univerza v mariboru5. igor stravinski 5.1 biografija 5.1.1. zgodnja leta: 1882 – 1902 »Človek...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za glasbo
Diplomsko delo
IGOR STRAVINSKI: PETRUŠKA
Mentor: Kandidatka:
red. prof. mag. Tomaž Svete Petra Colnerič
Maribor, 2015
Lektorica:
Metka Leljak, prof. slo.
Prevajalka:
Klementina Kralj, prof. ang. in geo.
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju red. prof. mag. Tomažu Svetetu za pomoč in
svetovanje pri izdelavi diplomskega dela.
Iskreno se zahvaljujem Nejcu, staršem in sestri Nastji, saj mi brez njihove
pomoči in podpore ne bi uspelo.
IZJAVA
Petra Colnerič, rojena 15. 5. 1985 v Mariboru, študentka Pedagoške
fakultete Maribor, smer GLASBA, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom IGOR STRAVINSKI: PETRUŠKA, pri mentorju red. prof. mag.
Tomažu Svetetu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in
literatura korektno navedeni. Teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
__________________________
podpis
Maribor, 2015
POVZETEK
V diplomski nalogi z naslovom Igor Stravinski: Petruška je opisano
življenje enega najpomembnejših skladateljev 20. stoletja, Igorja
Stravinskega in njegova dela ter zgodovinsko ozadje Rusije tistega časa.
Podrobno je raziskana in analizirana njegova skladba Petruška.
V diplomskem delu so uporabljene deskriptivna, komparativna,
zgodovinska metoda in metoda glasbene analize ter doživljajska metoda.
KLJUČNE BESEDE
Igor Stravinski, življenjska pot in dela, Petruška, 20. stoletje, Rusko
obdobje, neoklasicizem, serializem
SUMMARY
In the diploma work, titled Igor Stravinsky: Petrushka, we described the life
of one of the most important composers of 20th century, Igor Stravinsky,
his work and historical background of Russia in that period.
We researched and analyzed in details Igor Stravinsky's composition
Petrushka.
In the diploma work descriptive, comparative, historical method and the
method of musical analysis and experiential method are used.
KEY WORDS
Igor Stravinsky, life and work, Petrushka, russian period, neoclassicism,
serialism, 20th century
KAZALO
1. Uvod ................................................................................................... 1
2. Namen naloge .................................................................................... 3
3. Raziskovalne hipoteze ........................................................................ 4
4. Metodologija ....................................................................................... 5
5. Igor Stravinski ..................................................................................... 6
5.1 Biografija ....................................................................................... 6
5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902 ..................................................... 6
5.1.2. Rusko obdobje: 1902 – 1914 ................................................. 8
5.1.3. Švicarsko obdobje: 1914 – 1920 .......................................... 17
5.1.4. Francosko obdobje: 1920 – 1939 ......................................... 19
5.1.5. Ameriško obdobje: 1939 - 1971 ........................................... 23
5.2 Glasbeni jezik Stravinskega in glasbena dela ............................. 26
5.2.1. Zgodnje »Rusko« obdobje ................................................... 26
5.2.2. Neoklasicizem ...................................................................... 29
5.2.3. Serialna tehnika ................................................................... 33
5.3. Glasbena dela ............................................................................. 35
5.3.1. Glasbene drame ................................................................... 35
5.3.2. Orkestrska glasba ................................................................ 36
5.3.3. Glasba za veliki ansambel ................................................... 37
5.3.4. Zborovska glasba ................................................................. 37
5.3.5. Glasba za solo vokal ............................................................ 38
5.3.6. Komorna glasba in glasba za solo instrumente .................... 39
5.3.7. Glasba za klavir .................................................................... 40
6. Zgodovinsko ozadje .......................................................................... 41
6.1 Rusija v 20. stoletju ..................................................................... 41
6.2 Stravinski in Evropa .................................................................... 44
7. Balet Petruška .................................................................................. 45
7.1. Libreto in zgodba ........................................................................ 45
7.1.1. I. dejanje – Pustni sejem ...................................................... 45
7.1.2 II dejanje – Petruškina soba ................................................. 46
7.1.3 III. dejanje – Zamorčeva soba .............................................. 47
7.1.4 IV. dejanje – Pustni sejem proti večeru ................................ 48
7.2 Zgradba baleta ............................................................................ 49
7.2.1. I. dejanje – Pustni sejem ...................................................... 49
7.2.2 II. dejanje – Petruškina soba ................................................ 50
7.2.3 III. dejanje – Zamorčeva soba .............................................. 50
7.3 Instrumentacija ........................................................................... 52
7.3.1. 1911 Originalna izdaja ......................................................... 52
7.3.2 1947 Prenovljena izdaja ....................................................... 53
8. Analiza Petruške ............................................................................... 54
8.1 I. Dejanje ..................................................................................... 54
8.2. II. Dejanje .................................................................................... 61
8.3 III. Dejanje ................................................................................... 62
8.4 IV. Dejanje .................................................................................. 64
9. Sklep ................................................................................................. 67
10. Viri in literatura .................................................................................. 68
KAZALO SLIK
Slika 1: notni zapis Daritvenega plesa izbranke iz Pomladnega obredja, 15
okrašen s podobami Valentine Hugo ....................................................... 15
Slika 2: Stravinski pri igranju Pomladnega obredja na klavir, J. Cocteau . 16
Slika 3: portret Stravinskega, Picasso 1920 ............................................. 18
Slika 4: Mavra .......................................................................................... 20
Slika 5: skladateljev rokopis, 1927 ........................................................... 22
Slika 6: serija zgrajena iz 12. tonov v »Owl and the Pusscat« ................. 25
Slika 7: poliritmija Petruške ...................................................................... 27
Slika 8: modus Petruške .......................................................................... 27
Slika 9: Piano-Rag-Music ......................................................................... 30
Slika 10: The Rakes's Progress ............................................................... 32
Slika 11: The Flood .................................................................................. 34
Slika 12: Pustni sejem, naslikal Alexandre Benois ................................... 45
Slika 13: Petruškina soba, naslikal Alexandre Benois .............................. 46
Slika 14: Zamorčeva soba, naslikal Alexandre Benois ............................. 47
Slika 15: motiv uličnega prodajalca .......................................................... 54
Slika 16: motiv .......................................................................................... 54
Slika 18: tričetrtinski+šestosminski metrum ............................................. 56
Slika 19: ritmični motiv ............................................................................. 56
Slika 20: Poliritmija ................................................................................... 57
Slika 21: začetek teme v violončelih ........................................................ 58
Slika 22: kvartni skoki navzgor ................................................................. 58
Slika 23: kvartni skoki navzgor in navzdol ................................................ 58
Slika 24: motiv ruske ljudske .................................................................... 58
Slika 25: padajoča kromatika v paralelizmih ter psevdokontrapunkt ........ 59
Slika 26: solo flavta .................................................................................. 60
Slika 27: motiv »Ruski ples« .................................................................... 60
Slika 28: Petruškin akord ......................................................................... 61
Slika 29: cluster ........................................................................................ 62
Slika 30: motiv v vojaškem bobnu in tamburinu ....................................... 62
Slika 31: ples zamorca ............................................................................. 63
Slika 32: ples balerine .............................................................................. 63
Slika 33: valček ........................................................................................ 64
Slika 34: ples dojilj ................................................................................... 64
Slika 35: kromatična melodija ................................................................. 64
Slika 36: motiv v godalih .......................................................................... 65
Slika 37: poudarjen ritem ......................................................................... 66
Igor Stravinski: Petršuka 1
1. Uvod
»Živimo v času, ko človek doživlja velike pretrese. Moderni
človek je pred tem, da izgubi občutek za vrednote in smisel za
vrednostna razmerja. Neizbežno vse pelje v kršitev temeljnih
zakonitosti človekovega ravnovesja. Konsekvence, ki odtod
izhajajo za glasbeni red, so naslednje: na eni strani opažamo
nagib k odvračanju duha od vsega, kar bi poimenovali višja
glasbena matematika, da bi glasbo postavili na najnižjo stopnjo
uporabnosti in jo s podrejanjem zahtevam cenene smotrnosti
naredili za splošno razumljivo. Kar pa je, na drugi strani, bolan
duh sam, je glasba – posebno tista, ki zase pravi in verjame, da
je »čista« – zaznamovana s patološko hibo; razširja kali novega
greha proti vesti; stari izvirni greh je, če smem tako reči,
predvsem greh ne-spoznavanja – ne-spoznavanja resnice in iz
nje izhajajočih zakonov, ki smo jih označili za temeljne. In kaj
naj bi bila resnica na področju glasbenega reda?... V čistem
stanju, v svojem bistvu je glasba svobodno raziskovanje duha;
to stališče so zastopali ustvarjalci vseh časov ...«1
20. stoletje je stoletje nove, moderne, naprednejše dobe. Gospodarske,
družbene in politične razmere so se temeljito spremenile in še spreminjajo
način življenja ter ureditev sveta. Razvila se je industrijska družba, v kateri
človek več ne pozna vrednot, naraščajoči materializem pa uničuje duha in
občutja. V prejšnjih obdobjih so z določeno veljavnostjo označevali značaj
in težnje, 20. stoletje pa se takšnim splošnim opredelitvam izmika. Razvil
se je slogovni pluralizem, cilj skladateljev pa je neomejena in popolna
izraba vse razpoložljive tonske snovi.
Skladatelj Igor Stravinski, ki so ga označili za reakcionarja in hkrati
revolucionarja, zastopa 20. stoletje s široko veljavnostjo, z velikim
1 Stravinski, 1939 – 40, 1997, cit. po Bergamo, str. 34, 35
Igor Stravinski: Petršuka 2
ugledom ter slogovno univerzalno spremenjljivostjo. V svojiih šestdesetih
letih glasbenega ustvarjanja se je najprej razvijal skozi »rusko tradicijo«,
nato zorel v neoklasicizmu vse do serialne tehnike. Postal je sinonim za
»moderno glasbo«.
Z glasbo Stravinskega sem se prvič srečala pri predavanjih profesorja
Tomaža Sveteta, in sicer z baletom Posvetitev pomladi. Takoj sem bila
navdušena nad glasbo Stravinskega in celostno podobo modernega
baleta. V svoji diplomski nalogi sem raziskala, kakšni nagibi so skladatelja
privedli do tega, da je napisal glasbo, ki je ob premierni izvedbi razburila
množice, zato sem podrobno raziskala ter analizirala balet Petruško,
skladateljevo zgodnejše, vendar izredno pomembno delo. Menim namreč,
da balet Petruška zaradi revolucionarnih potez in novih kompozicijskih
pristopov lahko imamo za neposrednega predhodnika kasnejših, mnogo
slavnejših del.
Z diplomsko nalogo želim tistim, ki jim je »moderna glasba« dokaj tuja,
predstaviti temeljne značilnosti te dobe, in najpomembnejše, življenje in
vlogo ter pomen delovanja in ustvarjanja prvega ruskega modernega
skladatelja v vzhodni in zahodni glasbeni kulturi, Igorja Stravinskega.
V prvem delu naloge sem se na podlagi virov osredotočila na življenje
Stravinskega in njegov skladateljski razvoj. Raziskala sem zgodovinsko-
kulturno ozadje Rusije v 20. stoletju ter vpliv Stravinskega na Rusijo samo
in ostalo Evropo.
V drugem delu pa sem kompozicijo skrbno preposlušala ter s pomočjo
rednega profesorja magistra Tomaža Sveteta naredila podrobno analizo
baleta Petruška.
Igor Stravinski: Petršuka 3
2. Namen naloge
V diplomskem delu Igor Stravinski: Petruška želim predstaviti življenje
skladatelja Stravinskega in obdobje, v katerem je živel. Naslednji cilj je
spoznati njegova glasbena dela in opisati stilna obdobja ter kompozicijske
tehnike, ki jih je uporabljal pri pisanju. Na kratko želim omeniti balete
Djagileva in podrobneje opisati eno izmed njegovih najpomembnejših in
meni najljubših skladb, Petruško in jo vsebinsko, slogovno in ritmično
analizirati. Bralcem želim približati 20. stoletje in zanimanje za glasbo
sodobnega časa, v katerem živimo.
Igor Stravinski: Petršuka 4
3. Raziskovalne hipoteze
Igor Stravinski spada med začetnike modernizma.
Stravinski je v svojem življenjskem obdobju zamenjal kar tri različna stilna
obdobja: rusko obdobje, neoklasicizem ter serializem.
Skladatelj je v veliki meri vplival na razvoj ruske in evropske moderne
klasične glasbe.
Ruski slog je skladatelj gradil z baleti, pisanimi za Djagileva, in preko
baleta Petruška dosegel višek tega obdobja v Posvetitvi pomladi.
Glasbeno-baletno delo Petruška je samo po sebi burleska in je pisano v
slogu akcijskega baleta.
Igor Stravinski: Petršuka 5
4. Metodologija
V diplomski nalogi so uporabljene naslednje raziskovalne metode:
deskriptivna metoda,
komparativna metoda,
zgodovinska metoda,
metoda glasbene analize,
doživljajska analiza pri poslušanju glasbenega dela.
