UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Marija Klobasa

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

PRIMERJAVA RAZLIČNIH VZGOJNIH KONCEPTOV ZA

PODROČJE PREDŠOLSKE VZGOJE

Mentorica: Kandidatka: doc. dr. Maja Hmelak Marija Klobasa

Maribor, 2017

Lektorica: Mateja Vdovič, prof. slovenščine Prevajalec: Nataša Podgoršek, prof. TJA

ZAHVALA

Zahvaljujem se vsem, ki so mi pomagali pri študiju in me spodbujali pri

pisanju diplomske naloge.

Posebno zahvalo bi namenila najprej svoji mentorici, profesorici doc. dr.

Maji Hmelak, ki mi je svetovala in dajala napotke, ki so me pripeljali do

cilja.

Zahvalo bi namenila tudi vrtcu Zg. Kungota, ki mi je omogočil, da sem

izvedla vse študijske obveznosti. Za prijetno in dobro sodelovanje bi se

želela zahvaliti tudi vzgojiteljicama Barbari Marhold in Vidi Grušovnik ter

tudi otrokom, brez katerih ne bi mogla izvesti nastopov.

Zahvaljujem pa se tudi svoji družini in družini mojega fanta, ki sta me pri

študiju spodbujali in tudi razumeli. Za spodbudne besede in razumevanje

se zahvaljujem tudi fantu, prijateljem in sošolkam.

Hvala.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Marija Klobasa, roj. 2. 2. 1985 v Mariboru, študentka

Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer predšolska vzgoja,

izjavljam, da je zaključno delo z naslovom Primerjava različnih vzgojnih

konceptov za področje predšolske vzgoje pri mentorici doc. dr. Maji

Hmelak avtorsko delo.

V zaključnem delu so korektno uporabljeni viri in literatura; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, ______

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Primerjava različnih vzgojnih konceptov za

področje predšolske vzgoje je teoretično diplomsko delo, kjer so v

ospredju primerjave med različnimi vzgojnimi koncepti, kot so vzgojni

koncepti v javnih vrtcih, Waldorfskem vrtcu, v vrtcu Marie Montessori in

vzgojni koncept Reggio Emilia. V nalogi so na kratko zapisani zgodovina

in začetki posameznega koncepta. Maria Montessori je bila pobudnica

Montessori pedagogike in je bila ustanoviteljica vrtca Montessori.

Friederich Fröbel je bil ustanovitelj predšolskih ustanov, kot jih poznamo

danes, in sicer v Sloveniji poznanih kot javni vrtec. Vzgojni koncept Reggio

Emilia izvira iz Italije, njegov ustanovitelj je bil Loris Malaguzzi in je

najmlajši koncept iz področja predšolske vzgoje, temelji pa na projektnem

delu otrok. Waldorfski vrtec je ustanovil Rudolf Steiner, posebnost tega

koncepta je, da izvira iz notranjosti človeka, natančneje je njegovo vodilo

antropozofija. V Montessori vrtcu temelji vzgojni koncept na mišljenju in

individualnosti vsakega posameznika. V javnem vrtcu se ravnajo po

Kurikulu, ki je izšel leta 1999. Nacionalni kurikularni svet za Vrtce je

nacionalni dokument, namenjen strokovnim delavcem vrtca. Struktura

prostorov je načeloma v vseh vrtcih enaka, razlikujejo pa se po

posebnostih, ki veljajo za posamezni koncept, na primer po barvi

prostorov, po obliki pohištva, po svetlobi v prostoru in podobno. Vsi

koncepti dajejo velik poudarek na sodelovanju s starši, razlikujejo pa se po

načinu uporabe igrač in drugih materialov, ki se nahajajo v igralnici. Vse te

oblike alternativnih vzgojnih konceptov so imele skupno izhodišče, vsi so

si želeli delati v dobro otrok, razlikovali pa so se po načinu dela, ki je

odvisno od koncepta, po katerem posamezni vrtec deluje.

Ključne besede: predšolska vzgoja, Waldorfska pedagogika, pedagogika

Marie Montessori, javni vrtci, Reggio Emilia pristop, Waldorfski vrtci in

Montessori vrtci.

SUMMARY

The work entitled Comparison of different educational concepts for the

filed of early childhood is a theoretical work comparing different

educational concepts in public kindergardens, Waldorf kindergardens,

Maria Montessori kindergardens and the educational concept of Reggio

Emilia. The work contains a short history and the beginnings of each

concept. Maria Montessori was the initiator of Montessori pedagogy and

the founder of Montessori kindergardens. Friederich Fröbel was the

founder of kindergardens as we know them today under the name public

kindergarden. Reggio Emilia concept comes from Italy; its founder was

Loris Malaguzzi. His concept is based on children's project work. The

Waldorf kindergarden was founded by Rudolf Steiner. His concept is

based on the human soul, more exactly, on antropozophy. The Montessori

kindergardens are based on individuality of each person. Public

kindergardens are organized according to the Curriculum from 1999. The

National Curriculum for Kindergardens is an national document for

kindergarden educational staff. The rooms in kindergardens are similarly

organized in all kindergardens; they differ only by the colours, the shape of

the furniture, the natural light and so on. All concepts give a lot of

emphasis to cooperation with parents, but they use different toys and

different materials. All alternative educational concepts started from the

same starting point: to work for the child's benefit, but they differ on the

way of their work, which is related to the concept of the kindergarden.

Key words: early childhood, Waldorf pedagogy, Maria Montessori, public

kindergardens, Wladorf kindergardens, Montessori kindergardens

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................. 1

2 NAMEN ............................................................................................... 3

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .............................................................. 3

4 METODOLOGIJA ................................................................................ 3

4.1 Raziskovalne metode.................................................................... 3

4.2 Uporabljeni viri .............................................................................. 3

5 OBRAVNAVA TEME ........................................................................... 3

5.1 Začetki predšolskih ustanov .......................................................... 3

5.1.1 Prve predšolske ustanove ...................................................... 4

5.1.2 Ideja in nastanek Montessori ustanove .................................. 5

5.1.3 Ustanovitev Waldorfskih ustanov ........................................... 6

5.1.4 Reggio Emilia ustanove .......................................................... 6

5.1.5 Primerjave in skupne značilnosti predšolskih ustanov ............ 7

5.2 Ideja in nastanek različnih vzgojnih ustanov na Slovenskem ........ 7

5.2.1 Ideja nastanka javnega vrtca .................................................. 8

5.2.2 Ideja nastanka vrtca Montessori ............................................. 8

5.2.3 Ideja nastanka Waldorfskega vrtca ........................................ 9

5.2.4 Ideja nastanka vključevanja elementov Reggio Emilia ......... 10

5.2.5 Primerjanje idej nastanka vzgojnih ustanov na Slovenskem 11

5.3 Struktura vrtcev ........................................................................... 13

5.3.1 Struktura javnega vrtca ........................................................ 13

5.3.2 Struktura vrtca Montessori ................................................... 14

5.3.3 Struktura Waldorfskega vrtca ............................................... 15

5.3.4 Struktura vrtca Reggio Emilia ............................................... 16

5.3.5 Primerjanje različnih struktur med posameznimi vrtci ........... 16

5.4 Struktura prostora v posameznem vrtcu ..................................... 17

5.4.1 Struktura prostora v javnem vrtcu......................................... 17

5.4.2 Struktura prostora vrtca Montessori ..................................... 22

5.4.3 Struktura prostora Waldorfskega vrtca ................................. 25

5.4.4 Struktura prostora Reggio Emilia vrtca ................................. 27

5.4.5 Primerjanje različnih struktur prostora v posameznem vrtcu 27

5.5 Struktura zunanjih vrtčevskih igrišč v posameznem vrtcu ........... 29

5.5.1 Struktura igrišča v javnem vrtcu ........................................... 29

5.5.2 Struktura igrišča Montessori vrtca ........................................ 30

5.5.3 Struktura igrišča Waldorfskega vrtca .................................... 31

5.5.4 Sruktura igrišča Reggio Emilia vrtca ..................................... 31

5.5.5 Primerjanje struktur zunanjih igrišč ....................................... 32

5.6 Načini vzgojno-izobraževalnega dela v posameznem vrtcu ........ 33

5.6.1 Metode dela v javnem vrtcu ................................................. 34

5.6.2 Značilnosti okolja Montessori ............................................... 35

5.6.3 Način dela v Waldorfskem vrtcu ........................................... 36

5.6.4 Temeljni koncepti Reggio Emilia .......................................... 38

5.7 Progam v posameznem vrtcu ..................................................... 39

5.7.1 Javni vrtec ............................................................................ 40

5.7.2 Montessori vrtec ................................................................... 41

5.7.3 Waldorfski vrtec .................................................................... 42

5.7.4 Reggio Emilia ....................................................................... 44

5.8 Igra in igrače v posameznem vrtcu ............................................. 44

5.9 Rutinske dejavnosti v posameznem vrtcu ................................... 46

5.10 Vloga in naloga vzgojiteljev ..................................................... 49

5.11 Sodelovanje s starši ................................................................ 50

5.12 Posebnosti pri posameznem vzgojnem konceptu .................... 53

SKLEP ..................................................................................................... 55

LITERATURA ........................................................................................... 57

KAZALO SLIK

Slika 1: Igralnica v 1. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota .................... 18

Slika 2: Igralnica v 2. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota .................... 19

Slika 3: Igralnica Montessori, 1. star. obdobje ......................................... 23

Slika 4: Igralnica Montessori, 2. star. obdobje(Prav tam). ....................... 24

Slika 5: Igralnica Waldorfski vrtec ........................................................... 26

KAZALO TABEL

Tabela 1: Prostorski program za vrtce ..................................................... 22

1

1 UVOD

Študij na pedagoški fakulteti ponuja znanje o predšolski vzgoji in vzgoji

otrok. Študij seznanja s spoznavanji različnih vzgojnih konceptov, ki bodo

v nalogi še podrobneje spoznani in opisani ter primerjani med seboj .

Predstavljeni in podrobneje raziskani bodo vzgojni koncepti v javnih vrtcih,

ki so najbolj poznani, prav tako bodo raziskani in opisani vzgojni koncepti

po Waldorfski in Montessori pedagogiki ter vzgojni koncept Regio Emilia.

V javnih vrtcih je cilj zagotoviti kvaliteto, ki je dostopna vsem otrokom vseh

družbenih slojev, ustvariti želijo dobro okolje za varno, zdravo bivanje

otrok. Zagotoviti želijo tudi zdrav razvoj telesnih in duševnih sposobnosti,

hkrati pa je njihov cilj izboljšanje življenja družin slovenskih otrok.

Slovenija z razvojem vrtcev izhaja iz evropskih priporočil in mednarodnih

organizacij, kurikulov, družboslovnih in humanističnih ved, ki imajo vpliv na

pojem otroštva in hkrati s tem vpliv na predšolsko vzgojo (Bela Knjiga,

2011).

Waldorfska pedagogika je zasnovana tako, da izvira iz srca in sega do

otrok. Vse dejavnosti na vseh področjih potekajo spontano brez kakršnega

koli vsiljevanja in zgodnjega poučevanja, določen imajo poseben način,

kako otroka vpeljati in usmeriti v dejavnost. Vzgojitelji morajo poznati

otroka in pa tudi njegovo družino, ki jo obiskujejo na domu, kar pomeni, da

vzgojitelj živi z otrokom in njegovo družino z dušo in telesom. Tako kot

javni vrtci so tudi Waldorfski vrtci razdeljeni na starostna obdobja, vendar

za razliko od javnih vrtcev, začnejo otroka spreminjati in usmerjati okrog

četrtega leta in vse do vstopa v šolo. V obeh obdobjih pa dajo velik

poudarek posnemanju vzgojitelja, zato je delo vzgojitelja in njegova

osebnost izrednega pomena za otroka (Devjak idr., 2008).

2

V javnih, Waldorfskih in prav tako v vrtcih Marie Montessori je predšolsko

obdobje razdeljeno na dve fazi, prva faza je od 1 do 3 let in druga faza je

od 3 do 6 let. Na razvoj otroka vpliva podzavestno vsrkavanje vtisov iz

okolja, v katerem otrok odrašča. Otrok prevzema stvari iz okolja preko

zaznavanja. Maria Montessori je dajala velik pomen otrokovem razvoju do

šestega leta starosti, ker se v prvih šestih letih izoblikuje otrokova

osebnost, ki ga bo spremlja celo življenje. Medtem ko odrašča v odraslo

osebo, si svojo osebnost le še izoblikuje, dopolnjuje in nadgrajuje na

različnih področjih. Delo otroka naj bi potekalo v tišini, ker otroci ljubijo

tišino, čeprav se nam ne zdi tako, ko gremo mimo otroškega igrišča,

vendar le v tišini bo otrokov um zares vsrkajoč duh, ki je potreben za

otrokov samorazvoj (Devjak idr., 2008).

Regigo Emilia je sodoben koncept, ki izhaja iz Italije, in se je začel

uveljavljati v 20. stoletju. Pri nas vrtca s tem vzgojnim konceptom še ni,

vendar se v nekaterih vrtcih po Sloveniji že uveljavljajo njegovi elementi.

Osnovno izhodišče tega vzgojnega koncepta je izhajanje iz otroka, vendar

imata vzgojitelj in starš prav tako pomembno vlogo in nista manj vredna.

Med seboj imajo odprto demokratično komunikacijo. Velika pozornost je

namenjena čutilom, ki so običajno zapostavljena, vendar imajo velik

pomen (Devjak idr., 2008).

3

2 NAMEN

Namen diplomske naloge je predstaviti različne vzgojne koncepte za

področje predšolske vzgoje in primerjati njihove podobnosti ter razlike.

3 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

H1: Otroci v Montessori in v Waldorfskem vrtcu uporabljajo drugačne

igrače kot otroci v javnem vrtcu.

H2: Vloga vzgojitelja v Waldorfskem vrtcu ima drug pomen kot vloga

vzgojitelja v Montessori vrtcu.

H3: V zasebnih vrtcih je sodelovanje vzgojitelja s starši pogostejše kot v

javnem vrtcu.

4 METODOLOGIJA

4.1 Raziskovalne metode

V diplomski nalogi bomo uporabili deskriptivno metodo proučevanja in

zbiranja dejstev, komparativno metodo primerjanja dejstev in klasifikacijo

proučevanja pojmov.

4.2 Uporabljeni viri

Uporabili bomo primarne in sekundarne vire.

5 OBRAVNAVA TEME

5.1 Začetki predšolskih ustanov

V nalogi bomo opisovali različne vzgojne koncepte in njihove pristope,

zato je prav, da na kratko opišemo zgodovino pobudnikov za njihove

začetke.

Iz zgodovine vemo, da so predšolske ustanove dokaj mlade in da so

nastajale ponekod v nekaterih državah zgolj iz potrebe po tem, da se

4

otroci brez doma umaknejo iz ulice, vendar kasneje so z razvojem nastale

to vzgojno-izobraževalne ustanove.

5.1.1 Prve predšolske ustanove

Ustanovitelj otroškega vrtca je bil Friederich Fröbel, ta vrtec je bil

namenjen predvsem otrokom pred vstopom v šolo. Prvi otroški vrtec je bil

ustanovljen v Blankenburgu na Turniškem v Nemčiji, kasneje so se

ustanovili tudi v večini drugih držav po svetu. Kot že zapisano so šolske

ustanove mlade, iz potrebe po skrbi, ki je bila bolj socialnega kot

vzgojnega pomena, so po svetu začele nastajati v drugi polovici 17.

stoletja. Med prvimi, ki je poudarjal, kako pomembna je predšolska vzgoja

in je tudi razčlenil njeno vsebino, je bil Jan Amos Komensky. Komensky je

razdelil vsako obdobje na šest delov, torej v šestletnem obdobju od rojstva

se je otrok moral naučiti, kaj so to čutila, govor, nekaj ročnih spretnosti ter

raznih predstav o svetu (Pavlič, 1991).

