UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM ZA IZPOPOLNJEVANJE IZ PREDŠOLSKE VZGOJE

1. SPLOŠNI PODATKI O PROGRAMU Naslov programa: PEDAGOŠKA IZOBRAZBA ZA VZGOJITELJICE IN VZGOJITELJE

PREDŠOLSKIH OTROK 1.2. Vrsta programa: Študijski program za izpopolnjevanje 1.3. Temeljni cilji

Program je namenjen kandidatom z visokošolsko izobrazbo, ki že delajo ali se nameravajo zaposliti v ustanovah s predšolskimi otroki kot vzgojitelji predšolskih otrok ali kot vzgojitelji -strokovnjaki za določeno področje. Cilj programa je usposobiti diplomante določenih univerzitetnih in visoko strokovnih programov za delo v vrtcih.

Skladno s predpisi resornega ministrstva, ki ureja kadrovske pogoje v vrtcih, se bodo v program lahko vključevali kandidati, ki so končali enega od programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe in si pridobili strokovni naslov profesor na določenem strokovnem področju, ali enega od programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe s področja izobraževanja, umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja oziroma program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz socialnega dela.

Pravne podlage: - Zakon o vrtcih, 40. člen (Ur.list RS, št.12/1996); - Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o normativih in kadrovskih pogojih za

dejavnost predšolske vzgoje (Ur. list RS, št.3/2000). 1.4. Opredelitev trajanja programa

V skladu z veljavnimi predpisi (merila za ocenjevanje pedagoških študijskih programov, Ur. list RS, št.29/1994) obsega program 210 ur. Če kandidat še ni zaposlen v vrtcu oziroma ni bil nikoli zaposlen na delovnem mestu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja, mora opraviti še 120 ur pedagoške prakse v vrtcu. 1.5. Povezanost z drugimi programi Program za izpopolnjevanje je povezan z visokošolskim strokovnim programom Predšolska vzgoja ob upoštevanju študijskih programov, omenjenih v drugem odstavku točke 1.3. 1.6. Način izvajanja programa

Program se praviloma izvaja kot izredni študij, ob koncu tedna (npr. v petek popoldne 5 ur in v soboto dopoldne 5 ur), lahko pa tudi med tednom, če se udeleženci in izvajalci tako dogovorijo.

1

1.7. Vključenost v kreditni program

Vsebine so razdeljene na obvezni in izbirni del programa in prakso v vrtcu (za tiste, ki niso zaposleni v vrtcu oziroma prakse še nimajo). Pri vključenosti programa v kreditni sistem študija je predvideno tudi določeno število ur samostojnega učenja za študente. Kreditna točka (KT) ustreza dvajsetim uram programa. 1.8. Način samoevalvacije programa

Samoevalvacija programa za izpopolnjevanje poteka na enak način kot pri visokošolskem strokovnem programu Predšolska vzgoja. 1.9. Vključevanje programa v mednarodno sodelovanje

Vključevanje programa v mednarodno sodelovanje poteka na enak način kot pri visokošolskem strokovnem programu Predšolska vzgoja. 1.10. Navedba sestavljavcev programa

Program so ob sodelovanju nosilcev posameznih delov programa (navedeni v 1.12.) pripravili mag. Marcela Batistič Zorec, viš. pred., Edvard Majaron, izr. prof., in mag.Majda Plestenjak, viš. pred.. 1.11. Reference izvajalca

Oddelek za predšolsko vzgojo je del Pedagoške fakultete UL od leta 1985. Oddelek izvaja visokošolski strokovni program Predšolska vzgoja in sicer kot redni in izredni dodiplomski študij. Ker v preteklosti v Sloveniji ni bilo ustreznih študijskih programov, je veliko zanimanja tudi med že zaposlenimi. V izredni študij vključujemo kandidate v 1.letnik, zadnja tri leta pa izvajamo tudi program za diplomante nekdanjega višješolskega študija, ki žele pridobiti visoko strokovno izobrazbo (nadaljevanje študija po merilih za prehode).

Na oddelku raziskujemo vrednote in stališča vzgojiteljev predšolskih otrok do kurikuluma ter njihovo usposobljenost za uvajanje sprememb. Delo razširjamo v mednarodni prostor (primerjalna študija s sodelovanjem Finske in še drugimi zainteresiranimi državami). Pripravljamo mednarodno primerjavo izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok in izhodišča za skupen projekt s predstavniki zainteresiranih držav. V okviru oddelka poteka tudi izdelava modela izvajanja kurikuluma v vrtcu za področje likovne vzgoje ter razvojni projekt uvajanja kurikuluma v vrtcu za področje gibalno-športne vzgoje. Proučujemo tudi učenje drugega jezika skozi gibanje in uporabo elementov joge pri plesni vzgoji. 1.12. Kadrovske zahteve za izvedbo programa, predvideni nosilci Program izvajajo ustrezno habilitirani visokošolski učitelji (predavanja), v seminarskem delu in vajah sodelujejo tudi visokošolski sodelavci. Predvideni nosilci predmetov v programu: PSIHOLOGIJA (razvojna in pedagoška): dr.. Marcela Batistič Zorec, doc.

PEDAGOGIKA (teorija vzgoje, predšolska pedagogika): mag. Majda Plestenjak, viš.pred.

MOTORIKA PREDŠOLSKEGA OTROKA: mag. Alenka Cemič, viš.pred.

SPECIALNA PEDAGOGIKA: dr. Stane Košir, doc.

METODIKA GIBALNO-ŠPORTNE VZGOJE: mag. Alenka Cemič, viš.pred.

METODIKA PLESNE VZGOJE: Gordana Schmidt, pred.

2

METODIKA GLASBENE VZGOJE S PRAKTIKUMOM: mag. Darinka Žager, viš.pred.

Darinka Bole, pred.

METODIKA LIKOVNE VZGOJE: mag. Breda Jontes, viš.pred.

METODIKA LUTKOVNE, DRAMSKE IN FILMSKE VZGOJE: Edvard Majaron, red. prof.

METODIKA JEZIKOVNE VZGOJE: dr. Marja Bešter, izr.prof., dr. Darja Skubic, asist.

METODIKA UVAJANJA V DRUŽBENO OKOLJE: dr. Nada Turnšek, viš.pred.

METODIKA ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA: dr. Barbara Bajd, izr.prof.

dr. Dušan Krnel, doc.

mag. Ana Gostinčar Blagotinšek, viš.pred.

METODIKA MATEMATIKE: dr. Tatjana Hodnik Čadež, doc. 1.13. Materialni pogoji za izvedbo programa

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani bo za izvajanje programa za izpopolnjevanje za področje predšolske vzgoje uporabljala prostore in opremo, ki jih uporablja za izvajanje dodiplomskega programa. 1.14. Viri financiranja

Vsakokratna izvedba programa se finančno ovrednoti v skladu z veljavnimi standardi in merili za financiranje visokošolskih študijskih programov. Kandidati plačujejo šolnino v deležu, ki je odvisen od sofinanciranja s strani Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ali posameznih šol in zavodov, kjer so kandidati zaposleni ali od prispevka drugih sofinancerjev. 1.12. Predviden obseg vpisa v program

Razpis za vpis v program bo objavljen vsaka 3 leta ali glede na potrebe kandidatov oziroma delodajalcev. Vsakič se razpiše praviloma 30 študijskih mest. V primeru manjšega števila kandidatov (vendar ne manjšega od 15) bo fakulteta prilagodila način izvajanja. Če bo interes za program izkazalo le nekaj posameznikov, bo izvajanje potekalo po individualnem programu. 1.15 Možnost zaposlitve

Skladno z odredbo o kadrovskih pogojih za dejavnost predšolske vzgoje, ki jo je sprejelo pristojno ministrstvo, se bodo kandidati z opravljenim programom za izpopolnjevanje lahko zaposlili v vrtcih in v osnovni šoli.

3

2. PODATKI O PREDMETNIKU 2.1. Seznam predmetov, skupno število ur ter razmerje predavanj (P), seminarjev (SV), vaj (LV) in samostojnega učenja (SU) Zap. šte.

PREDMET P SV LV Skupaj ur

Sam. učenje

Skupaj ur

Skupaj KT

Obv. št.

1. Razvojna in pedagoška psihologija 30 10 - 40 30 70 3,5 KT sn, i 2. Predšolska pedagogika 30 10 - 40 30 70 3,5 KT sn, i 3. Motorika predšolskega otroka 10 - 10 20 30 50 2,5 KT i 4. Specialna pedagogika 10 - - 10 30 40 2 KT i 5. Pet (od devetih) posebnih

strokovnih predmetov (metodik) po izbiri1

50 - 50 100 150 250 12,5 KT n, i

6. Pedagoška praksa - - - - 90+30 120 6 KT SKUPAJ 130 20 60 210 390 600 30 KT Učni načrti so priloženi v poglavju 4. 2.1.1. Posebnosti

Pri izvedbi posebnih strokovnih predmetov (metodik) po izbiri bomo ob morebitnem manjšem interesu za posamezno področje izvedbo omogočili v okviru skupin na dodiplomskem študiju. Na ta način bomo omogočili večjo možnost izbire in bolj kakovostno izvedbo posebnih strokovnih predmetov (metodik) na oddelku nasploh.

