univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta€¦ · program za predšolske otroke . prostori morajo...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

LJUBICA HOZJAN

KOPER 2016

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Visokošolski strokovni študijski program

prve stopnje Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

RECEPCIJA OTROŠKE REVIJE CICIDO V

VZGOJNO-VARSTVENI DRUŽINI

Ljubica Hozjan

Koper 2016

Mentorica:

Izr. prof. dr. Vida Medved Udovič

ZAHVALA

Iz srca se zahvaljujem izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič za vso nesebično pomoč

pri nastajanju diplomske naloge;

možu Robertu, sinu Alexu in hčerki Lani, ki so med mojim študijem prenašali mojo

slabo voljo, zamujene ure, predvsem pa mi nudili pomoč in mi brezpogojno zaupali in

me bodrili;

mami in očetu ter bratu in sestri, ki so me vzpodbujali tekom študija in verjeli vame;

vzgojiteljici Vesni Rupert-Simičič, ki mi je omogočila da sem opravila praktični del z

njenimi Pikapolonicami in mi pomagala z vsemi nasveti in spodbudnimi besedami;

prevajalki, lektorici in svaku Sebastjanu za pomoč pri oblikovanju naloge;

izbranim sošolkam, s katerimi smo se v času študija spodbujale, bodrile in si nudile

nesebično pomoč.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Ljubica Hozjan študentka visokošolskega strokovnega študijskega

programa prve stopnje Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom Recepcija otroške revije Cicido v vzgojno-varstveni

družini.

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

POVZETEK

Zgodnje opismenjevanje otrok se začne že v predšolskem obdobju, zato je

potrebno otroku omogočiti, da se seznani s kvalitetnimi revijami. Otroku je potrebno

približati branje na njemu primeren način, kjer naj se vzbudijo prijetni občutki, ki otroka

vzpodbudijo, da sprejema branje kot nekaj lepega, prijetnega, pozitivnega. Revija naj v

otroku zbudi radovednost, željo po ponovnem listanju, branju, srečanju s knjigo, revijo.

V diplomski nalogi smo v teoretičnem delu obravnavali kakšen je pomen otrokove

motivacije za branje in kakšen je njegov odnos do branja. Raziskali smo katere otroške

revije so v prodaji na našem tržišču v Sloveniji. Revijo Cicido smo na kratko predstavili,

bolj podrobno pa je predstavljena revija Cicido št.8, april 2015, ki smo jo obravnavali s

pomočjo otrok.

Drugi del diplomske naloge je namenjen empiričnemu delu, kjer so predstavljeni

problem, namen, cilji in raziskovalna vprašanja naloge. V majhni skupini otrok v

zasebnem varstvu vzgojno-varstvene družine v Kopru, smo otrokom različne starosti

ponudili revijo Cicido. Naloga temelji na delu otrok vzgojno-varstvene družine, ki so

prvič prelistali revijo Cicido ter njihov odziv na revijo. Med otroci sta bila deček, ki se

sporazumeva v italijanskem in nemškem jeziku in deček z avtizmom.

V sklepnem delu diplomske naloge so podane ugotovitve, do katerih smo prišli pri

delu z otroki, ki smo jih opazovali, usmerjali in spremljali med delom.

Ključne besede: zgodnje opismenjevanje, revija Cicido, branje, motivacija,

vzgojno-varstvena družina,

ABSTRACT

»The perception of Cicido in kids in family day care«

Children develop their pre-reading skills already at the age of preschoolers.

Therefore it is important that at that age they get familiar with good quality children's

magazines. Adults should take care to make reading a positive experience. Books and

magazines should stimulate child's curiosity and make him or her become eager for

more reading.

Reading motivation and child's attitude towards reading were discussed in the

theoretic part of the thesis. The author describes children's magazines that are

currently on sale in Slovenia, focusing her attention on literary and didactic magazine

Cicido (publisher: Mladinska knjiga) aimed at preschoolers.

The theoretic part is followed by an empirical study. Cicido magazine was

introduced to a group of children of different ages at a register childminder in the city of

Koper. The empirical part of the thesis is based on the work that was carried out

together with the children when they were experiencing the magazine Cicido for the

first time. Our thesis is based on the work of children in a childcare family, which have

browsed through the magazine Cicido for the first time and their reaction to the

magazine. Among the children, there was a boy that communicates in Italian and

German and an autistic boy.

In the final part of the thesis we explain the findings that we came to while working

with the children; observing, directing and following them during their work.

Key words: pre-reading skills, children's magazine Cicido, reading, motivation,

registered childminder

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................... 2

2.1 Otrokova motivacija za branje .............................................................................. 2

2.2 Otrokov odnos do branja ...................................................................................... 2

2.3 Otroške revije v Sloveniji ...................................................................................... 3

2.3.1 Revija Cicido .................................................................................................. 4

2.3.2 Strokovna ocena revije Cicido ........................................................................ 4

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 5

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema ................................................................... 5

3.2 Namen in cilji naloge ............................................................................................ 5

3.2.1 Raziskovalna vprašanja ................................................................................. 5

3.2.2 Metodologija raziskave................................................................................... 6

3.3 Dejavnosti z otroki ................................................................................................ 6

3.3.1 Kratek opis otrok ............................................................................................ 6

3.3.2 Pregled revije ................................................................................................. 7

3.4 Analiza ................................................................................................................19

4 SKLEPNE UGOTOVITVE ......................................................................................22

5 LITERATURA .........................................................................................................24

KAZALO GRAFIKONOV IN PREGLEDNIC

Graf 1: Zanimanje deklice v reviji Cicido ......................................................................10

Graf 2: Zanimanje dečka 1 v reviji Cicido ....................................................................12




Graf 6: Primerjava zanimanja za snov v reviji med dečki. ............................................21

Preglednica 1: Pregled zanimanja vseh dečkov v reviji Cicido .....................................20

Hozjan, Ljubica (2016): Recepcija otroške revije Cicido v vzgojno-varstveni družini. Diplomska naloga.

Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Tako odrasli kot otroci radi listajo po različnih revijah. Otrokom so všeč tako revije

za odrasle kot revije, ki so prilagojene njim oz. njihovi starosti. Čeprav ne moremo reči,

da so vse revije kvalitetne in primerne, jih je vseeno na tržišču ogromno. Otroke najbolj

privlačijo revije, ki imajo dodatke v obliki nalepk, igrač, lasnih dodatkov … Tukaj pa

smo prisotni odrasli, ki moramo oceniti katera literatura je primerna za našega otroka in

katera ne. Revijo moramo oceniti kritično in otroku ponuditi kvalitetno in njegovi starosti

primerno literaturo. Ker strokovne prakse z delom v vzgojno-varstvenih skupinah

nimam, sem se odločila, da bom izdelala diplomsko nalogo v vzgojno-varstveni družini

v Kopru. To je oblika izvajanja programa za predšolske otroke, ki se izvaja na domu

vzgojiteljice. V skupini je 7 otrok, starih od 1–4 let, sestavlja jo pet dečkov in dve

deklici. Med šolskim letom nas je en deček zapustil in prišel je drugi deček, star eno

leto. Skupina je prilagodljiva in se zelo redko napolni v septembru, ampak običajno šele

po novem letu. Otroke se sprejema kadarkoli v letu, če skupina ni napolnjena.

Delo vzgojno-varstvene družine poteka na domu vzgojiteljice, kjer se izvaja

program za predšolske otroke. Prostori morajo biti urejeni skladno z normativi in

standardi predpisanimi za prostore, ki se uporabljajo za vzgojo in varstvo otrok.

Program je lahko dnevni, poldnevni ali krajši, kar je razvidno iz vrste programov, ki ga

določa Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.

Zavedam se, da se pri delu v vzgojnih ustanovah srečujemo z vprašanjem o

primernem tisku za otroke. Vzgojiteljice kot vzorniki dobre prakse, torej strokovnjaki na

področju vzgoje, bi morale biti poučene o tem, da lahko staršem primerno svetujemo.

Na koncu prepustimo prosto presojo staršem samim, da se sami odločijo kaj je

najboljše za otroka.

