje pomembno, da se v iskalniku prikaže vsaj na prvi strani. Vsak dan se rodi in tudi umre kopica spletnih strani. Prve spletne strani podjetja so bile dokaz, da hodi v korak z novo tehnologijo. Zato je bilo na začetku dovolj, da je podjetje objavilo nekaj osnovnih podatkov, slik in kakšen naslov. Danes pa prihaja novo obdobje spletnih strani. Preseči je potrebno gledanje na spletno stran zgolj skozi vprašanje tehnologije in se mora bistveno več časa posvetiti dobremu načrtovanju, oblikovanju in vsebini spletnih strani podjetja. Da bo spletno mesto osvojilo obiskovalce, je nujno dobro poznavanje poslovnega cilja, tržnega komuniciranja, izkustveno oblikovanje in animiranje ter njihovo učinkovito povezovanje. Potrebno je tudi ustvarjati spletne rešitve, ki niso zgolj uporabne, pač pa težijo k inovaciji, različnosti in uporabniku ugajajo. Razmišljati je treba celostno in ciljno. V glavi moramo imeti svoje (poslovne) cilje, ki pa jih lahko izpolnimo le skozi cilje uporabnikov. Pomembno je, da zaznamo potrebe naših uporabnikov in jim pravo vsebino v pravi obliki dostavimo ravno pravi trenutek. Z gotovostjo lahko trdimo, da morajo spletne strani v podjetju izpolniti zastavljene cilje in upravičiti vložena sredstva. Prednosti spletnih strani za uporabnika so naslednje: lahko nakupujemo iz naslonjača, poslujemo z banko, odpremo e-poštni predal, registriramo domeno ali celo najdemo službo preko interneta. Spletno poslovanje je v velikem razmahu, ki se bo gotovo nadaljevalo tudi v prihodnje.

39

7 POVZETEK Spletna stran na internetu predstavlja pomemben komunikacijski kanal med podjetjem in uporabnikom oziroma potencialnim poslovnim partnerjem. Podjetje mora s svojo spletno stranjo uporabniku vzbuditi zanimanje, ga informirati in mu zagotoviti želene podatke. Podjetje mora celotno spletno stran skrbno načrtovati. Za izdelavo mora uporabiti všečen design, enostavno navigacijo ter marketinško privlačno besedilo. Najšibkejša stran spletnih predstavitev podjetij je uporabnost, ki bi morala biti osrednja točka, okrog katere se gradijo spletne predstavitve. Vizualni izgled in usklajene, ter privlačne barve so zelo pomembne, toda, če portal drugače ni uporaben, je to premalo. Od vsega skupaj je seveda zelo odvisno ali se bo spletni kupec odločil za nakup in se kasneje še večkrat vračal ali pa je to morda njegov prvi in hkrati zadnji obisk. Spletna stran predstavlja lastno promocijo podjetja, ki oglašuje sebe, svoje izdelke in storitve. Podjetje Codex se tega zaveda, čeprav ni izkoristilo vseh možnosti, ki jih nudi spletna stran. Ob analizi posodobitve spletne strani je potrebno izpostaviti, da je načrtovanje in izdelava zahtevnejša in dražja, vendar pa se lahko vložek na podlagi prednosti, ki jih spletna stran nudi, hitreje povrne. Ključne besede: internet, spletna stran, spletni portal, poslovni portal, svetovni splet, hiperaktivni posrednik, predstavitvena stran, oblikovna podoba, navigacija, vsebina, uporabnost, interaktivnost, marketinški vidik, uporabnik, analiza spletnih strani. SUMMARY Web page represents an important communication channel between a company and a user or potential business partner. With its web page, a company has to excite client's interest, inform him and ensure him the information required. Company must carefully plan the entire web page. For setting up a web page, likeable design, simple navigation and marketing attractive text have to be used. The weakest side of companies' web presentations is their functionality, which should be the main point for setting up the web presentations. Visual appearance and harmonised as well as attractive colours are very important, but if the portal is not generally applicable, this is not enough. All these characteristics are also very crucial for a web buyer to decide for the purchase and to return in the future or maybe this was his first and at the same time his last visit. Web page is a self-promotion of the company, which markets itself, its products and services. Codex company is aware of this, although it has not taken advantage of all the opportunities provided by the web page. When analysing the modernisation of a web page, it is important to point out that planning and setting up are more demanding and more expensive, but the input can be repaid faster on the basis of the advantages offered by the web page.

40

Key words: internet, web page, web portal, business portal, world portal, hyperactive mediator, presentation page, formal design, navigation, content, applicability, interactivity, marketing view, user, analysis of web pages.

41

8 SEZNAM LITERATURE 1. Briggs, Asa. Burke, Peter. 2005. Socialna zgodovina medijev. Založba Sophia,

Ljubljana: 303-305, 307. 2. Čufer. Marjan. 2004. Vloga barv pri oblikovanju poslovnih portalov. Zbornik

posvetovanja - Dnevi slovenske informatike 2004. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: 466.

3. Grunwald, Terry. Planning a Web Site: Navigating the Maze of Opportunities. [Online]. Available: http://www.makingthenetwork.org/toolbox/tools/weguide.htm [07.02.2006].