Igor Stravinski: Petršuka 6
5. Igor Stravinski
5.1 Biografija
5.1.1. Zgodnja leta: 1882 – 1902
»Človek ima en rojstni kraj, eno domovino, eno državo – lahko
ima samo eno državo – in domovina je najbolj pomemben
faktor v njegovem življenju«.2
Te besede je izjavil Igor Stravinski leta 1962, star osemdeset let, na
slavnostnem sprejemu v Moskvi, ko se je po petdesetih letih življenja vrnil
v domovino. V času svojega življenja je najprej dobil francosko, nato
ameriško državljanstvo, do svoje države pa razvil izredno sovraštvo, prav
tako do njene kulture. Ko se je preselil iz Rusije, mu ni bilo mar oz. se
sploh ni oziral na to, ali ga uvrščajo v kakršno koli umetniško smer.3
Stravinski je bil med ostalim mojster mistifikacije. V zvezi s svojim
življenjem je razvil kompleksen skupek laži in zanikanj. Čeprav je imel
navado lagati o svojem življenju, je na veliko govoril o pomembnosti
svojega izvora po materini strani.4
Igor Stravinski je bil rojen 17. junija 1882 (5. junija po starem ruskem
koledarju) in prihaja iz plemiške družine. Njegovi starši so bili
veleposestniki. Mati, Ana Kholodovska, je bila dobra pevka in pianistka,
njen mož, Fjodor Ignatjevič Stravinski, je bil potomec poljskih velikašev in
senatorjev. Po delitvi Poljske je družina Stravinski izgubila vso zemljo, zato
so se preselili v jugovzhodno Belorusijo. Oče Fjodor je kot bas-bariton
2 Stravinsky, 1948-71; cit. po Craft, 1972, str. 295
3 Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997, str. 64 - 82
4 Cross, 2003, str. 3 -18
Igor Stravinski: Petršuka 7
pevec dobil štipendijo Konzervatorija v Sv. Petersburgu in v letu 1876 imel
prvi debutantski nastop v gledališču Mariinski5.6
Fjodor je s svojim glasom zaslovel, mladi Igor pa je bil pogosto deležen
poslušanja oper in koncertov. Igor Stravinski je s svojimi starši živel ne
daleč stran od gledališča Mariinski. Njegov oče ni bil poznan samo po
petju temveč tudi po zelo veliki domači knjižnici, v kateri je imel zbirko
bibliografij in kolekcijo notnega gradiva različnih založb. Poznal je
nekatere skladatelje, kot so Rimski-Korsakov, Borodin ter Musorgski. Pri
Stravinskih je bila glasba del delovnega okolja, v katerem je mladi Igor
odraščal in živel sedemindvajset let.7
Do enajstega leta so Igorja Stravinskega doma izobraževale guvernante8.
Njegove zgodnje lekcije klavirja so bile najverjetneje le del čisto
običajnega domačega izobraževanja srednjega razreda. Pri devetih letih je
imel prvo učno uro klavirja. Njegov oče pa je spremljal njegovo glasbeno
izobrazbo, saj je vse njegove glasbene ure tudi posnel in kot sklepamo,
naj bi Igor po svojem očetu podedoval ljubezen do natančnosti.9
V devedesetih letih devetnajstega stoletja je družina Stravinski začela
preživljati počitnice s strici in tetami Kholodovski v Ukrajini, kjer je bil
pokopan Igorjev starejši brat Roman. Toda najstnik Igor je, včasih s svojim
mlajšim bratom Gurijem, raje preživljal počitnice drugje. Staršem je redno
pošiljal pisma, v katerih je opisoval, katere knjige je prebral, katere igre je
igral in kakšne risbe je risal. Nikoli pa ni spregovoril o glasbenem
ustvarjanju, morda tudi zato, ker so straši že od nekdaj želeli, da bi študiral
pravo. Družina Stravinski je med počitnicami, tako kot večina bogatih
Rusov, obiskovala nemške terme ter švicarska gorska letovišča.10
5 Marijino operno in baletno gledališče v St. Petersburgu, ustanovljeno 1860
6 Walsh, 2015
7 Ibidem
8 Governante so bile vzgojiteljice in učiteljice, ki so učile na domu.
9 Ibidem
10 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 8
5.1.2. Rusko obdobje: 1902 – 1914
Skladatelj je predčasno končal šolanje na gimnaziji ter na željo svojih
staršev vpisal študij prava na Univerzi v Sv. Petersburgu, sam pa si je
želel študirati glasbo. Zato je leta 1901 začel obiskovati privatne ure iz
harmonije in kontrapunkta pri Fedirju Akimenkovem11.12
Ko je postal učitelj Stravinskega Rimski-Korsakov, je od njega začel
prejemati formalno glasbeno izobrazbo, kar je od leta 1905 stalnica.
Kasneje ga je prav Rimski-Korsakov prepričal, da bi bil zanj študij na
konzervatoriju neproduktiven zaradi njegovega pomanjkljivega znanja in
ne dovolj izpiljenih veščin. Med študijem prava je spoznal sina Rimskega-
Korsakova, Vladimirja, dobrega violinista, s katerim sta postala prijatelja.13
Kaj je povedal Stravinski o svoji glasbeni izobrazbi;
»Delal sem po učbenikih, z velikim veseljem in vnemo. Pri
prvem srečanju s kontrapunktom se je pred menoj odprlo
široko polje, ki je bilo poslej za moje glasbeno delo veliko bolj
plodno kot vsa harmonija. Trdovratno sem se spopadal s
številnimi vprašanji, ki jih zastavlja ta veda. Tedaj me je to
silno veselilo, šele veliko kasneje pa sem spoznal, koliko so
vaje prispevale k oblikovanju mojega okusa in presoje. Moja
domišljija in želja po skladanju sta bili prebujeni, prav to je
bila osnova moje bodoče tehnike.«14
To poletje je Stravinski glasbeno delal za Rimskega-Korsakova, in sicer je
pisal Klavirsko sonato v fis molu v štirih stavkih po zgledu
11
Fedir Akimenko (1876-1945), ruski skladatelj in pianist ter bivši učenec Rimskega-
Korsakova.
12 Ibidem
13 Ibidem
14 Stravinsky, 1939-40; cit po Bergamo, 1997, str. 118
Igor Stravinski: Petršuka 9
Glazunovega15 in Čajkovskega. Ko je končal s sonato, se je lotil velike
naloge, Simfonije v Es duru, ki je bila prav tako pisana po načelih
Glazunova ter Čajkovskega. Ko je Igorjev oče umrl za rakom, mu je
Rimski-Korsakov na nek način predstavljal lik očeta.16
Rimski-Korsakov je na svojem domu enkrat tedensko pripravljal druženja
glasbenikov, katerih se je Stravinski redno udeleževal. Ob teh priložnostih
je skladatelj predstavil svoja prva glasbena dela, kot npr. kratke klavirske
skladbe, ki pa, žal niso ohranjene.17
V Sv. Petersburgu so v tako imenovanem Assembly of the Nobility18
prirejali koncerte, kjer se je izvajala izključno ruska glasba. Koncerte z več
repertuarja so prirejali v Russian Musical Society19 in na Silotijevih20
koncertih. Tam so predstavljali glasbo zahoda, in sicer Straussa, Elgarja,
Debussija ter Mahlerja. Stravinski je občasno obiskal gledališče Mariinski,
kjer sta z učiteljem poslušala opere, ampak samo te, Rimski-Korsakov je
namreč preziral balet in tudi pisal je v tem času predvsem opere.21
Glasbeniki so se udeleževali tudi prireditev, kot so bili Evenings of
Contemporary music22. Tam so pripravljali nize komornih koncertov, ki so
se začeli leta 1902. Stravinski se teh koncertov spominja kot najbolj
intelektualnih glasbenih dogodkov tistega časa. Rimski-Korsakov ni maral
teh večerov, delno zato, ker niso bili pod njegovim vplivom in ker so
temeljili na vsem, česar sam ni maral.23
15
Aleksander Glazunov (1865-1936) ruski skladatelj ter dirigent, prav tako bivši učenec
Rimskega-Korsakova.
16 Cross, 2003, str. 3 – 18
17 Ibidem
18 Zborovanje plemstva; sedaj Filharmonija.
19 Ruska glasbena zveza.
20 Aleksander Siloti (1963-1945) ruski pisanist, dirigent in skladatelj.
21 Walsh, 2015; Cross, 2003, str. 3 – 18
22 Večeri kontemporarne komorne glasbe.
23 Walsh, 2015
Igor Stravinski: Petršuka 10
Rusija je leta 1905 doživela »krvavo nedeljo«. Ko so na mirni
demonstraciji oblasti streljale, je umrlo veliko ljudi in med njimi velika
večina razreda Rimskega-Korsakova. Ta je objavil pisma v podporo
stavkajočim študentom, ker se je zavzemal za liberalizacijo ustave
konzervatorija. Bil je nemudoma odpuščen z delovnega mesta na
konzervatoriju. Najbolj negativna posledica teh dogajanj je bilo zaprtje
univerze, kar pomeni, da Stravinski ni mogel v celoti zaklučiti študija
prava.24
Leta 1905 se je Stravinski zaročil s svojo sestrično Katjo Nosenko. Za
poročno darilo je svoji bodoči ženi začel komponirati vokalno-
instrumentalno suito Vila in pastirka (Favn´i pasthuska), ki jo je označil
kot op. 2. Dokončal jo je, ko se mu je leta 1907 rodil prvi sin. Tukaj je
uporabil nekaj besed Puškina, in sicer v mezzo-sopranu in orkestru. Pri
tem delu že opazimo vplive nove francoske šole Dukasa, Debussija in
Ravela25. Prav tako je istega leta na poezijo Gorodetskega napisal
skladbo Vesna ─ pomlad.26
Simfonijo v Es-duru je Stravinski napisal leta 1908, ko je študiral pri
Rimskemu-Korsakovu in jo njemu tudi posvetil. Označil jo je kot op.1. Po
tehniki instrumentiranja Simfonijo v Es-duru prepoznamo iz del Rimskega-
Korsakova, vendar druga znamenja opozarjajo na Glazunova. Glavno
temo si je sposodil od Richarda Straussa, partitura pa postopoma prehaja
na vedno bolj kromatičen izgled, dokler se ne izgubi v večglasju. Tak način
uporabe kromatike spominja na Wagnerjevo opero Tristan in Izolda. Kljub
temu Stravinski ne uporabi Wagnerjeve kromatike na njegov način, ampak
kromatične prehode, ki alterirajo prosto in spominjajo na svoj prvotni izvor.
Drugo dejanje je popolnoma pod vplivom ruske šole. Pri prehodih najdemo
sledi vpliva Borodina in Čajkovskega, vendar je trio odraz gradnje na
osnovi ritma in ritmičnih sprememb Musorgskega. Da bi se Stravinski
24
Ibidem
25 Impresionizem – glasba impresionizma nenehno pretvarja zunanje vtise v notranji izraz.
26 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 11
izognil nepotrebni masi zvoka, se je raje posvetil ritmu in ritmičnim
spremembam.27
Štiri študije op. 7 za klavir in Pastorale za glas in klavir je napisal med
leti 1907 – 1908. Leta 1908, ob rojstvu hčerke, je nastal Fantastični
scherzo za orkester op.3, izdal ga je naslednje leto. Op. 4 pa poimenuje
Žaromet, napisal ga je za poročno darilo hčeri Rimskega-Korsakova leta
1909. Nekateri kritiki to delo označujejo kot prvo pomembnejše glasbeno
delo, saj se v njem prvič čisto in izrazito zrcali osebnost Stravinskega v
glasbi. Chant funèbre, op.5 za pihala, je napisal isto leto, ko je umrl
Rimski-Korsakov. To delo je prvo glasbeno delo, ki je povezano s
skladateljevim kultum mrtvih28.
Leta 1910 se je Stravinski preselil v Švico. Okoliščine, ki so vezane na prvi
nekoliko večji uspeh – dva baleta Ognjeni ptič in Petruška - so tesno
povezane z ruskim aristokratom in impresariom Sergejem Djagilevim, ki je
v Igorju Stravinskemu takoj prepoznal veliki talent, ko je prvič poslušal
Ognjemet. Parizu je želel predstaviti rusko umetnost in je pripravljal
sezono s svojim baletnim podjetjem. Kasneje so nastale še priredbe
Griegovih klavirskih del Kobold op.71, št.3.29
Premiera Ognjenega ptiča je bila v Pariški operi junija 1910. Uspeh tega
baleta kot glasbene drame je bil senzacionalen. Ples je v stilu »pas
d'action«30, glasba pa kot upodobitev zla in magije v kromatiki ter dobrega
v ljudeh, v diatoniki ali ljudski pesmi. Z Ognjeno ptico Stravinski ni postal
samo slaven, temveč je tudi spremenil samo naravo ruskega baleta.
Djagilev je skladatelja namreč spodbujal, naj piše bolj na internacionalni
ravni. Na takšen način je Stravinski promoviral sodelovanje med vodilnimi
27
Vlad, 1978, str. 1 – 11
28 Ibidem; Craft, 2002, str. 57
29 Vlad, 1978, str. 12
30 Pas d'action – stil baleta pri kateremu je takt za taktom direktno vezan na odrsko
dogajanje.