Kaj je torej otrokom v reviji Cicido najbolj všeč? Kaj jih pritegne, zanima, privlači?


Koper: UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Otrokova motivacija za branje

Številne raziskave (npr. Pečjak, Gradišar, 2015) so pokazale, da je problem

pismenosti predvsem v pomanjkanju motivacije za branje. Za razvoj učinkovitega

bralca je pomembno, da se razvija otrokova motivacija za branje že v obdobju

porajajoče se pismenosti. Opredelitev bralne motivacije, ki sta jo oblikovali slovenski

raziskovalki S. Pečjak in A. Gradišar (2015, str. 71) je naslednja: »Bralno motivacijo

pojmujemo kot nadpomenko za različne motivacijske dejavnike, ki spodbujajo človeka

k branju, dajejo bralnemu procesu smisel in pomagajo posamezniku, da vztraja do cilja

in si želi bralno izkušnjo še ponoviti (ponovno doživeti).«

Motivaciji za branje naj bi bili notranja in zunanja. Notranja naj bi izhajala iz

notranjih potreb posameznika, je bolj učinkovita in je pomembna, če želimo dalj časa

trajajoč interes posameznika za branje. Zunanjo motivacijo spodbujajo zunanji

dejavniki, kot so pohvala ali nagrada. Med najpomembnejše dejavnike notranje

motivacije prištevajo interes za branje. Posameznik razvije interes za branje, ko mu

postane branje užitek, ko želi knjigo prebrati, ko mu knjiga predstavlja izziv za

pridobitev novega znanja. Če otrok v predšolskem obdobju še nima izoblikovanih

izrazito specifičnih interesov in ga zanima veliko različnih stvari (narava, šport, risanje,

računalniki …), mu ponudimo vsebinsko zelo raznovrstne knjige ter opazujemo, kako

se na določeno tematiko odziva. Vsebina knjige naj bo povezana z njegovim

vsakdanjim življenjem. Za motivacijo je pomembno otrokovo zavedanje, da bo lahko

kos neki izkušnji. Če si otrok v knjižnici izbere prezahtevno knjigo zanj, mu jo lahko

preberejo starši, ali pa otrok samo pogleda slike in se z njim o slikah le pogovarjamo.

Otrok poteši svojo radovednost, nauči se nekaj novega, istočasno pa spozna, da je

branje zanimivo tudi skupaj s starši. Naloga staršev je, da otroku priskrbimo knjige in

poskrbimo, da je otrok za branje motiviran. Zelo pomembno vlogo po branju knjige pa

ima pogovor o vsebini knjige (Bucik, 2009).

2.2 Otrokov odnos do branja

Poleg interesa za branje je zelo pomemben tudi otrokov odnos do branja.


Koper: UP PEF.

3

»Odnos do branja je najpogosteje opredeljen kot sistem občutkov, ki se nanašajo

na branje in povzročijo, da se posameznik odloči za branje ali se branju izogne. Odnos

do branja je čustveno obarvan, vendar vključuje tudi spoznavne dimenzije in sloni na

posameznikovih bralnih izkušnjah. Strokovnjaki so ugotovili, da obstaja splošen odnos

do branja, ki ga sestavlja vrsta specifičnih odnosov: odnos do literarnih zvrsti (tako na

primer imajo eni radi pesmi, drugi jih ne marajo, enim so všeč pravljice, drugim ne …),

do posameznih avtorjev, ilustratorjev …« (prav tam, str. 21).

Odnos do branja je lahko pozitiven ali negativen, kar je zelo odvisno od knjižnega

junaka, ki nastopa v knjigi, od ilustracije, lahko pa tudi od avtorja literarnega dela. K

dobremu odnosu do branja pripomore tudi odnos do knjig njegovih najbližjih (starši,

sorojenci, stari starši …). Če otrok v svojem okolju doživlja sproščeno in navdušeno

doživljanje ob prebranih knjigah, bo njegov odnos do branja veliko bolj pozitiven, kot

otrok, ki tega doma ne vidi ali ne doživi. Pri otrocih, ki radi primejo knjigo v roke ne da

jim kdo to ukaže, je verjetno branje doma večkrat prisotno (dnevno, tedensko ...) in se

ob knjigi počutijo prijetno, domače. Otroka lahko s knjigo seznanimo že v zelo

zgodnjem obdobju s prebiranjem pravljic za lahko noč.

Nataša Bucik je zapisala: »Starši naj na otroke prenesejo sporočilo, da je branje

prijetno, zabavno, pomembno in koristno, kar še posebej velja za zgodnje otroštvo, ko

otrok še ne zna brati in mu lahko knjige približajo le odrasli.« (prav tam, str. 23). Naloga

vzgojiteljice v vrtcu je, da opazi če se otrok izogiba knjigam, če ga knjige ne zanimajo,

niti ga skupno branje ne premami. Takim otrokom je treba knjigo predstaviti na

poseben način, da jim vzbudimo radovednost.

2.3 Otroške revije v Sloveniji

Najprej sem se lotila raziskovanja otroške literature v trgovskih centrih, kioskih in

različnih trgovinah v Kopru. Našla sem veliko izbiro npr.: Avtomobili, Barbie, Ciciban,

Cicido, Čukec, Mali moj planet, Maša in medo, Miki Max, Miki miška, MojMoj, Modri

Jan, Princeska, Spider-Man, Spuži kvadratnik, Tom in Jerry, Winx Club, Zvedavček …

Revije so različnih kvalitet, nekatere so bolj poučne, druge manj. Veliko revij se

nanaša na like iz risank in veliko jih vsebuje tudi različne dodatke, ki otroke še bolj

pritegnejo. Ali so tudi dovolj kvalitetne?


Koper: UP PEF.

4

2.3.1 Revija Cicido

Revija je za predšolske otroke od drugega leta starosti naprej. Komplet sestavlja

revija Cicido in Pogled (priloga za starše). Revija, katero sem uporabljala je sestavljena

iz naslednjih elementov. Na pisani naslovnici revije sta žaba in pujs, ki zalivata drevo,

kasneje v reviji ne najdemo ničesar, kar bi bilo povezano s to sliko. Na naslovnici je še

cena, zaporedna številka izdaje (8) in mesec ter leto izdaje (april 2015). Na naslovnici

je še oznaka založbe Mladinske knjige, ki revijo izdaja in velik naslov CICIDO. Takoj na

naslednji strani najdemo podatke o nagrajencih Cici vesele šole ter nagrajeno Umetnijo

meseca z nagrajencem. Na tej strani najdemo tudi podatke o uredniku in sodelavcih.

Kot uvod oz. kazalo po reviji je na tretji strani šest slik z naslovi. V reviji je nekaj pesmi,

ugank, Slovenska ljudska pravljica, igrive naloge za samostojno delo, nalepke, vaje za

grafomotoriko, naloge za Cici veselo šolo, naloge za iskanje razlik, ustvarjalne

naloge…

Cicido ima na spletnih straneh tudi svojo stran (http://www.mladinska.com/cicido),

ki vsebuje več rubrik, in sicer zgodovino Cicibana, ki izhaja že 70 let, zadnje številke

Cicidoja in kratke vsebine le-teh, Cici nabiralnik, kjer so objavljena dela mladih

umetnikov iz različnih vzgojno-varstvenih ustanov in posameznikov, Cici Veselo šolo z

nalogami in pripravami na tekmovanje, učne priprave za pomoč ob določenih temah v

Cicidoju, svetovanje, ki vsebuje več podtem, kot npr. družina, branje, zdravo življenje,

umetnost in mediji ter naravoslovje. V razdelku Pojemo s Cicidojem se nahajajo

pesmice in zvočni posnetki, ki se jih lahko naučimo. V medvedkovem kotičku se

nahajajo pobarvanke in igrarije, ki jih lahko natisnemo. Med temami so še natečaji in

aktualne novičke.