Po vpisu v program lahko kandidati uveljavljajo priznanje posameznih obveznosti, če so v svojem predhodnem dodiplomskem študiju imeli ekvivalentne vsebine.

Pedagoško prakso opravljajo le tisti študenti, ki še niso zaposleni v vrtcu oziroma nikoli niso bili zaposleni na delovnem mestu vzgojitelja ali pomočnika vzgojitelja. 2.2. Pogoji za vpis

V program se lahko vključijo kandidati, ki so: - končali program za pridobitev univerzitetne izobrazbe in si pridobili strokovni naslov

profesor na določenem strokovnem področju, - končali program za pridobitev univerzitetne izobrazbe s področja izobraževanja,

umetnosti, humanističnih ved ali družboslovja, - končali program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe iz socialnega dela.

V primeru prevelikega števila prijav bodo imeli prednost kandidati z zaposlitvijo v vrtcu in z višjo povprečno oceno v dodiplomskem študiju. 2.3. Pogoji za dokončanje študija 1 metodika gibalno-športne vzgoje - metodika glasbene vzgoje s praktikumom - metodika jezikovne vzgoje - metodika likovne vzgoje - metodika lutkovne, dramske in filmske vzgoje - metodika matematike - metodika plesne vzgoje - metodika uvajanja v družbeno okolje - metodika začetnega naravoslovja

4

Kandidati zaključijo študij, ko opravijo vse obveznosti, določene s študijskim programom. Po zaključku študija Pedagoška fakulteta UL izda kandidatom potrdilo o opravljenem programu za izpopolnjevanje, ki je javna listina. 3.0. OKVIRNA OCENA FINANČNIH SREDSTEV ZA IZVEDBO PROGRAMA

Če bi se v program vpisalo 30 študentov (1 skupina pri predavanjih in 2 skupini pri vajah) bi bili stroški izvedbe na študenta 138.500 SIT. Izračun temelji na naslednjem: Avtorski honorar 3.128.238 materialni stroški 625.647 (20%) Režija 300.311 (8%) Potni stroški 100.000 Skupaj 4.154.196

5

UČNI NAČRTI PREDMETOV

Predmet: RAZVOJNA IN PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: mag. Marcela BATISTIČ-ZOREC, viš. pred. Obseg: 70 ur, od tega 30 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 3,5 KT

2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študentke in študentje osvojijo temeljna teoretična znanja iz razvojne in pedagoške psihologije. Pri tem spoznajo: − različne teoretske pristope in pojmovanja otroštva, − zakonitosti razvoja in učenja, značilnosti posameznih razvojnih obdobij s poudarkom na

razvoju in učenju predšolskega otroka, - interakcijsko delovanje dejavnikov, ki vplivajo na razvoj in učenje.

Pri predmetu se seznanijo z možnostmi in omejitvami uporabe teoretičnih spoznanj v vzgojni praksi: − razvijejo sposobnost opazovanja in spoznavanja posameznih otrok in njihove družinske

situacije, − se naučijo analizirati vzgojno situacijo in druge dejavnike, pomembne za otrokov razvoj in

učenje, − analizirajo lastna vzgojna ravnanja in uvidijo poklicne probleme.

Študentka ali študent razvija kritično mišljenje z analiziranjem in primerjanjem različnih spoznanj psihologije ter s povezovanjem le-teh s spoznanji drugih ved in z dogajanjem v praksi. V diskusijah si pridobiva sposobnosti jasnega izražanja mnenj, poslušanja in upoštevanja drugih. S pomočjo pisnih izdelkov se nauči strokovno korektnega pisnega izražanja.

3. VSEBINA

Psihologija: razmerje znanost - praksa, problemi psihologije, cilji.

Teorije v psihologiji: pregled najpomembnejših teorij, primerjava in dileme pri razlagah razvoja in učenja.

Razvoj: značilnosti razvoja (smer, tempo, povezanost, faze, občutljiva obdobja), dejavniki razvoja.

Socialno-emocionalni razvoj: • Freudova teorija: temeljni pojmi, stadiji psihoseksualnega razvoja, uporabnost, kritike.

• Eriksonova teorija: : temeljni pojmi, stadiji psihosocialnega razvoja, uporabnost, kritike.

Primarna navezanost (Bowlbyjeva teorija). Simbioza, navezanost in avtonomnost.

Emocije: vloga in razvoj čustev, upoštevanje in razumevanje otrokovih čustev, spodbujanje čustvenega izražanja in doživljanja. Pomen čustev za učenje.

Socialni razvoj: pomen, vpliv vrstnikov na razvoj, prosocialno in socialno nezaželeno vedenje.

Kognitivni (spoznavni) razvoj: osnovni pojmi.

6

• Piagetova teorija: osnove, stadiji kognitivnega razvoja, uporabnost in kritike.

• Teorija L. S. Vigotskega: osnove, območje bližnjega razvoja, razlika s Piagetovo teorijo.

Govor: razvoj govora, odnos mišljenje - govor. Pomen vzgoje za razvoj govora.

Sposobnosti: inteligentnost in ustvarjalnost, različna pojmovanja inteligentnosti.

Učenje: dejavniki učenja in osnovni pojmi (spomin, transfer). Različna pojmovanja učenja (behavioristično, konstruktivizem, socialni-konsturktivizem). Značilnosti učenja v predšolskem obdobju in 1. razredu (aktivno učenje, vloga igre). Motivacija za učenje in samopodoba.

Moralni razvoj: pomen, komponente, razvoj moralnosti, teorije; • Kohlbergova teorija moralnega razvoja: pristop (moralne dileme), stadiji moralnega razvoja,

kritike (Gilliganova).

Osebnost: povezanost duševnih funkcij in otrokova osebnost, norme, zrelost.

Individualne razlike: v zorenju in temperamentu, v kognitivnih stilih, vplivi okolja na individualne razlike (Bronnfenbrennerjev ekološki krog).

Opazovanje otrok v vrtcu ter spremljanje njihovega napredka pri razvoju in učenju. Opisno ocenjevanje v šoli.

Interakcija in komunikacija v vrtcu: Odnosi med otroki ter med otroki in odraslimi (podporna emocionalne klima). Prikriti kurikulum. Odnosi med sodelavkami v oddelku in vrtcu (timsko delo). Komunikacija med vrtcem in družino. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Psihologija se povezuje z vsemi temeljnimi strokovnimi predmeti, še zlasti s pedagogiko, specialno pedagogiko in motoriko predšolskega otroka. Spoznanja iz razvojne in pedagoške psihologije so tudi osnova za vse posebne strokovne predmete (metodike). 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Seznam se sproti dopolnjuje z novimi deli. Predavatelj sproti določa članke iz strokovnih revij in zbornikov.

BATISTIČ ZOREC, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta (predavatelj določi izbor poglavij!).

BATISTIČ ZOREC, M. (2002). Učenje v vrtcu. Sodobna pedagogika, 3, 25-43.

Kurikulum za vrtce (1999). (str. 18-24 ). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.

HORVAT, L., MAGAJNA, L. (1985). Razvojna psihologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije. (predavatelj določi izbor poglavij!).

MARENTIČ POŽARNIK, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije (predavatelj določi izbor poglavij!).

MARJANOVIČ UMEK, L. (2001). Psihologija predšolskega otroka. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik k kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.

7

6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Ustni ali pisni izpit. Pogoj za pristop k izpitu so opravljene seminarske vaje (SV). 7. POSEBNOSTI Kadrovski pogoji: Nosilec predmeta je habilitiran visokošoljski učitelj razvojne in (ali) pedagoške psihologije. Materialni pogoji: Predavalnica, učni in tehnični pripomočki (grafoskop, televizija in video).