Igor Stravinski: Petršuka 12
glasbeniki, slikarji in pisatelji, kar je znamenita posebnost v zgodovini
moderne umetnosti.31
V tem času se je Stravinski spoprijateljil s skladatelji kot so Ravel in Satie,
potem s pisatelji Claudelom, Proustom, Gidom in D'Annunzijem ter Sarrah
Bernhardt. Skladatelj je kljub svoji slavi ostal s svojo družino na zahodu.
Poletje je preživel v Bretaniji, kjer je za svojega brata Gurija napisal dva
samospeva Verlaine op.9.32
Septembra se je družina preselila v Lozano v Švici, kjer mu je žena rodila
že tretjega otroka. Takrat je na pobudo Djagileva nastala popolnoma nova
zamisel, balet z imenom Petruška.33
»Pri pisanju nove kompozicije sem imel v mislih oddaljeno sliko
lutke, ki nenadoma oživi...«34
Zaključek je napisal maja v Rimu, kjer je podjetje nastopalo in vadilo za
»Pariško sezono«. Otvoritev »Petruške« je bila 13. junija 1911, v
gledališču Châtelet v Parizu, pod taktirko Pierra Monteuxa, s koreografijo
Michela Fokina in glavno vlogo Vaslava Nižinskega.35
Glasbena drama je pred pariško publiko, prav tako kot Ognjeni ptič, požela
velik uspeh. Pozitivnim kritikam so se pridužili tudi glasbeni kolegi, kot sta
Debussy in Schmitt, časopisni kritiki pa so bili s svojimi ocenami bolj
zadržani. Avtor znova uporabi skupek elementov – glasbe, plesa ter
aranžmaja, vendar je izvor moči celotnega glasbenega dela prav glasba.36
31
Walsh, 2015; Ibidem, str. 12 – 20
32 Walsh, 2015
33 Ibidem
34 Stravinsky 1936, str. 48
35 Walsh, 2001
36 Walsh, 2015
Igor Stravinski: Petršuka 13
Po predstavah se je Stravinski odpravil nazaj v Ustilug, kjer so na pesmi
Konstantina Balmonta37 nastale nove miniature za klavir in vokal
Spominčica (The forget-me-not) in Golob (The Dove). Takrat je
komponiral tudi Kralja zvezd (Zvezdolikiy) in ga napisal za moški zbor in
velik orkester, posvetil pa ga je Debussyju. V Ustilugu je na pesem Vesna
začel komponirati Pomladno obredje.38
Poleti 1912 je dokončal Kralja zvezd, ki je morda najbolj problematičen
izmed vseh del Stravinskega, kajti v tem delu skladatelj doseže ekstremno
točko harmonične kompleksnosti.39
Novembra se je skladatelj udeležil »Ruskih baletov« v Berlinu, kjer je
spoznal Schoenberga in se udeležil predstave Mesečni Pierrot (Pierrot
lunaire). Instrumentacija in polifona faktura tega glasbenega dela ga je
močno pritegnila.40
Januarja 1913 je napisal Tri Japonske pesmi za sopran ter manjši
mešani ansambel, ki kažejo vpliv Schoenberga. Marca je Pomladnemu
obredju dodal drugi del, z Ravelom pa je delal na skladbi Musorgskega iz
opere Khovanshchina, in sicer je napisal zadnji del, ki ga Musorgski ni
dokončal.41
Krstna izvedba Pomladnega obredja (Sacre du printemps) je bila maja
1913, s scenografijo Nikolasa Roericha42 ter koreografijo Nižinskega43. V
glavni vlogi je bila Marija Piltz, in sicer v vlogi izbranke, ki mora žrtvovati
svoje življenje za bolj plodno prst.44
37
Konstantin Balmont (1867 – 1942), ruski simbolist, pesnik in prevajalec ter eden
najpomembnejših Ruskih poetov.
38 Walsh, 2015
39 Vlad, 1978; str. 12 – 20
40 Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997; str. 120
41 Walsh, 2015
42 Nikolas Roerich
(1874 – 1947), ruski simoblist, odgovoren za kostume pri baletu
»Posvetitev pomladi«.
Igor Stravinski: Petršuka 14
Krstna izvedba je doživela enega največjih škandalov v zgodovini glasbe.
Kričanje občinstva je popolnoma preglasilo orkester, čeprav je orkester
igral primerno in dovolj glasno. Kljub temu je balet postal najbolj znana
kompozicija v vsej moderni glasbeni literaturi. Posledično so Stravinskega
določili za nadrevolucionarja, ikonoklasta, ki najbolj spodkopava svete
kanone glasbene estetike in slovnice. Skladatelj je to močno zanikal in vse
skupaj pojasnil v knjigi Glasbena poetika45.46
J. Cocteau47: »Dvorana je ob krstni izvedbi igrala vlogo, ki jo
je morala igrati; od vsega začetka je bilo občinstvo v ložah
ogorčeno: smejalo se je, posmehovalo, žvižgalo, posnemalo
živalske glasove; morda bi se bili utrudili, ko ne bi nekateri
esteti in glasbeniki začeli v svoji pretirani vnemi žaliti
občinstva v ložah in ga napadati. Direndaj se je sprevrgel v
pretep...«48
Reakcija publike niti ni bila toliko presenetljiva, saj ni še nihče slišal takšne
ali podobne glasbe. Publika še ni bila nikoli deležna glasbe, ki bi bila tako
brutalna, divja, agresivna in kaotična, toda publiko so najbolj šokirali
kostumi. Skladatelj pa je v bistvu hotel le prikazati mogočnost na novo
rojene narave, prebujajoče se pomladi po hudi ruski zimi.49
43
Vaslav Nižinski (1989-1950) ruski baletnik ter koreograf.
44 Ibidem
45 Glasbena poetika je ubeseditev in razlaga skladateljevih kompozicijskih metod in
postopkov, umeščena v splošnejše in povzemajoče kontekste.
46 Ibidem
47 Jean Cocteau (1889 - 1963) – francoski pesnik, pisatelj, ilustrator, dramatik,
oblikovalec, akademik, filmski režiser.
48 Stravinsky, 1939-40; cit. po Bergamo, 1997; str. 122
49 Vlad, 1978; str. 30 – 37
Igor Stravinski: Petršuka 15
Slika 1: notni zapis Daritvenega plesa izbranke iz Pomladnega obredja,
okrašen s podobami Valentine Hugo
Pet dni po premieri Pomladnega obredja je Stravinski zbolel in preživel
naslednjih pet tednov v bolnišnici, zato je zamudil vseh šest predstav
opere Khovanshcina. Po bolezni se je takoj odpravil v Ustilug, kjer je po
štiriletni pavzi dokončal opero Slavčka. Libreto, ki temelji na dobro znani
zgodbi Hansa Andersena, je napisal skladatelj sam, pomagal mu je
prijatelj Mitusov.50
Stravinski je čutil, da po tolikih letih skladanja ne more nadaljevati v isti
smeri, kot na začetku, saj je vmes napisal Ognjeno ptico, Petruško ter
50
Walsh, 2015
Igor Stravinski: Petršuka 16
Posvetitev pomladi, saj so mu ta glasbena dela odstrla povsem drugačen
vidik ustvarjanja.51
Poliharmonični in politonalni fragmenti služijo pri kreaciji obilice tonalnih
načrtov, ki oživijo v bogatih, kompleksnih vzorcih instrumentalnih barv.
Glasba zato ne opisuje dogajanja, ne naredi temu primerne atmosfere in
se izogiba vsaki pomembni povezavi z njo. Slavčka uvrščajo v kategorijo
glasbenih del, ki jih lahko primerno opišemo z izrazom »magični
realizem«52.53
Po dokončanju Pomladnega obredja Stravinski skoraj deset let ni
komponiral za orkester običajne velikosti. Medtem je napisal mnogo del za
male komorne ansamble. Dela imajo skupno željo izkoriščanja
individualnosti kvalitete nepomešanih zvočnih barv.54
Slika 2: Stravinski pri igranju Pomladnega obredja na klavir, J. Cocteau
51
Vlad, 1978, str. 44 – 49
52 V magičnem realizmu pride do izenačitve dveh resničnosti, naravne in nadnaravne,
tako da je nadnaravno sprejeto kot del resničnosti in ni dojemano kot nadnaravno.
53 Vlad, 1978, str. 44 – 49
54 Vlad, 1978, str. 44 – 49
Igor Stravinski: Petršuka 17
5.1.3. Švicarsko obdobje: 1914 – 1920
Med I. sv. vojno in rusko boljševiško revolucijo je Stravinski le na kratko
obiskal svojo domovino, zbral gradivo za nov balet o ruski kmečki poroki
Svatba in nato odšel v Švico, kjer se je nastanil na obali Ženevskega
jezera. Vojna ter revolucija sta skladatelja odrezali od njegovega posestva
v Rusiji. Izgnanstvo je v njem prebudilo zamisel in željo, da svoje nove
kompozicije dela na ruskih folklornih skladbah. Leta 1914 se je skladatelju
rodil četrti, zadnji otrok, hči Milena.55
V Švici je sooblikoval malo skupino prijateljev: romanopisca C. F. Ramuza,
slikarja R. Auberjonoisa in dirigenta E. Ansermeta. Za umetniško delo je
bilo prijateljstvo z njimi ključnega pomena. Leta 1915 je začel tudi sam
delovati kot dirigent, leta 1916 je odpotoval z »Ruskim baletom« v Španijo,
leta 1917 pa se je spoprijateljil s slikarjem Picassom, s katerim sta
odpotovala v Neapelj. Tam sta spoznavala italijanski način življenja,
potovanje pa je vplivalo na njun nadaljni umetniški razvoj.56
Djagilev je nagovoril Stravinskega k obdelavi skladb starega italijanskega
mojstra Pergolesija in nastal je nov balet Pulcinella, ki je špansko-
eksotično obarvan, za scenografijo je tokrat poskrbel Picasso, za
koreografijo in scenarij pa Leonide Massine.57
Najbolj znana dela iz tega obdobja sta Svatba (Les Noces), v štirih
dejanjih za štiri soliste, štiri klavirje in tolkala in Lisica (Le Renard),
burleska za štiri moške glasove ter petnajst instrumentov. Po ruski tradiciji
je napisal mnoge miniature: Mačjo uspavanko za glas in tri klarinete, Štiri
ruske kmečke pesmi za ženske glasove a cappella in Zgodbo o vojaku
(Histoire du soldat), ki je v dveh delih, za tri igralce, plesalko in sedem
55
Walsh, 2015; Stravinsky, 1939-40; Bergamo, 1997, str. 123
56 Ibidem, str. 124
57 Ibidem, str. 125; Walsh, 2015
Igor Stravinski: Petršuka 18
instrumentov. V tem glasbenem delu naj bi se bi govorilo, igralo ter
plesalo. Besedilo za Zgodbo o vojaku je napisal C. F. Ramuz58.59
Slika 3: portret Stravinskega, Picasso 1920
Stravinski je ideje črpal iz tudi iz uličnega gledališča, cirkusa in popularne
glasbe tistega časa, kot so ragtime, tango, jazz in valček. Nastale so
kompozcije Three easy pieces za klavirski duet, kasneje še za dvanajst
instrumentov in Piano-Rag-Music. Slednjo je posvetil Arturju Rubinsteinu.
Napisal je tudi simfonično pesnitev Slavček, Ragtime za enajst
instrumentov, Etude za pianolo ter tri skladbe za solo klarinet.60
58
Charles Ferdinand Ramuz (1878 - 1947) je bil Francosko govoreči Švicarski pisatelj.
59 Craft, 2003, str. 285-290; Bergamo, 1997; str. 124
60 Bergamo, 1997, str. 124
Igor Stravinski: Petršuka 19
5.1.4. Francosko obdobje: 1920 – 1939
Junija 1920 se je družina Stravinski preselila iz Švice v Francijo. Poletje so
preživeli v vasici Carantec, kjer je Stravinski veliko komponiral in napisal
Simfonijo instrumentov za pihala ter Concertino za godalni kvartet.
Spoznal je francosko modno oblikovalko Gabrielle Coco Chanel, ki ga je
nagovorila, da bi z družino prišel začasno živet v njeno vilo v Parizu, kjer
je začel revizijio Posvetitve pomladi. Stravinski je s Coco Chanel začel
afero, ona pa je poskrbela za novo produkcijo Pomladnega obredja v
Londonu. Ob ponovni uprizoritvi je balet doživel izjemen uspeh, s tem pa
se je končalo skladateljevo rusko obdobje.61
Februarja 1921 je tovarna za izdelavo klavirjev Pleyel dala Stravinskemu
studio, finančno ga je podprl Leopold Stokowski. Istega leta je spoznal
Vero de Bosset, s katero je začel afero in se z družino preselil v Anglet na
jug Francije. Od takrat in vse do smrti žene 1939 je skladatelj živel dvojno
življenje med Angletom in družino ter Parizom in Vero.62
Prvi večji projekt je bila opera buffa63 z naslovom Mavra, ki temelji na
Puškinovi zgodbi. Krstna izvedba te je bila 1922 v Pariški operi. Istega leta
je začel delati tudi Oktet. V članku, ki je bil objavljen v reviji The Arts, je
Stravinski predstavil ideje Okteta. Krstna izbedba Svatbe je bila maja
1923, Okteta pa oktobra istega leta.64
»Moja opera Mavra je nastala iz naravne simpatije do celote
melodičnih tendenc, do vokalnega sloga in do
konvencionalnega jezika, ki sem ga vse bolj intenzivno
občudoval pri starih rusko – italijanskih operah. Ta simpatija me
je povsem spontano pripeljala na pot tradicije, za katero se je
61
Walsh, 2015; Bergamo, 1997, str. 125
62 Walsh, 2015
63 Opera buffa je celovečerna, meščanska in vesela opera. Buffa je v svojem bistvu
glasbena komedija in je tesno povezana s predklasično in klasično glasbo.