2.3.2 Strokovna ocena revije Cicido

Različni strokovnjaki (Batistič, Duh, Medved-Udovič, Rotar), ki na področju vzgoje

delajo ali poučujejo, so podali recenzije na revije Cicido, Ciciban in Za starše. Vsak je

za svoje področje potrdil, da je revija kvalitetna, primerna starosti otroka, otrokom

ponuja, da sami uporabijo svojo domišljijo, jim ne vsiljuje odgovorov. Poleg ohranjanja

tradicije ponuja vsebinske in tehnične novosti, je ustvarjalna in omogoča celostni razvoj

otroka. Revija omogoča vseživljenjsko in vsestransko učenje ter obravnava različne

teme, vključno s tabu temami, ki so bile do sedaj prezrte. Različne teme naj bi


Koper: UP PEF.

5

spodbujale otroke, da spregovorijo z odraslimi ali sovrstniki, vzgojiteljem in učiteljem pa

so lahko iztočnica in odličen pripomoček za pedagoško delo. Revije so vsebinsko

pestre, naloge v reviji so namenjene otrokovemu opazovanju, besedni, gibalni in

simbolni igri, pa tudi didaktični igri. Otroci lahko ob delu z revijo pridobijo

grafomotorične spretnosti na globalnem branju, »branju« sličic. Kvalitetni so tudi

slikopisi, stripi, zgodbe v slikah, številne igrarije, notni zapisi pesmi znanih slovenskih

otroških pesnikov, kulinarika, uganke in dopolnjevanke.

Literarna revija Cicido je po raziskavi (Kocjančič, 2004, str. 36) visoko kakovostna,

ima pestra literarna dela, spodbuja branje, obuja ljudsko izročilo, predstavlja življenje

znanih literatov.

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Na našem tržišču je veliko revij namenjenih našim malim nadobudnežem. Revije

lahko dobimo skoraj v vsaki trgovini, na črpalki, pošti … Ker ima veliko revij različne

dodatke, otroci raje posegajo po le-teh, kot po morebitnih kakovostnih revijah, ki

mogoče dodatkov ne vsebujejo. Veliko takih revij kasneje konča v smeteh, ne da bi jih

otroci sami ali skupaj s starši pregledali, prelistali ali prebrali.

3.2 Namen in cilji naloge

- Ovrednotiti pomen revije Cicido za razvijanje zgodnje pismenosti v vrtcu.

- Primerjati sprejemanje revije Cicido med dečki.

- Opisati sprejemanje revije Cicido v vrtcu v luči razvijanja zgodnje pismenosti.

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

- Kaj je otrokom všeč v reviji Cicido?

- Kaj otrokom ni všeč v reviji Cicido?

- Kaj najbolj pritegne dečke v reviji Cicido?

- Kako je mogoče uporabiti revijo Cicido za razvijanje zgodnje pismenosti v

vrtcu?


Koper: UP PEF.

6

3.2.2 Metodologija raziskave

Uporabili smo pedagoško (kvalitativno) ne eksperimentalno raziskavo, in sicer

študijo primera ter opazovanje z udeležbo. Raziskavo sem naredila v vzgojno-varstveni

družini. Revijo sem pregledala in komentirala z eno deklico in petimi dečki.

Raziskava je potekala na osnovi likovnega in besedilnega gradiva v reviji Cicido.

3.3 Dejavnosti z otroki

3.3.1 Kratek opis otrok

Deklica je najstarejša v skupini. Stara je 4 leta, skupini pa se je priključila marca.

Je mirna, tiha, precej plaha in zelo navezana na mamo. Nobeno ponujeno delo je ne

pritegne, vedno bi le sedela in opazovala. Ko vidi, da vsi ostali delo opravijo in jo še

dodatno vzpodbudiš, se malo sprosti in naredi, kar so že vsi ostali. Težko se vključuje v

igro, če pa se, jo bolj spremlja kot pa se igra. Pobude za igro nikoli ne poda sama.

Najstarejši deček, s katerim se poznata in se tudi v prostem času občasno družita, jo

najlažje prepriča, da se vsaj za trenutek poigra z njim. Rada opazuje najmlajše otroke.

Živi z mamo, saj je očka umrl. Skupaj veliko bereta in obiskujeta knjižnice. Deklica zelo

težko sprejema nove stvari in se težko prilagaja.

Deček 1 je najstarejši med fantki, kmalu bo dopolnil 4 leta. V skupini je od začetka

šolskega leta, od septembra. Je zelo živahen, vihrav deček, nemiren, vedno v akciji.

Zelo težko je pri miru. Okrog njega se mora vedno nekaj dogajati. Obožuje avtomobile

in če bi bilo po njegovo, bi jih vozil cel dan. Zelo rad tudi ustvarja in riše. Živi z obema

staršema, vendar je očka veliko odsoten zaradi službe. Mamica pove, da so zelo

aktivni in pogosto preutrujeni za branje, še posebej odkar imajo še deklico, saj le-ta

zahteva veliko pozornosti. Užaljen je, če pri kaki stvari ni prvi, za to pa se zelo potrudi

in včasih uporabi tudi grobe prijeme.

Deček 2 je star 3,5 let in prihaja iz Italije. Deček se z očetom pogovarja v

italijanskem jeziku, z mamo pa v nemškem. Njegovi stari starši govorijo slovensko, zato

sta ga starša vpisala v slovenski vrtec, da se nauči slovenskega jezika. Deček je bil v

skupini od septembra do aprila. Ravno ko se je začel odzivati in se z nami pogovarjati

nas je zapustil, saj so ga starši prepisali v drug vrtec, kjer je več starejših otrok. Živi z


Koper: UP PEF.

7

obema staršema. Mama pove, da mu veliko bere in da zelo rad lista po knjigah.

Drugače je bil deček ob prihodu zelo miren, nič ga ni zanimalo. Drugih otrok se je

izogibal, rad se je igral z živalmi, vendar sam zase. Počasi se je začel vključevati v igro

s prijatelji, z njimi je tudi pričel komunicirati v italijanskem in slovenskem jeziku.

Deček 3 je dopolnil 3 leta in je v vrtcu od septembra. Je zelo prilagodljiv in zelo

vodljiv. Deček zelo rad ustvarja in se zelo rad igra z vsemi igračami. Zelo hitro se

odzove na povabilo k igri, kjer se takoj vključi in se vživi. Živi z obema staršema.

Mamica pove, da je otrok zelo ustvarjalen in da zelo rad posluša pravljice, ki mu jih

mora prebirati vsak večer. Veliko bere tudi s starimi starši.

Deček 4 je star 3 leta. V vrtcu je od septembra. Januarja so dečku potrdili avtizem,

na kar je vzgojiteljica sumila, saj ga je pozorno spremljala. Živi z mamo in starimi starši,

očeta obiskuje občasno. Je prijeten, miren in želi svoj red in mir. Zelo ga moti, če kateri

od otrok joka. Zelo hitro opozori, če katere stvari ne naredimo po rutini, (npr. ne

slečemo jope, ko pridemo iz sprehoda). Deček ne govori in obožuje živali. Mamica

pove, da ne bereta veliko, ker ne posluša in je nemiren. Otrok je v vrtcu zelo

napredoval, naučil se je osnovne rutine, vsakodnevnih dejavnosti, tudi ostale otroke je

pričel sprejemati in se občasno z njimi poigra. Vsekakor pa jih sprejema, kar mu je na

začetku povzročalo težave.

Deček 5 je star 2 leti in je v vrtcu že drugo leto. Je živahen fantič, ki se rad igra z

vsemi igračami. Okolje mu je poznano. Zelo hitro se je ujel z vsemi novimi otroci.

Deček govori samo določene besede. Živi z obema staršema, ki mu vsakodnevno

bereta. Tudi v vrtcu mirno sedi in posluša, ko se bere. Rad prinese slikanice, ki jih lista,

gleda in pokaže na določene stvari v slikanici, ki so mu všeč ali ga pritegnejo.