Kot že omenjeno je bil ustanovitelj prvega vrtca Fröbel, in sicer v Nemčiji v

drugi polovici 17. stoletja. Sledil mu je J. A.Komensky , ki je razčlenil

vsebino predšolske vzgoje in jo razdelil na obdobja oziroma na šest delov.

Od otrok je želel, da se naučijo, kaj so to čutila, govor, razne ročne

spretnosti in predstave o svetu (Pavlič, 1991).

V javnem vrtcu v Sloveniji se uporablja »Kurikulum za vrtce, to je

nacionalni dokument, ki je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja,

ravnateljem, svetovalnim delavcem; je dokument, ki ob rabi strokovne

literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča strokovno načrtovanje in

kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega kurikula

razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v

oddelku, organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje«

(Kurikulum za vrtce, 1999).

5

5.1.2 Ideja in nastanek Montessori ustanove

Utemeljiteljica vrtca Montessori je bila Maria Montessori, ki je bila izjemna

zdravnica, znanstvenica, filozofinja, humanistka in navsezadnje dobra

pedagoginja. Delala je na različnih področjih, za katere se je izobraževala,

njena želja po pedagogiki se je porodila, ko se je zaradi raziskav, ki jih je

uporabila v diplomski nalogi, pogosto srečevala s pacienti na psihiatrični

kliniki, tam je prišla do prepričanja, da je problem duševne zaostalosti

pedagoškega izvora in ne psihičnega. Zaradi svojih domnev se je pričela

srečevati in delati z nekaterimi otroki in prišla do ugotovitve, da ti otroci

zelo hitro napredujejo pri učenju in razvoju. Tako je leta 1907 v San

Lorenzu pričela delati kot ravnateljica na enem vrtcu v revni četrti. Pri

svojem delu je uporabljala različne materiale, pri katerih je otroke

opazovala. Če je otroke material zanimal, jim ga je ponudila večkrat, če pa

so material zavračali in po njem niso preveč spraševali, je material

umaknila. Tako je nastala ideja, ki je značilna za naš Montessori vrtec in

se uporablja v vseh Montessori vrtcih po svetu (Devjak idr., 2008).

Maria Montessori ni imela namena ustvarjati pedagogike niti katere druge

metode, ampak je preprosto želela razumeti otroka, zato je z opazovanjem

prišla spoznanja, ki ji je spremenil pogled na svet (Montessori,

2011).Maria Montessori je pogosto opisana kot filozofinja, ki je postavila

otroka in njegovo individualnost v center. Maria Montessori je verjela v

notranje vrednote otroka. Zavzemala se je za svobodno učenje brez prisile

in kritiziranja. Verjela je da so nagrade in kazni škodljive za medsebojne

odnose ljudi, kajti otrok se mora učiti iz lastne motivacije in lastnega

zanimanja, ker to je v njihovi naravi in ne to, kar želimo odrasli

(Montessori, 1994).

Prvi vrtec po metodi Marie Montessori je nastal v Italiji in se je imenoval

hiša otrok oziroma Casa dei Bambini. Maria Montessori je v ta vrtec

prinesla razumevanje, prijaznost in skrb za otroke in njihovo prihodnost

(Pollard, 1991).

6

Prvi Montessori vrtec je pri nas, v Sloveniji začel delovati v Ljubljani leta

2002 v okviru Uršulinskega zavoda Ljubljana.

5.1.3 Ustanovitev Waldorfskih ustanov

Prva Waldorfska šola je nastala leta 1919 v Stuttgartu. Ustanovitelj je bil

Rudolf Steiner, ki jo je poimenoval po znamki cigaret, ki se je izdelovala v

tedanji tovarni, kajti prva šola je bila namenjena delavcem tovarne.

Utemeljitelj Waldorfske pedagogike je bil avstrijski filozof in antropozof dr.

Rudolf Steiner. Bistvo te pedagogike je navezanost vzgojitelja skozi

notranjost na otroka in enako otroka na vzgojitelja; skupaj iščeta stik drug

z drugim ter njegovo drugačnostjo, da bi skupaj našla tisti naj globlji

resničen notranji odmev, ki je drugačen od resničnostnega sveta (Pavlič,

1991).

Začetek prvega Waldorfskega vrtca v Sloveniji je bil leta 1990 v Ljubljani

(Polak Fištravec, 1999). »Leta 1993 v okviru Vzgojno varstvene

organizacije Oton Župančič, enota Kopitljaček, so začeli z delom prve

waldorfske vrtčevske skupine v Mariboru (prav tam, str. 11).«.

5.1.4 Reggio Emilia ustanove

Reggio Emilia pristop prav tako kot pedagogika Marie Montessori izvira iz

Italije. Ustanovitelj koncepta je bil Loris Malaguzzi v letu 1963. Pri nas

vrtca ni, se pa v nekaterih javnih vrtcih uvajajo koncepti Reggia Emilie.

Začetek tega koncepta je nastal tako, da so v italjanski vasici Villa Cella s

prodajo tanka, tovornjakov in konj, ki so jih zapustili Nemci, ter z

materialom od porušenih hiš zgradili vrtec. V tem vrtcu se je izvajala

vzgoja in varovanje, po kvaliteti naj bi bil med boljšimi. Pri uporabi tega

vzgojnega koncepta se ne uporablja nobena določena teorija (Devjak idr.,

2008).

7

Koncept Reggio Emilia je najsodobnejši koncept med vsemi, ki so opisani,

in prizadeval si je prevzgojiti otroke v kritične mislece. Ta koncept je

prepoznaven po vsej Evropi, bistvo tega koncepta je, da deluje povsem na

drugačen način od ostalih, razlika je v razumevanju otroka, vzgoji in

poučevanju (Devajk, in Batistič Zorec, 2011).

Velik poudarek dajejo na likovnem ustvarjanju in predvsem na

ustvarjalnosti otrok. Pomembna jim je tudi notranjost vrtca, ki naj bi bila

podobna čim bolj naravnemu okolju in domu, zato je v igralnicah teh vrtcev

veliko rastlin, svetlobe in ogledal.

5.1.5 Primerjave in skupne značilnosti predšolskih ustanov

Začetki predšolskih ustanov segajo v 17. stoletje natančneje v Nemčijo.

Skupno vsem je bilo varovanje otrok. Začetki predšolske vzgoje, kot jo

poznamo iz današnjih časov, in vseh štirih konceptov, ki jih opisujemo v

nalogi, segajo v 20. stoletje. Zanimivo je, da koncepta javnega vrtca in

Waldorfskega vrtca izvirata iz Nemčije, koncepta Marie Montessori in

Reggio Emilie pa iz Italije.

Vsem štirim vzgojnim ustanovam je skupno delo v dobro otrok; pri tem pa

so izbrali vsak svoj koncept, s katerim otrokom podajajo znanje in jim

omogočajo nadaljnji razvoj.

5.2 Ideja in nastanek različnih vzgojnih ustanov na Slovenskem

Kot že omenjeno je bila sprva ideja vseh vzgojnih ustanov na Slovenskem

in po svetu varovanje otrok, kasneje se je ta ideja nadgradila v kakovost

učenja, poučevanja in aktivnega preživljanja časa v predšolski ustanovi. Z

industrijsko revolucijo je pričelo naraščati tudi meščansko prebivalstvo, ki

je pomembno vplivalo na področje vzgoje in izobraževanja. Meščanstvo je

zahtevalo svobodno in humano vzgojo, upoštevanje individualnosti

posameznika, osnovno izobraževanje in predvsem uporabnost izobrazbe

(Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

8

5.2.1 Ideja nastanka javnega vrtca

V času Marije Terezije se je tako kot drugod po svetu tudi v Sloveniji

razvijala vzgoja in izobraževanje. V 18.stoletju je Marija Terezija zahtevala

obnovitev sirotišnic in v tem času je bilo v Ljubljani veliko otrok brez

staršev in posledično brez vzgoje in varstva. Prav tako se je v tem času

omenjal vrtec v Mariboru, kjer se je otroke naučilo črk, molitev in mirnega

obnašanja (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Iz zgodovine lahko razberemo, da so bila v 18. stoletju odprta zavetišča in

sirotišnice, vrtci kot predšolske ustanove pa so se začele ustanavljati v 19.

stoletju na zasnovi Friderich Fröbla iz Nemčije. Pri nas, v Sloveniji so se

vrtci pričeli ustanavljati v drugi polovici 19. stoletja po vzgledu nemških

vrtcev, ki jih je zasnoval Friderich Fröbel. Prav tako so se začeli uveljavljati

privatni vrtci, ki so služili za potrebe premožnejših. Po drugi svetovni vojni

se je razvoj vrtcev stopnjeval in nadgrajeval v skladu razvijanja stroke iz

področja vzgoje in izobraževanja (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Ideja za nastanek programa javnega vrtca izvira iz Kurikuluma za vrtce, ki

je nastal leta 1999 in je uradni nacionalni dokument za področje

predšolske vzgoje. Osnova Kurikula je v analizah, predlogih in rešitvah, te

so podane skozi celotni Kurikulum v obliki načel in ciljev, ki jih posamezni

vzgojitelj uporablja pri svojem delu. Namenjen je razumevanju in

doživljanju sveta celostno, zato se uporablja pojem Kurikulum in ne

program, ker je širši in celovitejši ter omogoča otrokom več možnosti za

doživljanje in sprejemanje sveta okrog sebe (Kurikulum za vrtce, 1999).

5.2.2 Ideja nastanka vrtca Montessori

Maria Montessori, idejna ustanoviteljice tovrstne pedagogike, je bila rojena

leta 1870 v mestu Chiarvalle v Italiji. Bila je hči očeta, ki je deloval v javni

službi, in matere, ki je bila dobro izobražena in usmerjena v prihodnost

(Lawrence, 1998).

9

Kot mlada in ambiciozna študentka je študirala na različnih fakultetah,

vendar so njeno pozornost pritegnili otroci, ki so bili razvojno moteni. V

dveh letih jih je s svojimi metodami pripravila tako daleč, da so lahko

vstopili v šolo kot vsi ostali otroci (Devjak idr., 2008).

V Montessori vrtcu temelji vzgojni koncept na mišljenju in individualnosti

vsakega posameznika. Svoje delo in ideje je nadaljevala v revni rimski

četrti, kjer je otrokom ponujala različne materiale za delo, ki so jih otroci

vedno znova in znova radi uporabljali in reševali tovrstne naloge, nekaterih

pripravljenih materialov pa se sploh niso dotaknili in teh ni nikoli več dala v

nadaljnjo uporabo (Devjak idr., 2008).

Marija Montessori je dobila idejo med opazovanjem otrok ob njihovem

delu. Otroci so ob delu uživali in želeli delati samostojno, brez vsakršne

pomoči. Medtem ko jih je opazovala je dobivala vedno nove ideje za

materiale, ki jih je dodajala. Vendar vseh novosti otroci niso sprejeli, zato

jih je umaknila in nikoli več ponudila. Otroci so pri nalogah imeli višjo

koncentracijo in večji notranji mir, zato niso iskali želje po zunanji avtoriteti.

Tovrstno delo z različnimi materiali je v otrocih vzbujalo notranji mir in

umiritev pri samem delu (prav tam).

5.2.3 Ideja nastanka Waldorfskega vrtca

Ustanovitelj Waldorfske pedagogike je Rudolf Steiner. Svojo idejo za

nastanek je razvijal iz »tridelnosti družbenega reda«. Odraslim bi dejal, da

naj se spoznajo v telesu, duši in duhu, če to razčlenimo, bi pomenilo, da

naj se vsak človek spozna v skladnosti trojne človeške narave, kaj

mislimo, kaj si želimo in kaj je naša volja (Edmunds, 1991).

Waldorfska vzgoja je nastala leta 1919 v Stuttgartu. Pri , v Sloveniji je

začetek segal v Ljubljano, prvi tovrstni vrtec je bil ustanovljen leta 1990.

10

V Waldorfskem vrtcu je osnova antropozofija. Antropozofija je

duhovnoslovna znanost in modrost, ki človeka pojmuje kot celovito

kozmično bitje, za katerega pomeni, da bistvo izhaja iz duhovnih, duševnih

in fizičnih sil (Edmunds, 1991). Duhovna znanost marsikje naleti na

nasprotja, kajti izhajanje samo iz duhovne znanosti bi lahko izkoristili

skrajneži in konservativci kot slabost tega človeka. Vendar vzgajanje skozi

duhovno znanost pomeni, da si bo nekdo poiskal naloge, ki so temu

primerne in si ne bo zastavljal nekih višjih nedosegljivih ciljev. V tem je

bistvo duhovne znanosti (Steiner, 1994).

Ideja te priljubljene vzgoje je drugačnost, ki si je ljudje v hitrem tempu in

slogu življenja želimo. Ta drugačnost naj bi naše otroke pomirjala in jim

omogočala normalno družinsko življenje brez razpadanja doma in njene

družine. Vsak otrok naj bi imel otroštvo, ki si ga zasluži, brez zgodnjega

poučevanja in siljenja intelektualnosti. Zato ima waldorfska vzgoja razlike

med zgodnjim otroštvom in poznim otroštvom in prav tako se potem po

posameznih obdobjih razvoj otrok razčlenjuje v šolskem obdobju

(Edmunds, 1991).

Za vsakega predšolskega otroka je pomembno, da je njegov razvoj v

skladu z njegovo zrelostjo in intelektualnostjo. Otrok se k ničemer ne sili in

ne pričakuje od njih, da bodo znali čim prej pisati in brati, ampak se jim

pusti čas, da otrok to sam izrazi, ko je njegov um dovolj zrel.

5.2.4 Ideja nastanka vključevanja elementov Reggio Emilia

Ustanovitelj koncepta Reggio Emilia je Loris Malaguzzi. Vendar sam

začetek tega koncepta sega v leto 1945, Loris Malaguzzi, kateremu

dandanes prepisujemo ta koncept, je dobil idejo po letu 1983 na otroški

razstavi v Stockholmu, kjer so otroci razstavljali risbe, slike, fotografije,

kipce, makete in podobno. Razstava je požela velik uspeh po svetu in

prinesla svež veter na področje vzgoje (Devjak idr., 2008).

11

V vrtcu Reggio Emilia temelji vzgojni koncept na raznih projektih, kjer

sledijo otrokom in ne programom (Devjak idr., 2010).

Pri nas v Sloveniji še ni vrtca, ki bi deloval po tem vzgojnem konceptu, je

pa vrtec v Dolenjskih Toplicah, kjer uvajajo v svoje delo elemente Reggia

Emilie.

Vrtec Reggio Emilia je vpet v kulturo okolja. To pomeni da ideja vrtca

ustvarja in izraža kulturo. Vrtec ustvarjajo otroci, vzgojitelji in starši. V njem

se srečujejo starši z otroki, kjer skupaj soustvarjajo delijo in izmenjujejo

svoje znanje ter ideje. Vrtec je prostor, ki je namenjen vsestranski uporabi

v dobro otrok in njihovih družin. Vrtec ni samo prostor, je okolje, v katerem

poteka večsmerna komunikacija med ljudmi, ki jih druži njihovo največje

bogastvo – otroci (Devjak idr., 2008).