64 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 20
zdelo, da smo jo popolnoma izgubili v tistem trenutku, ko se je
pozornost vsega glasbenega sveta popolnoma obrnila h
glasbeni drami (drame lyrique), k tisti, ki se, zgodovinsko
gledano, ni mogla sklicevati na nikakršno tradicijo in ni izhajala
iz nikakršne nujnosti ... Glasba Mavre se drži tradicije Glinke in
Dargomižskega ...«65
Slika 4: Mavra
Aprila 1924 je bila izvedena premiera Zgodba o vojaku. Septembra pa je
Stravinski kupil hišo v Nici, kamor se je z družino preselil. Ukvarjal se je s
klavirskimi glasbenimi deli, Sonati za klavir ter Serenadi v A, prav tako
za klavir. Zgodba o vojaku naj bi vsebovala prve neoklasicistične znake.66
65
Stravinsky, 1939-40; cit. po Bergamo, 1997, str. 41, 42
66 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 21
»Moja najnovejša dela ... so suha, hladna, prosojna in pikantna,
kakor skrajno suhi šampanjec ... Mimo je čas, ko sem poskušal
obogatiti glasbo. Danes jo želim konstruirati. Ne poskušam več
razširiti kroga glasbenih izraznih sredstev, poskušam prodreti v
bit glasbe. Verjetno je to razlog, da me nekateri ljudje, ki so mi
doslej sledili, ne razumejo več ... Očitajo mi, da se vračam k
Bachu ... Razvijam se proti svetli ideji kontrapunkta, ki je
obstajala že dolgo pred Bachom ... Zdi se mi, da je čisti
kontrapunkt edino možno gradivo, s katerim se kujejo močne in
trajne glasbene oblike. Ne morejo ga nadomestiti niti najbolj
rafinirane harmonije, niti najbolj bogata instrumentacija. Oblike,
ki so zasnovane na modulacijah in harmonskih progresijah,
bodo vedno kazale nedoločen in ne dovolj natančen značaj. To
so glasbene psevdoforme ... Pravo konstrukcijsko sredstvo
glasbe ... je kontrapunkt.«67
Oktobra 1924 se je skladatelj odpravil na potovanje v Varšavo ter v
začetku leta 1925 v Ameriko, kjer je podpisal prve pogodbe za snemanje
njegove glasbe na gramofonske plošče.68
Stravinski je začel s Cocteaujem načrtovati opero – oratorij Kralj Ojdip
(Oedipus rex) v dveh dejanjih, za govorjeni glas, solopevca, zbor in
orkester. Premiera je bila maja 1927. Prav tako je začel ustvarjati balet
Apolon (Apollon musagète) v dveh dejanjih za godalni orkester ter balet
Vilinski poljub (Le Baiser de la fèe) v štirih dejanjih, po naročilu Ide
Rubinstein.69
67
Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 127, 128
68 Walsh, 2015
69 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997; str. 128
Igor Stravinski: Petršuka 22
Slika 5: skladateljev rokopis, 1927
Skladatelj je postal v teh letih koncertno zelo dejaven. Od leta 1930 do
1939 je napisal kar nekaj glasbenih del. Simfonija psalmov za štiriglasni
zbor in orkester je doživela krstno izvedbo leta 1930. Leta 1932 je napisal
Duo concertant za violino in orkester, leta 1934 melodramo Persefone
za ženski govorjeni glas, tenor, zbor in orkester. Stravinski je leta 1934
postal francoski državljan in se preselil v Pariz. Takrat je skupaj z
Walterjem Nouvelom pisal avtobiografijo z naslovom Kronika mojega
življenja. Knjigo je izdal leta 1936.70
Leta 1935 je napisal Koncert za dva solo klavirja ter leta 1937 balet v
treh dejanjih Jeu de cartes (Igra s kartami). Concerto in Eb, ki ga je
70
Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 129 - 131
Igor Stravinski: Petršuka 23
napisal leta 1938 za komorni orkester, je njegovo zadnje delo v celoti
napisano v Evropi.71
»Razširjanje glasbe s tehničnimi postopki snemanja je gotovo
pozornosti vredna novost, vendar predstavlja lahkotnost, s
katero vsakdo lahko sliši karkoli, vsepovsod veliko nevarnost.
Kavelj napredka se nahaja prav v tem pomanjkanju oziroma
izpadu napora, zlasti, če gre za glasbo, ki jo lahko razumejo le
tisti, ki se z njo aktivno spopadajo ...«72
Naslednje leto se je odpravil predavat kot gostujoči profesor na univerzo v
Harvard v Ameriko. Marca 1939 so za tuberkulozo umrle žena in mati, leto
prej hči in tudi sam je preživel pet mesecev v bolnišnici. Septembra 1939
je kljub izbuhu II. svetovne vojne odpotoval v ZDA in se tam nastalil.73
5.1.5. Ameriško obdobje: 1939 - 1971
Stravinski se je leta 1940 poročil z Vero in se nastalil v Los Angelesu.
Amerika ga je sprejela kot prestižnega gosta, tako je leta 1945 dobil tudi
ameriško državljanstvo.74
Tukaj je delal na Simfoniji v C, katera je doživela premiero leta 1940.
Naslednja glasbena dela so bila: Cirkuška polka (1942) za balet cirkuških
slonov, Sonata za dva klavirja (1943), biblična kantata za moški zbor
Babel (1944), Ebony Concerto za klarinet in jazz orkester (1945),
Concerto in D za godalni orkester (1946), balet v treh dejanjih Orfej
(Orpheus, 1947) ter Maša za štiriglasni zbor in deset pihal, katere
premiera je bila leta 1948 v Milanski Scali.75
71
Ibidem, str. 129; Walsh, 2015
72 Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 131
73 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 132
74 Walsh, 2015
75 Walsh, 2015; Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 128
Igor Stravinski: Petršuka 24
Leta 1948 je Igor Stravinski srečal Roberta Crafta76, mladega dirigenta in
analitika. Ta je postal njegov asistent, sodelavec in spodbudni sogovornik,
ki je zapisal in izdal mnoge pogovore s skladateljem. Craft je tudi
odločujoče vplival na spremembo skladateljevega stališča do »Druge
dunajske šole«.77
»Bolj kot kdaj prej me zanima čista kontrapunktična glasba,
predvsem Heinrich Isaac ... med njegovim in mojim glasbenim
mišljenjem in pisanjem je trdna povezava, posebej glede
vodenja glasov ... zanima me njegova kontrapunktična
mentaliteta ... ter vertikalni izidi intervalskih kombinacij. Prav to
je navadno pri »dvanajsttonskih skladateljih« napačno.
Strahotno gluhi so za logiko vertikalne pozicije ...«78
V Ameriki je Stravinski podpisal pogodbo z založniško hišo Boosey &
Hawkes, s tem so se končale finančne težave ter težave z avtorskimi
pravicami.79
Krstna izvedba Razuzdančevega življenja je bila 1951 v Benetkah. Leta
1952 je začel skladatelj pisati Cantato za sopran, tenor, ženski zbor in pet
instrumentov ter Septet za klarinet, fagot, rog, godalni trio in klavir. Leta
1954 je začel delati na baletu za dvanajst plesalcev po imenu Agon.80
Leta 1955 je bila premiera Canticum sacrum ad honorem Sancti Marci
nominus za tenor, bariton, zbor in orkester, v cerkvi sv. Marka v
Benetkah.81
76
Robert Craft (roj. 20. 10. 1923) – ameriški dirigent
77 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 133
78 Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 133
79 Walsh, 2015
80 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 133-134
81 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 25
Na premieri je skladatelj formuliral stališče do dela z vrstami82:
»Intervali mojih vrst so utemeljeni v tonaliteti. Skladam
vertikalno, kar vsaj v določenem smislu pomeni, da skladam
tonalitetno ... Možnost izbora imam enako pri komponiranju z
vrstami kot pri vsaki v tonaliteti utemeljeni kontrapunktični obliki.
Seveda slišim harmonsko in skladam na enak način kot doslej
... Tehnika vrst me sili le k večji disciplini ... Pravila in omejitve
serialne kompozicije se ne razlikujejo bistveno od strogosti
velikih starih kontrapunktičnih šol.«83
The Flood (Potop, 1962) je bil krstno izveden kot televizijska opera.
Istega leta se je skladatelj odpravil na potovanje v Sovjetsko zvezo, kjer je
nastopil kot dirigent v Moskvi in Leningradu. Njegova zadnja glasbena
dela so bila Abraham in Izak, balada za bariton in komorni orkester
(1963), Elegija za J. F. K (1964) za srednji glas in tri klarinete, Fanfare
for a new Theatre za dve trobenti, Variacije za orkester v spomin
Aldousu Huxleyju, Requiem Canticles in The Owl and the Pusycat
(1966) za sopran in klavir, ki ga je posvetil svoji ženi Veri.84
Slika 6: serija zgrajena iz 12. tonov v »Owl and the Pusscat«
Zadnja leta je Stravinski preživljal daljša obdobja v bolnišnicI, kjer ni mogel
več pisati. Fizično trpljenje pa ni zlomilo skladateljevih duhovnih moči in
82
Glasbene vrste – 12 tonska tehnika ali dodekafonija. Cilji te glasbe so nov red in
zakonitosti, ki bi mogla nadomestiti oblikovne moči tonalne harmonije
83 Stravinsky, 1939-40, cit. po Bergamo, 1997, str. 134
84 Stravinsky, 1939-40, Bergamo, 1997, str. 135-136
Igor Stravinski: Petršuka 26
radovednosti, saj je poslušal posnetke Handla, Mendelssohna, Beethovna
ter na klavirju poskušal igrati Bacha. Umrl je 6. aprila 1971 in na njegovo
željo so ga pokopali v Benetkah poleg groba Sergeja Djagileva.85
5.2 Glasbeni jezik Stravinskega in glasbena dela
5.2.1. Zgodnje »Rusko« obdobje
Začetki moderne glasbe so bili zaznamovani z nujnostjo, da bi se presegel
tradicionalni tonalni harmonski sistem, ki temelji na durovih in molovih
lestvičnih skalah sedmih not. Mojstrovini, kot sta Petruška in Pomladno
obredje, sta na videz spontani ikonoklastični86 izgred, toda Stravinskemu
sta omogočili vključitev osnovnih elementov tradicije in sočasno rast ter
zorenje njegovega osebnega sloga. Pri Stravinskem se njegov slog razvija
zelo počasi, vendar znake tega procesa opazimo že pri prvem opusu v
Simfoniji v Es, ki jo je napisal, ko je študiral z Rimskim – Korsakovem in
kaže očitni vpliv učitelja. Ta vpliv ni pa edini. Na splošno se v glasbenem
delu Simfonija v Es kaže tudi Glazunov, katerega akademski stil je
predstavljal neko protiutež tendenci »Ruske peterice«87, h kateri je takrat
spadal Rimski – Korsakov.88
Vpliv francoskega impresionizma postane bolj očiten v Fantastičnem
scherzu. Orkestracija Stravinskega je v tem delu že prava mojstrovina,
delo je namreč bogato s harmonijami in tonskimi barvami. Namesto
85
Ibidem str. 137
86 Ikonoklazem – versko gibanje usmerjeno proti izdelavi in čaščenju svetih podob.
87 Ruska peterica – skupina ustanovljena leta 1862 v Sv. Petersburgu. Njena ideja je bila
ustvarjati rusko nacionalno glasbo in se oddaljiti od zahodne glasbe. Vzornik te skupine je
bil Mihail Glinka. Skladatelji peterice so bili Balakiriev, Borodin, Musorgski, Cui ter Rimski
– Korsakov.
88 Vlad, 1978, str. 1 - 3
Igor Stravinski: Petršuka 27
sedemtonske lestvice, skladatelj uporabi lestvico iz osmih tonov (»modus
2«), kar je v Petruški razvidno v taktih, ki temeljijo na poliritmiji.89
Slika 7: poliritmija Petruške
Slika 8: modus Petruške
Tukaj gre za sintetični modus, znotraj katerega se izmenjujejo velike in
male sekunde. Olivier Messiaen90, ki je ta modus na veliko uporabljal v
svojih skladbah, ga poimenuje kot »drugi modus omejenih modulacij«.