3.3.2 Pregled revije

Deklica

Deklica me je med listanjem revije pri vsaki strani pogledala in čakala na moj

odziv. Pri vsaki strani sem jo vprašala ali ji je kaj všeč in če mi pove kaj to je. Sama ni

povedala ničesar, ampak je samo čakala, da postavim vprašanje. Revijo je počasi

listala in odgovarjala šele na postavljena vprašanja. Na vsaki strani je našla nekaj kar ji

je bilo všeč. Najprej mi je pokazala, ko pa sem jo vprašala, kaj ji je všeč, je to tudi

povedala z besedo. Povedala mi je tudi, če jo je kaj spomnilo na njeno domačo mačko.

To je bila zanjo zelo pomembna informacija. Pri straneh, kjer je bilo več za brati, se je


Koper: UP PEF.

8

ustavila in me vprašala, če ji bom prebrala. Dogovorili sva se, da bo revijo najprej

pregledala, nato pa ji bom brala. Ustavili sva se že pri poglavju Vrtec pri veseli kravi.

Povedala mi je, da tudi ona s svojo babico in mamo dela na vrtu. Ker jo je zanimalo kaj

živali delajo, sem ji prebrala. Povedala mi je, da bosta tudi z mamo posadili veliko

zelenjave. Na naslednji strani je občudovala metulje in mi povedala, da so ji zelo všeč

in da ji je enkrat eden sedel na glavo. Malo se ga je ustrašila, ampak jo je mama

pomirila, češ da ji ne bo nič naredil, zato se ga ni več bala. Pri pesmici Tečemo mi je

opisala svojo muco. Muco ima zelo rada, čeprav se veliko potepa po soseski. Občasno

jo tudi popraska, ampak jo takrat okrega in jo ima še zmeraj rada. Dedek ji je povedal,

da jo opraska zato, ker se želi z njo igrati in ne zato, ker bi jo želela poškodovati. Tudi v

njihovi soseski je precej muc in ene ima raje, drugih, ki so »lumpe«, pa ne mara

preveč. Pove tudi, da k njim prihaja en muc, ki je vedno lačen. Ona mu vedno da

hrano, ker potem muc odide domov, če pa ne dobi hrane, glasno joka. Ko obrneva na

naslednjo stran, kjer je pesem Oblaki se lovijo z notami, si zaželi, da ji zaigram. Povem

ji, da nimam flavte, ampak če bova pridno pregledale revijo ji obljubim, da jo naslednji

dan prinesem s sabo. Všeč so ji bila porisana jajčka pri pesmi Petelinček. Ona z mamo

tudi vsako leto pobarva jajčka in jih potem pojedo. Na straneh z ugankami je takoj

pokazala na muco. Prebrala sem ji uganke in skupaj sva poiskali odgovore. Ustavili sva

se pri buldožerjih, kjer je povedala, da bo ta stran najbolj zanimiva njenim prijateljem, ki

obožujejo avtomobile in bagerje. Ravno takrat so fantje prihiteli mimo in poklicala je

Dečka 1 in mu pokazala kaj je v reviji, vendar žal ni imel časa, saj je moral prvi

odpeljati avtomobil nazaj na parkirišče. Dejala je, da samo divjajo z avtomobili in da so

zelo glasni. Prepozna, da je ena slika narejena za dan, ostale tri pa za noč, ko morajo

bagerji počivat. Ko sva pregledali Igrive naloge za samostojno delo, sva se dogovorili,

da ji bom naloge pripravila, da jih bo lahko reševala tudi ona. Doma podobne naloge

rešuje tudi z mamo, vendar takih še nima. Na strani 29 so narisane rožice in čebele, za

katere mi je takoj povedala, da ji niso všeč. Povprašala sem jo zakaj in dejala je, da jo

je enkrat pičila čebela in jih sedaj ne mara. Še enkrat sva pogledali stran in jaz sem z

roko šla čez čebele, da bi ji pokazala, da je to samo ilustracija pri kateri se ne more

zgoditi nič. Kljub vsemu, je rekla, da take naloge ne bo reševala. Skupaj sva še enkrat

pobožali čebele in listali naprej. Reševalka iz vode jo je spomnila na prejšnje poletje, ko

sta z mamo hodili na plažo. Sama je dejala, da se dobro spomni, da v Kopru ni nikoli

videla nobene ženske, ampak vedno samo moške, tudi oblačila so imeli drugačna, kot

jih je imela ta v reviji. Sama zelo rada hodi na plažo, vendar tam, kjer je malo vode, ker

še ne zna plavati. Za plavanje uporablja rokavčke, čeprav zelo hitro spustijo zrak in se

ne počuti varno. Letos ji bo mama kupila nove rokavčke in potem bo spet rada plavala


Koper: UP PEF.

9

z njimi. Rokavčki bodo roza barve in na njih bo narisana pravljična deklica, ki bo imela

zelo lepe in dolge lase. Katera bo še ne ve, ker jo mora najprej videti in potem si bo

izbrala tisto, ki ji bo najbolj všeč. Pri Cici veseli šoli je povedala, da ima tudi ona svoj

denar s katerim si bo kupila veliko stvari, najraje lasnice in različne stvari za lase, pa

tudi vse kar bo potrebovala kot frizerka za svoje delo. Prepoznala je vse sadje. Med

opazovanjem razlik je povedala, da bo tudi ona imela rojstni dan in torto na kateri bo

Hello Kitty. Opazila je, da je soba po zabavi ostala razmetana, ampak njej bo mama

pomagala, da jo bo hitro uredila in bo spet imela lepo urejeno sobo. Ko sva prišli do

Kdo pomaga? me je takoj vprašala, če sem vesela, da ona meni pomaga pri dojenčkih.

Seveda sem ji odgovorila pritrdilno in jo vprašala kaj opazi v reviji in kaj od tega

pomaga svoji mami. Našla je veliko del, ki jih pomaga doma mami in tudi babici in

dedku. Zelo ji je bil všeč spiralno zavit otok. Z mamo radi nabirata školjke in to take

velike, ki jih ni v Kopru. Pri pobarvanki je opisala, kako bi ona mačka pobarvala sivo-

črnega, ker je tudi njen muc take barve. Zanimivo je reklame kar preskočila in jih sploh

ni komentirala. Na koncu sva se dogovorile, da bova revijo še skupaj pregledali in

naredili vse, kar sva se tudi dogovorili, vendar jo bom prej še pregledala z vsemi

ostalimi fanti.

Deklica sicer sama ni pokazala takojšnjega interesa, vendar je s spodbudo

spregovorila na vprašanja o:

a) Zanimajo jo živali

b) Zanimajo jo zgodbe

c) Zanimajo jo pesmi

d) Zanima jo didaktični del

e) Zanima jo likovni del


Koper: UP PEF.

10

Graf 1: Zanimanje deklice v reviji Cicido

Deklica je pri večini tem, ki so jo zanimale vključila zgodbe in dogodivščine iz

svojega življenja ter iz domačega okolja. Pri opisu svojih domačih dogodivščin se je

zelo razgovorila, tam vzpodbuda ni bila potrebna.

Ko je deklica zagledala na ilustraciji žival, je takoj pokazala nanjo in jo

poimenovala. Vedno je najprej opazila muco in kužka, nato ostale živali. Doma ima

muco in rada govori o njej.

Deček 1

Deček je revijo prelistal. Ustavil se je malo pred koncem revije in me vprašal, če bi

mu kupila kocke, ki so bile predstavljene (reklama). Povedala sem mu, da jih ne bom

kupila in da me zanima kaj mu je najbolj všeč v tej reviji. Revijo je še enkrat prelistal in

se spet ustavil na kockah in mi povedal, da bo prosil očka, če mu kupi take kocke. Ker

sem želela od njega bolj natančne informacije, sem mu dovolila, da se umakne in revijo

sva ponovno pregledala drugi dan. Še pred prihodom v vrtec sem pospravila

avtomobilčke, ki otroke zelo zanimajo in jih zelo radi vozijo. Ko sem mu ponudila revijo

je listal po več strani naenkrat, dokler ni našel kock, tam se je ustavil in spet vprašal, če

jih bom kupila. Vendar sem tokrat želela od njega drugačne informacije, zato sem

0

1

2

3

4

5

6

7

Živali Zgodbe Pesmi Didakt. Likovni

Deklica


Koper: UP PEF.