Predmet: PREDŠOLSKA PEDAGOGIKA

8

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: mag. Majda PLESTENJAK, viš. pred. Obseg: 70ur, od tega 30 P, 10 SV in 30 SU Kreditne točke: 3,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI A. Področje teorije vzgoje

Študenti: • preučujejo vzgojo kot sestavino družbene biti, • ugotavljajo kompleksnost in dialektičnost vzgoje, • spoznavajo zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa, • spoznavajo možnosti vzgoje v pogojih institucionalne in funkcionalne vzgoje, • se seznanijo s sodobnimi pedagoškimi tokovi in oblikujejo kritičen odnos do njih, • spoznavajo osnovne značilnosti in zakonitosti vzgoje in izobraževanja odraslih, • razvijajo sposobnosti in interes za spremljanje strokovne literature ter novih spoznanj v

pedagoški teoriji in praksi. B. Področje predšolske pedagogike • spoznavajo razvoj in družbeno vlogo predšolske pedagogike in širijo razumevanje

strokovnega področja v povezavi z drugimi družboslovnimi predmeti, • spoznavajo pomembnost vzgojnega vplivanja v predšolskem obdobju in splošne zakonitosti

vzgoje predšolskih otrok, • spoznavajo značilnosti in probleme vzgoje predšolskih otrok v sodobni družini in razvijajo

sposobnosti za sodelovanje in pomoč staršem pri vzgoji otrok, • se usposobijo za načrtovanje, izvedbo in spremljavo vzgojno-izobraževalnih procesov v vrtcu, • razvijajo sposobnost za kritično analizo lastnih vzgojnih postopkov ter za uporabo inovacij v

vzgojni praksi, • razvijajo pedagoško zavest in odgovornost za pedagoško delo. 3. VSEBINA A. Področje teorije vzgoje

Zgodovinski razvoj pedagoške vede. Predmet in naloge pedagogike. Pedagoške discipline. Povezanost pedagogike z drugimi znanostmi.

Osnovni pedagoški pojmi: vzgajanje, izobraževanje, socializacija, učenje, pouk, izkušnja, znanje. Vzgoja in dejavniki razvoja osebnosti. Poudarek na dejavnikih okolja: družina, vrtec, šola, širše družbeno okolje in naravno okolje ter aktivnosti človeka. Družbena pogojenost vzgoje

9

Vzgojni smoter: vsebina, koncepti in smisel postavljanja vzgojnih smotrov, pogoji za uresničevanje vzgojnih smotrov. Analiza vzgojnega procesa. Vsebina. Položaj posameznika in skupine. Posredni in neposredni vzgojni proces. Namernost in nenamernost vzgojnega vplivanja. Stil vzgojnega dela. Avtoriteta v vzgojnem procesu. Smotri in naloge posameznih vrst vzgoje: telesna, intelektualna, moralna, estetska, delovno-tehnična. Ekološka, medkulturna, vzgoja za kulturno izrabo prostega časa. Vzgojni koncepti. Izhodišča za izdelavo vzgojnih konceptov. Organizacija vzgojnega procesa. Institucionalne in izveninstitucionalne oblike. Vrtec in osnovna šola, njun nastanek in razvoj ter njuna vzgojna in kulturna vloga v okolju. Vzgojni proces pri odraslih. Osnovne značilnosti. Načela in metode vzgojno-izobraževalnega dela z odraslimi.

B. Področje predšolske pedagogike

Teoretično metodološki vidik: predmet in naloge predšolske pedagogike. Konstituiranje, stanje in perspektiva razvoja. Specifičnost metodologije predšolske pedagogike. Pojem otroštva in pogled nanj v zgodovini. Položaj otroka v sodobnem svetu. Konvencija o otrokovih pravicah. Razvoj idej o pomenu in značilnostih vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok. Cilji vzgoje predšolskih otrok. Primarna socializacija. Razvijanje otrokove osebnosti. Vloga posameznih vzgojnih področij. Vzgoja predšolskih otrok v družini. Značilnosti sodobne družine. Vzgojne naloge družine nekoč in danes. Raziskovalna spoznanja o vplivu družine na vzgojo otrok. Specifičnost družinske vzgoje. Ločitev otroka od staršev. Problemi družinske vzgoje.

Vzgoja otrok v predšolski ustanovi;

• vloga inštitucionalne predšolske vzgoje; • zasnova prenove vrtcev v Sloveniji: načela, cilji, naloge; • načrtovanje in evalvacija vzgojnega dela v vrtcu; kurikulum; program; oblike evalvacije; • osnovne aktivnosti predšolskega otroka v vzgojnem procesu; igra; delo; • možnosti vzgojnega vplivanja v posameznih elementih dnevnega reda življenja in dela v vrtcu

(igra, prehranjevanje, spanje, sprehod, obiski, praznovanja); • značilnosti in naloge vzgoje otrok v oddelkih do treh let starosti, v oddelkih eno leto pred

vstopom v šolo, v prvem razredu, v razvojnih oddelkih, v oddelkih s skrajšanimi programi. Alternativni koncepti vzgojnega dela in njihova kritična analiza (Summerhillski, Waldorfski, Montessorijev, Reggio). Sodelovanje s starši. Namen in cilji. Vsebina sodelovanja. Sodelovanje s šolo. Kontinuiteta vzgojnega dela. Vsebina in oblike.

10

Vzgojitelj kot nosilec vzgojnega dela v predšolski ustanovi. Vzgojitelj v 1.razredu osnovne šole.

4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Specifičnost predmeta je v njegovi integrativnosti, ki omogoča sintezo spoznanj. Povezuje se predvsem z razvojno in pedagoško psihologijo ter z metodikami posameznih vzgojnih področij. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA A. Področje teorije vzgoje Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Ministrstvo za šolstvo in šport, Ljubljana Bratanić, M. (1990). Mikropedagogija. Zagreb: Školska knjiga. Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana. Vija. Bergant, M. (1994). Nove teme pedagoške sociologije in sociologije reforme šolanja. Ljubljana (strani 15-45). Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Vzgoja v javni šoli (zbornik). (1991). Ljubljana. Znanstveno in publicistično središče. Svetina, J. (1992). Znamenja časov in šola. Radovljica, Didakta Članki v Sodobni pedagogiki. B.Področje predšolske pedagogike Kamenov, E. (1987). Predškolska pedagogija. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva. Ivić, I. (1983). Vaspitanje dece ranog uzrasta. Beograd. Bergant, M. (1975). Predšolska in družinska vzgoja; V: več avtorjev: Pedagogika II. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bahovec,E., Kodelja, Z. (1996). Vrtci za današnji čas.Ljubljana. Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem inštitutu. Več avtorjev (1983). Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine. Zupančič, M., Justin, J. (1991). Otrok, pravila, vrednote (do 79.strani). Ljubljana Dražavna založba Slovenije. Marjanovič, L., Zupančič,M.(2001). Psihologija otroške igre. Ljubljana. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Glogovac, Z., Lepičnik, J., Vonta, T. (1993). Kako drugače? Projektno delo v vrtcu. Kurikulum za vrtce (1999). (str.2-18). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo. Puhar, H. (1985). Ali smo starši res odpovedali? Družina in vzgoja. Zborniki posvetov VVO SRS.

6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Seminarska naloga. Izpit v ustni ali pisni obliki. 7. POSEBNOSTI Kadrovski pogoji: Nosilec predmeta je habilitirani visokošolski učitelj pedagogike.

11

Predmet: MOTORIKA PREDŠOLSKEGA OTROKA 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: mag. Alenka CEMIČ, viš. pred. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI • Pridobivanje znanj o zakonitostih otrokovega motoričnega razvoja v dialektični povezanosti

s spoznavnim, čustvenim, in socialnim prostorom, kar omogoča študentkam in študentom spoznati neločljivost posameznih komponent razvoja.

• Seznanitev s posebnostmi v strukturi motoričnega prostora otroka, tendencami in zakonitostmi psihomotoričnega učenja.

• Seznanitev z anatomsko fiziološkimi osnovami ter informacijskimi sistemi in mehanizmi regulacije gibanja, kar omogoča analizo elementov giba in gibalnih dejavnosti.

• Seznanitev z modeli zbiranja informacij o morfološkem in motoričnem status otroka, o spreminjanju psihosomatskega statusa s sredstvi gibalnih dejavnosti.

3. VSEBINA • Modeli otrokovega razvoja • Gibalne sposobnosti - latentne strukture, morfološke značilnosti, mehanizmi regulacije

gibanja, CŽS, osnove nevromuskularne regulacije • Transporni sistem: vloga srčno-žilnega in dihalnega sistema v mirovanju in obremenitvah –

aerobni in anaerobni procesi. • Vpliv gibalnih dejavnosti na živčno-mišični sistem: mišice kot biološki motorji, pretok

energije. • Sistem upravljanja: refleksna, spontana in hotena gibanja • Pokončna drža telesna: anatomski, fiziološki in psihološki vpliv – biomehanični vidik:

formiranje, delovanje, odkloni – pojavne oblike, preventivni ukrepi • Gibalni razvoj: gibalni vzorci - refleksi, programiran in planiran razvoj: stabilnostna,

manipulativna in lokomotorna gibanja: osnovna, specifična in specializirana gibanja. • Gibalne dejavnosti kot sredstvo vzgojnega vplivanja in oblikovanja osebnosti; pridobivanje

in strukturiranje gibalnih izkušenj (senzomotorične vaje: taktilna, vestibularno-kinestetična občutljivost, vizualno-akustična koncentracija).