5.2.5 Primerjanje idej nastanka vzgojnih ustanov na Slovenskem

Vsem vzgojnim ustanovam po svetu in v Sloveniji je skupno to, da si

prizadevajo najboljše za dobrobit vseh otrok. Skupno jim je tudi, da so

nastale zgolj iz potrebe po varovanju otrok, kasneje pa se je iz varovanja

na posameznem konceptu razvilo nekaj več, po čem se tudi razlikujejo

posamezni koncepti in idejne zasnove teh vrtcev in vzgojnih konceptov, o

katerih govorimo v nalogi.

Javni vrtec zajema iz vsake posamezne ideje le najboljše, kajti Kurikulum

za vrtce je napisan tako odprto, da vzgojiteljem dovoljuje široki spekter

dela na najrazličnejše načine, vendar veliko je odvisno od posameznih

vzgojiteljev, koliko so seznanjeni s posameznim konceptom in koliko so

pripravljeni vložiti v neko delo, ki je lahko drugačno ali podano na

drugačen način in tako za posamezne otroke lažje razumljivo.

12

Glavna ideja Kurikuluma za vrtce je, da otrok svet doživlja celostno, da gre

od abstraktnega h konkretnemu in da se pri tem upoštevajo vse razvojne

značilnosti in individualnost posameznega otroka.

Ideja dela po metodi Marie Montessori je delo z materiali. Materiali se

imenujejo vsi pripomočki, s katerimi se otrokom ponuja nova znanja. V

javnem vrtcu se njenim materialom reče didaktične igrače. Posebnost

njenih materialov je, da pri otrocih vzbujajo mir in s tem se zmanjša želja

po zunanji avtoriteti, ki v otroku vzbuja dražljaje. Pri svoji ideji je

upoštevala tudi to, da so materiali otrokom ves čas na voljo in lahko po

njih posežejo kadar koli začutijo potrebo po takšnem ali drugačnem delu.

Njena ideja je dobra tudi z vidika, da se otrok v nič ne sili, ampak jih delo

samo po sebi pritegne.

Waldorfski vrtec ima sam po sebi že poseben specifičen način dela, ki se

razlikuje od ostalih. Njegova ideja je prav tako posebna kot v ostalih

primerih. Waldorfski vrtec želi, da ima otrok drugačnost, drugačnost v tem

pomenu, da ima vsak otrok družinsko življenje, ki je v današnjem hitrem

času vedno bolj oddaljeno od nas. V Waldorfskem vrtcu se otroka v nič ne

sili, počaka se na njegovo zrelost, pripravljenost na določeno nalogo, ni

jim pomembno, kdaj otrok začne pisati in brati, pomembno je, da je otrok

dovolj zrel in v skladu s svojim telesom, duhom pripravljen za učenje.

Pri konceptu Reggia Emilia pa je ideja že v osnovi drugačna od ostalih. Pri

njih gre za idejo druženja in skupnega soustvarjanja družine, vzgojiteljev in

otrok ter vpetost v družbeno okolje.Ideja tega koncepta je projektno delo,

ki si ga izmislijo otroci in starši, vzgojitelji pa so tisti, ki jim pomagajo do

skupnega soustvarjanja in uresničitev teh idej. Vrtec jim služi kot prostor,

kjer svoje ideje uresničijo in jih tudi razstavijo.

13

5.3 Struktura vrtcev

Struktura vrtcev in struktura za prostorov v vrtcih mora izpolnjevati pogoje

za prostor, ki je določen v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in

izobraževanja. Tako morajo imeti vsi vrtci za opravljanje vzgoje in

izobraževanja zagotovljene strokovne delavce s predpisano izobrazbo ter

prostor in opremo, ki jih določi minister in zakon.

Predpisane pogoje morajo izpolnjevati tudi zasebni vrtci, ki izvajajo

programe po posebnih pedagoških načelih (Zakon o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012).

5.3.1 Struktura javnega vrtca

Javni vrtec je ustanovljen kot javni vzgojno-izobraževalni zavod ali kot

organizacijska enota javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (Zakon o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).

Izvajalci predšolske vzgoje v javnem vrtcu so vrtci in zasebniki, ki lahko z

določenim zakonom predšolsko vzgojo opravljajo tudi na domu (Zakon o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 6. člen).

Na področju vzgoje in izobraževanja se organizira javna mreža, ki je

sestavljena iz javnih vrtcev, javnih šol, zasebnih vrtcev in zasebnih šol, ki

imajo pridobljeno koncesijo za opravljanje dejavnosti. Javna mreža

pomeni za starše in otroke, da je dostopna vsem in omogoča izbiro

programa za predšolske otroke. Otrokom s posebnimi potrebami mora

javna mreža prav tako zagotoviti vzgojo, varstvo in izobraževanje. Merila

za javno mrežo določi Vlada Republike Slovenije, pri čemer upošteva

število in starost otrok, poselitev in razvojne posebnosti posameznega

območja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,

2012, 11. člen).

14

Programi, ki jih opravljajo, so javno veljavni programi, in sicer program za

predšolske otroke in prilagojeni programi za predšolske otroke s

posebnimi potrebami. Vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi

potrebami se lahko izvaja po javno veljavnih programih, ki jih določa

Zakon o vzgoji in izobraževanju (Zakon o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja, 2012, 9. člen).

Vsi javni vrtci morajo imeti izpolnjene pogoje, ki jih predpisuje zakon.

Izpolnjene morajo imeti tri pogoje, da imajo zagotovljene strokovne

delavce, ki imajo ustrezno izobrazbo, prostor in opremo. Vse te tri stvari

določi minister za šolstvo v skladu z zakonom pooblaščene zbornice

(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 23.

člen).

5.3.2 Struktura vrtca Montessori

Vrtec se lahko ustanovi kot vzgojno izobraževalni zavod ali kot

organizacijska enota zavoda, če z zakonom ni drugače določeno (Zakon o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).

Zasebni vrtci, ki izvajajo programe za predšolske otroke, morajo

izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu (Zakon o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 33. člen).

Vrtec Montessori opravlja svojo dejavnost na podlagi koncesije. Koncesijo

si lahko pridobi vsak, ki izpolnjuje ustrezne pogoje za upravljanje javne

službe. Vsak zasebnik, ki se odloča za pridobitev koncesije, mora

izpolnjevati pogoje, ki omogočajo javni veljavni program. Postopek

pridobitve koncesije poteka na podlagi javnega razpisa, kjer se lahko vsak

posameznik prijavi in nato pod ustreznimi pogoji koncesijo dodeli lokalna

skupnost. Če je koncesija odobrena, se sklene pisna pogodba, kjer

koncedent in koncesionar uredita medsebojne pravice in obveznosti

15

(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 73.,

74.. in 75. člen).

Pogoji, ki veljajo za javne vrtce, veljajo tudi za zasebnike, tako morajo tudi

vrtci zasebniki izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za javno veljavne

programe. To pomeni, da mora vrtec Montessori, ki deluje po posebnih

pedagoških načelih, izpolnjevati enake pogoje, kot jih izpolnjuje javno

šolstvo (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012,

104. člen).

5.3.3 Struktura Waldorfskega vrtca

Takšni pogoji, kot veljajo za zasebni vrtec Montessori, veljajo tudi za

Waldorfski vrtec, ker oba delujeta po posebnih pedagoških načelih.

Tako se Waldorfski vrtec ustanovi kot vzgojno izobraževalni zavod ali

organizacijska enota, če zakon ne določa drugače (Zakon o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 7. člen).

Prav tako mora izpolnjevati predpisane pogoje za prostor v javnem vrtcu

(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2012, 33.

člen).

Svojo dejavnost opravlja na podlagi koncesije, ki si jo pridobi z

izpolnjevanjem ustreznih pogojev za upravljanje javne službe. Da si

pridobijo koncesijo za opravljanje dejavnosti, morajo izpolnjevati pogoje za

javno veljavni program. Koncesija se pridobi na podlagi javnega razpisa,

kjer se lahko vsak posameznik ali zavod prijavi in nato pod ustreznimi

pogoji koncesijo dodeli lokalna skupnost, kjer se sklene tudi pisna

pogodba med tistim, ki zaprosi za koncesijo in tistim, ki koncesijo tudi

odobri. V pogodbi se izmenjajo medsebojne pravice in obveznosti obeh

pogodbenikov (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in

izobraževanja, 2012, 73.,74. in 75. člen).

16

5.3.4 Struktura vrtca Reggio Emilia

Vrtca Reggio Emilia v Sloveniji še ni, nekateri posamični vrtci vpeljujejo

določene elemente tega vzgojnega koncepta. Prav tako je Reggio Emilia

koncept, ki deluje po posebnih pedagoških načelih, zato bi pri ustanovitvi

tega vrtca v Sloveniji veljali enaki pogoji, kot jih predpisuje Zakon o vzgoji

in izobraževanju za vse posamezne vrtce, ki si pridobijo koncesijo za

delovanje.

5.3.5 Primerjanje različnih struktur med posameznimi vrtci

Primerjava struktur posameznega vrtca, natančneje struktur ustanovitve,

nadaljnje predstavitve struktur bo sledila v nadaljevanju naloge, kjer bo

med drugim podrobneje predstavljena struktura prostora, zunanjih igrišč in

programa posameznega vrtca.

Vsaka ustanovitev posameznega vrtca po katerem koli pedagoškem

načelu izhaja iz javnega vrtca, vzgojno izobraževalnega zavoda. Vsi

zasebni vrtci po posebnih pedagoških načelih morajo upoštevati javno

veljavni program v javnem vrtcu.

Struktura posameznega prostora v vrtcu je določena z Zakonom o

organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Vsi vrtci morajo imeti

zagotovljene strokovne delavce, prostor in opremo, ki jo določil minister z

zakonom. To velja za vse vrtce – tudi tiste, ki delujejo po posebnih

pedagoških načelih.

Dodatnih možnosti glede ustanovitve in delovanja od posameznega vrtca

do posameznega vrtca ni. V naši državi, v Republiki Sloveniji, veljajo enaki

pogoji za vse, vsi in vsak posameznik si lahko pridobijo koncesijo, ki jim jo

odobri lokalna skupnost, razlika je samo v pedagoškem načelu

posameznega vrtca.

17

5.4 Struktura prostora v posameznem vrtcu

Struktura prostora je razporeditev prostora posameznega vrtca. Vsak vrtec

ima svojo specifično razporeditev, vendar mora vsaka razporeditev

ustrezati standardom, ki jih predpisuje Zakon o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja.

Prostor vrtca je stavba in zemljišče. Stavba je prostor, v katerem poteka

predšolska vzgoja. Vrtec ima igralne površine, ki so delijo na notranje in

zunanje. Vsaka površina je namenjena vzgojnim dejavnostim (Uradni list

Republike Slovenije, 2000, 2. člen).

Pod notranje površine prostora vrtca štejemo prostore za otroke prvega in

drugega starostnega obdobja ter skupne prostore. Drugi prostori so

namenjeni za strokovne delavce, upravni prostori, gospodarski prostori in

komunikacijske poti (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 16. člen).

5.4.1 Struktura prostora v javnem vrtcu

Prostor v javnem vrtcu je prilagojen za starejšo in mlajšo skupino otrok, to

pomeni, da se posamezne igralnice med seboj razlikujejo. Organizirane so

tako, da omogočajo delo v manjših skupinah in po kotičkih. Vrtec ima

velike in široke hodnike, v katerih so garderobe, vsak otrok ima z imenom

in priimkom označeno svoje mesto v garderobi, v nekaterih vrtcih imajo

označena mesta z različnimi motivi. Hodniki so veliki, ker so namenjeni

medsebojnemu druženju. Na hodniku, ki je ločen za prvo starostno

obdobje, je tudi previjalna miza. Vrtec ima svojo telovadnico, kjer je

otrokom omogočena gibalna dejavnost, telovadnico se velikokrat izkoristi

za skupno druženje ob različnih lutkovnih prestavah ali druženju s starši.

Igralnice so narejene tako, da imajo različne kotičke. Tako vsaka igralnica

vsebuje: kotiček za dom, v katerem je kuhinja, lutkovni kotiček, kotiček za

jezik, matematiko, glasbo in za likovne dejavnosti. Kotički so dobro

razporejeni, vendar preveč odprti in tako otrokom nudijo manj prostora za

18

zasebnost. Vrtec ima skupno igralnico, v kateri se otroci združujejo ob

prihodu in odhodu iz vrtca. V vrtcu je tudi večnamenski prostor – knjižnica,

ki omogoča umik v zasebnost in branje knjig. Sanitarije in umivalnica so

izven igralnic in si jih delita dve skupini otrok. V mlajši skupini so sanitarije

in umivalnica narejene tako, da je omogočen prehod iz igralnice v

umivalnico in tako tudi v stranišče. V igralnicah, kjer so otroci prvega

starostnega obdobja, je narejen tudi podest z blazino, ki omogoča

druženje otrok, ki še ne hodijo. V igralnicah prvega starostnega obdobja

so previjalne mize. Iz vsake igralnice je omogočen izhod na teraso, ki

omogoča skupno druženje otrok posameznega starostnega obdobja. Iz

terase je omogočen prehod na vrtčevsko igrišče, na katerem so različna

igrala: tobogani, vlakci, različne gugalnice, igrala, ki omogočajo otrokom

možnost plezanja, peskovniki in podobno. Razlika med starejšimi in

novejšimi vrtci je v tem, da nekateri starejši vrtci nimajo možnosti prehoda

iz igralnice na teraso ali da so v več nadstropjih, drugače pa so si bolj ali

manj podobni.

Na Sliki 1 je prikazan del igralnice za prvo starostno obdobje. V igralnici je

privzdignjen del pokrit z blazino, namenjen igri otrok, otroci imajo tudi

nizke odprte police, na katerih lahko dostopajo do igrač.

Slika 1: Igralnica v 1. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota

19

Na Sliki 2 je igralnica drugega starostnega obdobja, natančneje igralnica

predšolske skupine. Mize so višje in vse enake velikosti. Visoke omare so

namenjene vzgojiteljem, nižje so za otroke, kjer si otrok lahko sam vzame

igračo s police. Vidne so tudi prazne police, ki so namenjene razstavi

risbic. Velika balkonska okna so namenjena izhodu na teraso. Igralnica je

zasnovana po kotičkih.

Slika 2: Igralnica v 2. star. obdobju, Vrtec Zgornja Kungota

Struktura mora biti bolj ali manj enaka v vseh vrtcih, ker je tako predpisano

z Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja.

Pod strukturo prostora štejemo vse prostore v vrtcu. Igralnica je prostor,

kjer poteka vzgojna dejavnost, torej matični prostor vsake skupine,

osrednji prostor je večji prostor, ki je namenjen skupnim dejavnostim in

druženju med vzgojitelji, otroci in starši. Nekateri vrtci imajo še dodaten

prostor za dodatne vzgojne dejavnosti, v tem prostoru se združijo otroci iz

vseh oddelkov, različnih starosti, ki obiskujejo dodatno dejavnost. Vsak

vrtec ima tudi prostor, ki je namenjen športnim dejavnostim otrok iz vseh

oddelkov (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 18. člen).

20

Pod prostore prvega in drugega starostnega obdobja štejemo garderobo,

igralnico, sanitarije in teraso ob igralnici. Skupni prostori je osrednji

prostor, ki lahko služi tudi kot telovadnica, dodatni prostor in prostor za

individualno delo z otroki – to so otroci, ki potrebujejo svetovanje ali

dodatno pomoč in sanitarije (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 19.

člen).

Oprema v javnem vrtcu je običajno v barvi bukve. Omare segajo vse do

stropa, mize so običajno večje – najmanj za štiri otroke na eno mizo.

Otroci imajo veliko izbiro kotičkov, ki vsebujejo različne možnosti za

igranje – od doma, frizerja, zdravnika, tehničnega kotička in še bi se našel

kakšen (Devjak idr. 2008).