11

revijo zaprla in ga prosila, če lahko revijo počasi pregleda in mi pove, kaj mu je v reviji

najbolj všeč. Ker mu tokrat nisem dovolila, da bi kar listal, sva revijo pregledala skupaj.

Obljubila sem mu, da če bo pridno sodeloval, bom avtomobile poiskala takoj, ko

končamo z delom. Šele tako nama je uspelo, da sva revijo prelistala in ugotovila, kaj

mu je najbolj všeč. Med gledanjem je lepo listal in revijo najprej samo pregledal na

hitro. Ustavil se je pri bagerjih in kužkih, nato pa revijo še enkrat prelistal in mi povedal,

kar sem želela. Ugotovil je, da se zna v reviji skrivat nekaj, kar bi ga zanimalo. Prvič se

je ustavil na strani 18 pri Ugankah. Pokaže na muco in psa in mi pove, da jih ima rad.

Doma jih nima, ampak ima mucka pri babici. Mucek zelo rad mijavka in pije mleko.

Kužka ima njegov prijatelj, ki ga gre včasih pogledat in takrat se z njim igrata in tekata.

Ko je obrnil list, pa se mu je obraz spremenil. Zagledal je bagerje in traktor in mi ves

vesel začel pripovedovati, kaj je na ilustracijah. Naredil je svojo zgodbo o tem, kako sta

bagerja šla kopat jamo in sta po njej vozila, nato sta traktorja pripeljala hlode. Ponoči

sta jih valjarja povaljala v luknjo. Ker je nastala tema, so mogli vsi spat, da bi drugi dan

spet lahko delali. Takoj me vpraša ali jim bom res poiskala avtomobile in ko obljubim,

nadaljuje z listanjem revije. Nato se ustavi pri Igrivih nalogah in me vpraša, kdo je

nalepil vse nalepke. Če ne bi bile nalepljene, bi jih nalepil on. Povem, da sta jih nalepila

Alex in Lana (moja otroka) in reče mi, naj jima povem, da jih bo drugič on nalepil in naj

jih pustita njemu. Na naslednji stani so naloge za grafomotoriko, risanje navpičnih in

vodoravnih črt. Malo jih gleda in pove, da je to samo za velike fante, ne tako majhne

kot je on. Pove, da on še ne zna delati takih črt. Vprašam ga kaj bi storil, če bi mu

pripravila take naloge in odgovori, da bi jih poskusil rešiti. Povem mu, da jih bom

pripravila tako, da bodo samo zanj. Nekaj časa me je gledal in nato rekel da ne, da se

bo on igral z avtomobili, ko bo velik, pa bo delal take naloge. Na naslednji strani s

prstom potuje po skrivnem rovu in pomaga krtu poiskati pot do doma. Ko pride do

zapreke se po isti poti vrne nazaj in gre po novi poti naprej. Pove mi, da mu je naloga

zelo všeč. Hitro je opazil tudi smuči in sani. Pove, da je njegov očka veliko na snegu in

da uči druge smučati. Ko ima prosto, se z mamo in sestrico odpeljejo k njemu in skupaj

smučajo. Tudi on že dobro smuča, a ko bo velik, bo še bolje. Na strani 37, v Cici Veseli

šoli, mu je najbolj všeč sadje, vso sadje tudi poimenuje, pove tudi katero mu je všeč in

katerega ne mara. Na strani 44, kjer je spiralno zavit otok, so mu všeč školjke in pesek.

Pove, da je bil med vikendom s starši na plaži, kjer se niso kopali, ker je še premrzlo.

Šli so samo na sprehod in hodili po pesku, nabirali školjke in metali kamenčke v vodo.

Na straneh, kjer je kaj zelenega najprej pogleda tisto in pove, da ima najraje zeleno

barvo. Ko se mu med listanjem strga list prične jokati. Pomirim ga in mu povem, da bo

naprej bolj počasi listal in bodo listi ostali celi. Revijo še enkrat prelista in kaže na


Koper: UP PEF.

12

zeleno barvo, avtomobile in živali. To so stvari, ki so mu najbolj všeč. Nato revijo

odloži. Vprašam ga, če bi mu kaj prebrala, pa mi pove, da nima časa, ker ga avtomobili

kličejo. Glede na to, da je zelo težko pri miru, mi je uspelo, da je bil zelo dolgo pri mizi.

Dečka so pri prvem in drugem listanju revije navdušile kocke (reklama) in šele, ko

sem ga vzpodbudila in vztrajala pri tem, da mi pove kaj mu je všeč poleg kock, mi je

uspelo dobiti informacije o tem, kaj mu je všeč v reviji. Deček je potreboval tudi malce

motivacije, da se je po opravljeni nalogi lahko igral z avtomobili. Deček je pokazal

zanimanje za revijo, vendar ga hitro zmoti, če se otroci okrog njega igrajo ali

povzročajo nemir. Najuspešnejše delo z njim je delo v miru, brez motenj, da se lahko

koncentrira na to, kar mu ponudiš za delo.

Graf 2: Zanimanje dečka 1 v reviji Cicido

Ko je deček listal revijo, je vključeval in povezoval revijo z dogodki iz domačega

okolja. Ker obožuje vozila, je zgodbico o bagerjih oblikoval kar sam. Takoj opazi stvari,

ki so povezane z zeleno barvo, ki mu je najbolj všeč.

0

1

2

3

4

5

6


Deček 1


Koper: UP PEF.

13

Deček 2

Deček je revijo prvi dan samo pogledal, jo odprl, zaprl in je ni več želel pogledati.

Zato sem ga tisti dan pustila in poskusila sva naslednji dan. Drugi dan je revijo samo

na hitro prelistal, jo želel zapreti in oditi stran. Vendar sem ga ta dan zadržala in ga

prosila, če jo lahko prelistava skupaj. Ko sva jo skupaj pregledovala, je na več straneh

pokazal določene stvari in jih poimenoval v nemškem jeziku. Vsako stvar sem mu

poimenovala v slovenskem jeziku. Deček je z vzgojiteljico komuniciral v italijanskem

jeziku, midva pa sva se pogovarjala v nemškem jeziku. Na začetku sva poimenovala

vse živali, ki so na ilustracijah. Deček ima živali zelo rad in ko lahko si jih v škatli z

živalmi poišče in si naredi svoj živalski vrt. Na naslednji strani so mu bile všeč

marjetice. Nato je revijo listal je do ugank. Tam je spet poimenoval živali. Prosila sem

ga, če mi jih poskusi poimenovati v slovenskem jeziku. Skoraj vse je pravilno

poimenoval, le petelin mu je povzročal težave. Ko je odkril bager, je pa kar zavpil: »Glej

bagerje!« Povedal je še, da sta zraven sonce in luna. Na strani 28 ga je najbolj

zanimalo, kaj se skriva v vodi (krokodil ali žaba). Ugotovila sva, da žaba, ker nima

velikih zob. Na strani 40 si je z zanimanjem ogledoval ilustracije. Pokazal je na

določene, ki sem mu jih poimenovala. Vsako opravilo je ponovil. Ko sem ga vprašala

katero mu je najbolj všeč, je pokazal in povedal, da ima rad sladkarije. Na strani 46 sva

spet poimenovala živali. Na koncu me je vprašal, če lahko odnese revijo domov.

Povedala sem mu, da jo moramo pogledati še z drugimi fanti. Veselo se je nasmejal in

si poiskal živali za igro. Deček je sicer povedal vse kar sem ga vprašala in mu

pokazala, a sam od sebe ni povedal ničesar. Spodbujala sem ga, da lahko pove tudi po

italijansko, a ko je odgovoril, je vseeno povedal po nemško. Revijo je velikokrat prelistal

in če ga ne bi ustavila, bi jo kar listal in listal.

Deček ni pokazal interesa za revijo. Šele na mojo prošnjo sva revijo skupaj

pregledala in poiskala stvari, ki so mu všeč in jih skupaj poimenovala. Edino kar je

pritegnilo njegovo pozornost so bili bagerji in živali, vendar samo za trenutek.


Koper: UP PEF.