Omeniti pa je treba, da je že pred Stravinskim in Messiaenom ta modus
prvi uporabil Rimski – Korsakov. 89
Ibidem str. 7
90 Olivier Messaien (1908 – 1992) – francoski skladatelj, organist in ornitolog.
Igor Stravinski: Petršuka 28
Osnovne značilnosti, ki jih najdemo v Fantastičnem scherzu, so še
močneje izražene v Ognjemetu op. 4. Te so: čisti strukturirani motivi, suhe
in jedke linije trobil, eksplozivna intenziteta ritma, asimetrična postavitev
taktnic, pogosti premiki akcenta, močan kontrast barv, kratki glasbeni
izreki in preplavajoča se dinamika, ki se kažejo skozi celotno kratko delo,
saj se prebujajo kot pomlad iz zime, žvenketajoče do popolnega sijaja in
nato postopoma umirajo. Vse te lastnosti se kažejo že v Ognjenem ptiču,
še bolj pa v naslednjem baletu Petruški.91
V Petruški je skladatelj med ostalim uporabil tudi idejo, ki izhaja iz
njegovega poigravanja po klavirju, ni pa to edini s klavirjem povezan
glasbeni motiv.
V Kroniki mojega življenja je zapisal:
»Tisočkrat boljše je komponirati s fizično stvarjo – instrumentom, kot pa z
abstraktnostjo, ki je posledica domišljije nekoga ...«92
»Drugačne ritmične vzorce so narekovali prsti sami ...«93
O še eni klavirski Piano-Rag Music je povedal:
»Prstov ne bi smeli zanemarjati ...«94
Glasba v Ognjeni ptici ima dva prav nasprotujoča si aspekta, ki se
nanašata na karakterja dveh popolnoma drugačnih svetov. Nadnaravni
svet predstavljata hudičev in nesmrtni Katschei ter Ognjena ptica, naravni
svet pa vsebuje trinajst devic ter mladega Ivana, ki ima v ujetništvu
91
Ibidem str. 8
92 Stravinsky, b. l.; cit. po Stravinsky, str. 15
93 Ibidem, str. 137
94 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 29
Ognjeno ptico in jo osvobodi. Deli baleta, ki pripadajo nadnaravnemu
svetu, so več kot dokaz velike skladnosti, s pomočjo katere je Stravinski
razvil izkušnje, ki jih je pridobil in zapisal v Vili in pastirki ter Fantastičnem
scherzu.95
Razvoj skladateljevega glasbenega jezika od Petruške preko Posvetitve
pomladi do Les noces predstavlja nastanek skladatelja kot modernista. V
teh glasbenih delih predstavlja ruski subjekt kot vez med materijo in
vsebino z vsem radikalnim jezikom. Izraz skladateljeve ruske dediščine v
kontekstu modernizma so ta tri glasbena dela.96
V Svadbi je Stravinski črpal ideje, prav tako kot v Petruški in Posvetitvi
pomladi, iz ruske ljudske glasbe. Skladbo je opredelil kot »ruske
koreografske scene«, ta je homogena, neosebna in mehanična.
Homogenost se odraža v kolektivni identiteti, ki je predstavljena z
zborovskim pisanjem; neosebnost se odraža z dejstvom, da individualnih
vlog v skladbi ni, so samo solisti, ki predstavljajo, sedaj en karakter,
kasneje drugega; mehaničnost pa se odraža z ostinatom in ritmiko.97
5.2.2. Neoklasicizem
V letih od 1917 do 1920 je Stravinski začel raziskovati novo področje
»kompozicijske tehnike«, ki se je kasneje odražala v njegovem
neoklasicističnem skladanju. To so skladbe Tango, valček in ragtime iz
Vojakove zgodbe, Ragtime za enajst instrumentov in Piano-Rag-Music. Te
skladbe temeljijo na takrat sodobnih popularnih plesih in so grajene na
običajnih durovih in molovih sklalah. Lahko bi jih opisali kot parodije ali
satire – ena veja uporabe anahronizma – saj njihov glasbeni učinek
95
Vlad, 1978, str. 12, 13
96 Cross, 2003, str. 79
97 Ibidem, str. 94, 95
Igor Stravinski: Petršuka 30
prihaja iz popularne glasbe, ki je postala preveč poznana, a se tokrat
pojavi kot nepoznana.98
»Piano-Rag-Music« potrjuje ta vidik, še posebej na koncu, kjer se
Stravinski posmehuje sodobni zaljubljenosti v jazz improvizacijo. Skladba
je grajena tako, da doživi vrh improvizacije in nato pojenja v motoričnem
delu, ki se nato nenadoma brez razloga prekine.99
Slika 9: Piano-Rag-Music
Stravinski se v svojih neoklasicističnih delih poslužuje načela posnemanja,
se pravi uporabe diatoničnih in oktatoničnih skal (»modus 2«), imitacije
klasičnih struktur, uporabe preprostih plesnih vzorcev in različnih tonalnih
form in baročnih kontrapunktičnih tekstur. En način takšnega posnemanja
predstavlja t. i. eklektična imitacija, ta je uporabljena v delih: Oktet,
Koncert za klavir in pihala, Sonata za klavir, Koncert v D za violino in
Oedipus Rex.100
98
Cross, 2003, str. 101
99 Ibidem str. 100
100 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 31
Naslednja oblika imitacije je izpeljana iz spoštovanja ali čaščenja nekoga.
Balet Pulcinella ne sloni na sposojenih materialih temveč na Pergolessijevi
glasbi. Še boljši primer je Vilinski poljub, alegorični balet, ki sloni na glasbi
Čajkovskega.101
Stravinski je v svojih neoklasističnih baletih poskušal izpeljati idejo »bel
balet«, ki temelji izključno na abstraktni koreografiji klasičnega baleta, brez
nekega posebnega izražanja in tudi ples je v enoličnih belih baletnih krilcih
– tutujih. Baleta pisana s to idejo sta Apollo Musagetes in Poljub vile. 102
Naslednjo hevristično imitacijo je Stravinski uporabil, da se je lahko
postavil v določeno kulturo in tradicijo, v tem primeru v zgodovino, in sicer
barok. Njegova »Simfonija v C« je primer tradicionalne oblike simfonije in
jo lahko primerjamo z Beethovnovo prvo simfonijo prav tako v C.103
Dialektična imitacija se nanaša na dialekt oz. dvogovor in posredno izraža
kritiko ali izziv. The Rake's Progress (Razuzdančeva usoda) po libretu W.
H. Audena je najbolj uspešna imitacija med poznimi neoklasičnimi deli
Stravinskega. Glede na to glasbeno delo, so kritiki Stravinskega glede na
Schoenbergov serializem, označili kot reakcionarja. Na splošno so kritiki
pri njem izpostavili rabo pasticcia ali kolaža kot najbolj dosledno rabo v
umetnosti 20. stoletja. The Rake's Progress je zadnje neoklasicistično delo
Stravinskega. Od leta 1951 in vse do smrti je skladatelj spremenil stil
pisanja in se pogolobil v serialno tehniko.104
101
Ibidem str. 110
102 Vlad, 1978, str. 92 – 99.
103 Cross, 2003, str. 114, 115
104 Ibidem str. 122, 123
Igor Stravinski: Petršuka 32
Slika 10: The Rakes's Progress
Igor Stravinski: Petršuka 33
5.2.3. Serialna tehnika
»Naloga ustvarjalca je, da elemente, ki mu jih prispeva
domišljija, preseje, saj si človekova dejavnost mora sama
zastaviti meje. Umetnost je toliko bolj svobodna, kolikor bolj je
nadzorovana, zamejena in dodelana ... Moja prostost je torej v
tem, da se gibam v tistem ozkem prostoru, ki sem si ga sam
zarisal in določil za vsako od svojih početij ... Še dalje grem:
moja prostost bo toliko večja in toliko širša, kolikor ožje, bom
zakoličil svoje polje delovanja in kolikor več preprek bom
postavil naokoli. Kdor mi odvzame odpor in nasprotovanje, mi
odvzema moč. Kolikor več prisile si naložimo, toliko bolj se
osvobajamo verig, ki vklepajo duha ...«105
Stravinski je pristopil k novi glasbeni tehniki kot k igri, ki ima smisel, dokler
se držimo pravil. Ravno zaradi teh pravil, torej stroge discipline, se je
predal serialni tehniki. Serializem je bil zanj takoj privlačen, saj je
predstavljal novo pot organiziranja not in intervalov.106
Njegova poznejšja glasbena, vendar še neserialna dela, so: Kantata,
Septet, Canticum Sacrum in Agon. Diatonični serializem je uporabil v
delih: Kantata, Septet, Three songs from William Shakespeare in Agonu.
Nediatonični serializem pa najdemo v delih: Three songs from William
Shakespeare, In memoriam Dylan Thomas« ter v »Agonu.107
Dvanajsttonsko tehniko je uporabil v delih: Canticum Sacrum, Agon,
Threni, Epitaphium, Double Cannon, Anthem, Elegy for J. F. K., The Owl
and the Pussycat ter v Fanfare for a New York Theatre. Skladatelj je v
serialni tehniki šel tudi naprej in je uporabil rotacijo. Takšna dela so:
105
cit. po Bergamo, 1997, str. 45 – 47
106 Cross, 2003, str. 149 - 174
107 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 34
Movements, A Sermon, a Narrative, and a Prayer, The Flood, Abraham
and Isac, Variations, Introitus in Requiem Canticles.108
Slika 11: The Flood
108
Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 35
5.3. Glasbena dela
5.3.1. Glasbene drame
L’oiseau de feu (Ognjena ptica), glasbena pravljica, balet v 2.
dejanjih, 1909–10
Pétrouchka (Petruška), burleska v 4. dejanjih, 1911–13, rev. 1946
Le sacre du printemps (Posvetitev pomladi), scene poganske
Rusije, 1911–13, rev. 1943
Le rossignol (Slavček), glasbena pravljica, balet v 3. dejanjih, 1.
dejanje 1908–9, 2. in 3. dejanje1913–14
Renard (Lisica zvitorepka), burleska, opera – balet, 1915–16
Les noces (Svadba) v 4. dejanjih, ruske scene, 1921–23
Chant du rossignol (Slavček), simfonična pesnitev, balet v 3.