• Motnje v gibalnem razvoju - vpliv na osebnostni razvoj: gibalni nemir, zavrtost, nerodnost, centralno motorične motnje.

• Ocenjevanje gibalnega razvoja: merjenje in problemi merjenja pri predšolskem otroku

12

4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se vsebinsko dopolnjuje z razvojno psihologijo, zdravstveno vzgojo, s teorijo vzgoje in metodiko športno-gibalne vzgoje. Poglavja o motoriki se naslanjajo na kineziologijo. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Cemič, A.(1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana: Dr. Mapet. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma: teorija o več inteligencah. Ljubljana: Tangram. Kremžar, B., M. Petelin (2001). Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana: Društvo za motopedagogiko in psihomotoriko. Kremžar, B. (1992). Posebna gibalna vzgoja s psihomotorično zasnovo. Ljubljana: ZRS za šplstvo in šport. Lephart,S.M., Fu, F.H. (2000). Proprioception and Neuromuscular Control in Joint Stability, Human Kinetics, USA. R. Pišot (1998). Latentna struktura motoričnega prostora šestinpolletnih dečkov. Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, Annales (Series Historia Naturalis). R. Pišot, L. Čok (1998). Konvergenca med motorično aktivnostjo in zgodnjim poučevanjem drugega jezika. Sodobna pedagogika, letnik 49, II / 98, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana. Schmidt, R., Lee,T.D. (1999). Motor control and learning, A behavioral Ephasis, Human Kinetics, USA Videmšek, M., A. Cemič (1991). Analiza in primerjava dveh različnih modelov obravnavanja motoričnih sposobnosti pet in pol letnih otrok. Ljubljana: FŠ. Znanstvene, strokovne in poljudne revije – Šport, Kinesiologia Slovenica, Šport mladih, Zborniki posvetov 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Študentke in študenti obvezno sodelujejo pri vajah, opravijo analizo gibalnih vzorcev in zaključijo z izpitom. 7. POSEBNOSTI Kadrovski pogoji: Nosilec predmeta je habilitiran visokošolski učitelj. Materialni pogoji: Za vaje je potrebna posebej urejena športna dvorana in ustrezne zunanje površine, dovolj drobnega in prenosnega orodja.

13

Predmet: SPECIALNA PEDAGOGIKA 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilec: dr. Stane KOŠIR, doc. Obseg: 40 ur, od tega 10 P in 30 SU Kreditne točke: 2 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študenti: • spoznajo otroke s posebnimi vzgojno izobraževalnimi potrebami, • se seznanijo z razvojno motenostjo kot posledično-vzročnim pojavom z biološkega,

socialnega in pedagoškega vidika, • osvojijo temeljne znanstveno utemeljene specialno pedagoške pojme, • si oblikujejo optimističen, spodbuden a realističen odnos do oseb s posebnimi potrebami, • se usmerjajo k širšemu, predvsem preventivnemu delovanju na področju posebnih potreb, • spoznajo družbeni sistem za odkrivanje, usmerjanje in obravnavanje oseb s posebnimi

potrebami, • spoznajo programe za otroke s posebnimi potrebami, • se uvajajo v tako pedagoško delovanje, ki motnje odpravlja, blaži in omili, • spoznajo pojem in možnosti integracije oseb s posebnimi potrebami • spoznajo tudi potrebo, oblike in metode sodelovanja s starši motenih otrok, • spoznajo raziskovalno delo kot možnost in nujnost na področju motenosti. 3. VSEBINA Defektologija kot znanost. Terminologija. Osebe s posebnimi potrebami, zgodovinski razvoj, današnja zakonodaja. Temeljne paradigme. Potreba po interdisciplinarnem pristopu. Vzročnost in posledičnost na področju specialne pedagogike: biološki, socialni, pedagoški in tehnični vidik.

Etiologija, med dednostjo, okoljem in človeško aktivnostjo.

Preventiva in osebe s posebnimi potrebami.

Odkrivanje in usmerjanje oseb s posebnimi potrebami. Programi, kurikul. Metode rehabilitacije. Načela rehabilitacije. Značilnosti oseb s posebnimi potrebami (gluhi, slepi, telesni invalidi, dolgotrajno bolni, osebe z govorno jezikovnimi motnjami, motnjami v duševnem razvoju, težavami na posameznem področju učenja , osebe z vedenjskimi posebnostmi in/ali težavami, z več motnjami).

14

Rehabilitacija - izobraževanje.

Moč kompenzacije.

Vključevanje oseb s posebnimi potrebami v različne oblike življenja in dela - možnosti in omejitve.

Klinično delo, skupinsko delo.

Nujnost širše družbene skrbi za osebe s posebnimi potrebami v ožji in širši družbeni skupnosti. Povezanost teorije in prakse v defektologiji - bogatitev: predšolske prakse bogatitev defektološke teorije. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se prepleta in naslanja na znanje iz obče in razvojne psihologije, telesne vzgoje in sociologije. Dopolnjuje znanja specialne metodike in predšolske pedagogike. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA • 1995: Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana. • 1995: Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične

namene (deseta revizija). Inštitut za varovanje zdravja RS. Ljubljana. • 1996: Zakon o vrtcih. Uradni list. Ljubljana. Št.: 12. • 1997: Mali koraki: Zbornik prispevkov ob dvajseti obletnici razvojnih oddelkov in peti

obletnici mobilne specialno- pedagoške službe.Viški vrtci. Ljubljana. • 1999: Kurikulum za vrtce. Ministrstvo za šolstvo in šport. Ljubljana. • 2000: Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca.

Uradni list RS. Ljubljana. Št.: 73. • 2000: Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Uradni list. Ljubljana. Št.: 54. • 2000: Zakon o vrtcih. Uradni list RS. Ljubljana. Št. 44. • 2001: Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj in za

usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja. Delovno gradivo. Ljubljana. • Navodila za izvajanje prilagojenega kurikula na predšolski stopnji. Zavod za šolstvo 2002. • Skala, A. (1962). O vzgoji razvojno prizadetih otrok. Ljubljana: DZS. • Zbornik Komunikacija in jezikovna kultura v šoli. (1990). Ljubljana: PA. • Košir. Specialna pedagogika skripta PeF 1999. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Predmet se zaključi z ustnim ali pisnim izpitom, 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Študentke in študenti so razdeljeni v skupine po normativih. Kadrovski pogoji:

15

Habilitiran visokošolski učitelj defektolog, hospitacije pa vodijo mentorji specialni pedagogi določenih smeri. Materialni pogoji: Standardna učilnica z avdio-video opremo, avdiopedagoški laboratorij s potrebnimi elektroakustičnimi aparati za slušno in govorno korekcijo.

16

Predmet: METODIKA GIBALNO-ŠPORTNE VZGOJE 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilca: mag. Alenka CEMIČ, viš. pred. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI CILJI: • Pridobivanje, utrjevanje in praktično preizkušanje znanja o psihomotoričnem razvoju in

poučevanju. • Seznanitev s posebnostmi psihomotoričnega procesa učenja pri predšolskem otroku. • Razvijanje ustvarjalnosti, iznajdljivosti, sposobnosti za pedagoško delo s poudarkom na

izhajanju iz otroka in na celosten pristopu • Pridobivanje znanj za smotrno uporabo metod in oblik dela pri vzgojno-izobraževalnem delu • Seznanjanje s principi varnega in zdravega načrtovanja in vodenja gibalnih aktivnosti • Razvijanje interesa za inovacije in uporabo raziskovalnih spoznanj pri vzgojno-

izobraževalnem delu 3. VSEBINA • vloga in pomen gibalno-športne vzgoje v predšolskem in zgodnje šolskem obdobju • psihomotorični spoznavi proces in povezanost z ostalimi procesi razvoja otrok – učenje: faze,

pripravljenost, diagram, rezultati učenja, transfer, retencija, reminiscenca • metode in oblike dela • načrtovanje, organiziranje, izvajanje in analiza gibalnega procesa: integracija gibalno-

športnih vsebin z drugimi področji, razvijanje ustvarjalnosti, motivacija skozi igro, upoštevanje psihološke pedagoške in socialne posebnosti razvojnega obdobja

• problematika gimnastičnih vaj • različne oblike gibalnih zaposlitev otrok (institucionalne in neinstitucionalne) • primerna uporaba vsebin, metod in oblik glede na zastavljen cilj in razvoj otrok • igre in spreminjanje pravil iger za dosego želenega cilja • primerna telesna obremenitev otrok in pomoč pri formiranju telesne drže • program zlati sonček • Ogledi - opazovanja in simulacija gibalnih aktivnosti • Nastopi v skupini otrok v vrtcu 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se povezuje z psihologijo, pedagogiko, zdravstveno in plesno vzgojo ter je nadgradnja motorike predšolskega otroka. Posredno se prepleta z vsemi ostalimi metodikami. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad Republike Slovenije za šolstvo Čuk,I.(1988). Gimnastika za predšolske otroke. Ljubljana: GZS.