14


Ko je deček listal revijo je poimenoval samo stvari, ki so bile v reviji. Deček ni

nobene sličice ali zgodbe povezal z ničemer izven revije. V nasprotju z ostalimi enako

starimi otroci, samo on ni povezal revije z domačim okoljem. Tudi nobene zgodbice ni

podoživel ali kakorkoli pokazal, da mu je všeč. Revijo je pregledal, kot da je to neka

naloga, ki jo mora opraviti, ni pa mu vzbudila nobenega veselja ali interesa do

nadaljnjega listanja, branja ali raziskovanja te revije.

Deček 3

Deček je revijo zelo hitro prelistal, tudi po več strani naenkrat. Tudi njega je najbolj

pritegnila slika kock na zadnji strani in tudi on me je vprašal, če mu bom le-te kupila.

Povedala sem mu, da jih ne bom in naj pregleda revijo še enkrat in mi pove, kaj mu je v

reviji najbolj všeč. Ker so se ostali fantje igrali z avtomobilčki, so mu oči samo begale k

njim in je na vsak način želel odhiteti tja. Videla sem, da ne bo napredka, zato sva se

umaknila v sosednjo sobo. Tam sem mu obljubila, da se bo lahko, če lepo počasi

pregledava revijo, potem smel igrati z avtomobilčki. Nato sva revijo skupaj prelistala,

vendar so bili fantje v sosednji sobi preglasni in deček se ni in ni mogel skoncentrirati,

zato sem ga pustila, da se gre igrat. Naslednji dan sem že zgodaj avtomobilčke

odstranila in tako sva lahko revijo brez težav pregledala, celo večkrat. Je edini, ki je na

čisto vsaki strani našel nekaj o čemer je lahko kaj povedal, bodisi je bilo to povezano s

0

1

2

3

4

5

6

7


Deček 2


Koper: UP PEF.

15

tem kar je videl ali pa je povezal s čim drugim. Komentiral je že prvo stran in me

spraševal kaj počneta pujs in žaba, čeprav je že v istem stavku sam odgovoril, da vidi,

da sta posadila drevo in da je žaba pomotoma zalila pujsa namesto drevesa. Po drugi

strani ga je zanimalo, kako je to narisano, saj je malo čudno. Povedala sem mu, da je

to narisal deček, ki je star toliko kot on in še enkrat je pogledal in povedal, da njegov

starejši brat riše lepše. Na naslednji strani je vsako ilustracijo pogledal in spraševal, kaj

je narisano. Obrazložila sem mu, da je to kazalo in da bova vse bolj podrobno našla na

naslednjih straneh in kar pohitel je naprej. O zgodbi stripa Vrtec pri veseli kravi, je kar

sam od sebe pripovedoval. Oblikoval je zgodbo o tem, kako živali pripravijo njivo in

kopljejo, da bodo posadili solato. Ptice so jim ponoči vse pojedle, krt jih je podil in vsi

so veseli. Ob gledanju naslednje strani je povedal, da je zelo vesel ko je sonce, ker

gremo v vrtcu na sprehod in me vprašal ali bomo šli tudi tisti dan. On bi na sprehodu

nabral take rožice za mamico. Za pravljico na naslednji strani sva se dogovorila, da jo

po sprehodu preberem vsem. Ob ilustraciji krave je povedal, da on večkrat vidi kravo,

ko gredo v Bohinj. Pri pesmi Tečemo je povedal, da ima dedek doma kužka in muce,

kokoši pa nima. Naslednji dve pesmi sta mu dali asociacijo na slabo vreme in dež.

Takoj je pogledal skozi okno in povedal, da zunaj ni oblakov in da bomo šli na sprehod

in v peskovnik. Ilustracija Lisice in kozice je v njem povzročila strah za zajčka, ki se je

skrival za grmom. Strah ga je bilo, da ga lisica poje. Ko sem ga pomirila, da ga ne bo,

sva lahko nadaljevala z listanjem. Pri Petelinčku je takoj zaprosil, če zapojem pesem

Petelinček je na goro šel. Obljubila sem mu, da bomo vsi skupaj zapeli pesem, ko bova

pregledala revijo. Nato sva nadaljevala z ugankami, ki jih je zelo dobro rešil. Pomagal

si je s sličicami, a mu je uspelo brez moje pomoči. Na naslednji strani je takoj pomislil

na Dečka 1 in mi povedal, da bo imel take bagerje in jih bosta s prijateljem skupaj

vozila. Pri Igrivih nalogah bi se kar takoj lotil nalog in jih reševal. Pri vseh nalogah je

takoj pomislil, kako se rešijo in šele, ko sem mu obljubila, da jih bo lahko reševal, ko

mu jih bom narisala na list, sva nadaljevala. Na sredini, kjer je deklica z dežnikom je

povedal, da ima on moder dežnik, ki ga uporablja ko dežuje. Pri poklicu reševalke je

povedal, da se on ne hodi kopat v morje, ker je umazano. Pri Cici veseli šoli je bil tudi

takoj pripravljen na reševanje nalog. Na vsaki strani je naštel predmete, ki jih je

prepoznal in me vprašal, kaj je potrebno pri kateri nalogi narediti. Ko je videl denar, mi

je povedal, da ga ima njegov očka veliko in ko bo zrasel, ga bo dal njemu. Naštel je

slike sadja in povedal, da ga on ne mara. Opazovanje razlik je primerjal z vrtcem. Ko

pridejo otroci v vrtec, jih pričaka lepo pospravljena soba. Med igranjem stvari po sobi

razmečejo in ko se nehajo igrati, jo spet pospravijo. »Otroci v našem vrtcu niso taki

lumpi, da bi pustili vse razmetano kot ti otroci na sliki,« je rekel. Naslednja stran


Koper: UP PEF.

16

prikazuje otroke, ki pomagajo svojim mamam, očkom, dedkom in babicam. Deček mi

takoj pove, da ko je on pri dedku in babici jima vedno pomaga pri delu. Doma pa raje z

mamo ustvarja. Spiralni otok mu je dal idejo, da bi tudi sam šel nabirat školjke na

plažo. Vprašal je, če bomo šli na sprehod na plažo, da bi on lahko nabiral školjke. Ko

sva prispela do reklamnega dela, kjer so bile kocke, je takoj spet vprašal ali mu jih bom

kupila, ker če mu jih ne bom jaz, mu jih bo očka in ko bo on sam velik, jih bo kupil tudi

meni.

Deček je takoj pokazal interes za revijo. Čeprav ga je najprej pritegnila reklama, je

pozneje celotno revijo pregledal in komentiral. Od vseh otrok je bil najbolj natančen in

najbolj pozoren na celotno vsebino revije.


Deček je pri opisovanju revije vključil dogodke iz domačega okolja. Večino strani je

povezal z nečim kar mu je poznano od doma, iz vrtca ali od kod drugod. Je zelo

radoveden deček, ki se je posvetil reviji v celoti. Opisoval je ilustracije, govoril zgodbe,

povezoval stvari med sabo. Pri didaktičnem delu revije je bil edini, ki je želel takoj

ustvarjati. Ideje kaj naj bi delali, kje lahko uporabimo kaj iz revije, kam lahko gremo,

kdo naj kje sodeluje … so kar vrele iz njega. Ta deček je res ustvarjalen in doma veliko

ustvarjajo in berejo, kar se je poznalo tudi pri pregledu revije.

0

1

2

3

4

5

6


Deček 3


Koper: UP PEF.

17

Deček 4

Deček revije ni hotel pregledati in se je takoj obrnil na drugo stran. Poskusila sva

drugi dan, vendar se je zgodba ponovila. Tako sem poskušala vsak dan. Čez par dni je

deček sedel na stolu in gledal, jaz pa sem revijo listala, vendar ni več umikal glave,

ampak je gledal proti reviji. Nato sva nekaj časa revijo pregledovala tako. Deček je

samo opazoval in ni nič reagiral. Čez nekaj časa sem mu ponudila, da jo še sam

prelista in počasi jo je vzel ter obrnil več strani, dokler ni prišel do konca. Nato je šel

stran od mize. Naslednjič sva ponovila in revijo ponovno pregledala, najprej skupaj,

nato sem jo ponudila njemu. Ker je deček avtist, sem predvidevala, da bo potrebno več

časa, da bova lahko pregledala revijo in da bom od njega dobila kakšno povratno

informacijo. Vsak dan sva si vzela nekaj minut časa, da sva revijo počasi pregledala.