dejanjih, 1917
Histoire du soldat (Vojakova zgodba), za govorjeni glas, petje in
ples, 1918
Pulcinella, opera – balet, 1919–20
Mavra, opéra bouffe, 1921–22
Oedipus rex, opera – oratorij, 1926–27
Apollon musagète (Apolo), balet v 2. dejanjih, 1927–28
Le baiser de la fée (Vilinski poljub), alegorični balet v 4. dejanjih,
1928
Perséphone, melodrama v 3. dejanjih, 1933–34
Jeu de cartes (Igra s kartami), balet v 3. dejanjih, 1936
Circus polka za cirkuški ansambel, 1942
Scènes de ballet, za revue 7. obstoječih umetnosti, 1944
Orpheus (Orfej), balet v 3. dejanjih, 1947
The Rake's Progress (Razuzdančeva usoda), 1947–51
Agon, balet, 1953–57
The flood (Poplava), glasbena igra, 1961–62
Igor Stravinski: Petršuka 36
5.3.2. Orkestrska glasba
Simfonija v Es-duru, op. 1, 1905–07
Scherzo fantastique (Fantastični scherzo), op. 3,
Feu d’artifice (Ognjemet), op. 4, 1908, rev. 1909
Pogrebal'naya pesn' (Pogrebna pesem), op. 5, za orkester, 1908
Suita iz Ognjene ptice za orkester, 1910, rev. 1917, 1945
Suita št. 2 za manjši orkester, 1915–21
Suita iz Pulcinelle za komorni orkester, 1922
Koncert, 1923–24
Suita št. 1 za manjši orkester, 1925
Quatre études (Štiri etude) za orkester, 1928–29
Capriccio za orkester, 1928–29
Violinski koncert v D, 1931
Divertimento iz baleta Poljub vile za orkester, 1934
Dumbarton Oaks' (Koncert v Es), 1937–38
Simfonija v C za komorni orkester, 1937–38
Danses concertantes za komorni orkester, 1940–42
Cirkus polka za orkester, 1942
Four Norwegian Moods (Štiri Norveška razpoloženja) za orkester,
1942
Oda za orkester, 1943
Simfonija v 3. Dejanjih za orkester, 1942–45
Scherzo à la russe za jazz orkester, 1945
Koncert v D za godala, 1945
Greeting Prelude (Zahvalni preludij) za orkester, 1955
Movements za flavto pikolo in orkester, 1958–59
Monumentum pro Gesualdo di Venosa za orkester, 1960
Variacije za orkester, 1963–64
Kanon na temo iz finala Ognjene ptice za orkester, 1965
Igor Stravinski: Petršuka 37
5.3.3. Glasba za veliki ansambel
Marš za 12 instrumentov, 1915
Ragtime za flavto, klarinet, rog, kornet, pozavno, percussion,
cimbale, 2 violini, violo in kontrabas, 1917-18
Simfonija instrumentov za 24 instrumentov, 1920, rev, 1945–47 za
23 instrumentov
Preludium za jazz ansambel, 1936–37, rev. 1953
Scherzo à la russe za jazz band, 1943–44
Ebony Concerto za klarinet in jazz band, 1945
Concertino, aranžma iz godalnega kvarteta iz 1920, 1952
Tango za 19 instrumentov, 1952
Osem instrumentalnih miniatur za 15 instrumentov, 1962
5.3.4. Zborovska glasba
Kantata, 1904
Kralj zvezd za 2 tenorja in 2 basa, 1911–12
Štiri ruske kmečke pesmi za ženski glas, 1914–17, rev. 1954
In Our Saviour's Parish, za 4 glasove, 1916
Ovsen', za 2 glasova, 1917
Shchuka, za 3 solo glasove, 1914
Puzishche, 1915
Oče naš, za SATB, 1926, rev. Pater noster 1949
Simfonija psalmov, SATB, 1930
Simbol upanja, SATB, 1932, rev. Credo, 1934
Devica Marija, SATB, 1934, rev. Ave Marija, 1949
Babel, kantata, 1951–52
Maša, 1944–48
Kantata, 1951–52
Igor Stravinski: Petršuka 38
Canticum sacrum ad honorem Sancti Marci nominis za zbor in
orkester, 1955
Threni, S, A, 2 tenorja on 2 basa, zbor in orkester, 1957–58
A Sermon, a Narrative and a Prayer, A, T, govorec, zbor, orkester,
1960–61
Himna The dove descending breaks the air, za SATB, 1962
Introitus, maša, 1965
Requiem Canticles, maša, 1965–56
5.3.5. Glasba za solo vokal
Tucha (Nevihta), romanca, 1902
How the Mushrooms prepaire for War (Kako se gobe pripravijo na
vojno), 1904
The Driver and the Tarantula, 1906
Vila in Pastirka, vokalna, 1908
Three Little songs, 1906
Dva romansa, 1907–08
Pastorale, 1907
Deux poéms de Paul Verlaine, 1910
Pesmi Balmonta, 1911
Tri Japonske pesmi, 1912–13
Pribautki, 1914
Cat's Cradle Songs, 1915
Tri otroške pripovedke, 1916–17
Berceuse, 1917
Quatre chants russes (Štiri Ruske pesmi), 1918–19
Chanson de Paracha za sopran, iz Mavre, 1922–23
Petit Ramusianum harmonique, 1937
Tango, 1938
Hommage à Nadia Boulanger, 1947
Igor Stravinski: Petršuka 39
Tri skladbe Williama Shakespeara, 1953
Štiri skladbe, 1953–54
In memoriam Dylan Thomas, 1954
Abraham in Izak, sakralna balada, 1962–63
Elegy for J. F. K., 1964
The Owl and the Pussy-Cat, 1964
5.3.6. Komorna glasba in glasba za solo
instrumente
Tri skladbe za godalni kvartet, 1914, rev. 1918
Polka za cimbale, 1915
Pesem brez imena za dva fagota, 1916–18
Study za pianolo, 1917
Suita iz Vojakove zgodbe za violino, klarinet in klavir, 1917
Tri skladbe za klarinet in alt klarinet, 1918
Concertino za godalni kvartet, 1920
Oktet za flavto, klarinet, 2 fagota, trobento v A, trobento v C, za
pozavno in bas pozavno, 1922–23
Suita iz Pulcinelle za violino in klavir, 1920–22
Berceuse za violino in klavir, 1926
Prélude et Ronde des princesses za violino in klavir, 1926
Duo concertant za violino in klavir, 1931–32
Chants du rossignol et Marche chinoise (Pesmi Slavčka in Kitajski
marš), za violino in klavir, 1932
Danse russe iz Petruške za violino in klavir, 1932
Divertimento iz Poljub vile za violino in klavir, 1934
Scherzo iz Ognjene ptice za violino in klavir, 1932
Suite italienne iz Pulcinelle za violončelo in klavir, 1932
Suite italienne iz Pulcinelle za violino in klavir, 1932
Ballade iz Poljub vile za violino in klavir, 1933
Pastorale za violino in klavir, 1933
Igor Stravinski: Petršuka 40
Chanson russe za violino in klavir, 1933
Tango, za violino in klavir, 1940
Elégie za violino in violo, 1944
Septet za klarinet, fagot, rog, klavir, violino, violo in violončelo,
1952–53
Epitaphium za flavto, klarinet in harfo, 1959
Double Canon za godalni kvartet, 1959
Fanfare for a New Theatre za dve trobenti, 1964
5.3.7. Glasba za klavir
Tarantella, 1898
Scherzo, 1902
Sonata v f-molu, 1903–04
Štiri etude, op. 7, 1908
Valse des fleurs (Cvetlični valček), za klavir, štiriročno, 1914
Trois pièces faciles (Tri lahke skladbe), štiriročno, 1914–15
Souvenir d’une marche boche, 1915
Cinq pièces faciles (Pet lahkih skladb), štiriročno, 1917
Valse pour les enfants (Valček za otroke), 1916–17
Ragtime, 1917–18
Piano – Rag – Music, 1919
Concertino, štiriročno, 1920
Les cinq doigts (Pet prstov), 1921
Tri dejanja iz Petruške, 1921
Sonata, 1924
Serenada v A-duru, 1925
Concerto za dva klavirja, 1932–35
Tango, 1940
Circus Polka, 194–42
Sonata za dva klavirja, 1943–44
Igor Stravinski: Petršuka 41
6. Zgodovinsko ozadje
6.1 Rusija v 20. stoletju
Stravinski se je rodil na prelomu dveh popolnoma različnih obdobij, v
osrednji točki ruske kulturne zgodovine. Malo pred njegovim rojstvom je bil
umorjen ruski car Aleksander II., ki je v Rusiji odpravil tlačanstvo in izpeljal
vrsto reform v pravosodju, državni in lokalni upravi, vojski in šolstvu. V tem
času sta umrla Modest Petrovič Musorgski ter ruski pisatelj Fjodor
Mihajlovič Dostojevski, kar je pomenilo konec obdobja velikih reform,
realističnih novel in populizma. Reforme Aleksandra II. so dale ruski družbi
vzgon energije in optimizma.109
V šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja so Rusiji vladali umetniki,
ki so se ukvarjali z idejami socialnih družbenih sprememb in z vprašanji o
nacionalni identiteti. To je bila doba velikih novel Tolstoja, Dostojevskega
in Turgenjeva ter skupina populistično usmerjenih ruskih umetnikov »The
wanderers«, ki so želeli ozavestiti Rusijo z aktualnimi socialnimi
problemi.110
Prvič v ruski zgodovini so leta 1862 v Sv. Petersburgu na pobudo Antona
Rubinsteina odprli konzervatorij za glasbo, kar je omogočalo glasbenikom
pridobiti profesionalni status. Eden prvih diplomantov je bil Peter Iljič
Čajkovski, sledil mu je Nikolaj Rimski-Korsakov. Njun tiskovni predstavnik
je bil Vladimir Stasov, ki se je od leta 1847 pa vse do smrti leta 1906
nenehno zavzemal za idejo ruske nacionalne umetnosti.111
Rusija se je lotila programa hitre industrializacije in urbanizacije, vendar se
je ritem reform upočasnil, zato so se povečali socialni nemiri. Miroljubni
poskusi populistov niso uspeli prepričati kmetov za nujno politično akcijo,
109
Cross, 2003, stra. 3 – 18
110 Ibidem
111 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 42
zato je revolucionarna inteligenca pričela stremeti v smeri nove
organizacije delavskega razreda, kar se je začelo širiti po vsej Rusiji.
Stravinski se je rodil ravno v času največje represije na ruskih tleh.112
Aleksander III. je bil prvi od ruskih carjev, ki je prepoznal narodne dosežke
in jih tudi podpiral. Po smrti svojega očeta se je odzval tako, da je nekoliko
oblažil represijo. Zaradi tega je njegova vlada sponzorirala skoraj vse
zvrsti ruske umetnosti. Najprej je na mestu, kjer je bil umorjen njegov oče,
dal zgraditi Cerkev ponovnega rojstva. Aleksander III. je prav tako
prenehal z monopolom teaterske produkcije, ki je bila v lasti Imperijskega
teatra. Odprla so se nova podjetja, kot npr. privatna opera Savva
Mamontova leta 1885 in kasneje Moskovski umetnostni teater.113
Zaprtje Italijanske opere v osemdesetih letih 19. st. je imelo daljnosežne
pozitivne posledice za nastopajoče umetnike v Rusiji. Takratne politike je
bil v največji meri deležen ravno oče Stravinskega, ki je bil pevec ruske
opere v Sv. Petersburgu. Oče Fjodor je v času svojega življenja pripravil
obsežen repertuar s štiriinšestdesetimi pevskimi vlogami.114
Kulturno življenje v Sv. Petersburgu se je od leta 1905 razvijalo v
popolnoma drugačni smeri, tako se je po otroštvu Igorja Stravinskega
marsikaj spremenilo. Dozoreval je skozi ruski modernizem, gibanje, h
kateremu je tudi sam zelo veliko prispeval. Obdobje vladanja Aleksandra
III. je na splošno bilo najtežje obdobje v ruski kulturi, obdano bolj z
represijo in stagnacijo kot inovacijami in dinamiko.115
Ruski modernizem se je začel sredi devetdesetih let 19. st. kot reakcija na
neusmiljeni utilitarizem, ki je določen čas v korist esteticizmu, dominiral
nad vsemi umetnostmi. Nasprotno od realizma, ki je izražal vse na veliko,
je modernizem izražal manjše lirične forme.
112
Ibidem
113 Ibidem
114 Ibidem
115 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 43
Predhodni umetniki, simbolisti, so bili skupina s sedežem v Moskvi. Svoj
navdih so črpali od francoskih pisateljev, kot sta npr. Baudelaire in
Verlaine. Nosilci te umetniške obnove so bili člani skupine Svet umetnosti
(Mir iskustva). Ta skupina je želela speljati rusko kulturo iz zaostalosti.
Sergej Djagilev je bli prepričan, da je umetnost v Rusiji dosegla enotnost z
umetnostjo zahodne Evrope, tako je leta 1898 organiziral vrsto
mednarodnih razstav. Nekateri starejši, kot npr. Stasov, so bili takrat že
dekadenti in so se težje primerjali z mlajšimi komponisti. Djagilev je to
reakcijo pričakoval, zato se je na omenjeno težavo neposredno odzval.116
Uglednim razstavljalcem je napisal:
»Ruska umetnost v tem trenutku je v razvoju. Zgodovina je
postavila vsak nastajajoči trend v ta položaj, da se načela
starejše generacije spopadajo in bojujejo z novimi in
razvijajočimi se zahtevami mladine«.117
Na začetku se je skupina »World of art« osredotočila na vizualno
umetnost. Kasneje so izdali tudi drago revijo pod istim naslovom »World of
art«, v kateri so opevali Wagnerja kot začetnika modernističnega gibanja,
kot je bil povsod drugod po Evropi. Kasneje so preko te revije želeli Sv.
Petersburgu javno predstaviti novo glasbo. Med skladatelji, ki so v okviru
tega gibanja predstavljali svojo glasbo, je bila leta 1909 tudi glasba
mladega Stravinskega, Scherzo fantastique ter Fireworks.118
Po smrti Aleksandra III. naj bi se vse spremenilo, čeprav je bil njegov
naslednik Nikolaj II. precej manj aktiven. Kulturni preporod, ki je bil
sprožen pred tem, je kljub temu dosegel določeno širino z željo, da bi se
ubežalo depresivni politični realnosti. Glasba je bila v resnici zadnja od
umetnosti, ki bi jo spremembe lahko prizadele. Ironično gledano je ravno
116
Ibidem
117 cit. po Cross, 2003, str. 10
118 Cross, 2003, str. 3 – 18
Igor Stravinski: Petršuka 44
glasba Stravinskega prispevala največ k modernističnemu gibanju.