V priloženi tabeli so natančno prikazane površine posameznega prostora v

m2 na otroka . V Tabeli 1 so podatki za primer vrtcev, ki imajo od dva do

šest oddelkov. Če ima vrtec šest oddelkov, torej 132 otrok, potem znaša

površina igralnic za otroke 252 m2, površina osrednjih prostorov in

telovadnice 114 m2 in dodatni prostori za dejavnosti otrok 30 m2. Tako

zavzemajo igralni prostori 396 m2, to je na posameznega otroka 3 m2.

Pod ostale prostore vrtca štejemo: sanitarije za otroke (58 m2) in

garderobe za otroke (48 m2). Skupni prostori za otroke so: prostor za

individualno delo z otroki (8 m2), shramba za rekvizite (10 m2) in sanitarije

za otroke na igrišču (4 m2). Skupni prostori za strokovni del (35 m2),

prostor za vodjo enote (10 m2), prostor za svetovalnega delavca (12 m2),

kabinet za vzgojna sredstva in pripomočke (12 m2), shramba za vrtna

igrala (10 m2) in sanitarije (6 m2). Upravni prostori: ravnatelj (16 m2),

administracija (12 m2), računovodstvo (9 m2), arhiv (8 m2) in sanitarije (3

m2). Gospodarski prostori so: lastna kuhinja (110 m2), pralnica (10 m2) in

ostalo (40 m2). Prostori za komunikacije (123 m2).

.

21

Skupna površina vseh ostalih prostorov znaša 421 m2 in skupna površina

vrtca za vse prostore, če ima vrtec šest oddelkov je 940 m2, kar znese na

posameznega otroka 7,1 m2.

22

Tabela 1: Prostorski program za vrtce

PROSTORSKI PROGRAM ZA VRTEC (minimalne neto zazidane površine v m2)

-------------------------------------------------------------------------------

Število oddelkov 2 3 4 5 6

-------------------------------------------------------------------------------

Normativno število otrok 44 66 88 110 132

-------------------------------------------------------------------------------

A) IGRALNI PROSTORI

1. Igralnica za otroke 84 126 168 210 252

2. Osrednji prostor in športna igralnica 56 56 76 95 114

3. Dodatni prostor za dejavnosti otrok 0 16 20 25 30

-------------------------------------------------------------------------------

A) SKUPAJ 140 198 264 330 396

m2/otroka 3,2 3 3 3 3

-------------------------------------------------------------------------------

B) OSTALI PROSTORI

a) Prostori za otroke

4. Sanitarije za otroke 22 33 40 51 58

5. Garderobe za otroke 16 24 32 40 48

b) Skupni prostori za otroke

6. Prostor za individualno delo z otroki 8 8 8

7. Shramba za rekvizite 8 8 10 10 10

8. Sanitarije za otroke na igrišču 2 2 4 4 4

c) Prostori za strokovne delavce

9. Skupni prostor za strokovne del. 25 25 35 35 35

10. Prostor za vodjo enote 10 10 10 10 10

11. Prostor za svetovalnega delavca 12 12 12 12 12

12. Kabinet za vzgojna sredstva in prip. 9 9 9 12 12

13. Shramba za vrtna igrala 5 5 10 10 10

14. Sanitarije 3 3 3 6 6

d) Upravni prostori

15. Ravnatelj 16

16. Administracija 12

17. Računovodstvo 9

18. Arhiv 8

19. Sanitarije 3

d) Gospodarski prostori

20. Lastna kuhinja 40 50 80 100 110

21. Pralnica 8 8 10 10 10

22. Ostalo 20 30 30 40 40

-------------------------------------------------------------------------------

B) SKUPAJ 180 219 293 348 421

-------------------------------------------------------------------------------

C) KOMUNIKACIJE SKUPAJ 48 63 84 102 123

-------------------------------------------------------------------------------

A) B) C) SKUPAJ 368 480 641 780 940

m2/otroka 8,4 7,3 7,3 7,1 7,1

(Uradni list Republike Slovenije, 2000.)

5.4.2 Struktura prostora vrtca Montessori

Vrtec Montessori je zasebni vrtec, ki deluje po posebnih pedagoških

načelih in je priznan kot mednarodni vrtec. Ker je zasebni vrtec mora v

postopku vpisa v razvid izkazati ustreznost prostorov, v katerih se bo

izvajala dejavnost, za ustreznost prostorov veljajo enaki pogoji kot za javni

vrtec. Prostori morajo biti namenjeni predšolski vzgoji, namembnost je

23

razvidna iz uporabnega dovoljenja (Zakon o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja, 2012).

Vsaka igralnica je do polovice v steklu. Igralnica je razporejena na kotičke,

za vsako področje je svoj kotiček. Police in omare so odprte in naložene z

materiali, materiale si lahko otrok kadarkoli vzame. Vsak otrok ima v

igralnici svoj predalček, kjer ima svoje stvari potrebne za delo. Iz vsake

igralnice je možnost izhoda v toaletne prostore, prav tako je možnost

izhoda na odprto pokrito teraso. Prostor, kjer otroci počivajo, je ločen od

igralnice in malenkost zatemnjen.

Na Sliki 3 je prikazana Montessori igralnica za prvo starostno obdobje.

Visoke omare so namenjene vzgojiteljem, vse ostale površine so v višini

otrok. Pohištvo je na prvi pogled podobno, kot ga imamo doma. Vidimo

pomivalno korito s pipo in ob strani zloženo posodo ter voziček, s katerega

si otroci postrežejo hrano. Stoli in mize so dovolj velike, da lahko otrok

udobno sedi. Na steni je tudi ura in na polici radio.

Slika 3: Igralnica Montessori, 1. star. obdobje

(Vrtec Kamenček poln otroškega smeha, 2011).

24

Na Sliki 4 je igralnica drugega starostnega obdobja vrtca Montessori. Vsa

oprema pohištva je v višini otrok. Na policah so naloženi različni materiali,

ki si jih lahko otrok kadar koli vzame in z njimi dela.

Slika 4: Igralnica Montessori, 2. star. obdobje(Prav tam).

Tako kot javni vrtec mora imeti tudi Montessori vrtec zagotovljene vse

potrebne prostore za bivanje otrok prvega in drugega starostnega

obdobja. Pod prostor spada garderoba, igralnica, sanitarije, terasa ob

igralnici in skupni osrednji prostor, zagotovljen mora imeti tudi prostor za

individualno delo z otroki (Uradni list Republike Slovenije, 2000, 19. člen).

Prostori so enaki kot v javnem vrtci, vendar pa se njihova drugačnost vidi v

malenkostih, kot je oprema vrtca, na primer omare v velikosti otrokove

višine in odprte police .

Za Montessori je značilno podzavestno vsrkavanje vtisov iz okolja, v

katerem otrok živi. Zato so vsi prostori zelo urejeni in organizirani v vseh

pogledih. Po mnenju Marie Montessori se otrok ne uči, ampak pridobiva in

nadgrajuje znanje in osebnost ob izkušnjah v odnosu s prostorom, stvarmi

in drugimi ljudmi (Devjak idr., 2008).

Sam prostor je oblikovan s štirimi stenami, bistvo, kar ga naredi popolnega

ali drugačnega, je njegova vsebina.

25

Okolje Montessori se lahko pripravi kjerkoli, saj ne zahteva razkošja.

Pomembna jim je varnost, čistoča, toplota in svetloba. Sam prostor je

opremljen zelo skromno, s preprosto opremo, ki ustreza otrokovi velikosti.

Dovolj velike mize, pri katerih otrokovi komolci dosežejo površino mize,

stoli dovolj veliki, da otrok doseže tla, police v višini, da otrok vidi njihovo

vsebino, tudi vsebino steklenice na najvišji polici, spodnji deli polic so

zapolnjeni s predali, saj ima vsak otrok svoj predal, knjižni kotiček s

knjižnimi omarami in foteljem za prijetno in udobno branje, slike na steni,

vaze na vsaki mizi, tudi na odrasle niso pozabili, tako ima vsak odrasel

svoj prostor za pripomočke in stol, ki si ga lahko premakne k otrokovi mizi.

Vse površine so lesene, iz mehkega lesa brez trdih vogalov, in v beli barvi,

materiali so takšni, ki omogočajo lahkotno čiščenje in so vodoodporni

(Devjak idr., 2008).

5.4.3 Struktura prostora Waldorfskega vrtca

Waldorfski vrtec spada pod zasebni vrtec s posebnimi pedagoškimi načeli,

tako kot vrtec Marie Montessori. Zato mora imeti tudi Waldorfski vrtec

zagotovljene takšne prostore, kot jih narekuje zakonodaja organizacije in

financiranja vzgoje in izobraževanja.

26

Slika 5: Igralnica Waldorfski vrtec

(Waldorfski vrtec Studenček Sofijin izvir Maribor, b. l.).

Tudi pri Waldorfskem vrtcu ne gre za razlike v prostoru. Vrtec ima

garderobo, igralnico, sanitarije, teraso, skupni prostor in prostor za

individualno delo, vse to, kar predpisuje zakonodaja, to, kar ločuje vrtec od

ostalih, pa je njegova oprema.

V večino Waldorfskih vrtcev vstopijo otroci nekje okrog tretjega leta

starosti in vse do vstopa v šolo. Razdeljeni so v mlajšo in starejšo skupino,

vendar se med seboj ob raznih priložnostih tudi družijo. V Waldrofskem

vrtcu je pomembno delovanje, zato so prostori urejeni tako, da

zagotavljajo ustrezno okolje, ustrezne fizične razmere za dejavnosti ter

ustrezne možnosti za ponavljanje, posnemanje vzorcev. Igra v

Waldorfskem vrtcu vključuje slikanje, modeliranje, kuhanje, šivanje,

grajenje, izdelovanje stvari in vsega, kar lahko posnemajo od dela

vzgojiteljev. Stene so popleskane s svetlimi in naravnimi barvami, pohištvo

je vse leseno in zaobljeno, starinskega in naravnega videza. Življenje v

tem vrtcu lahko primerjamo z življenjem doma v družini, kjer je radost in

delovno vzdušje družine (Devjak idr., 2008).

27

5.4.4 Struktura prostora Reggio Emilia vrtca

Vrtec naj bo prostor, ki izraža in ustvarja kulturo, naj bo živ organizem,

odprt v okolje (Devjak idr., 2012, str. 51).

Pri konceptu Reggio Emilia so mnenja, da je prostor tako pomemben kot

tretji vzgojitelj. Vrtec omogoča stike med odraslimi in otroci ter jim daje

občutek, da so del okolja. Prostor mora zagotoviti tako socialno kot

psihično varnost. Posebnost vrtcev Reggio Emilia je pritlična zgradba

obdana z veliko okni, ki nudijo svetlobo in tako dajejo večji občutek zlitja z

naravnim okoljem. Notranjost je obdana z veliko zelenja, rož, stene so pa

popleskane v belo. Otrokom dajejo priložnost za raziskovanje ogledala, ki

visijo iz stropa ali so obešena na stenah. Otrok ima možnost, da opazuje

in raziskuje sebe v različnih položajih in mimiki obraza. Iz sten visi veliko

panelov, ki so plod otroškega dela in raznih projektov. Igralnica je

razdeljena na kotičke, vendar je pri vsakem kotičku še mini atelje, možnost

za otroško ustvarjanje. Vsak kotiček igralnice je izkoriščen, tudi prostor za

spanje je v igralnici, vendar dvignjen nad igralnimi kotički. Igralnica je

razdeljena na dva dela, v del, v katerem je vedno vzgojitelj, drugi del pa je

namenjen umik otroku v zasebnost, vstran od vzgojitelja. Vsak otrok ima v

igralnici svoj predal in svoj mini atelje za ustvarjanje. Tako kot ostali vrtci

ima tudi vrtec Reggio Emilia svoj osrednji prostor, ki je namenjen druženju.

Med prehodom iz igralnice v osrednji prostor je atelje, ki služi razstavi

izdelkov. V tem prostoru je posebnost, da lahko otroci ustvarjajo skupaj s

pravimi umetniki iz akademije. V tem prostoru se uresničijo vsi projekti, ki

so si jih otroci zamislili. Na vhodu v vrtec nas opozorijo s svojimi obvestili,

da je vrtec v celoti vizualiziran, kar pomeni, da nam vsak centimeter

prostora, sten nekaj sporoča (Devjak idr., 2012).

5.4.5 Primerjanje različnih struktur prostora v posameznem vrtcu

Če vse štiri vrtce primerjamo med seboj po strukturi notranjih prostorov,

kaj hitro ugotovimo, da je struktura prostora v vseh vrtcih bolj ali manj

28

podobna. Vsi vrtci vsebujejo garderobo, kjer si otrok ob prihodu v vrtec

odloži svoje stvari, se preobuje in preobleče, velike hodnike, ki so

namenjeni druženju ali prostoru za gibanje oziroma telovadnico, matično

igralnico z ustrezno opremo glede na starostno obdobje, prostor za

individualno delo ali umik v osamo, skupne prostore, sanitarije in prostore,

namenjene strokovnim delavcem.

Vendar pa so stvari, ki so specifične za določen vrtec in ga delajo

drugačnega od drugih. Javni vrtec je lahko zgrajen tudi nadstropno,

medtem ko vrtec Reggio Emilia vsebuje samo pritlične prostore. V javnem

vrtcu je oprema običajno v barvi lesa, omare so visoke in segajo do

stropa, običajno so zaprte, če otrok katero stvar želi, mu jo mora

posredovati vzgojitelj, mize so velike primerne najmanj za štiri otroke.

Waldorfski in Montessori vrtec imata popolnoma drugačno opremo. V

Montessori vrtcu je pohištvo za razliko od javnega vrtca nizko, omare

segajo do otrokove višine, tako da si otrok lahko sam vzame stvari, mize

so manjše, pazi se, da so dovolj velike in da ima otrok noge na tleh,

komolce na mizi, vsak otrok ima v omari svoj predalček, pohištvo je

običajno bele barve, spalnica je ločena od matične igralnice. Waldorfski

vrtec ima barvo pohištva v naravni barvi z zaobljenimi robovi, omare so

nizke, videz vrtca je, kot bi bili doma, saj vsebuje vse pomembne stvari,

katere otrok posnema od odrasle osebe, ker vzgojitelj zraven otrok ves

čas nekaj počne.

Reggio Emilia vrtec pa je povsem drugačnega videza od ostalih. Ta vrtec

se želi čim bolj približati naravnemu okolju, zato ima zelo velika okna, da

pride veliko svetlobe v igralnico, igralnica ima veliko rastlinja, na stenah so

razstavljeni izdelki otrok, običajno je to izdelek projektnega dela. V javnem

vrtcu je nekaj ogledal, medtem ko v vrtcu Reggio Emilia je veliko ogledal,

ki so obešena na strop ali pa na stene, v Waldorfskem vrtcu ne zasledimo,

da bi bila prisotna tudi ogledala. V javnem vrtcu spijo otroci v igralnici, prav

29

tako v vrtcu Reggio Emilia in Montessori, v Waldorfskem vrtcu pa imajo

otroci posebej prostor za spanje.

5.5 Struktura zunanjih vrtčevskih igrišč v posameznem vrtcu

Tako kot struktura notranjih prostorov je pomembna tudi struktura zunanjih

prostorov, saj otroci vse več časa preživijo in raziskujejo na prostem.