Ker deček ne govori, sem si pri njem zadala nalogo, da mi uspe, da revijo sam prelista

ali mi jo prinese in jo želi z mano pregledati. Moj cilj je bil dosežen, ko je deček poiskal

revijo, me prijel za roko in želel revijo pogledati. Najprej jo je dal meni in samo opazoval

in ko sem prelistala do konca sem mu jo ponudila. Deček je revijo nekaj časa samo

gledal in jo čez čas začel listati sam. Na začetku je imel težave in je obrnil po več strani

hkrati. Opazila sem, da ga to moti in ga razjezi. Jezo je pokazal tako, da je pričel

kričati. Ko sem ga umirila, sva skupaj listala naprej. Pomagala sem mu, da je lahko

obrnil po en list naenkrat. Tokrat je bilo bolj uspešno, saj je revijo prelistal in se ni

razjezil. Zame je bila tudi to povratna informacija, saj deček ne govori in v tem kratkem

času sem naredila majhen korak, deček pa zelo velikega. Kasneje se mi je zgodilo tudi,

da sem z drugim dečkom pregledovala revijo in je on prišel mimo, mi sedel v naročje in

mirno spremljal dogajanje. Glede na to, da je deček zelo navajen rutine, je zelo

napredoval in je listanje revije sprejel, vendar sva to opravilo vseeno imela le enkrat na

teden.

Deček ni pokazal nobenega zanimanja za revijo. Ko sem revijo ponudila

naslednjemu dečku,pa je takoj priskočil, mu revijo izpulil iz rok in jo dal meni. To je

ponovil večkrat. Potreboval je precej več časa, da sva uspela prelistati revijo. Deček

potrebuje rutino in ko enkrat to rutino osvoji, jo lahko večkrat izvajaš. Za vsako novo

stvar, ki mu prinese neko spremembo, ki je zanj tuja ali mu nepoznana, pa potrebuje

kar precej časa, da jo usvoji. Zato sem z njim vsak dan poskusila prelistati revijo, dokler

nama to ni postala rutina. Sam v reviji ni pokazal ničesar, niti mu ni bila nobena stvar

zanimiva. Tudi ko sva več revijo listala časa, ni z ničemer pokazal, da mu je kaj všeč ali

ne. Deček je revijo sam poiskal, mi jo prinesel in sedel k mizi ali v moje naročje.


Koper: UP PEF.

18

Predvidevam, da mu je bilo vsaj nekaj všeč. Drugače pri branju slikanic ne sedi in ne

spremlja dogajanja, ampak se umakne ali obrne stran od nas.

Deček 5

Deček je revijo najprej počasi pregledal. Ko je listal, je obrnil tudi po več strani

naenkrat, vendar sem mu pustila, da jo prvič pregleda sam. Pri določenih straneh se je

ustavil in s prstom pokazal na kakšno njemu zanimivo stvar. Jaz sem stvar

poimenovala in to mu je zadoščalo. Nato je listal naprej in ko se je naveličal, sem mu

predlagala, da jo še enkrat prelistava skupaj. Pri skupnem pregledu je bolj pogosto s

prstom kazal na stvari. Vsako stvar sem poimenovala. Določene stvari je poimenoval

sam (npr. ob sličici kužka je rekel »hov, hov«). Počasi sva celotno revijo prelistala

skupaj. Pri poglavju Vrtec pri veseli kravi je takoj pokazal na kravo in rekel »mu«,

pokazal je tudi ostale živali. Povedala sem mu kako se oglašajo, deček je samo gledal,

ponovil pa je le račko. Na naslednji strani mu je bilo najbolj všeč sonce in rože. Glede

na to, da je ilustracija zelo velika, je verjetno to pritegnilo njegovo zanimanje. Na strani

10 je pokazal na živali. Doma imajo kuža, zato je takoj rekel »hov, hov« saj je le-tega

takoj opazil. Muco in kokoš sem oponašala jaz, muco je ponovil. Na strani 18 pri

ugankah sva spet oponašala živali. Ko sva na naslednji strani videla bagerje, je takoj

začel govoriti »brrr, brrr«. Na strani 33 je pri vodi rekel »čof«. Vprašala sem ga če se

rad kopa in pokimal je. Ko sva prišla do sadja je takoj pokazal na banano in rekel

»nana«, pokazal je tudi na jabolko. Vso sadje sem mu poimenovala in ga prosila, če mi

pokaže kaj ima rad. Pokazal je na vse slike. Ko sva gledala slike Kdo pomaga? je

pokazal na vsako sličico. Pri vsaki sličici sem ga vprašala, če on tako doma pomaga

mami, očku, babici in dedku. Vedno je pokimal.

Deček je takoj pokazal zanimanje za revijo. Revijo je začel listati, čeprav več strani

naenkrat. Ker mu precizno listanje še ne gre najbolje, sem mu jaz listala list po list.

Deček je s prstom pokazal, če mu je bila stvar zanimiva ali ne.


Koper: UP PEF.

19


Deček še ne govori, vendar sem dobila občutek, da so ga določene stvari

spomnile na dom (kuža, mama).

3.4 Analiza

Večina otrok v raziskavi je pokazala pozitiven odnos do revije Cicido s spodbudo

ali povsem samostojno. Med otroki pa je bil tudi avtistični deček, ki je le postopoma

pokazal interes za listanje revije.

Pri vseh otrocih sem bila pozorna na to, kaj jih v reviji najbolj zanima oz. kaj jih ne

zanima. Zanimalo me je tudi ali vsebino revije povežejo s svojim že poznanim okoljem,

domačim okoljem, vrtcem ali čimerkoli poznanim, ali se osredotočijo samo na revijo.

Deklica:

Deklica, ki je bila najstarejša v skupini, je bila kljub temu, da sem jo morala

spraševati in jo cel čas spodbujati da je kaj povedala, zelo zgovorna. V reviji so jo

najbolj zanimale živali, ki jih je takoj opazila in jih poimenovala.

Vse stvari v reviji je zelo povezovala z zunanjimi dogodki, ki se ji dogajajo v

življenju. Veliko videnega je povezala z domom, vedno jo je kaj spomnilo na dom,

mamo ali stare starše (delo, ki ga opravlja doma z mamo ali starimi starši, živali, ki jih

0

1

2

3

4

5

6

7


Deček 5


Koper: UP PEF.

20

ima doma ali so v ulici, bagerji, s katerimi se igrajo fanti v vrtcu). Naloge je povezala z

vajami, ki jih delata tudi doma z mamo, reševalko je povezala s plažo, ki jo poleti

obiskuje. Poglavje Kdo pomaga je povezala s sabo in svojo pomočjo, ki jo ponudi

mami, starim staršem in tudi meni v vrtcu. V vrtcu res rada pomaga pospravljati in

posebej rada je pri majhnih otrocih, ko jih je treba previti, umiti ali obleči za na sprehod.

Dečki:

Pri vseh dečkih sem dala poudarek na to, kar jih najbolj zanima. Po zbranih

podatkih, ki sem si jih sproti zapisovala v tabelo sem ugotovila:

Preglednica 1: Pregled zanimanja vseh dečkov v reviji Cicido

Zanimanje

za :

Deček 1 Deček 2 Deček 3 Deček 4 Deček 5 Skupaj

Živali 3 6 4 0 6 19

Zgodbe 2 1 2 0 0 5

Pesmi 0 0 2 0 0 2

Didakt. 5 0 3 0 0 8

Likovni 1 1 5 0 2 9

Številke v razpredelnici sem ovrednotila po vrednosti zanimanja za posamezno

poglavje v reviji. Primer: deček 1 je opazil 3 živali, zanimali sta ga 2 zgodbi, pesmi ga

niso zanimale, zanimale ga je 5 didaktičnih nalog in 1 likovni izdelek.