Stravinski je v bistvu predstavljal epicenter tega gibanja.119
Ruski glasbeni sceni je primanjkovalo dinamike ter novosti. Cikli
osrednjega simfoničnega koncerta, ki jih je odprla Ruska glasbena družba
leta 1859, je postajala vedno bolj odvisna od klasičnega repertoarja in ji je
začelo primanjkovati svežine. Mitrofan Beljajev, bogat umetniški mecen, je
na »Ruskih simfoničnih koncertih« spodbujal sodobne skladatelje. Podjetje
neprecenljive vrednosti pri utrjevanju nacionalne glasbene tradicije se je
dobro zasidrano. Uspelo jim je institucionalizirati rusko glasbo, kar pa je
ironično, saj se je v takratni Rusiji samo po sebi razumela samo
protikadrovska naravnanost.120
6.2 Stravinski in Evropa
Do začetka 20. stoletja se je Sv. Petersburg lahko glasbeno primerjal z
vsemi ostalimi evropskimi prestolnicami. Kulturno življenje se je bogatilo s
kontakti s Parizom, Dunajem in Berlinom, z torej mesti, ki so bila dobro
povezana z železniškimi povezavami. Po ruski revoluciji je Djagilev
zaslužen za takoimenovani »izvoz« ruske kulturne dediščine na »zahod«,
še posebej s tem, da je Stravinski začel pisati glasbo, ki je temeljila na
ruski dediščini. Namreč, ko je skladatelj prišel v stik s skupino »World of
art«, je prvič pomislil, da bi lahko bila ruska folklorna glasba vir za njegovo
glasbo. Največ ruske glasbene dediščine je ravno v njegovih in Djagilevih
»Ruskih baletih«.121
119
Ibidem
120 Ibidem
121 Ibidem, str. 13
Igor Stravinski: Petršuka 45
7. Balet Petruška
7.1. Libreto in zgodba
7.1.1. I. dejanje – Pustni sejem
Slika 12: Pustni sejem, naslikal Alexandre Benois
Z dvigom zavese se odstre mesto Sv. Petersburg v 1830-ih letih. Na odru
je uprizorjen pustni sejem z manjšim lutkovnim gledališčem. Iz množice se
prikaže skupina vinjenih razgrajačev, ki plešejo na ljudsko Pesem o
Volochobniki. Glasba je nato prekinjena z rezkimi zvoki trobil, ti
naznanjajo prihod mojstra zabave. Zaslišijo se zvoki klarinetov in flavt, ki
uprizarjajo lajnarja in igranje na lajno. Na oder pride plesalka, ki pleše na
rusko ljudsko pesem Proti večeru, v deževni jeseni. Na drugi strani odra
se pojavi drugo dekle, igra na glasbeno skrinjico, iz orkestra pa slišimo
celesto. Plesalki želita s plesom vzbuditi pozornost množice s francosko
pesmijo Une Jambe de bois, pesmijo o ženski z leseno nogo. Zopet se
pojavijo vinjeni razgrajači na »Pesem o Volochobniki«. Nato nastopita
pobnarja, ki z bobnanjem zvabita množico k malem gledališču. Zaslišimo
fagot in kontrafagot, iz gledališča pa pokuka čarovnik. Ta na flavto zaigra
Igor Stravinski: Petršuka 46
dolgo melodijo, zavesa se dvigne, na malem odru pa zagledmo tri lutke:
zamorca, balerino ter Petruško. Ko se jih čarovnik dotakne z melodijo,
lutke oživijo.122
Zaplešejo živahen ruski ples na podlagi še dveh ruskih ljudskih pesmi;
Drevo lipe je na tleh in Pesem za večer Sv. Johna. Petruška se zaljubi v
balerino, ona pa se zagleda v zamorca. Čarovnik zaustavi ples in zavesa
pade.123
7.1.2 II dejanje – Petruškina soba
Slika 13: Petruškina soba, naslikal Alexandre Benois
Bobnanje naznanja začetek drugega dejanja. Noga brcne Pertuško na
oder in Petruška pade. Ko se Petruška pobere, pri klarinetih zaslišimo
čudne arpeggie, to je znani »Petruškin akord«. Kasneje se akord pojavi pri
trobentah, ko Petruška preklinja in kaže na portret čarovnika. Ko glasba
postane lirična, Petruška pade na kolena in se začne samopomilovati
122
www.en.wikipedia.org/wiki/Petrushka
123 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 47
zaradi ljubezni do balerine ter sovraštva do čarovnika. Balerina se prikrade
v Petruškino sobo. Petruška to opazi in začne manično skakati ter plesati
okoli nje. Balerina se prestraši ter odhiti iz sobe. Petruška pade na tla, iz
orkestra pa zaslišimo posmehovanje klarinetov, nato pa ponovno pasaže
arpeggiov, tokrat pri klavirju, kasneje pa prirejeno za cel orkester. Ko
zaslišimo klarinete igrati reprizo Petruškinega akorda, se Petruška zgrudi.
Na koncu zaslišimo zvok stare trobente, ki naznanja padec. Zavesa
pade.124
7.1.3 III. dejanje – Zamorčeva soba
Slika 14: Zamorčeva soba, naslikal Alexandre Benois
Ponovno se zasliši bobnanje. Zamorčeva soba je v primerjavi s Petruškino
temno svetla, romantična, s puščavskimi palmami, eksotičnimi rožami in
peskom. Zamorec se igra s kokosovim orehom, nato skoči na noge in ga
želi s sabljo presekati. Ker mu ne uspe, verjame, da je kokosov oreh bog
in začne moliti k njemu. Nato pride v sobo balerina. Ker ji je zamorec všeč,
124
Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 48
začne plesati okrog njega ter zaigra na svojo trobento in zapleše z
zamorcem. Petruška se osvobodi svoje celice in prekine balerinino
zapeljevanje zamorca. Petruška napade zamorca, ampak ugotovi, da je
premajhen in preslaboten, zato ga zamorec premaga. Petruška se odloči,
da pobegne iz sobe, vendar mu zamorec sledi.125
7.1.4 IV. dejanje – Pustni sejem proti večeru
V zadnjem dejanju se vrnemo h karnevalu. Sedaj je pozno popoldan
oziroma se večeri. Orkester igra serije različnih plesov. Različni karakterji
prihajajo na oder in izginjajo za njim. Začne snežiti. Prvi je ples dojilj, pri
katerem tokrat zaslišimo rusko ljudsko pesem Po cesti Peterski. Na oder
pride kmet z medvedom, temu sledijo cigani, kočijaž in ženini ter pustne
šeme. Ko rajanje doseže vrhunec, se iz lutkovnega gledališča zasliši krik.
Nenadoma Petruška beži preko scene, sledi mu zamorec s sabljo, za njim
pa prestrašena balerina. Množica je zgrožena, ko vidi, da zamorec ulovi
Petruško in ga ubije s samo eno potezo. Pride policija in začne zasliševati
čarovnika. Čarovnik zgrabi Petruško in ga stresa ter jim želi dopovedati,
da je Petruška še vedno samo lutka. Ko pade noč, se množica razgubi.
Odide tudi čarovnik in nese truplo Petruške. Nenadoma se nad streho
malega gledališča pojavi duh Petruške. Njegovi kriki so sedaj v obliki
jeznega kljubovanja. Petruška se sedaj v obliki duha zmrduje nad svojim
mučiteljem. Čarovnik je sedaj popolnoma sam in ko vidi duha Petruške na
smrt prestrašen. Zbeži stran. Na odru sta le mir in tišina, kar v gledalcih
povzroči čudenje in vprašanje, kdo v resnici obstaja in kdo ne.126
125
Ibidem
126 Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 49
7.2 Zgradba baleta
7.2.1. I. dejanje – Pustni sejem
Uvod.
Mimo gre skupina vinjenih razgrajačev, ki zaplešejo.
Mojster ceremonije s svoje stojnice zgoraj zabava množice.
V množici se pojavi lajnar z žensko – plesalko.
Lajnar začne igrati.
Plesalka zapleše ob hitrem ritmu na trianglu.
Na drugem koncu odra zaigra glasbena skrinjica, druga ženska
plesalka zapleše okoli lajnarja.
Prva plesalka zopet igra na triangel.
Lajna in glasbena skrinjica nehata igrati; mojster ceremonije
nadaljuje svojo igro.
Vrne se skupina srečnih ljudi.
Dva bobnarja stopita pred malo gledališče in želita s svojim
bobnanjem pritegniti pozornost množice.
Pred malim gledališčem se pojavi čarovnik.
Čarovniški trik.
Čarovnik zaigra na flavto.
Zavesa malega gledališča se odpre, kjer so tri lutke: Petruška,
zamorec in balerina.
Čarovnik jih oživi z nežno melodijo svoje flavte.
Ruski ples.
Petruška, zamorec in balerina, na veliko začudenje množice,
nenadoma začnejo plesati.
Tema, zavesa pade.
Igor Stravinski: Petršuka 50
7.2.2 II. dejanje – Petruškina soba
Ko se dvigne zavesa, se nenadoma odprejo vrata Petruškine sobe;
noga ga brcne na oder; Petruška pade in vrata se za njim zaprejo.
Petruška preklinja.
Vstopi balerina.
Balerina odide.
Petruškin obupuje.
Tema. Zavesa.
7.2.3 III. dejanje – Zamorčeva soba
Uvod.
Zamorec zapleše.
Pride balerina.
Ples balerine s kornetom v roki.
Valček balerine in zamorca.
Zamorec in balerina napneta svoja ušesa.
Prikaže se Petruška.
Boj med zamorcem in Petruškao. Balerina omedli.
Zamorec vrže Petruško ven. Tema. Zavesa.
7.2.4 IV. dejanje – Pust (proti večeru)
Uvod.
Ples dojilj.
Vstopi kmet z medvedom. Vsi razgrajajo.
Kmet igra na dude. Medved hodi po zadnjh nogah.
Kmet in madved odideta.
Vstopijo trgovec in dve ciganke. Trgovec se neodgovorno zabava z
metanjem bankovcev v množico.
Ciganke plešejo. Trgovec igra na harmoniko.
Igor Stravinski: Petršuka 51
Trgovec in ciganke oddidejo.
Ples kočijažev in svatov.
Dojilje plešejo s kočijaži in svati.
Mimiki.
Mimik – hudič napeljuje množico, da se zabava z njim.
Afnanje mimikov – koza in prašič.
Mimiki in maske plešejo.
Preostala množica se pridruži mimikom pri plesu.
Množica nadaljuje s plesom in se ne ozira na krike, ki prihajajo iz
malega gledališča.
Množica preneha plesati. Iz malega gledališča se prikaže Petruška,
zasleduje ga zamorec, balerina ga poskuša ustaviti.
Besen zamorec prestreže Petruško in ga udari s svojo sabljo.
Petruška pade in si zlomi vrat.
Množica se zbere okoli Petruške.
Petruška stokajoče umre.
Policaja pošljejo, da poišče čarovnika.
Čarovnik prispe.
Pobere truplo Petruške in ga trese.
Množica se razprši.
Čarovnik ostane sam na odru. Vleče Petruškino truplo proti malemu
gledališču.
Nad malim gledališčem se pojavi duh Petruške, grozeče kaže na
čarovnika.
Prestrašen čarovnik spusti lutko iz rok, Petruška pade. Čarovnik
hitro odide, prestrašeno pogleduje čez ramo.
Zavesa.
Igor Stravinski: Petršuka 52
7.3 Instrumentacija
7.3.1. 1911 Originalna izdaja
Prva originalna verzija Petruške je bila napisana leta 1911 za:
štiri flavte (tretja in četrta sta dvojna pikola),
štiri oboe (četrta je dvojni angleški rog),
štiri klarinete v B (četrti je dvojni bas klarinet v B),
štiri fagote (četri je dvojni kontra fagot),
štiri rogove v F,
dve trobenti v B (pogosto dvojna pikolo trobenta),
dva korneta v B in A,
tri pozavne,
tubo,
timpani,
bas boben,
cimbale,
dva mala bobna (eden za odrom),
tamburin,
tenor tamburin (za odrom),
triangel,
tamtam,
zvončke,
ksilofon,
klavir,
celesto (dvo- in štiriročno),
dve harfi in godala.127
127
Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 53
7.3.2 1947 Prenovljena izdaja
Stravinski je leta 1947 napisal prenovljeno Petruško za manjši orkester:
tri flavte (tretja je dvojni pikolo),
dve oboi,
angleški rog,
trije klarineti v B (tretji je dvojni bas klarinet v B),
dva fagota,
kontrafagot,
štirje rogovi v F,
tri trobente v B in C,
tri pozavne,
tuba,
timpani,
bas boben,
cimbale,
mali boben,
tamburin,
triangel,
tamtam,
ksilofon,
klavir,
celesta,
harfa in godala.128
128
Ibidem
Igor Stravinski: Petršuka 54
8. Analiza Petruške
8.1 I. Dejanje
Prva tema (tema »A«) je predstavljena z osnovnim (središčnim) tonom d,
hkrati pa »d« predstavlja tudi tonalno os celotne skladbe. Skladba prične s
prvim kvartnim motivom (motivom »a«) v flavtah. Ta motiv ponazarja »klic
uličnega prodajalca«. Spremljajo ga klarineti in rogovi v izmeničnih
kvintah in tercah. Zasnova prve scene, tako kot tudi ostalih scen, je
večinoma diatonična.
Slika 15: motiv uličnega prodajalca
Takoj zatem se pojavi drugi motiv (motiv »b«), ki predstavlja protimotiv
prvemu. Traja tri takte in se prav tako odvija v obsegu kvarte med »h in
e«. Glede na to, da smo imeli na začetku opraviti s tonsko zalogo »d, e, g,
a«, se tokrat pojavijo novi toni »cis in h«.
Slika 16: motiv
Igor Stravinski: Petršuka 55
Nov ton »c« se tokrat pojavi z vstopom harfe, ki skupaj s fagoti in flavtami
zaigrajo dvigajočo se melodično linijo v obsegu dveh oktav. Takoj za tem
pride do padajoče diatonične figure v septolah drugih violin v obsegu »b2
in c1«.
Nov motiv »c«, ki spominja na rusko pesem o Volochobniki se pojavi
zatem v fagotih, violončelih in kotrabasih. Izpeljan je iz motiva »b« in gre
za padajočo linijo kvarte z manjšimi poudarki. Harmonsko gledano imamo
v fagotih in nižjih godalih tone »g, b, d, f«, osnovni ton se začasno
premakne s tona »d« na »g«. Hkrati opazimo v omenjenih treh taktih
kopičenje v harmonskem smislu g-mola in pentatonske strukture »d, e, g,
a«. V motivu »c« se spremljavi pridruži še klavir, ki igra pasaži »a – g – d –
e in b – c – d – e «.