Igrišča morajo imeti dovolj prostora in zelenih površin, da jih je mogoče

uporabljati za igro, do njih mora voditi varna pot. Otrokom morajo

omogočati izbiro raznovrstnih dejavnosti, medsebojne socialne stike in

možnost umika v zasebnost. Otroško igrišče vsebuje tudi igrala, ki so

lahko enostavna, sestavljena in kompleksna. Vsako igrišče mora

omogočati nemoteno igro prvega in drugega starostnega obdobja. Igrala,

ki so na igrišču, morajo imeti slovenski nacionalni standard s področja

opreme igrišč, namestitve in vzdrževanja (Uradni List Republike Slovenije,

2000, 8. člen).

5.5.1 Struktura igrišča v javnem vrtcu

Struktura igrišča v javnem vrtcu je predpisana z Zakonom o organizaciji in

financiranju vzgoje in izobraževanja.

Površina igrišča na posameznega otroka mora meriti najmanj 15 m2, v

primeru izjeme je lahko manj, vendar morajo biti v bližini dovolj velike

zelene površine, ki otrokom omogočajo prostor za igro. Vsako igrišče mora

otrokom omogočati možnost raznovrstnih dejavnosti, kot so socialni stiki,

umik v zasebnost in sledenje programu vzgojitelja. Oprema vrtca mora biti

razdeljena na tri dele, da vsakemu otroku nudi najmanj eno igralo in pol.

Igrala so razdeljena na sestavljena, enostavna in kompleksna. Igrala na

igrišču za otroke prvega in drugega starostnega obdobja se ne smejo

motiti med seboj, medtem ko otroci izvajajo dejavnosti. Vsa igrala na

igrišču morajo biti v skladu s slovenskim nacionalnimi standardi s področja

opreme, namestitve in vzdrževanja igral. Vsa vrtčevska igrišča morajo biti

urejena tako, da imajo najmanj polovico prostih površin in poti. Del igrišča

30

mora biti umetno narejen, tlakovan, asfaltiran ali narejen iz kakšne druge

mase. Vsako igrišče mora biti opremljeno s pitno vodo, če ima stopnice

morajo biti te označene ali zaščitene z zaščitno ograjo, teren naj bo čim

bolj razgiban, da omogoča otrokom raznovrstne izkušnje. Otroško igrišče

naj leži na sončni strani, zato mora imeti posajena drevesa, ki otrokom

omogočajo naravno senco, zraven naravne sence pa je obvezna tudi

umetna senca. Lega naj bo takšna, da je vsaj z ene strani zavarovana

pred vetrom. Nikakor ne smejo biti posejani nobeni grmički ali rastline, ki

vsebujejo strupene snovi. Vsako vrtčevsko igrišče pa mora vsebovati tudi

ograjo, ki mora biti visoka najmanj 1,20 m, če pa ta meji na potok ali cesto

ali katerokoli nevarnost, mora biti v zgornjem delu nagnjena navznoter.

Kljuka na vratih naj bo tako visoka, da si je otrok ne more sam odpreti,

zapiranje vrat naj bo tudi avtomatsko (Uradni List Republike Slovenije,

2000, 8., 9., 10., in 11. člen).

5.5.2 Struktura igrišča Montessori vrtca

Tako kot struktura prostora je z Zakonom o organizaciji in financiranju

vzgoje in izobraževanja določena tudi struktura igrišča, če ima vrtec

pridobljeno koncesijo in deluje po javno veljavnem programu s posebnimi

pedagoškimi načeli. Tako kot javni vrtec mora imeti tudi Montessori vrtec

zaščitno ograjo do 1,20 m, če ima stopnice morajo biti jasno označene in

po potrebi varovane z ograjo, na igrišču ne smejo biti posajeni strupeni

grmički in druge rastline, imeti mora možnost uporabe toaletnih prostorov

in pitne vode (Uradni List Republike Slovenije, 2000).

Drugače pa je razporejena notranjost igrišča, otroci imajo veliko zelenih

površin, kar jim omogoča raznoliko igro na prostem in sodelovanje v

dejavnostih gibanja, ki je nujno potrebna za njihov razvoj. Otroško igrišče

Montessori vrtca vsebuje vrt, kjer skupaj z vzgojitelji sadijo in skrbijo za

pridelke. V okolici izkoristijo vse zelene površine za sprehode, učne poti in

raziskovanje. Otroci namesto običajne igre, ki jo ponujajo običajna igrišča

velikokrat opravljajo vsakdanja opravila, kot so pometanje, grabljenje

31

listov, skrb za rože, skrb za gredico, pomoč pri košnji trave in podobno

(Uradni List Republike Slovenije, 2000).

5.5.3 Struktura igrišča Waldorfskega vrtca

Tako kot za javni in Montessori vrtec veljajo enaka pravila glede same

strukture igrišča ter varnosti tudi pri Waldorfskem vrtcu, ki prav tako deluje

na podlagi koncesije.

Waldorfski vrtec ima igrišče, ki otrokom omogoča vsakodnevno bivanje na

prostem, igrišče ima veliko travnate površine, dreves, grmovja, peskovnik

in vrtiček. Otrokom je zagotovljena vsakodnevna potreba po gibanju.

Otroci na igrišču nimajo veliko igral, ki bi jih spodbujala h igri, vsa igrala so

lesena, zaobljena in brez vodene igre. Otroci igrišče obiščejo vsak dan v

vsakem vremenu, zato lahko intenzivno doživljajo vse spremembe, ki jih

prinaša posamezen letni čas. V poletnih mesecih obirajo jagode,

opazujejo cvetje, jeseni grabljajo listje in nabirajo cvetove za čaj, pozimi

izdelujejo snežake, hranijo ptice in ostale živali, ki so v bližini njihovega

vrtca.

5.5.4 Sruktura igrišča Reggio Emilia vrtca

Ker vrtec Reggio Emilia temelji na projektnem delu, je tudi igrišče

projektno delo otrok. Tako si otroci sami zamislijo in opremijo svoje igrišče.

Zagotovljene imajo le tiste osnovne standarde, ki jih predpisuje pravilnik,

vse ostalo je njihovo delo ob pomoči vzgojiteljev. Prazno igrišče je nova

ideja za raziskovanje literature, okolja in želja ter zamisli otrok. Otroci ideje

in zamisli zbirajo iz bližnje okolice, odpravijo se na sprehod in neko stvar,

ki jih pritegne, želijo tudi uresničiti. Ko jih bližnje igrišče pritegne v tolikšni

meri, se vedno znova in znova vračajo tja ter zbirajo nove ideje za njihovo

igrišče. Ker pa vsak projekt potrebuje načrt za nadaljnje delo, so tudi ti

otroci primorani načrtovati, vendar nekoliko drugače. Kot prvo si zadajo

raziskovanje okolice, materialov, lastnosti materialov in sodelovanja z

32

lokalnim okoljem. Ob vsakem projektu se stvari sproti dokumentirajo in

fotografirajo, to jim kasneje na razstavi omogoča tudi uvid v celoten potek

njihovega dela (Skubic idr., 2012).

5.5.5 Primerjanje struktur zunanjih igrišč

V Pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih veljajo merila, ki

jih mora vsak vrtec izpolnjevati, če ima pridobljeno koncesijo za opravljane

dejavnosti. Tako je vsem štirim vrtcem skupno sledeče: vsi imajo igrišče,

vsako igrišče ima ograjo, zelene in umetne površine, umetno in naravno

senco, pitno vodo, sanitarije, varno pot do igrišče, označene in po potrebni

ograjene stopnice, dovolj možnosti za socialne stike ali umik v zasebnost,

igrala, ki morajo biti v skladu s slovenskim nacionalnimi standardi s

področja opreme, nobenih strupenih rastlin ali grmičkov in sončno lego

varno pred vetrom. To je skupno vsem vrtcem, razlikujejo pa se po svoji

notranjosti in opremi.

Javni vrtec se od vseh najbolj razlikuje po tem, da ima veliko različnih

igral, noben od omenjenih vrtcev ne vsebuje toliko igral, ki otrokom že v

naprej ponujajo igro. Vrtec Montessori čas na igrišču posveti obdelovanju

vrta, opravljanju vsakodnevnih opravil in raziskovanju. Podobno kot vrtec

Montessori ima tudi Waldorfski vrtec, tudi na njihovem igrišču ne najdemo

veliko igral, če pa že so ta lesena z zaobljenimi robovi. Svoj čas na igrišču

posvetijo zbiranju zelišč za čaj, obiranju jagod, opazovanju cvetlic,

grabljanju listja in pozimi izdelovanju snežakov ter hranjenje živali. Za vsak

letni čas ob vsakem vremenu opravljajo različna opravila, ki smo jih

našteli.

Od ostalih vrtcev pa se razlikuje vrtec Reggio Emilia. Ta vrtec nima

nobenega osnovnega igrala, vse, kar nastane na igrišču, ustvarijo otroci

skozi projekt skupaj z vzgojitelji. Ideje zbirajo iz bližnje okolice, v okolici

33

raziščejo materiale, njihove lastnosti in nato se skupaj z vzgojitelji lotijo

dela.

5.6 Načini vzgojno-izobraževalnega dela v posameznem vrtcu

V vrtcih se uporabljajo različne metode in načini izobraževalnega dela,

kako vzgojitelj otrokom posreduje neko znanje. Načela so splošnejša,

metode pa bolj konkreten način dela.

V pedagogiki je metoda način dela, kako uspešno posredovati znanje in

različna spoznanja. Metode pomagajo doseči zastavljene vzgojno-

izobraževalne cilje (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Tako kot javni vrtec se poslužujejo tudi drugi vrtci metode igre. To je

skupno vsem vrtcem. V javnem vrtcu uporabljajo metode opazovanja,

eksperimenta, razgovora–pogovora, pripovedovanja, praktičnega dela in

projektnega dela (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Metoda, ki jo uporabljajo v Waldorfskem vrtcu izhaja iz antropozofije.

Antropozofija je zagovarja celosten pristop do človeka in da so telo, psiha

in duša neločljivo povezani (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Maria Montessori je zagovornica svobode. Tako pri svojem konceptu

dovoljuje in omogoča otrokom svobodno izbiranje. Vse, kar otrok zmore,

naj naredi tudi sam, le po potrebi se mu pomaga in otrok mora za seboj

tudi pospravljati in se navajati na red (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

Pri konceptu Reggio Emilia se otroka in razvoj njegovih zmožnosti

opazovanja ter uporabo vseh njegovih čutil postavlja v središče. Temelj

vsega je spodbujanje različnih oblik otrokovega izražanja, ki se kaže skozi

projektno delo (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

34

Raziskave so pokazale, da način vzgojno-izobraževalnega dela vpliva na

otrokov aktualni in poznejši razvoj ter učenje. Načini, ki otrokom to

omogočajo, so primerno število otrok v oddelku, dovolj veliko razmerje

med odraslimi in otroci, izobraženost zaposlenih in igralne površine, ki so

na voljo otrokom (Kecojević idr., 2012).

5.6.1 Metode dela v javnem vrtcu

V javnem vrtcu se uporabljajo naslednje metode: metode opazovanja,

eksperimenta, razgovora–pogovora, pripovedovanja, praktičnega dela in

projektnega dela.

Metoda opazovanja je veščina, ki jo otroci morajo dobro obvladati.

Opazovanje delimo na posredno in neposredno. Neposredno je

opazovanje pravih predmetov stvari, posredno opazovanje pa je, če otroku

posredujemo slike, videoposnetke in podobno. Metodo opazovanja lahko

uporabimo načrtovano ali nenačrtovano kjer koli v danem trenutku. Če je

opazovanje načrtovano, imamo pripravljen tudi cilj in način opazovanja,

konkretna vprašanja, ki jih bomo zastavili ob opazovanju in ki bodo otroke

spodbujala k razmišljanju in iz tega kasneje razvijemo pogovor.

Metoda eksperimenta je metoda, v kateri otrok dejavno sodeluje in dobiva

odgovore na vprašanja zakaj. Pri tej metodi mora otrok aktivno razmišljati

o fizikalnih zakonitostih. S problemskimi vprašanji, ki jih pred ali med

samim postopkom postavljamo, pripravimo otroke do tega, da aktivno

razmišljajo in predvidevajo, kaj se bo zgodilo in zakaj se je tako zgodilo.

Metoda razgovora–pogovora je najpogostejša metoda, ki se jo uporablja v

vrtcih za podajanje znanja. Razgovor je vedno sestavljajo vprašanja in

odgovori, da je razgovor uspešen morajo otroci imeti predznanje, ki ga

nato nadgrajujejo. Razgovor je lahko načrtovan ali spontan.

35

Metoda pripovedovanja je ena najpomembnejših metod pri vzgojno

izobraževalnem delu. Pripovedovanje vselej priredimo otrokovi starosti in

pri tem pazimo na slovnično pravilno izražanje. S pripovedovanjem

skušamo v otrocih vzbuditi zanimanje za lastnosti predmetov, pojavov in

vzročno posledičnih odnosov. S pripovedovanjem otroke navajamo na

poslušanje. Pripovedujejo pa ne samo odrasli ampak tudi otroci, velikokrat

je njihovo pripovedovanje vezano na razna doživetja doma ali s prijatelji,

obnavljanje raznih vsebin ali preprosto izmišljevanje zgodbic.

Metoda praktičnega dela zajema opazovanje, mišljenje in prakso, ta

metoda se nanaša na izdelovanje različnih izdelkov, predmetov ali

opazovanje izdelovanja izdelkov.

Projektno delo zajema delo vzgojitelja. Vzgojitelj načrtuje temo, ki se bo

preko šolskega leta izvajala v posameznem oddelku. Na šolsko leto lahko

vzgojitelj načrtuje od enega do pet projektov, odvisno od starostnega

obdobja. Lahko pa tudi vzgojitelj načrtuje projekt na pobudo otrok

(Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

5.6.2 Značilnosti okolja Montessori

Nekdo, ki bo obiskal vrtec Montessori bo lahko takoj prepoznal njegove

značilnosti, kot so umirjenost, samostojnost otrok in dosegljivost polic na

višini otroka (Montessori, 2011).

Pedagogika Marie Montessori izhaja iz otroka in dopuščanja njegove

svobode. Otroka se spodbuja in se mu dovoljuje, da vse, kar zmore

narediti, naredi sam, pomaga se mu le, če za to zaprosi in če je to zares

potrebno. Za okolje Montessori je značilno, da se otrok navaja na red,

dejavnost, katero si izbere naj dokonča in za seboj tudi pospravi na svoje

mesto. Naloga vzgojitelja v Montessori vrtcu je, da skrbi za dobro

pripravljeno okolje, ki je urejeno in preprosto. Igralnice ne sme vsebovati

36

preveč in ne premalo stvari. Del okolja je tudi vzgojitelj, ki služi otrokom za

zgled in vir znanja, njegova naloga je, da skrbno pripravlja okolje in pri tem

opazuje odzive otrok, kako se lotevajo dela (Retuznik Bozovičar in Krajnc,

2012).

Montessori pedagogika sledi ciljem, ki so spodbujanje samodiscipline,

samospoznavanja in samostojnosti, spodbujanja navdušenja nad učenjem

in sistematičen pristop k reševanju težav in pridobivanju učnih spretnosti

(Avevita/Bizjak Eržen, 2015).

Kot že omenjeno otroku okolje pripravlja odrasla oseba, otrok pridobiva iz

okolja potrebne stvari za razvoj, zato okolje ne sme vsebovati stvari, ki bi

za otroka predstavljaje ovire. Če povzamemo značilnosti Montessori

okolja, vidimo, da mora biti otrok svoboden v gibanju in da si sam oblikuje

svoje socialne odnose, pomagamo mu le takrat, če je to zares potrebno.