Koper: UP PEF.

21

Graf 6: Primerjava zanimanja za snov v reviji med dečki.

Ko sem primerjala zapiske, kaj je dečkom najbolj všeč sem prišla do ugotovitev, da

so vsem najbolj všeč živali. Najbolj jih poznajo, najbolj so jim domače in jih spremljajo

na vsakem koraku. Živali ima večina otrok doma ali pri starih starših, prijateljih in tudi

videvajo jih vsakodnevno. Naslednja stvar, ki jim je v reviji najbolj všeč je likovni del.

Večino otrok pritegnejo čudovite ilustracije, ki so barvite, svetle, lepo ponazarjajo stvari,

so jasne. Nato jih pritegne didaktični del. Otroci z veseljem ustvarjajo, če jih k temu

vzpodbudimo in jim pripravimo zanimive naloge. Všeč so jim nalepke, ker se lahko

enostavno nalepijo brez prevelikega truda. Všeč so jim naloge, kjer na koncu vidijo svoj

izdelek in jih lahko med seboj primerjajo; še posebej, če lahko izbirajo barve po želji.

Otroci na končnih izdelkih zelo radi opazujejo, katero barvo je kdo izbral in ko izdelke,

ki so na razstavi pokažejo staršem, takoj povedo, kdo je delal s kakšno barvo. Všeč so

jim tudi zgodbe, a le enemu dečku so bile všeč pesmi. Tukaj izstopa le avtistični deček,

ki ni pokazal zanimanja za nič od tega kar je v reviji. Ker pa sem pri njem imela

drugačne prioritete, sem vesela, da nama je uspelo, da je revijo vzel v roke in jo

pregledoval, čeprav skupaj z mano.

Kar se tiče povezovanja z zunanjimi dogodki, odzivnosti nisem pričakovala od

avtističnega dečka, od vseh drugih dečkov pa sem pričakovala, da bodo vsaj kakšno

stvar povezali z zunanjim domačim okoljem. Presenetil me je Deček 2, saj ni pokazal

nobene odzivnosti kljub temu, da sva se od prvega dne sporazumevala v nemškem

3

2

0

5

1

6

1

0 0

1

4

2 2

3

5

0 0 0 0 0

6

0 0 0

2

0

1

2

3

4

5

6

7


Pregled revije

Deček 1 Deček 2 Deček 3 Deček 4 Deček 5


Koper: UP PEF.

22

jeziku in nama jezik ni bil ovira. Deček je že med prvim listanjem revije pokazal

nezainteresiranost za revijo in tudi med samim listanjem revije nisem opazila nekega

posebnega navdušenja. Odgovoril je na vse kar sem ga vprašala, tudi pokazal mi je

kar mu je bilo všeč, vendar ni bilo tiste navdušenosti, zanimanja, interesa. Imela sem

občutek, da je to zanj neka naloga, ki jo mora opraviti in jo bo naredil samo, da ima

svoj mir. Ostali dečki so se kljub začetni nezainteresiranosti vživeli v revijo, uživali ob

pregledovanju in listanju in na koncu bili navdušeni, da so jo pregledali in odkrili kaj

novega, izjema je bil le deček 2.

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

Revija Cicido je za otroke v predšolskem obdobju ena izmed najprimernejših, če

ne celo najbolj kvalitetna revija v Sloveniji. Njena uporaba je širokega spektra in sicer

zajema vsa področja dejavnosti v vrtcu, ki so zapisana v kurikulumu. Primerna je za

raziskovanje, spoznavanje, delo, delo po navodilih, ki so v reviji podana, branje,

pisanje, risanje … Primerna za razvijanje zgodnje pismenosti, kjer se otroci spoznavajo

z osnovami bralno-jezikovnega dela za nadaljnjo življenje. Kot so avtorji, ki so revijo

pregledali in ocenili, dejali je revija primerna za vseživljenjsko in vsestransko učenje.

Ob prvem listanju revije sem ob vzpodbudi dobila povratne informacije samo od

deklice in najmlajšega dečka. Za starejše dečke sem morala najprej odstraniti

avtomobile, ki so za njih najbolj zanimiva stvar v vrtcu. Starejša dečka sta ob prvem

pregledu revije najprej opazila kocke, torej reklamni del revije. Avtistični deček na revijo

ni odreagiral, kar je bilo tudi pričakovano, saj sem mu ponudila nekaj novega, kar ni

bilo del njegove rutine. Ob naslednjem pregledu je bila situacija že boljša, saj je večina

dečkov pregledala revijo in podali so mi povratno informacijo. Otrokom, s katerimi sem

pregledala revijo Cicido, so bile najbolj všeč živali, ilustracije in didaktični del revije.

Zanimivo je, da jih niso pritegnile pesmi, saj sta samo en izmed dečkov in deklica

pokazala zanimanje za le-te. Ostalim dečkom le-te niso bile zanimive. Tudi zgodbe jim

niso bile najbolj zanimive, mogoče zaradi manjšega števila slik ali pa bi jih mogli ob

samem pregledu revije skupaj prebrati. Moj cilj ni bil temeljita razlaga revije otrokom,

ampak da ugotovim kaj je otrokom všeč, ko revijo pregledajo. Ne morem reči, da je


Koper: UP PEF.

23

bilo v reviji kaj takega kar otrok sploh ne bi zanimalo, saj so na različne strani otroci

različno odreagirali. Izjema je bil le avtistični deček, kar je bilo pričakovano.


Koper: UP PEF.

24

5 LITERATURA

Batistič, Z. M. (2006). Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše. Pridobljeno

10. 9. 2015,

http://www.mladinska.com/_files/803/Strokovna_ocena_dr_Marcela_Batistic_Zorec

.pdf.

Bucik, N. (2009). Razvijanje otrokove motivacije za branje v domačem okolju. V Livija

Knaflič ... [et al.], Branje za znanje in branje za zabavo, priročnik za spodbujanje

družinske pismenosti (str.17-27). Pridobljeno 19. 5. 2015,

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Gradiva

_ESS/ACS_Izobrazevanje/ACSIzobrazevanje_16Branje.pdf.

Duh, M. (2006). Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše. Pridobljeno 10. 9.

2015, http://www.mladinska.com/_files/802/Strokovna_ocena_dr_Matjaz_Duh.pdf.

Kocjančič, S. (2004). Koncept otroškega časopisa za slovenski medijski trg. Diplomsko

delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede.

Knaflič, L. (2006). Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše. Pridobljeno 10. 9.

2015,

http://www.mladinska.com/_files/804/Strokovna_ocena_dr_Livija_Knaflic.pdf.

Medved Udovič V. (2012). Ocena revije Cicido z utemeljitvijo. Pridobljeno 19. 9. 2015,

http://www.mladinska.com/_files/16109/Ocena%20revije%20Cicido%20z%20utem

eljitvijo_Dr_%20Vida%20Medved%20Udovic.pdf.

Medved U. V. (2006). Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše. Pridobljeno

19. 9. 2015,

http://www.mladinska.com/_files/800/Strokovna_ocena_dr_Vida_Medved_Udovic.

pdf.

Pečjak, S., Bucik, N.: (2015). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah (Uradni list Republike Slovenije, št.64/1996 z

dne 15. 11. 1996). Pridobljeno april 2015,

http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/zakonodaja/Veljavni/Vrtci/

Pravilnik_vzgojnovarstvene_druzine_28_7_08.pdf.

Revija Cicido, spletna revija za otroke. Pridobljeno 15. 8. 2015,

http://www.mladinska.com/cicido.

Revija Cicido, revija za otroke, april 2015, Ljubljana.

Rotar P. B. (2006). Strokovna ocena revij Cicido, Ciciban in Za starše. Pridobljeno 10.

9. 2015,


Koper: UP PEF.

25

http://www.mladinska.com/_files/801/Strokovna_%20ocena_dr_Branka_Rotar_Pa

nce.pdf.

univerza na primorskem pedagoŠka fakulteta€¦ · program za predšolske otroke . prostori morajo...

Documents