Slika 17: motiv iz pesmi o Volochobniki
Motiva »a« in »b« se zatem pojavita v skrajšani obliki. Tematika, ki je bila
dosedaj predstavljena v obliki kratke, lapidarne motivične zasnove, se v
nadaljevanju razraste v tematske komplekse večjih dimenzij. Neke vrste
vez med različnimi zasnovami tonskega materiala predstavlja, v obliki
neke vrste continuuma dosledna izpeljava motiva »a«, oblikovno razširjeni
Igor Stravinski: Petršuka 56
motiv ljudske pesmi o Volochobniku pa dobi svoj »pendant« v polimetrično
zasnovanih motivičnih izpeljavah v visokih pihalih.
Slika 18: tričetrtinski+šestosminski metrum
Hkrati se pojavi nov »c'« v flavtah in oboah. Motiv se nadaljuje in stopnjuje
naslednjih 16 taktov. V tem taktu opazimo prvič polirtmijo v tej skladbi in
sicer tričetrtinski + sedemosminski. Orkester igra v tričetrtinskem
taktovskem načinu, medtem ko imajo flavte in oboe sedemosminski
metrum.
Slika 19: ritmični motiv
Takoj zatem nastopi tema »A'«, kjer igra orkester v postopnem
accelerandu, ob hkratnem crescendu. Tukaj se zopet srečamo s
poliritimijo, petosminski taktovski način v flavtah in oboah ter dvačetrtinski
v preostalem orkestru, traja dva takta. Nato se taktovski način spremeni na
Igor Stravinski: Petršuka 57
tričetrtinskega + osemosminskega. V tem delu imamo opravka s pogostim
menjavanjem poliritmije sedemosminski + tričetrtinski, petosminski +
dvačetrtinski ter osemosminski + tričetrtinski. Ob koncu teme »A'« se vsi
ritmi, ob fortissimo orkestra, poenotijo na tričetrtinski metrum.
Slika 20: Poliritmija
Nato nastopi tema »B«, ki je izpeljana iz »c« motiva in traja 20 taktov. V
tem delu igrajo pihala, trobila in godala. Pozavne, viole in violončela se
gibljejo v paralelnih kvintah, preostali instrumenti pa igrajo neke vrste
ostinato.
Temu sledi tematski kompleks »C«, sestavljen iz večih že prej
predstavljenih motivov, kjer pride do pogoste menjave taktovskih načinov,
orkester pa igra postopoma hitreje. V tem delu se pojavi tudi nov ton »fis«.
Ob stringendu v orkestru in ob hkratnem menjavanju ritmov, se razvije
motiv c', ob katerem se pojavijo kvartni skoki »a – d« navzgor ter »a – e«
navzdol.
Igor Stravinski: Petršuka 58
Slika 21: začetek teme v violončelih
Slika 22: kvartni skoki navzgor
Slika 23: kvartni skoki navzgor in navzdol
V naslednjem delu se pojavi nova tema »D«, z motivom v I. in II. klarinetih,
ob spremljavi flavt in viol ter nižjih godal, v zadnjem taktu motiva se
pridružijo II. violine in na koncu še I. violine. Motiv prepoznamo kot citat s
področja glasbe, spominja pa na rusko ljudsko pesem Proti večeru v
deževni jeseni.
Slika 24: motiv ruske ljudske
Igor Stravinski: Petršuka 59
Nova tema »C'« se pojavi nato v klarinetih, ob spremljavi flavt in dveh
celest, takoj zatem pa nastopi tudi klavir.
Nato se ponovi tema »D« z glavno melodijo v flavtah in klarinetih, ob
spremljavi triangla, zvončkov, obeh celest ter II. violin. V šestem taktu
temo zmoti motiv »a« v I. violinah. Nato prekinejo glasbo godala, ki
naznanijo variirano ponovitev dela »C«. Tu gre za izmenjevanje več
krajših prepletajočih se motivov, prav tako pride do pogoste menjave
taktovskih načinov vse do fortississima, kjer glasbo prekinejo timpani.
Naslednji del se začne s sedmimi takti počasnejšega uvoda padajoče
kromatike v fagotih, klarinetih, celesti, harfi in godalih. Pri fagotih gre za
miksture, paralelizme in igro čistih, zmanjšanih ter zvečanih kvint in čistih
kvart. Pri klarinetih je opaziti elemente »fauxbordona«. V četrtem taktu je
zaznati psevdokontrapunkt ter basso ostinato v kontrabasih. Pri I. violinah
gre za padajočo kromatiko od tona »e« in vse do »fis«. Harfa in celesta
igrata harmonično spremljavo.
Slika 25: padajoča kromatika v paralelizmih ter psevdokontrapunkt
Nato zaigra flavta solo melodijo z izhodiščnimi toni »d, es, b«. Zgornji toni
te melodije so »b, c, d, es«, najvišji je »g«. Melodija je diatonična in se
začne na »d« ter zaključi na »es«.
Igor Stravinski: Petršuka 60
Slika 26: solo flavta
V naslednjem delu element kromatične figure prehaja v druge instrumente,
v pihala, trobila, celesto, harfo ter godala in zvončke.
Takoj zatem se začne Ruski ples, ki spominja na pesem Drevo lipe je na
tleh, na katerem temelji celotno III. dejanje. V tem delu se pri klavirju
pojavijo akordični paralelizmi, t. i. miksture, ki potujejo po partituri gor in
dol. Začetek Ruskega plesa je napisan na dominanti C-dura, torej V.
stopnji in se konča na toniki, I. stopnji. Pomembno vlogo v tem delu ima
ravno klavir.
Slika 27: motiv »Ruski ples«
V naslednjem allegru z Ruskim plesom, prav tako na klavirju, so akordi na
dominanti C-dura in se zopet vračajo na toniko. Tukaj gre za progresijo V.
stopnje v I. stopnjo, torej »G v C«.
Zatem zaigra oboa kratek motiv Pesem za večer Sv. Johna, nato I. violine,
kasneje pa še klavir.
Igor Stravinski: Petršuka 61
8.2. II. Dejanje
V začetku II. dejanja je opaziti kratke kromatične elemente, ki v tej glasbi
napovedujejo začetek atonalnosti.
Tukaj se prvič pojavi t. i. »Petruškin akord«. Ta je sestavljen iz dveh
akordov na nasprotnih si tonalnih polih, C-dur in prvi obrat Fis-dura. Ta
motiv lahko povežemo z idejo belih in črnih tipk na klavirju. Želim
izpostaviti, da je celotna skladba od tu naprej zgrajena na tem motivu.
Slika 28: Petruškin akord
Takoj zatem se pojavi motiv »Petruškinega akorda« v fortissimo, v pistonih
in trobentah. Ostali orkester pa na tem mestu povzroča veliko hrupa, kar
imenujemo zvočni grozd ali »cluster«. V tem delu se v spremljavi orkestra
izmenjujeta »Fis-dur« in »C-dur«.
Igor Stravinski: Petršuka 62
Slika 29: cluster
Ko se zvočno dogajanje malo umiri, nastopi v flavtah nov motiv obarvan z
okraski in igra melodijo z naslednjimi toni: »d, e, fis a in h«. Nova melodija,
izpeljana iz istih tonov, se pojavi takoj zatem, tokrat ob spremljavi klavirja.
Klavir na tem mestu zaigra kratki motiv v dveh taktih in prav tako se
pojavita nova tona »gis in b«. Ob ponovitvi »Petruškinega akorda« v
naslednjih taktih se v spremljavi klavirja pojavi še »d-mol«.
II. dejanje tvori progresijo na tonih »c, d, e in fis«, torej v obsegu zvečane
kvarte, kar daje glasbi, ki je tolikokrat prekinjena z različnimi motivi,
občutek koherence.
8.3 III. Dejanje
Kot povezovalni člen med posameznimi dejanji se pojavlja motiv v
vojaškem bobnu in tamburinu.
Slika 30: motiv v vojaškem bobnu in tamburinu
Igor Stravinski: Petršuka 63
III. dejanje se začne z vojaškim bobnom in solo pistonom, z melodijo v »G-
duru«. Melodija je sestavljena iz diatoničnih postopov navzgor in navzdol
na V. in I. stopnji.
Nato pride na oder zamorec in zapleše s kokosom v roki, tukaj se pojavi
značilna arabska motivika.
Slika 31: ples zamorca
Slika 32: ples balerine
Nato se v glasbi pojavi »valček«, ki si ga je skladatelj sposodil od
Lennerjevih valčkov. Valček je napisan v tričetrtinskem metru, v »Es-
duru«, z glavno melodijo v solo flavti in pistonu ter spremljavi v fagotu.
Igor Stravinski: Petršuka 64
Slika 33: valček
8.4 IV. Dejanje
IV dejanje se začne v »D-duru«, s tremolom v pihalih, trobilih ter višjih
godalih. Kmalu zatem nastopi solo oboa z Rusko melodijo Po cesti
Peterski v »F-duru«.
Slika 34: ples dojilj
V naslednjem motivu nastopijo klarineti s kromatično solo melodijo, ki se
giba v obsegu zvečane kvarte navzgor in navzdol. V spremljavi imamo
fagote, rogove, tubo ter godala v izmenjavanju »C-dura« ter »Fis-mola«,
zopet gre za akorda v odnosu tritonusa, torej dveh nasprotujočih si polov.
Slika 35: kromatična melodija
Igor Stravinski: Petršuka 65
Naslednji motiv igrajo godala »unisono« solo melodijo, na dominanti »C-
dura«, torej »g«. Ta motiv se spreminja in prehaja v druge instrumente.
Slika 36: motiv v godalih
Vsi ti motivi se čez celotno četrto dejanje oz. skozi celo skladbo drobijo in
izmenjujejo, kar predstavlja eno od značilnosti Stravinskega.
V naslednjem delu gre za značilen poudarjen ritem, ki ga najdemo tudi
kasneje v II. stavku Posvetitve pomladi.
Igor Stravinski: Petršuka 66
Slika 37: poudarjen ritem
Skladba Petruška se zaključi v Fis-duru.
Igor Stravinski: Petršuka 67
9. Sklep
Igor Stravinski je eden največjih skladateljev 20. stoletja in eden redkih, ki
je ustvarjal že v obdobju pred I. svetovno vojno pa vse do konca
šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ustvarjal je v različnih stilnih obdobjih:
najprej se je držal ruske tradicije, nato je pisal v neoklasicizmu in nazadnje
še v serialni tehniki. Skozi svoje glasbeno ustvarjanje se je razvijal kot
skladatelj in dirigent, z glasbo pa je vplival ne samo na rusko glasbo,
ampak tudi evropsko in glasbo vsega sveta.
Glasbena drama Petruška je odraz takratnega življenja nižjih plasti v Rusiji
in njihove razpuščenosti, tragike in bede. Petruška, ubogi junak, ki trpi
zaradi krutosti in krivice, simbolizira vso tragiko ruskega ljudstva.
Stravinski je to idejo v popolnosti uresničil v delu Petruška, in sicer z
glasbo ter baletnim dogajanjem. Skladatelj je zaslovel že pred tem in je s
to skladbo svojo slavo le še utrdil.
Upam, da sem v svojem prizadevanju uspela glasbeno-baletno delo Igorja
Stravinskega Petruška približati tako strokovnim krogom kot tudi širšemu
delu občinstva in tako ustvariti vsaj majhen kamenček v neskončnem
mozaiku.
Igor Stravinski: Petršuka 68
10. Viri in literatura
Bergamo, M. (1997). Glasbena poetika (Sedem predavanj za študente
Harvardske univerze 1939 - 40). Ljubljana: Nova revija.
Cross, J. (2003). The Cambridge Companion to Stravinsky. London:
Cambridge Universitiy Press.
Vlad, R. (1978). Stravinsky. London: Oxford University Press.
White, E. W. (1979). Stravinsky : the composer and his works. London:
Faber & Faber. str. 193 – 203.
Honolka, K. (1983). Svetovna zgodovina glasbe. Ljubljana: DZS.
Michels, U. (2002). Glasbeni atlas. Ljubljana: DZS.
Svete, T. (2009). Oblikoslovje z analizo glasbenih umetnin II. Predavanja.
Ewen, D. (1974). Enciklopedija glasbenih umetnin. Ljubljana: Državna
založba Slovenije. 269 – 278.
Walsh, S. Igor Stravinsky. (b.d.). Grove Music Online. Oxford Music
Online. Oxford University Press. Pridobljeno 1. 2. 2015, iz http://www.
oxfordmusiconline. com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/ article/
grove/music/52818.
Petrushka – Wikipedia, the free encyclopedia. (b. d.). Pridobljeno 8. 2.
2015, iz https://en.wikipedia.org/wiki/Petrushka_(ballet).
Petrushka – You tube. (b.d.). https://www.youtube.com/results?search_
query=stravinsky+petrushka.