Vedno ga spodbujamo k izpeljavi neke dejavnosti do konca, omogočamo

mu konstruktivno delo, mu pomagamo razločevati med dobrim in slabim s

tem, da mu jasno in odločno postavljamo meje, vzpostavljamo strukturo in

red, ki ni statična ampak je otroku v pomoč, približamo jim čim bolj realen

svet brez nekih namišljenih iluzij in fantazij, poskušamo mu približati

lepoto, ki temelji na preprostosti in dobri kakovosti, skrbnosti in mikavnosti,

vsak material otroku predstavimo postopoma in to v trenutku, ko je otrok

zanj dovolj zrel (Kordeš Demšar, 2013).

5.6.3 Način dela v Waldorfskem vrtcu

V Waldorfskem vrtcu upoštevajo celosten pristop pri razumevanju

človekovega življenja. Rudorf Steiner je tak pristop imenoval antropozofija.

V antropozofiji so telo, duša in psiha neločljivo povezani. Namen vzgoje je,

ko otroci odrastejo, naj bi razvili svoje sile, svoje notranje in občečloveške

odlike. Pravilo te vzgoje je, da nikoli ne delamo v nasprotju z otrokovim

37

temperamentom, ampak v skladu z njim. Največ pripomore k temu vzgoja

z zgledom in oponašanjem (Retuznik Bozovičar in Krajnc, 2012).

V Waldorfskem vrtcu se upošteva otrokova individualnost in dostojanstvo.

Bistvo otroštva je, da se ohranja, varuje in neguje prav otroštvo samo, da

se otrok v ničesar ne sili. Cilj je harmoničen razvoj otrokovih fizičnih,

duševnih in duhovnih sil. Pomembna sta vzor in posnemanje, zato

vzgojitelj ves čas opravljajo neko smiselno delo, običajno je to delo vezano

na skrb za gospodinjstvo, hkrati pa opazuje otroke pri igri. Ritem za otroka

zelo pomemben, zato vzgojitelji oblikujejo dnevni ritem, ki si sledi dan za

dnem po načelu vdiha in izdiha, ker tako se otrok ne vznemirja zaradi

stalnih sprememb. Vdih bi naj pomenil dejavnost, izdih pa prosto igro.

Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti vzbuja otrokom občutek

varnosti, ker ni v strahu zaradi vedno novih sprememb, zato se pri

ponavljajočem ritmu upoštevajo letni časi in z njimi prihajajoči prazniki. V

Waldorfskem vrtcu se otrokom omogoča doživljanje sveta, opisovanje,

oblikovanje pojmov in razsojanje. Otroke se ščiti pred prezgodnjo

intelektualizacijo. V Waldorfskem vrtcu je eden izmed načinov dela

negovanje toplega, domačega in mirnega razpoloženja v udobnih in

prilagojenih prostorih, prosti igri ob vzgojiteljevem poseganju, socialno

učenje in postavljanje pravil ter meja, igrače narejene iz naravnih

materialov, možnosti za razvoj gibanja, skrb za nego, veliko pesmic in

rekov ob obrokih, oblikovanje dnevnega ritma, igro na prostem in

spoštovanje in navajanje odnosa do vse prehrane in prehranskih navad.

Vrtec bi naj bil čim bolj podoben domu, tako naj bo tudi urejen prijetno in

preprosto. Oprema naj bo lesena z majhno kuhinjo, kjer vzgojitelj, medtem

ko se otroci igrajo, opravlja vsakdanje gospodinjske dejavnosti. Igrače so

narejene iz naravnih materialov, ki jih naredi vzgojitelj, in so preprosto

oblikovane, saj s tem spodbujajo otrokovo domišljijo. Zraven igrač so

otrokom na razpolago tudi naravni materiali, kot so storži, kosi lesa in

podobno. Pomembno vlogo ima tudi lira, na katero se vsakodnevno igra,

hkrati pa se spodbuja otroke k mirnemu in tihemu govoru ter k

38

prepuščanju in poslušanju naravnih zvokov (Wardofska pedagogika –

smernice, 2014).

5.6.4 Temeljni koncepti Reggio Emilia

Koncept Reggio Emilia je dobil ime po istoimenskem italijanskem mestu.

Ustanovitelj tega koncepta je Loris Malaguzzi, ki je v središče postavil

otroka in razvoj njegove zmožnosti za opazovanje (Retuznik Bozovičar in

Krajnc, 2012).

Veliko ljudi zanima, kaj sploh je koncept Reggio Emilia. Koncept Reggio

Emilia je podoba otrok v slikah, izrazna umetnost postavitve, razmerje

komunikacije, okolja in učenje vzgojiteljev kot otrok (The Reggio Emilia

apporoach to Early Years Education, 2006).

Da uresničimo te cilje je potrebno otrokom omogočiti in nuditi različne,

bogate in raznovrstne izkušnje. Pri konceptu Reggio Emilia so poudarjena

tudi čutila, posebno pozornost namenijo čutilom, ki so običajno

zapostavljena in to so tip, okus in vonj. V ospredju pred vsem pa je

ustvarjalnost otroka, nanj gledajo kot na enkratno bitje, poudarjajo njegove

pravice in posebne potrebe. Koncept Reggia Emilia je najbolj znan po

zavzemanju po timskem delu. V timsko delo želijo vključiti čim več ljudi in

otrok. Tako so v timsko delo vključeni otroci, vzgojitelji, starši in drugi člani

njihovega okolja v vrtcu ali doma. Zavedajo se, da dobro timsko delo

vključuje opazovanje, interpretiranje in refleksijo samega dogajanja.

Posebno vlogo pri njihovih projektih pa ima tudi dokumentacija, ki jo ureja

vzgojitelj za vsakega otroka posebej s pomočjo otrokovega odzivanja na

delo in beleženja, fotografiranja, snemanja ter končnega izdelka; s tem

lažje sledijo otrokovemu razvoju. Vzgojitelji sledijo otrokovem interesu in

ne vzgojno-izobraževalnem načrtu in tako vzgojno-izobraževalni načrt

ustvarjajo sproti glede na otrokove potrebe. Cilje uresničujejo skozi

projektno delo, njihov namen je, kako in zakaj želijo doseči prav izbran cilj

39

in ne, če ta cilj dosežejo. Prednost vedno dajejo učenju pred poučevanjem

to dosegajo s projektnim delom, kjer je otrok pripravljeni sam raziskovati in

se učiti v sodelovanju z drugimi. V veliko pomoč jim je delo z lutkami, z

njimi spodbujajo socialno-čustveni razvoj, domišljijo, komunikacijo ter

finomotoriko, s njihovo pomočjo si izpopolnjujejo glasbene sposobnosti,

občutek za ritem in telesno izražanje. Posebnost tega koncepta pa je tudi

struktura okolja samega vrtca, ki spodbuja zaznavanje in ustvarjanje.

Stene so pobarvane v nežne in umirjene tone, sam prostor vsebuje veliko

cvetja in zelenja, ki spodbuja otroke k estetskemu doživljanju, izdelki otrok

so razstavljeni na policah in stenah, sam prostor vsebuje tudi veliko

ogledal, ki dajejo možnost raziskovanja samega sebe, svojih gibov, čustev

in podobno. Sama igralnica ima obliko črke L ali T, to bi naj omogočalo

boljši vpliv na odnose v skupini. Vrtec ima tudi osrednji prostor, ki

omogoča druženje, prijateljstvo in igro, v tem prostoru se dejavnosti, ki se

odvijajo v igralnici tudi nadgrajujejo. Vsak vrtec ima tudi atelje, kjer dela

pravi akademski slikar in pomaga otrokom uresničevati ideje glede

njihovih projektov. Kot posebnost tega vrtca je razdeljenost na največ tri

skupine, to je med petdeset in sedemdeset otrok, razlog je v tem, ker bi se

v prevelikem številu posamezen otrok izgubil, posledično pa ne bi mogel

razviti svoje lastne identitete in odnosa do drugih (Retuznik Bozovičar in

Krajnc, 2012).

5.7 Progam v posameznem vrtcu

Starši imajo pravico do izbire programa predšolske vzgoje, tako v javnem

kot v zasebnem vrtcu. Za otroke, ki ne morejo biti vključeni v vrtec, se

lahko progam predšolske vzgoje opravlja tudi na domu (Zakon o vrtcih,

2009, 9. člen).

40

5.7.1 Javni vrtec

V javnem vrtcu predstavlja strokovno podlago za delo javno veljavni

nacionalni dokument Kurikulum za vrtce, ki je bil sprejet leta 1999 na

Strokovnem svetu Republike Slovenije za področje vzgoje in

izobraževanja. V središče je postavljen otrok in njegove razvojne

značilnosti, individualne zmožnosti ter posebnosti (Retuznik Bozovičar in

Krajnc, 2012).

Program v javnem vrtcu običajno vključuje dnevni, poldnevni in skrajšan

program za otroke od starosti 11 mesecev do vstopa v šolo.

Predšolski programi se lahko organizirajo in izvajajo v več enotah na

različnih lokacijah. To imajo vrtci, ki so razdeljeni na podružnice, na

različnih lokacijah. Vrsta in število oddelkov se določi s strani vrtca v

skladu z lokalno skupnostjo, ki je tudi ustanoviteljica vrtca.

Otroci so v programe vključeni po starostnih obdobjih. V prvo starostno

obdobje so vključeni otroci od 11 mesecev do 3. leta starosti. V drugo

starostno obdobje so vključeni otroci od 3. leta starosti do 6. leta starosti

oziroma do vstopa v šolo.

Organizirane so različne oblike vzgojnih programov, ki so odvisne od

potrebe, pričakovanja in interesov otrok ter njihovih staršev. Tako

posamezni vrtci nudijo različne oblike varstva, ki so lahko dnevna,

poldnevna ali skrajšana. Celodnevno varstvo vsebuje program in tri

obroke hrane, poldnevno varstvo vsebuje program, zajtrk in kosilo, in

skrajšano varstvo pa vsebuje program ter zajtrk brez kosila. Večina javnih

vrtcev poskrbi tudi za otroke, ki niso vključeni v vrtec. Takim otrokom

običajno organizira možnost vključevanja v dejavnosti v času Tedna

otroka, raznim dejavnostim in rajanjem v času veselega decembra, pusta

in ob dnevu odprtih vrat. Prav tako je poskrbljeno za integracijo otrok s

41

posebnimi potrebami, za te otroke je poskrbljeno z dodatno strokovno

pomočjo. Otrokom s posebnimi potrebami je dan občutek pripadnosti

socialni skupini in s tem občutek sprejetosti, enakopravnosti, saj je tem

otrokom namenjena posebna pozornost s strani strokovnih delavcev.

Vsak javni vrtec nudi otrokom možnost vključevanja v dodatne in

obogatitvene dejavnosti. Te dejavnosti se od vrtca do vrtca razlikujejo, saj

ne sodijo v Kurikulum, zato imajo posamezni vrtci in vzgojitelji proste roke.

Te obogatitvene dejavnosti so največkrat bralna značka, obiski raznih

obrtnikov ali ustanov. Med dodatne dejavnosti pa sodijo plesne, gibalne

dejavnosti, tečaji tujih jezikov in podobno. Dodatne dejavnosti ne smejo

posegati v program Kurikuluma, ker se izvajajo na željo staršev v času

izven vrtčevskega programa in so dodatno plačljive. Dodatne dejavnosti

izvajajo posamezniki, ki niso zaposleni v vrtcu (Osnovna šola Kungota,

Publikacija 2014/15).

5.7.2 Montessori vrtec

Montessori vrtec sodi med zasebne vrtce, vendar za zasebne vrtce veljajo

enako veljavni programi kot za javni vrtec in so potrjeni s strani

Strokovnega sveta Republike Slovenije.

Program v vrtcu Montessori se izvaja celodnevno in je namenjen otrokom

od prvega leta starosti do vstopa v šolo. V vrtcu Montessori želijo otrokom

nuditi čim boljše pogoje za njihov osebni razvoj z upoštevanjem njihovega

dostojanstva, svobode in pravic (Hiša otrok vrtec Montessori, 2014/15).

Vrtec Montessori deluje po načelu Marije Montessori, njeno vodilo za delo

je bilo: »Pomagaj mi, da naredim sam!« V vrtcu se izvaja program Angelin

vrtec, ki je dobil pozitivno mnenje s strani Strokovnega sveta Republike

Slovenije.

42

Tehnika metod Marie Montessori je bila, da je razdelila učenje otrok na

razvoj naravnega fiziološkega in psihičnega razvoja. Natančneje jih je

razdelila na tri dele: izobraževanje motoričnih spretnosti, senzorično

izobraževanje in izobraževanje jezika. Za motorično izobraževanje je

uporabila okolje, za senzorično izobraževanje pa je ponudila svoje

didaktične materiale, ki jih je sama zasnovala (F. Langdon, 2005).

Tako kot v javnem vrtcu so tudi v zasebnem vrtcu Montessori otroci

razporejeni v skupine, natančneje v heterogene skupine. Otroci stari od

prvega do tretjega leta so razporejeni v prvo starostno obdobje, otroci stari

od tretjega leta in vse do vstopa v šolo pa v oddelke drugega starostnega

obdobja. Pedagogika Montessori temelji na individualnem pristopu

vzgojitelja do otroka, pri tem se upošteva enkratnost vsakega otroka.

Montessori vrtec prav tako vsebuje dodatne in obogatitvene dejavnosti, ki

vsebujejo integracijo tujega jezika, razne projekte v posameznih skupinah,

gibanje, praznovanje praznikov in rojstnih dni otrok, obisk knjižnice,

lutkovne predstave, muzeja in podobno. Dodatne dejavnosti so dodatno

plačljive in se izvajajo v popoldanskem času v obliki športnih dejavnosti,

glasbenih dejavnosti in podobno (Hiša otrok vrtec Montessori, 2014/15).

5.7.3 Waldorfski vrtec

Program v Waldorfskem vrtcu omogoča razvoj sposobnosti otrok in

negovanje otrokovih čutov. Čim bolj želijo otrokom približati otroštvo brez

stresa in strahu, kajti to je pravi pogoj za rast in razvoj zdravih organov ter

vseh ostalih telesnih in mentalnih funkcij. Njihovo vodilo je dobro zasnovati

otrokove temeljne sposobnosti, kajti le tako lahko potem otrok v šoli

program dobro nadaljuje. V Waldorfskem vrtcu se šolskega programa ne

prenaša v predšolsko obdobje, ker lahko vsako prehitevanje otroku

škoduje. Otrok, ki se bo pri prezahtevni nalogi počutil neuspešnega in

nemočnega, lahko s tem slabo vpliva na svojo samopodobo. Kajti otrok, ki

ima prezahtevno nalogo želi zunanjo pomoč in navodila, kar pa je slabo za

43

njegovo samoiniciativnost in kreativnost. Otrok mora biti celostno dozorel,

da lahko postane za neko stvar uspešen in dojemljiv.

Pri svojem programu upoštevajo vsebine, ki se navezujejo na dogajanje v

naravi, spreminjanje letnih časov, ki so iztočnica za vsakodnevno življenje

človeka in spoznavanje praznikov, ki so prav tako del vsakdanjega

življenja človeka. V samem prostoru se upošteva dekoracija, ki pripomore

k ustvarjanju nežnega vzdušja za majhne otroke. V prostorih prevladujejo

tople barve, okrogle oblike in čim manj videza stresnega okolja, kajti le

tako se lahko otrok poglablja v igro. V Waldorfskih vrtcih skrbijo za razvoj

vseh čutov, ki jih skrbno negujejo in nadgrajujejo. Čuti katere negujejo so:

čut za sluh, vid, kinestetiko, ravnotežje, govor, vonj itd.