17

Dežman, C., B. Dežman (1985). Elementarne igre z žogo za predšolske otroke. Ljubljana. FTK. Frostig,M. (1989). Gibalna vzgoja. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani Kristan, S. (1986). Šola v naravi. Ljubljana:FTK. Kristan,S. (1988). Planinska vzgoja. Ljubljana: FTK Kristan, S. s sodelavci (1997). Športni program Zlati sonček; priročnik. Ljubljana. MZŠŠ. Petkovšek, M., B. Kremžar (1986). 100+1 igra. Ljubljana. FTK Pistotnik, B. (1995). Vedno z igro. Ljubljana. FŠ. Pišot,R. et.al. (2000). Smučanje 2000+, Ljubljana, FŠ. Rajtmajer,D. (1988). Metodika telesne vzgoje l. Maribor: PeF Rajtmajer,D. (1990). Metodika telesne vzgoje ll. Maribor: PeF Rajtmajer,D., Gartner,A. (1987). Alpsko smučanje. Maribor: Založba obzorja Rajtmajer,D. (1992). Otrok Plava. Maribor: PeF Vute, R. (1989). Šport in telesno prizadeti. Ljubljana: Samozaložba. Znanstvene, strokovne in poljudne revije – Šport, Kinesiologia Slovenica, Šport mladih, Zborniki posvetov 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Študentke in študenti obvezno sodelujejo pri vajah, opravijo ustrezen nastop s pisno pripravo in evalvacijo ter zaključijo z izpitom. 7. POSEBNOSTI Kadrovski pogoji: Nosilec predmeta je habilitiran visokošolski učitelj. Materialni pogoji: Potrebna je posebej urejena športna dvorana in ustrezne zunanje površine, dovolj drobnega in prenosnega orodja ter AV sredstva Vaje potekajo v primerni športni dvorani in v vrtcih v oddelkih od 2. do 7.leta ali v osnovni šoli v prvi triadi.

18

Predmet: METODIKA LUTKOVNE, DRAMSKE IN FILMSKE VZGOJE

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilec: Edvard MAJARON, izr. prof. Sodelavka: Helena Korošec, asistentka Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študenti osvojijo osnovno znanje o teh umetniških vejah, skupne prvine in pomembne razlike med njimi, njihov pomen za razvoj predšolskega otroka; ob tem vzbujamo tudi študentovo ustvarjalnost. Študenti spoznajo možnosti in metode uporabe teh umetniških vej pri vsakdanjem delu v skupini ali s posameznim otrokom ob raznih dejavnostih na najrazličnejših področjih vzgojnega procesa, zlasti pri socializaciji in vzpodbujanju otrokove kreativnosti. 3. VSEBINA Vloga umetnosti v človekovem življenju, posebnosti posameznih umetniških vej, razvoj scenskih umetnosti in filma, razvoj umetnosti za otroke in z otroki. Komunikacija otroka z umetnostjo, kulturna vzgoja,otrokova umetnostna ustvarjalnost,zmožnosti otrokovega dojemanja in izražanja. Ritual, lutka, maska, gledališče, film. Tehnologija raznih preprostih lutkovnih vrst. Osnove animacije. Lutka v vrtcu, otrok in lutka. Likovne zakonitosti in materiali, organizacija prostora (oder, scena, luč..). Razvoj gledaliških zvrsti - žanrov. Govor in scenske umetnosti. Glasba in scenske umetnosti.. Gledališče kot socializacija in senzbiliziranje. Pripoved, recitacija, dramatizacija, obnova. Razvoj filma in žanrov. Film, televizijske oddaje in video za otroke. Osnove tehnologije: kamera, kader, sekvenca, montaža z uporabo video kamere. Uporaba videa pri doseganju kurikularnih ciljev v vrtcu 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Z ostalimi posebnimi strokovnimi predmeti. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Lutka,revija za lutkovno kulturo(od 1966)LjubljanaZKOS,zdaj Novo mesto,Klemenčičevi dnevi Trefalt, Uroš. Osnove lutkovne režije. (1993). Ljubljana: ZKOS. Bastašič, Zlatko (1990). Lutka ima i srce i pamet. Zagreb: Školska knjiga. Korošec,Helena – Majaron,Edi (2002) Lutka iz vrtca v šolo, Ljubljana, Pedagoška fakulteta

19

Sitar,Jelena (1997) Primeri detektiva Karla Loota (senčne lutke), Ljubljana, DZS Sitar, Jelena (2001) Zgodbe za prste in lutke, Ljubljana DZS Varl,Breda ( 1995-98) Moje lutke (6 knjižic), Svečina, Aristej Majaron, Edi (1987/88) Z lutkami po svetu. Revija Pionir, letnik 1987/88. Cvetko, Igor (1996). Slovenske otroške prstne igre, Radovljica, Didakta. Hunt,Tamara and Renefro Nancy (1982). Puppetry in Early Childhood Education, Austin, Texas, Nancy Renefro Studios. Lainšček, F.- Jovanovič S.(1994) Za lutkovno in otroško gledališče,Murska Sobota,Franc-Franc. Ahačič, Draga (1981). Umetnostna vzgoja - osnove gledališke umetnosti. Ljubljana: eMKa. Zupančič, Zdravko (1993). Gledališki vademecum. Samozaložba. Lukan, Blaž (1998), Gledališki besednjak Hartnoll, Phillis (1989). Kratka zgodovina gledališča, Ljubljana, knjižnica MGL 108 Munitić, Ranko in Lojze Kovačič. Dežela animiranih čudes. Ljubljana: DDU Univerzum. Sadoul, Georges (1962). Moč filma. Ljubljana: Mladinska knjiga. . Martin, Marcel (1963). Filmski jezik. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kavčič, Bojan; Vrdlovec, Zdenko (1999). Filmski leksikon, Ljubljana, Založba Modrijan 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Nastop in izpit. (Priprava lutkovnega prizora ali dramatizacije ali kratkega video posnetka - metodična izvedba v vrtcu, pisna utemeljitev /zamisel-izvedba-evalvacija/ in zagovor) 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Predavanja ob uporabi vizualnih pripomočkov. Vaje: govorne, improvizacijske, animacijske igre vlog, snemanje s kamero in evalvacija. Seminar: obisk lutkovne predstave, poklicnega gledališča, seminarska obdelava vtisov.

Kadrovski pogoji: Habilitiran visokošolski učitelj in sodelavec – asistent. Materialni pogoji: Učilnice z možnostjo uporabe AV tehnike ter specialne učilnice (delavnice) za obdelovanje različnih materialov.

Predmet: METODIKA MATEMATIKE

20

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: dr. Tatjana HODNIK ČADEŽ, asist. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študent(ka): • se poglobi in razširi že pridobljena znanja in sposobnosti za razvijanje otrokovega mišljenja,

spretnosti in navad; • pozna matematične vsebine, ki so primerne za predšolskega otroka; • pozna pomen igre pri organiziranju matematičnih izkušenj v predšolskem obdobju; • si pridobi potrebna znanja za posodabljanje oblikovanja matematičnih pojmov na predšolski

stopnji in v prvem razredu devetletne osnovne šole; • se usposobi za povezovanje matematičnih vsebin z drugimi področji. 3. VSEBINA Oblikovanje matematičnih pojmov v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju. Teoretični koncepti. Cilji, vsebine in metode dela (predvsem igra in reševanje problemov) pri matematiki v predšolskem obdobju. Logika in jezik: opazovanje, razvrščanje, urejanje, relacije, vzorci, preprosti prikazi, razlage. Aritmetika: začetni koncept števila, preproste računske operacije. Geometrija: oblike, preproste transformacije (simetrija). Merjenje: prostornina, ploščina, dolžina, masa, čas, denar. Obdelava podatkov. Orientacija v prostoru. Osnove verjetnosti (pojmi iz verjetnosti v predšolskem obdobju). Integracija matematike z drugimi področji. Vloga jezika pri matematiki. Postavljanje vprašanj. Načrtovanje matematičnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Vrednotenje matematičnega znanja. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se povezuje s temeljnimi strokovnimi predmeti in z vsemi specialnimi metodikami. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Meadows, S. (1993). The Child as Thinker: The Development and Acquisition of Cognition in Childhood. London: Routledge. Labinowicz, E. (1980). Izvirni Piaget: mišljenje - učenje - poučevanje. Ljubljana: DZS. Skemp, R. R. (1986). The Psychology of Learning Mathematics. Penguin Books. Dickson, L., Brown, M. & Gibson, O. (1991). Children Learning Mathematics: A Teacher’s Guide to Recent Research. Cassell Education.