4. Hanke, Johann-Christian. 2001. Spletne strani in HTML. Šempeter pri Gorici: Flamingo Založba d.o.o.: 5,7.

5. Hribar, Peter. 1999. Spoznajmo internet. Šempeter pri Gorici: Flamingo Založba d.o.o.: 9.

6. Kalin, Tomaž. 1998. Internet v Sloveniji. Desk, Ljubljana: 10,12. 7. Kindersley, Dorling. 1997. Internet. Ljubljana: Založba Pasadena: 11, 48. 8. Kingdon, Mark. 2006. Six predictions for '06. ClickZ, [Online]. Available:

http://www.clickz.com/experts/brand/cmo/article.php/3574346 [01.02.2006]. 9. Klepec, Ksenja. 2005. Uporabnost spletne strani. [Online]. Available:

http://www.optimiziraj.si/uporabnost-spletnih-strani.php [22.11.2005]. 10. Kozjek, Marjan. 2000. Oblikovanje spletnih strani. [Online]. Available: http://qube.s-

gess.tb.edus.si/users/mkozjek/spletne/ [22.11.2005]. 11. Krstov, Ljubčo. 2004. Poslovno pravilo, ne tehnologija. Zbornik posvetovanja - Dnevi

slovenske informatike 2004. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana: 45. 12. Lozar, Katja. Vehovar, Vasja. 1998. Internet v Sloveniji. Izola: Desk: 160,167. 13. Mavsar, Mitja. 2004. Učinkovito spletno krmarjenje. Moj Mikro, 10.10.2004: 36. 14. Mavsar, Mitja. 2005a. Razbijte svoje spletno mesto. Moj Mikro, 01.01.2005: 32-33. 15. Mavsar, Mitja. 2005b. Med uporabnostnjo, kreativnostjo in dobro zgodbo. Moj Mikro,

02.02.2005: 38. 16. Mavsar, Mitja. 2005c. Zapeljevanje spletnih obiskovalcev. Moj Mikro, 04.04.2005: 34. 17. Mervar, Duška. Ćosič, Vuk. 2004. Pisanje.com. [Online]. Available:

http://www.ris.org/main/baza/baza.php?bud=1065 [01.02.2006]. 18. Oblak, Tanja. Petrič, Gregor. 2005. Splet kot medij in mediji na spletu. Fakultata za

družbene vede. Ljubljana: 11, 13-14, 53. 19. Skrt, Radoš. 2000. Vpliv interneta na trženjski splet podjetja (2.del: prodajne poti).

Win-ini. [Online]. Available: http://www.nasvet.com/mix-2.del.php [10.04.2006]. 20. Skrt. Radoš. 2002a. Predstavitev podjetja na internetu. Gospodarski vestnik, priloga

I&T. 21. Skrt. Radoš. 2002b. Napake pri izdelavi spletne strani. Moj mikro. [Online].

Available: http://www.nasvet.com/doc/napake-nielsen.php [10.04.2006]. 22. Skrt, Radoš. 2003. Sestavine dobre spletne strani. Ljubljana: Gospodarski vestnik,

priloga I&T. 23. Skrt, Radoš. 2004. Merjenje učinkovitosti spletne strani. Moj mikro. [Online].

Available: http://www.nasvet.com/doc/spletna_metrija.php [10.04.2006]. 24. Štor, Zvone. 2006. »Polinkana« Slovenija. Časopis Večer, 19.01.2006. 25. Štrancar, Matjaž. 2001. Iskanje v internetu. Izola: Desk: 12.

42

26. Vehar, Vasja. Platinšek, Rok. Javoršek, Katja. 2005. Ponudniki dostopa do interneta – podjetja. RIS poročila 2005. [Online]. Available: www.ris.org./index.php?

[30.03.2006]. 9 SEZNAM VIROV 1. Codex d.o.o. 2005a. Koncept spletnih strani www.codex.si 2. Codex d.o.o. 2005b. Koncept spletne strani z vsebino www.codex.si. 3. Načrtovanje spletne prisotnosti. [Online]. Available: http://www.kivi-com.si/ [22.11.2005]. 4. Spletna predstavitev [Online]. Available: http://www.inetia.com/izdelava_spletnih_strani.php[22.11.2005]. 5. Planning the web site. 2005. [Online]. Available: http://www. audiencedialogue.org/website1.html. [07.02.2006]. 6. Website planning Worksheet. 1999. [Online]. Available: http://www.wilsonweb.com/woksheet/pageplan.htm [07.02.2006].

SEZNAM SLIK stran SLIKA 1: KONVERGENCA INTERNETA IN SPLETA 10 SLIKA 2: DISTRIBUCIJSKA VERIGA 12 SLIKA 3: ORGANIZIRANJE STRANI 22 SLIKA 4: SPLETNA STRAN PRED PRENOVO 27 SLIKA 5: DIAGRAM NAVIGACIJE 29 SLIKA 6: VSTOPNA STRAN 30 SLIKA 7: PREDSTAVITEV PODJETJA 31 SLIKA 8: PRODAJNI PROGRAM 32 SLIKA 9: PRIKAZ ARTIKLA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA 33 SLIKA 10: PAMETNO SKLADIŠČE 34 SLIKA 11: KONTAKT 35 SLIKA 12: TISKOVNO SREDIŠČE 36