V Waldorfskem vrtcu se izvaja program na pobudo različnih razvojnih in

individualnih potreb otrok in staršev. Imajo štiri vrste programov, in sicer:

prvi program je namenjen otrokom od 11 mesecev do 2. leta starosti, drugi

progam je za otroke od 2. do 3. leta starosti, tretji program je namenjen

otrokom od 3. do 4. leta starosti in četrti progam je za otroke od 4. leta

starosti naprej. V vrtcu se izvajajo dejavnosti, ki prinašajo obogatitev

pedagoškega procesa in omogočajo otrokom celostne in žive izkušnje

(Inštitut Sofijin izvir Maribor, 2015).

Vsakodnevno se otrokom pripovedujejo pravljice z lutkami, ki pripomorejo

k razvoju lepega jezika in hkrati spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo.

Vsakodnevno je prisotno tudi rajanje, petje, govorjenje otroške poezije in

uporabo govora v rimah. Čez cel dan se pazi na prijaznost, milost in

dobroto ter pozitivno naravnano komunikacijo (Inštitut Sofijin zvir Maribor,

2015).

44

5.7.4 Reggio Emilia

Koncept Reggio Emilia temelji na različnosti otrok, spodbujanju otrok k

uporabi vseh čutov pri izvajanju procesov in izražanju na različne načine.

V vrtcih Reggio Emilia ima učenje prednost pred poučevanjem, vzgojitelji

pa morajo skrbeti za kakovostno komunikacijo, saj komunikacija

predstavlja vez med brezpogojnim in pozitivnim delovanjem. Vrtec deluje

na principu sodelovanja vseh zaposlenih, vseh iz krajevnega okolja ter

staršev, saj na takšen način skupaj odkrivajo, kaj je najboljše za

posameznega otroka.

Pomembno vlogo pri tem pedagoškem delu ima projektno delo. Projektno

delo je v bistvu program, po katerem se izvajajo vsi pedagoški procesi. Pri

projektnem delu gre za neposredno opazovanje, postavljanje vprašanj

ljudem, ki kaj vedo o posameznih dogodkih, zbiranje predmetov,

dokumentov in podobno, naloga vzgojiteljev pa je da vse zbrane

informacije in dokumente arhivirajo. Delo v vrtcu Reggia Emilia poteka

povsem nestrukturiranem Kurikulu, saj vzgojitelji sledijo otrokom (Devjak

idr., 2010).

5.8 Igra in igrače v posameznem vrtcu

Otroci se namensko igrajo, saj igra ugodno vpliva na razvoj in učenje

otrok. Igra je dobra smernica za kasnejše življenje, ker igra nas pripravlja

na življenje, ki je polno izzivov za preživetje. Igra spodbuja željo po

raziskovanju, eksperimentiranju, izmišljanju, konstruiranju in igranju vlog.

Otroci igro jemljejo tako resno kot odrasli delo, zato se otrok igra z velikim

zanosom, poln užitkov, spontanosti in ustvarjalnosti. Otroci so pri igri

udeleženci v socialnem okolju, s pomočjo igre rešujejo probleme, težave,

ki nastajajo pri igri. Velikokrat si kdo želi igrati vlogo zdravnika in ne

mamice ali se kdo želi igrati s kom drugim in ta ne želi njegove igre. Pri

takšnih in podobnih situacijah si otroci gradijo socialne odnose, razvijajo

45

iniciativo, spoznavajo in ugotavljajo, kako nekatere stvari delujejo,

odkrivajo matematična in logična razmerja, uporabljajo komunikacijo in

podobno (Hohmann in Weikart, 2005).

Igrače v posameznem vrtcu so od vrtca do vrtca različne, veliko vlogo

imajo pri tem finančne zmožnosti ustanoviteljev in posamezne potrebe

vzgojiteljev. V javnem vrtcu imamo veliko didaktičnih igrač za vsako

področje, zapisano v Kurikulu.

Pri matematiki poznamo didaktične igrače za merjenje, geometrijo, štetje,

vzorce, razvrščanje, pri jeziku poznamo črke v oblikah sestavljanke in

podobno. Predvsem so didaktične igrače namenjene različnim urjenjem,

kot so: finomotorika, čutila in zaznavanja, domišljijske igre, glasbila in

pripomočki za gibanje (Za otroke, d. o. o., 2014/15).

Igra je potreba vsakega otroka, z igro otrok raziskuje svet, igra je pogoj za

psihičen in fizičen razvoj. Igra se od vrtca do vrtca razlikuje, ker so

upoštevani različni koncepti vzgoje, vendar se povsod upošteva otrokova

razvojna stopnja.

Igre lahko delimo glede na njihovo vsebino: funkcijske, domišljijske,

dojemalne in ustvarjalne igre (Marjanovič Umek in Kavčič, 2001).

V posameznem konceptu so igrače razlikujejo, vendar imajo vse skupen

namen, da se otrok skozi igro uči.

V vrtcu Montessori igrač ne poimenujejo igrače, ampak materiali, v bistvu

igrač v Montessori vrtcu sploh ni. Delijo jih na materiale za vsakdanje

življenje, razvojne pripomočke, materiale za dejavnosti in glasbila. Večina

materialov je narejenih iz lesa. Pri Montessori materialih imamo peščene

črke, s katerimi se otroci skozi igro učijo črke, oziroma z njihovo pomočjo

pripravljajo roko na kasnejše tekoče pisanje s pisalom.

46

Ena izmed stvari, po katerih se vrtec Montessori razlikuje od ostalih je ta,

da nimajo igrač, ampak didaktična sredstva in materiale. Materiali so

preprosti, čistih oblik in narejeni iz neškodljivih materialov. Otrokom je na

razpolago ogromno majhnih delcev, keramike, steklovine, ki otrokom

omogočajo ročne aktivnosti. Aktivnosti so razdeljene na pet področij, ki jih

imenujejo praktične aktivnosti (vsakdanje življenje), senzomotorične

aktivnosti (predstave o svetu), jezikovne aktivnosti (branje in pisanje),

matematične aktivnosti (aritmetika), kulturne aktivnosti (fizika, zgodovina,

zemljepis, biologija) in ustvarjalnost (Devjak idr., 2008).

V Waldorfskem vrtcu imajo tudi drugačne igrače, ki so narejene predvsem

iz naravnih materialov in omogočajo otrokom prosto pot v domišljiji. Primer

igrače je punčka brez obraza. Punčka je ena izmed njihovih posebnih

igrač. Vsak predmet, v katerem vidimo človeško figuro, je lahko punčka, če

uporabimo domišljijo. Domišljija je zelo pomembna za razvoj spomina,

zato se morajo otroci veliko igrati, da urijo svojo domišljijo. Waldorfska

punčka je narejena ročno, izdelujejo jih vzgojiteljice tekom dneva, medtem

ko se otroci igrajo, tako ima otrok možnost opazovati nastajanje lutke.

V vrtcu Reggio Emilia si otroci preko svojih projektov igrače sami

izdelujejo, zato imajo malo dokončanih, izdelanih igrač, veliko pa je

nestrukturiranih materialov. Pri izdelovanju igrač glasbil so uporabili

Orffove instrumente, v smislu nestrukturiranega materiala (Devjak in

Skubic, 2009).

5.9 Rutinske dejavnosti v posameznem vrtcu

Rutinske dejavnosti potekajo v vseh vrtcih približno enako z majhnimi

razlikami, prilagojenimi starostnemu obdobju otrok. V javnem vrtcu poteka

dnevna rutina po naslednjem vrstnem redu: prihod otrok, zajtrk, nega,

dejavnosti, malica, odhod na prosto, kosilo, počitek, popoldanska malica in

47

odhod domov. Med vsem naštetim prihaja tudi do sprememb, ki so

odvisne od posameznega vrtca.

Prehrana v vrtcih je bolj ali manj podobna. V vseh vrtcih so trije obroki:

zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Zajtrk vsebuje kruh in različne

namaze in klobase ter enkrat na teden pekovsko pecivo. Kosilo je

sestavljeno iz juhe, glavne jedi in solate ali kompota ter peciva, za

popoldansko malico je velikokrat sadje in izdelki pekovskega peciva.

Dnevna rutina v vrtcu je zelo pomembna, saj omogoča otrokom, da

predvidijo dogodke že v naprej in tako imajo nadzor nad tem, kaj bodo

počeli v točno določenem trenutku dneva (Hohmann in Weikart, 2005).

Otroci v vrtcu velikokrat vprašajo, kaj bomo počeli potem, kdaj bomo imeli

čas za igro, kdaj bomo šli ven, kdaj bo kosilo in tako naprej. Na takšna in

podobna vprašanja dobijo odgovor z dnevno rutino. Dnevna rutina jim

pomaga, da lahko sledijo dogodkom razporejenih preko dneva. Nam

vzgojiteljem pa pomaga, da razporediti čas organiziranja. Dnevna rutina

daje otrokom občutek varnosti zaradi v naprej predvidenih dogodkov, v

katerih lahko neovirano razvijajo svoje delovanje (Hohmann in Weikart,

2005).

Dnevna rutina v javnem vrtcu poteka približno v vseh vrtcih enako. Najprej

sledi prihod otrok v vrtec, po prihodu je zajtrkovanje in nega v kopalnici,

nato sledi prosta igra in po igri dnevne dejavnosti, odhod na prosto, kosilo,

počitek, po počitku malica, igra na prostem ter odhod domov.

Bahovec in Kodelja sta raziskovala in ugotovila, da spanje predstavlja eno

izmed največjih težav dnevne rutine v evropskih vrtcih. Spanje v drugih

evropskih državah po tretjem letu ni več pomembno in zato otroci ne grejo

h počitku. Vendar tudi nekateri naši vrtci prehajajo na aktivni počitek, zato

48

otroke, ki ne spijo napotijo v drug prostor, kjer so lahko aktivni (Bahovec in

Kodelja, 1996).

V Montessori vrtcu prav tako sledijo dnevni rutini in ji tudi dajejo velik

pomen, tako kot v javnem vrtcu. Otroci se do osme ure zjutraj zbirajo nato

sledi zajtrk, po zajtrku pedagoško delo, kosilo in priprave na počitek, po

počitku popoldanska malica in odhod domov. Pri dnevni rutini morajo biti

starši dosledni, da je otrok pravočasno v vrtcu, da ob prihodu upoštevajo

način življenja v vrtcu, da ne govorijo glasno, da je gibanje počasno brez

hitenja in da ne preganjajo otrok ob menjavi garderobe, prav tako se

enako upoštevajo odhodi iz vrtca. Na takšen način se otrok lažje vključi v

vrtec, če so sprejeta neka pravila in ustaljena dnevna rutina (Hiša otrok

vrtec Montessori, 2015).

Waldorfski vrtec še daje poseben pomen stvarem, ki se ponavljajo, kajti

tako lahko otroci stvari ponotranjijo in jih resnično doživijo in osvojijo.

V Waldorfski vrtec so otroci sprejeti, ko dopolnijo tri leta starosti in njihov

ritem je sledeči. Jutranji sprejem otrok in prosta igra, vzgojiteljica med tem

pripravlja zajtrk. Zajtrkovanje je razdeljeno na več skupin, ki je odvisno od

tega, kako otroci prihajajo v vrtec, ko se otrok naje, se lahko prosto igra

naprej ali pomaga vzgojiteljici. Po zajtrku sledijo umetniške dejavnosti, ki

imajo tedenski razpored, nato sledi prosta igra in izvajanje ročnih

dejavnosti, pri katerih se otroci prostovoljno pridružijo, po igri sledi

pospravljanje, ki ga vzgojiteljica motivira na različne načine, nato je

rajanje, ki vključuje petje, pripovedovanje, gibanje in podobno takšno

vsebino se ponavlja približno ene mesec. Po rajanju je sadna malica in

nato odhod na prosto, kjer otroci pomagajo pri vrtnih opravilih in projektih,

sledi kosilo, pred kosilom imajo ob določenem dnevu v tednu lutkovno

pravljico ali prstno igro. Po kosilu postopni prehod v spalnico, kjer jim

vzgojiteljica igra na liro in pripoveduje pravljice, po počitku je popoldanska

malica in nato odhod otrok domov (Inštitut Sofijin izvir Maribor, 2015).

49

5.10 Vloga in naloga vzgojiteljev

Vzgojitelj je lahko zelo aktiven dominanten, lahko pa samo pripravlja

okolje, materiale, spodbuja otroke k aktivnostim in sodelovanju z drugimi.

Vloga vzgojitelja je odvisna tudi od programa, ki ga izvaja posamezni

vrtec. Javni vrtec ima v naprej določen program, usmerjen k otroku, kar

pomeni, da so določeni konkretni cilji in metode, ki pomagajo uresničevati

zastavljene cilje. Nekateri vrtci, ki delujejo po posebnih pedagoških

načelih, dajo prednost otrokom, kar pa ne pomeni, da vloga vzgojitelja ni

dovolj aktivna, ampak je predvsem drugačna. Vloga in naloge vzgojitelja je

v vsakem primeru aktivna, vendar je odvisno kaj vzgojitelj pričakuje od

otrok, nekateri vzgojitelji pričakujejo visoko aktivnost otrok, od teh otrok se

pričakujejo rezultati in gleda se njihova storilnost, nekateri vzgojitelji pa

gledajo bolj na ustvarjalnost in pobude otrok. Po Steinerju je aktivnost

otrok manj poudarjena, kajti Steiner zagovarja ritem, rituale, ponavljanje in

predvsem mirno okolje. Prav tako je aktivnost otrok manj poudarjena v

tradicionalnih javnih vrtcih. Nasprotje Steinerja je Maria Montessori. Maria

Montessori je zagovornica dela, za njo je tudi igra delo. Javni vrtci, ki

sledijo programu Kurikuluma, zagovarjajo raznovrstno in bogato aktivnost

otrok, ki naj bo čim bolj pestra in da otrok izkusi čim več možnosti za

učenje. V vrtcu Reggio Emilia je vloga vzgojitelja priprava okolja in

pospeševanje interakcije med otrokom in materialom in pomoč ter

spodbuda pri projektih. V tem vrtcu trajajo aktivnosti tako dolgo, dokler je

otrok pripravljen delati. S tem si uri interes, ponavljanje in čakanje, skupek

vsega tega pa je socializacija. Maria Montessori je na vlogo vzgojiteljice

gledala predvsem kot na vlogo opazovalke in vse pogosteje se vloga

opazovalca uveljavlja tudi v drugih konceptih (Batistič Zorec, 2003).

Vzgojitelj ima v Montessori pedagogiki posebno vlogo, njegova vloga je

vloga opazovalca in pripravljanje okolja za delo, katerega je del tudi sam

vzgojitelj je tudi sam del okolja (Žnidar in Rakuša, 2013).

50

Pomembno je, da je vzgojiteljica senzitivna, razmišljujoča in kritična,

predvsem pa da dobro pozna otroke in je sposobna komunikacije s starši

in se od njih tudi kaj naučiti – takšno vlogo vzgojiteljice vidijo v Reggio

Emilia vrtcu. Vsem konceptom pa je skupno in najbolj se to odraža v

Waldorfskih vrtcih, kakšna je vzgojiteljeva osebnost in praktične izkušnje

(Batistič Zorec, 2003).

Pomembno je sprotno izobraževanje vzgojitelja in njegov profesionalni

odnos do dela in predvsem sposobnost timskega sodelovanja z drugimi.

Vzgojiteljica mora biti pozorna opazovalka in raziskovalka, ki zna svoja

opažanja uporabiti v skupini, v kateri lahko prihaja do konfliktov, ki lahko

neposredno vplivajo na delovanje skupine (Batistič Zorec, 2003).

5.11 Sodelovanje s starši

Sodelovanje vrtca in staršev je pomembno, saj otrok s prihodom v vrtec

stopa iz znanega socialnega okolja, torej družine, v neznano socialno

okolje vrtca. Otrok je v teh okoljih pod vplivi različnih dejavnikov, zato

stremimo k temu, da so ti dejavniki čim bliže drug drugemu (Lipičnik

Vodopivec, 1996).