21

Thyer, D., Maggs, J. (1992). Teaching Mathematics to Young Children. Cassell Education. Pound, L. (1999) Supporting Mathematical Development in the Early Years. Buckingham: Open University Press. Cockburn, A. D. (1999) Teaching Mathematics with Insight. London: Falmer Press. Bruce, T. (1997) Early Child Education. London: Hodder & Stoughton. Anning, A., Edwards, A. (1999) Promoting Children's Learning from Birth to Five. Buckingham: Open University Press. Montague Smith, A. (1998) Mathematics in Nursery Education. London: David Fulton Publishers. Motik, D. (1992). Ustvarjamo in bogatimo se ob igri. Ljubljana: ZRSŠŠ. Pogačnik - Toličič, S. (1966). Otrok in igra. Ljubljana: Cankarjeva založba. Zupančič, M., Marjanovič Umek, L. (2001) Psihologija otroške igre. Ljubljana. Cotič, M., Hodnik, T. (1993). Igrajmo se matematiko (Prvo srečanje z verjetnostnim računom in statistiko). Metodični priročnik, delovni zvezek. Ljubljana: ZRSŠŠ. Cotič, M., Hodnik Čadež, T., Manfreda, V., Mutić, S., Štoka, L. (2002) Prvo srečanje z geometrijo (metodični priročnik in delovni zvezek). Ljubljana: DZS. Cotič, M., Felda, D., Hodnik, T. (1999) Igraje in zares v svet matematičnih čudes (metodični priročnik in delovni zvezek). Ljubljana: DZS. Hodnik Čadež, T., Rožmanec, C. (2002) Cicibanova matematika (delovni zvezek). Ljubljana: DZS. Hodnik Čadež, T. (2002) Cicibanova matematika (priročnik za vzgojitelja). Ljubljana: DZS. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Opravljeno praktično delo v vrtcu, pisni izpit. 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Vaje programa se izvajajo v skupinah do 20 študentk in študentov. Kadrovski pogoji: Habilitiran visokošolski učitelj za metodiko ali didaktiko matematike. Materialni pogoji: Učilnica (zaželena je multimedijsko opremljena učilnica), didaktični material, ki ga bodo študentke in študenti uporabljali pri svojem bodočem delu, študijska literatura, mreža hospitacijskih vrtcev z mentoricami.

Predmet: METODIKA GLASBENE VZGOJE S PRAKTIKUMOM

22

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilki: mag. Darinka ŽAGER, viš. pred.

Darinka BOLE, pred. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študenti: • se seznanijo z vlogo in pomenom predšolske glasbene vzgoje ter s kurikulomom za izvajanje

glasbene dejavnosti v vrtcu, • se usposobijo za obvladovanje metodičnih postopkov za razvijanje posameznih glasbenih

zmožnosti pri otrocih, v povezavi z glasbenimi vsebinami in dejavnostmi, • skozi lastno glasbeno aktivnost poglabljajo odnos do glasbe, glasbenih dejavnosti in

glasbenega znanja, • se usposabljajo za individualno in skupinsko muziciranje in se ob tem celovitijo, • si ob izbranih glasbenih vsebinah razvijajo splošni estetski in glasbeni okus ter ustvarjalne in

poustvarjalne sposobnosti, • si širijo glasbeni repertoar z otroškimi pesmimi, z malimi inštrumenti, z inštrumentalnimi

skladbami, z glasbenimi didaktičnimi igrami, z ustvarjalnimi vsebinami, z glasbenimi pravljicami in celovitimi glasbenimi dejavnostmi,

• se usposobijo za samostojno in ustvarjalno poklicno delo. 3. VSEBINA Metodika glasbene vzgoje Globalni in operativni cilji predšolske glasbene vzgoje Glasbene dejavnosti od prvega do tretjega in od tretjega do šestega leta starosti otrok Metode predšolske glasbene vzgoje. • Metode ustvarjalnega in poustvarjalnega petja;

− izbor pesmi, posredovanje in usvajanje nove pesmi, petje usvojenih pesmi, inštrumentalne spremljave, cilji.

• Metode poslušanja glasbe; − izbira vokalne in inštrumentalne glasbe za poslušanje in priprava otrok na poslušanje, cilji, − poslušanje glasbe kot spodbuda za ustvarjalnost na gibalnem in likovnem področju.

• Metode igranja na male inštrumente; − vrste otroških glasbil, neusmerjeno, usmerjeno in reproduktivno igranje, spremljave

govorjenega besedila, pete pesmi, dramatizacije ter inštrumentalne spremljave, cilji. • Metode glasbenih didaktičnih iger;

− označitev glasbenih didaktičnih iger, oblikovne značilnosti, razvrstitev, cilji. • Načrtovanje in izvajanje predšolske glasbene vzgoje;

− vsakodnevne in celovite glasbene dejavnosti. Glasbeni praktikum

23

Petje: poustvarjalno petje otroških pesmi - ob lastni inštrumentalni spremljavi in v komorni zasedbi; ustvarjalno petje ob pesmicah nadaljevankah, v okviru glasbenih iger, glasbenih pravljic ipd.; petje izmišljarij v skladu z metodami ustvarjalnega petja, oblikovanje ustreznih interpretacij k pesmim ter analiza pesmi. Igranje na inštrumente: solistično izvajanje skladb za melodični inštrument. Izvajanje skladb v komorni zasedbi. Inštrumentiranje solističnih skladb za komorne zasedbe. Skupno ustvarjalno oblikovanje in izvajanje zvočnih slik in inštrumentalnih spremljav za male inštrumente (spremljava govorjenih besedil, petih pesmi in skladb ...). Oblikovanje harmonskih osnov k melodijam pesmi za melodične inštrumente. Izdelovanje malih inštrumentov za lastno zbirko. Izvajanje bibarij, iger ob glasbi in glasbenih didaktičnih iger: analiziranje iger, določanje ciljev, metod in mesta v predšolski glasbeni vzgoji, oblikovnih značilnosti in psihičnega učinka na otroke, ustvarjanje glasbenih didaktičnih iger. Izvajanje glasbenih pravljic in glasbenih dramatizacij: oblikovanje glasbenih pravljic za solistične in komorne zasedbe ter glasbenih dramatizacij. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se izvaja v skladu s kurikulomom za vrtce ter se povezuje z vsemi metodikami znotraj umetniškega področja in širše, z mladinsko književnostjo, izbirnimi predmeti ter s psihologijo, pedagogiko in didaktiko. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Ajtnik, M. (2001). Izzivi poslušanja glasbe. Zavod Republike Slovenije za šolsvo. Ljubljana. Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad za šolstvo. Pesek, A. (2000). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana. MK. Sicerl-Kafol, B. (2000). Celostna glasbena vzgoja. Srce-um-telo. Debora. Ljubljana. Voglar, M. (1989). Otrok in glasba. Ljubljana: DZS. Voglar, M., Nograšek, M. (1988). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS. Voglar, M. (1989). Skladbe za male in velike instrumente. Ljubljana: DZS. Voglar, M., Žager, D. (2002). Zbirka pesmi in glasbenih didaktičnih iger za predšolske otroke. Metodika glasbene vzgoje s praktikumom (študijsko gradivo). Pedagoška fakulteta. Ljubljana. Žager, D. (2002). Priročnik za metodiko glasbene vzgoje s praktikumom (študijsko gradivo). Pedagoška fakulteta. Ljubljana. Žvar, D. (2002). Kako naj pojejo otroci. Priročnik za zborovodje. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Ljubljana. Druge pesmarice za petje v predšolskem obdobju. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Opravljeno praktično delo v vrtcu in pisni ali ustni izpit. 7. POSEBNOSTI

24

Navodila za izvajanje: Glasbeni praktikum se izvaja v skupinah od 4 do 8 študentov na eno pedagoško uro. Kadrovski pogoji: Habilitiran visokošolski učitelj, za vsebine glasbenega praktikuma lahko tudi habilitiran visokošolski sodelavec z ustrezno prakso. Materialni pogoji: Specializirana glasbena učilnica z metodičnim kabinetom za učila in učne pripomočke, kasetofon, CD predvajalnik, videorekorder, video kamera, klavir, kitara, zbirka malih in Orffovih inštrumentov, strokovna glasbena in notna literatura.

Predmet: METODIKA UVAJANJA V DRUŽBENO OKOLJE

25

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: mag. Nada TURNŠEK, viš. pred. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Poznavanje koncepta kakovosti življenja in determinant, ki opredeljujejo kakovost fizičnega in socialnega prostora, kot so zdravje, osebna varnost, mir in spoštovanje človekovih pravic, sožitje v večkulturni skupnosti, čisto okolje, kakovost medosebnih odnosov. Sposobnost razvijanja akcijskih zmožnosti (angl. action competence) v smislu prevzemanja vloge dejavnega udeleženca v procesih spreminjanja in izboljševanja neposrednega življenjskega okolja. Usposabljanje študentov za problemski, interdisciplinarni in raziskovalni pristop k načrtovanju in izvajanju tematsko-problemskih sklopov. Usposabljanje študentov za uporabo participativnih metod spoznavanja v vrtcu - s poudarkom na "raziskovanju otrok" (angl. inquiry), in reševanju problemov (angl. problem-solving. Predmet je zasnovan kot sklop izbranih družbenih študij, prilagojenih za predšolsko populacijo. Namen učnega načrta je zagotoviti otrokom možnost, da sodelujejo v procesu ustvarjanja znanja in raziskovanja družbenega življenja. Osnovna predpostavka vzgojnoizobraževalnega procesa je neločljivost med metodo/procesom spoznavanja ter vsebino/znanjem. Med pridobivanjem znanja, sposobnosti in veščin na eni ter družbeno participacijo na drugi strani zavzema osrednje mesto proces vrednotenja, ki ga razumemo kot zavestno ekspliciranje vrednot (družbenih in intrinzičnih) ter zavzemanje za konsistentnost med vrednotami, zastopanimi v učnem načrtu in tistimi, ki jih "sporoča" etos ustanove. 3. VSEBINA A. Sodoben koncept družbenih študij. Teoretske osnove koncepta družbenih študij. Strategije dejavnega učenja učenja Strategije načrtovanja: - Triada: znanje-sposobnosti/veščine-družbene vrednote. - Razvoj predstav in pojmov - spiralni načrt. - Interdisciplinarno načrtovanje. Tematsko-problemski sklopi: Vrtec - moja igralnica - naše igrišče - moj kraj. Jaz - moji prijatelji v vrtcu - naša skupina. Osebna varnost. Skrb za zdravje. Strpnost in spoštovanje razlik: spolne razlike, vrtec kot večkulturna skupnost Mir in nenasilno reševanje konfliktov. Varstvo okolja. B. Človekove/otrokove pravice v vrtcu Socialne igre kot metodični pristop pri učenju o pravicah

26

Jaz v odnosu do sebe: predstavljanje, osebne karakteristike, jaz kot edinstvena oseba, medsebojno prepoznavanje, različnost kot temelj pripadnosti. Jaz in drugi: oblikovanje skupinske identitete, pripadnost, prijateljstvo, empatija, sodelovanje, reševanje sporov.

4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se povezuje s predmeti temeljnega pedagoškega študija, zlasti s pedagogiko, psihologijo ter sociologijo vzgoje in filozofijo. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Jensen, B.B., Schnack, K. (1994). Action and Action Competence as Key Concepts in Critical Pedagogy. Royal Danish School of Educational Studies, Copenhagen. Maxim. W. G. (1997). Social Studies and the Elementary School Child, Merrill Publishing Company, Ohio. Uzelac, M., Bognar, L., Bagić, A. (1994). Budimo prijatelji. Slon, Zagreb. Gonzalez, J. M.(2001). Multicultural Issues in Child Care, Mayfield, California. Kurikulum za vrtce (1999). Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport, Ljubljana. Prvi koraki. Metodični priročnik za poučevanje človekovih pravic (1999) Amnesty International Slovenije, Ljubljana . Vzgojno – izobraževalni priročnik. Zamisli, viri, metode in dejavnosti ta neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje mladih in odraslih, Svet Evrope – Informacijsko dokumentacijski center SE v Ljubljani, Skupnost dijaških domov Slovenije in Urad za mladino RS, Ljubljana 1998. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Opravljeno praktično delo v vrtcu in ustni ali pisni izpit. 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Predavanja potekajo skupno, eksperimentalne vaje pa v manjših skupinah. Kadrovski pogoji: Nosilec predmeta je habilitiran visokošolski učitelj sociologije. Materialni pogoji: Za izvajanje predavanj je potrebna standardna predavalnica, za eksperimentalne vaje pa ustrezno manjša. Prostori morajo biti opremljeni z ustreznimi učnimi pripomočki. Študentkam in študentom mora biti na voljo predpisana literatura in možnost fotokopiranja.

Predmet: METODIKA ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA

27

1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilci: dr. Barbara BAJD, izr. prof., mag. Ana Gostinčar-Blagotinšek, viš. pred., dr. Dušan KRNEL, doc. Obseg: 230 ur, od tega 45 P, 15 SV, 45 LV,

- integrirana praksa: 15 ur LV v vrtcu (po 5 ur na vsebino), - terenske vaje: 30 ur (6 ur za kemijo, 6 ur za fiziko in 18 ur za biologijo), - samostojno učenje: 80 ur.

Letnik: 2. Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študenti: • se seznanijo s tipičnimi materialnimi sistemi, ki so predmet različnih naravoslovnih disciplin:

telesa, snovi in organizmi, • se naučijo najpogostejših postopkov in meritev, ki naravoslovcem služijo za ugotavljanje

opazovanih sistemov in njihovo kvalifikacijo, • spoznajo, da materialni sistemi učinkujejo drug na drugega in znajo opredeliti tipične

interakcije, ki so predmet različnih naravoslovnih disciplin in podlaga za njihovo razločevanje: izmenjava snovi, energije in informacij,

• se naučijo opazovati dogodke in spremembe v naravi in opravljati eksperimente s področja vseh treh temeljnih naravoslovnih disciplin,

• rezultate eksperimentov in opazovanj znajo posredovati drugim v vsakdanjem jeziku, navadijo se na temeljno strokovno terminologijo in opisovanje funkcijskih zvez med spremenljivimi količinami z uporabo grafov,

• usposobijo se za praktično organizacijo takšnih dejavnosti, ki so prilagojene otrokovi razvojni stopnji in ki vodijo do vzročnosti razlag naravnih pojavov. Takšne dejavnosti so predvsem eksperimentalne in opazovalne igre, razvrščanje in nizanje predmetov ter igre in druge dejavnosti z različnimi simboli in jezikovne dejavnosti,

• spoznajo, kako poteka razvoj in oblikovanje temeljnih naravoslovnih pojmov od zgodnjega otroštva dalje

• poznajo povezavo med naravoslovnimi zakoni in človekovim delom in znajo to povezavo predstaviti otrokom ob njihovi dejavnosti in ob dejavnosti odraslih iz njihovega neposrednega okolja.

3. VSEBINA Svet okoli nas: telesa, snovi in organizmi se med seboj razlikujejo. Subjektivne in objektivne razlike. Razlike včasih prepoznavamo s čutili. Skupne lastnosti teles, snovi in organizmov. Razvrščanje teles, snovi in organizmov po skupnih lastnostih. Simboli za telesa, snovi in organizme. Načini za ugotavljanje lastnosti teles, snovi in organizmov. Spremembe lastnosti. Konstantna in identifikacijske lastnosti. Klasifikacija lastnosti. Postopki in način klasifikacije v naravoslovju. Kriteriji za klasifikacijo. Intenzivna in ekstenzivna količina. Štetje.

Prostor in čas: opredelitev prostora. Smeri v prostoru. Lega teles. Relativnost prostorskih opredelitev. Prostorska simetrija. Kvantitativne opredelitve prostorskih relacij. Življenjska področja in življenjski prostori. Dogodki in spremembe opredeljujejo čas. Relativnost časa. Merjenje časa. Obrnljive in neobrnljive spremembe.