Oblike sodelovanja s starši se začnejo s skupnim načrtovanjem vstopa

otroka v vrtec, sodelovanjem staršev pri načrtovanju in izvajanju

programov. Posamezni koncepti dajejo različne pomene posameznim

področjem vzgoje. Ne samo otroci ampak tudi starši so del vrtca. Starši z

vrtcem sodelujejo na različne načine, ki so odvisnI od posameznega vrtca.

Obstajajo različni načini, preko katerih posamezni vrtci komunicirajo s

starši. Najvarnejša in najbolj verodostojna oblika komuniciranja pa je

metoda dela z besedilom. V vrtcih se ta metoda uporablja za komunikacijo

preko oglasnih desk ali kotička za starše. S tem načinom vzgojitelji prav

51

tako verbalno komunicirajo s starši. Prednost pisne komunikacije je

trajnost, verodostojnost in jasnost. Slabost pa je večja poraba časa in

pozne povratne informacije (Lipičnik Vodopivec, 1996).

Ene izmed najpogostejših oblik sodelovanja s starši so roditeljski sestanki,

individualni pogovori in pogovorne ure, dnevne informacije o otroku, razne

delavnice skupaj s starši, izleti, predavanja za starše, informiranje preko

oglasnih desk, zaključne prireditve, sodelovanje na Svetu staršev, Svetu

zavoda in podobna sodelovanja (Osnovna šola Kungota, Publikacija

2014/15).

.

Vsak vrtec mora starše obvestiti o programih, ki jih ponuja, seznaniti

starše s programom po različnih pedagoških načelih, jim dati možnost

sodelovanja z drugimi zaposlenimi v zavodu, kot so svetovalna služba,

vodstvo vrtca in podobno, omogočiti ohranjanje zasebnosti, možnost

postopnega uvajanja otrok v program in možnost sodelovanja v programu

z upoštevanjem anatomije vrtca (Osnovna šola Kungota, Publikacija

2014/15).

Ker je sodelovanje s starši ni enosmerna komunikacija, se od staršev tudi

pričakuje. Starši morajo spoštovati dogovore in delovni čas vrtca, otroka

oddati strokovni delavki, sodelovati z vrtcem na različnih oblikah srečanj,

upoštevati pravilnik o varnosti otroka, seznaniti vrtec s spremembami

podatkov, obveščati in primerno odreagirati v času bolezni otrok, sporočiti

morebitne posebnosti glede otroka, spremljati razna obvestila in predvsem

se pogovarjati z vzgojitelji otroka in sproti reševati morebitne nastale

težave (Osnovna šola Kungota, Publikacija 2014/15).

V vrtcu Montessori dajejo velik poudarek na sodelovanju staršev in

vzgojiteljev. Prva oblika sodelovanja se prične s postopnim uvajanjem

otroka v vrtec. Po dogovoru se lahko starši vključijo tudi v izvajanje

programa, vendar pri tem ne smejo posegati v strokovnost pedagoškega

52

dela. Z vzgojitelji vsakodnevno izmenjujejo informacije ustno ali pa jih

zapišejo v zvezek, ki je namenjen komunikaciji med starši in vzgojitelji.

Organizirane so tudi govorilne ure, roditeljski sestanki, razna

izobraževanja in druženja ob praznovanjih, piknikih, izletih in podobno.

Ena izmed oblik je tudi ta, da vsak teden prinese ena družina otroka v

vrtec rezano cvetje, ki krasi mize, cvetja ne kupujejo, ampak ga izdelajo

skupaj sami z otrokom. Če posamezen starš želi spremljati svojega otroka

v vrtcu, se lahko dogovori za hospitacije (Hiša otrok vrtec Montessori,

2015).

Waldorfski vrtec daje velik pomen med sodelovanjem vrtca in staršev. Če

sta vrtec in družina med seboj usklajena, se tudi otrok počuti bolj varnega,

kajti sodelovanje omogoča boljše razumevanje otrokovih besed. V

Waldorfskem vrtcu imajo veliko sodelovanja med vrtcem in starši, na tak

način se vezi med vrtcem in starši le še bolj povezujejo. Vzgojitelji za

starše pripravljajo razna srečanja v obliki pogovorov, informativnih srečanj,

delavnic, pomoč pri iskanju finančnih in materialnih sredstev (Devjak idr.

2008).

Sodelovanje s starši v vrtcu Reggio Emilia je podobno vsem ostalim

sodelovanjem v drugih vrtcih, nimajo nobenih dodatnih posebnosti. Starši

in se srečujejo ob srečanjih v določenih oddelkih, srečanje v manjših

skupinah, če nastanejo kakšne posebne potrebe določene skupine otrok,

individualni stki (pogovorne ure), strokovna predavanja, razna delovna

srečanja namenjena kakšni obnovi in srečanje na delavnicah ter

aktivnostih ob različnih praznikih, prav tako imajo tudi srečanja v obliki

spremstva na izletih, piknikih, dnevu vrtca in podobno (Devjak idr., 2008).

53

5.12 Posebnosti pri posameznem vzgojnem konceptu

Vsak koncept ima posebnosti, vendar vsem je skupno delo v dobro otroka.

Skupni cilj jim je varovanje otrok, različne pa imajo le cilje, kako se v

posameznem konceptu otroku približati in podati znanje, da bo za otroka

najboljše. Začetki javnega vrtca in Waldorfskega vrtca segajo v Nemčijo,

medtem ko začetki Montessori vrtca in Reggio Emilia vrtca segajo v Italijo.

Posebnost javnega vrtca je zagotovo program, po katerem javni vrtec

deluje, to je Kurikulum za vrtce. Napisan je tako široko, da vzgojiteljem

omogoča najrazličnejše načine za dosego ciljev. Pri svojem delu se lahko

vključujejo v najrazličnejše projekte in uporabljajo elemente drugih

konceptov. Kurikulum za vrtce obravnava otroke celostno in gre od

abstraktnega h konkretnemu in pri tem upošteva razvojne značilnosti ter

individualnost otrok.

Posebnost vrtca in pedagogike Marie Montessori je delo z materiali. V

Montessori vrtcu otroci nimajo igrač in se ne igrajo, tam se vse igrače

imenujejo materiali. Kadar koli se želi otrok »igrati«, si vzame iz poličke

material in prične z delom in po končanem delu material tudi pospravi. Ena

izmed posebnosti Montessori vrtca je, da je vse pohištvo prilagojeno

velikosti otrok in spodbujanju umirjenega dela ter tišine.

Waldorfski vrtec ima tudi posebnosti. Sama notranjost vrtca je narejena iz

naravnih materialov, nežnih tonov barv, zaobljeno pohištvo in umirjenost

ter strpnost do dela. Otrok v ničesar ne silijo, stvari ponavljajo večkrat, da

se otroku lažje vtisne v spomin in predvsem želijo otrokom pričarati

družinsko življenje tudi v vrtcu. V tem vrtcu ni nobenega poučevanja, vse

izhaja iz potrebe otrok.

Reggio Emilia je najmlajši in najsodobnejši koncept. Prednost dajejo

učenju pred poučevanjem, zato je njihov način dela poteka preko

projektov, kjer med seboj vsi sodelujejo in komunicirajo. Idejo projekta

54

običajno podajo otroci in nato sodelujejo otroci, vzgojitelji, vsi zaposleni v

vrtcu, starši in bližnja okolica. Posebnost tega koncepta je zagotovo ta, da

skoraj vsa oprema vrtca poteka s pomočjo dela otrok. Otroci so vključeni s

pomočjo projektov v vsakršno dogajanje in delo vrtca.

55

SKLEP

Namen diplomske naloge je pobližje spoznati vzgojne koncepte javnega

vrtca, Montessori vrtca, Waldorfskega vrtca in Reggio Emilia vrtca.

Postavljene so bile naslednje hipoteze, ki jih bomo zdaj lahko potrdili ali

ovrgli.

Raziskovalne hipoteze:

H1: Otroci v Montessori in v Waldorfskem vrtcu uporabljajo drugačne

igrače kot otroci v javnem vrtcu.

H2: Vloga vzgojitelja v Waldorfskem vrtcu ima drug pomen kot vloga

vzgojitelja v Montessori vrtcu.

H3: V zasebnih vrtcih je sodelovanje vzgojitelja s starši pogostejše kot v

javnem vrtcu.

H1: Hipotezo ena lahko potrdimo, kajti igrače v vrtcu Montessori in v

Waldorfskem vrtcu so povsem različne od igrač v javnem vrtcu. V vrtcu

Montessori ne uporabljajo igrač, ampak imajo materiale. Ti materiali so

zloženi na policah, da si jih lahko otrok kadar koli vzame in z njimi se ne

igrajo, ampak delajo. V Waldorfskem vrtcu imajo igrače, ampak so povsem

naravne, kot so: kamenčki, palčke, ročno izdelane lutke brez obraza in

podobno. V javnem vrtcu pa imamo igrače, nekatere med njimi imenujemo

didaktične igrače ter so namenjene igri in učenju.

H2: Hipotezo lahko potrdimo. V Waldorfskem vrtcu je vloga–delo

vzgojitelja pomembna, kajti otroci so manj aktivni, zato vzgojitelj opravlja

večino dela, otroci pa sledijo ritmu, ponavljanju in mirnemu okolju. V

Montessori vrtcu pa je glavno vodilo za delo »pomagaj mi, da naredim

sam«, torej vse stvari počnejo otroci sami, vzgojitelj pa jim le pomaga, če

je to potrebno ali če otrok zaprosi za pomoč.

56

H3: Hipotezo bomo zavrgli. Tako kot v javnem je tudi v zasebnem vrtcu

enako pomembno sodelovanje staršev z vrtcem. Vsi dajo velik pomen

medsebojnemu sodelovanju. Vsi organizirajo bolj ali manj podobna

srečanja in druženjA, tako v javnem vrtcu kot v vrtcih po posebnih

pedagoških načelih.

57

LITERATURA

Antauer, A., Fištravec, A., Kovačič, in V., Polak, I. (1999). Waldorfska

pedagogika, Waldorfska šola in Waldorfski vrtec Maribor. Maribor:

Zavod waldorf.

Avevita/ Bizjak Eržen, M., (2015). Montessori pedagogika. Osnove

Montessori pedagogike. Pridobljeno 18.2.2015, iz

http://www.avevita.si/default.asp?mid=sl&pid=montessoripedagogik

a

Bahovec, D.E. in Kodelja. Z. (1996). Vrtci za današnji čas. Ljubljana:

Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu in

Društvo za kulturološke raziskave.

Batistič-Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih.

Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Bela Knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011).

Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Devjak, T. in Skubic, D. (2009). Izzivi pedagoškega koncepta Reggio

Emilia. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Devjak, T., Batistič-Zorec, M. (2011). Pristop Reggio Emilia-izziv za

slovenske vrtce: zbornik zaključne konference-priročnik za dobro

prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.

Devjak, T., Batistič-Zorec, M., Vogrinc, J., Skubic, D. in Berčnik, S.

(2010).Pedagoški koncept Reggio Emilia in Kurikulum za vrtce:

podobnosti v različnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v

Ljubljani.

Devjak, T., Berčnik, S. in Plestenjak, M. (2008). Alternativni vzgojni

koncepti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta.

Devjak, T., Skubic, D., Polak, A. in Kolšek, V. (2012). Predšolska vzgoja:

od starega k novemu. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Univerze v

Ljubljani.

58

Dolar Bahovec E., Bregar, G. K., čas, M., Domicelj, M., Hribar, N., Japelj,

B. idr. (2013). ). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za

šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Edmunds, F. (1991). Umetnost Waldorfske vzgoje. Ljubljana: Slovensko

društvo raziskovalcev šolskega polja.

F Langdon, M. (2005). Dr. Montessori´s Own Handbook. All Rights

Reserved.

Hiša otrok vrtec Montessori. (2014/15). O vrtcu. Pridobljeno na dan

01.3.2015, iz http://www.slomskov-zavod.si/index.php/za-

starse/sodelovanje-z-vrtcem

Hohmann, M. in Weikart, P.D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih otrok.

Ljubljana: DZS.

Inštitut Sofijin izvir Maribor, zasebni Waldorfski vrtec Studenček.

(2014/15). Waldorfski vrtec Studenček. Pridobljeno 01.3.2015, iz

http://www.waldorfska-pedagogika.si/sl/waldorfski-vrtec

Kecojević, K. Ž., Marjanovič, L., Šušterič, N., Šimenc, M. in Tašner, V.

(2012). Za kakovost javnih vrtcev in šol primerjalne analize.

Ljubljana: Center za študij edukacijskih strategij, Pedagoška

fakulteta Univerze v Ljubljani in SVIZ Slovenija.

Lawrence, L., (1998). Montessori read and write. London: Ebury press.

Lipičnik Vodopivec, J., (1996). Med starši in vzgojitelji ni mogoče ne

komunicirati. Ljubljana: Dermi tisk.

Montessori inštitut Zavod za pomoč staršem pri razvoju otrok. Ustanove

Montessori v Sloveniji danes. (b.d.). Pridobljeno 01.3.2015, iz:

http://www.montessori-institut.si/pedagogikaslo.html

Montessori, M., (1994). Montessori pedagogija. Das kreative Kind. Herder,

str. (4 in 15). Freiburg.

Montessori, M., (2006). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,

izobraževanje in kulturo.

59

Marjanovič Umek, L. in Kavčič, T. (2001). Otroška igra. V L. Marjanovič

Umek in M. Zupančič (ur.), Psihologija otroške igre. Od rojstva do

vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Osnovna šola Kungota. (2014/15). Publikacija vrtec pri Osnovni šoli

Kungota. Zgornja Kungota: Osnova šola Zgornja Kungota.

Pavlič, S. (1991). Predšolske ustanove na slovenskem 1834-1945.

Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.

Pollard, M. (1997). Maria Montessori. Celje: Mohorjeva družba.

Retuznik Bozovičar, A. in Krajnc, M. (2012). Pedagogika in pedagoški

pristopi v predšolskem obdobju. Celje: Modart.

Skubic D., Zajc J., Gomilšek A., Les D., Gošek I., idr. (2012). 100 jezikov

na čutni poti – ideje za prakso. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Univerze v Ljubljani.

Steiner, R. (1994). Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti. Ljubljana:

Kortina.

Steiner, R. (2012). Umetnost vzgoje. Seminarski posvet in predavanja o

učnem načrtu. Nauk o človeku in umetnost vzgoje 3. Del. Ruše:

Založba Rudolfa Steinerja, Mariam Sai Dava s.p.

Stella, I. (1974). Dječji vrtići prostori i oprema za tjelesni odgoj i igru djece.

Zagreb: Šolska knjiga Zagreb.

The Reggio Emilia ćapproach to Early Years Education. (2006). Learning

and Teaching Scotland.

Uradni list Republike Slovenije, št. 73/2000. (2000). Pomen izrazov. 2.

člen. Pridobljeno 22.2.2015, iz

Vrtec Kamenček. (2011). Vrtec Kamenček poln otroškega smeha.

Pridobljeno na dan 30.9.2015, iz

Za otroke d.o.o. (b.d.). Pridobljeno 01.3.2015, iz

http://www.zaotroke.eu/katalog-nov-2013-2014.html

60

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Uradni list

Republike Slovenije, št. 16/07. (2007). Pridobljeno 22.2.2015, iz

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO445

Žnidar, K. in Rakuša, U. (2013). Primerjava koncepta javnega vrtca s

konceptom Marie Montessori. (Raziskovalna naloga). Gimnazija

Celje-center, Celje.