28

Medsebojni vplivi: izmenjava snovi, energije in informacij. Snovne spremembe, predelava snovi in odpadne snovi. Snovi, s katerimi se srečujemo vsak dan. Onesnaževanje okolja. Kroženje snovi v naravi. Prehranjevalni spleti. Najvažnejši biokemični procesi. Energijske spremembe. Izmenjava energije. Razvrednotenje energije. Energijski viri. Energijska kriza. Zbiranje, shranjevanje, obdelava in predelava informacij. Dedne informacije in njihov proces. Vzroki in posledice: telesa, snovi in organizmi učinkujejo drugo na drugo. Spremembe in čas. Ponavljajoče se spremembe. Napredovanje prihodnjih dogodkov na osnovi periodičnosti ter vzročno posledičnih zvez. Krožne spremembe. Ohranitveni zakon. Odprti sistemi, rast, razmnoževanje, evolucija. Odnosi med drugimi in dejavniki neživega in živega okolja. Ekologija. Doživljajo neposredno povezanost in odvisnost človeka z okoljem. Onesnaževanje okolja. Pri obravnavanju posameznih okolij (biotopov) je poudarek na varstvu in ohranitvi. Napovedi in eksperimenti: vzročno-posledične zveze odkrivamo z opazovanjem in jih preverjamo s poskusi. Merjenje in kvantitativne napovedi. Odvisne in neodvisne spremenljivke. Nadzor spremenljivk. Povezava z matematičnimi preslikavami in funkcijami. Modeli in simulacije: modeli ponazarjajo stanja, simulacije pa posnemajo dogodke in procese. Vrste modelov in njihova uporabnost. Pravilna uporaba in omejitve modelov. Tipične simulacije v naravoslovju. Predvidevanja na osnovi simulacij. Omejitve uporabe simulacij. Igra in delo: z delom nastaja nova vrednost. Povezana je s predelavo, prevozom, shranjevanjem snovi, energije in informacij. Pogoji za delo so surovine, orodja in naprave, znanje, delavci in denar. Ekonomičnost. Razvoj tehnologij in energetskih virov. Igra, učenje in delo. Rutinsko delo in ustvarjalno delo. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet metodika začetnega naravoslovja je izrazito interdisciplinarne narave in vključuje biologijo, fiziko, kemijo, tehnično vzgojo in matematiko. Interdisciplinarnost ne zajema le naravoslovja, temveč sega tudi na področje družboslovja in materinščine. V naravoslovje je vključena tudi metodologija podajanja njegovih vsebin na predšolski stopnji in osnove za razumevanje matematičnih pojavov.

5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Fizika Kuščer, I., Moljk, A. (1982). Fizika. Ljubljana: DZS. Strnad, J. (1983). Fizika za družboslovno usmeritev. Ljubljana: DZS. Laue, M. V. (1982). Kratka zgodovina fizike. Ljubljana: DMFA. Leksikoni Cankarjeve založbe (Fizika, Kemija, Biologija, Ekologija). Veselje z znanostjo. (1990, 1991). Murska Sobota: Pomurska založba. Revije Proteus, Gea, Ciciban. Kemija Bajd, B., et al. (1999). Okolje in jaz I, (učbenik za spoznavanje okolja za 1. razred devetletke). Ljubjana: Modrijan. Bajd, B., et al. (1999). Okolje in jaz I, (Priročnik za učitelje). Ljubjana: Modrijan.

29

Bukovec, N., Brenčič, J. (2000). Kemija za gimanzije 1. Ljubljana: DZS. Vrtačnik, M., Zupančič Brouwer, N, 2002. Organska kemija.Ljubljana: tehniška založba Slovenije. Ferbar, J. in sod. (1992). Mezinčkova pratika. Ljubljana: DZS. Ferbar, J. in sod. (1992). Mezinčkova pratika - Miselna preja. Ljubljana: DZS. Ferbar, J. (ur.) (1993). Tempusovo snopje. Ljubljana: DZS. Harlen, W. (1985). Primary Science. London: Heinneman Educational Books. Krnel, D. (1993). Zgodnje učenje naravoslovja. Ljubljana: DZS. Krnel, D. (ur.) (1996). Voda bo gnala moj mlinček., Lubljana: Zavod za šolstvo. Kurikulum za vrtce, (1999). Lubljana: MŠŠ. Labinovicz, E. (1989). Izvirni Piaget. Ljubljana: DZS. Marjanovič Umek, L. (ured.) (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Založba Obzorja Revije: Educa, Kemija v šoli, Naravoslovna solnica Biologija Bajd, B. (1995): Pojdimo k mlaki, Pedagoška obzorja, Novo mesto Bajd, B. (1999): Pojdimo k morski obali, Založba Modrijan, Ljubljana Bajd, B. (1996): Moje prve školjke in polži, DZS, Ljubljana Bajd, B. (1997): Moje prve zimske vejice, DZS, Ljubljana Bajd, B. (1998): Moje prve drobne živali tal, DZS, Ljubljana Bajd, B. (1998): Moje prve sladkovodne živali, DZS, Ljubljana Bajd, B. (1999): Moje prve praproti, DZS, Ljubljana Bajd, B. (2002): Moje prve dvoživke, Založba Modrijan, Ljubljana Bajd, B. (2002): Moje prve spomladanske cvetlice, Založba Modrijan, Ljubljana Bajd in sod. (1998): CD ROM, Računalniški program Ključi, Računalniški center Miška in InTelCom d.o.o. Bajd in sod. (2001): CD ROM; Računalniški program Spoznavajmo okolja, Miška, Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo Beckett, B.Gallager, R. Rotar, V. (1994): Biologija za 7. razred osnovne šole, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drobne živali, Pomurska založba, Murska Sobota Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Letni časi, Pomurska založba, Murska Sobota Harlow, R. in dr. (1992): Veselje z znanostjo, Rast, Pomurska založba, Murska Sobota Harlow, R. in dr. (1995): Veselje z znanostjo, Drevesa in listi, Pomurska založba, Murska Sobota Kordiš, T.: Biologija 7- Naše telo, DZS, Ljubljana Parker, S. (1992): Kako deluje narava, Založba obzorja Maribor, Maribor Panafieu, J. B. (1997): Evolucija, nenavadna družina, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Podobnik, A. in Devetak D (1997): Biologija 4 in 5- Raznolikost živih bitij, DZS, Ljubljana Scott, M. (1994): Ekologija, Vodnik po rastlinskem in živalskem svetu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana Tarman, K. (1997): Biologija 6 – Ekologija, DZS, Ljubljana

Walpole, B. in Ferbar, J. (1990): Veselje z znanostjo, Voda, Pomurska založba, Murska Sobota

Revije: Proteus Gea

30

Naravoslovna solnica Biologija v šoli 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Uspešno opravljene laboratorijske vaje, praktično delo v vrtcu (nastop), seminarska naloga, trije delni izpiti.

7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Predmet je interdisciplinarna povezava treh naravoslovnih predmetov in ga bodo izvajali trije učitelji. Praktični del je povezan s programi v VVO. Kadrovski pogoji: Habilitirani visokošolski učitelji biologije, fizike in kemije, sodelavci asistenti in laboranti/tehnični sodelavci. Materialni pogoji: Standardna učilnica z AV sredstvi, laboratoriji in potrošni material. Predmet: METODIKA LIKOVNE VZGOJE 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU

31

Nosilka: Breda Jontes, spec, viš. pred. Obseg: 50 ur, od tega 10P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študent:

- osvoji osnovno razumevanje umetnosti in likovne umetnosti - razvija vizualno-prostorsko občutljivost, predstave in mišljenje - spozna likovni jezik in načela oblikovanja - razvija estetsko občutljivost - spozna subjektivno naravo likovnega ustvarjalnega procesa, likovnega dela in

vrednotenja likovnega dela - spozna vrednost in razvija občutljivost za individualnost, originalnost, različnost…

pri likovnih umetniških delih ter pri vseh segmentih razvojno usmerjenega likovnega vzgojno-izobraževalnega procesa

- spozna kurikulum za področje umetnosti in likovne umetnosti in njegovo aplikacijo v prakso

- spozna otrokov likovni razvoj ter likovno oblikovanje in ustvarjanje - spozna kriterije za vrednotenje likovnega razvoja in otrokovih likovnih del - razvije sposobnost opazovanja in analize otrokovih likovnih del - spozna metodične postopke in ravnanja, ki podpirajo otrokov likovni razvoj - spozna povezovanje likovnega z drugimi področji

3. VSEBINA Umetnost in likovna umetnost: značilnosti umetnosti – likovni ustvarjalni proces, celovitost, individualnost, estetsko, oblikovanje, ustvarjalnost, komunikacija; Vizualno in likovno: vizualno zaznavanje, prostorske predstave in mišljenje, likovni jezik, principi oblikovanja, umetniška forma. Predšolski likovni razvoj ter likovno izražanje in oblikovanje: simbol, simbolni izdelek, simbolni sistem; likovni simbolizacijski proces; značilnosti likovnega razvoja na posameznih vizualno-prostorskih spoznavnih ravneh, kognitivni in konotativni ter univerzalni in individualni vidiki likovnega razvoja; otroška risba, slika, plastika in konstrukcija v funkciji likovnega razvoja, estetski vidiki otroškega likovnega dela; analiza in vrednotenje risbe, risba kot sredstvo za evalvacijo dejavnosti. Področje likovne vzgoje in izobraževanja v vrtcu: likovni vzgojno-izobraževalni proces usmerjen v razvoj otroka; obstoječa praksa in novosti, ki jih narekuje procesno razvojna usmerjenost kurikuluma za vrtce; cilji področja umetnost, cilji likovnega kurikula, vrste likovnih dejavnosti, načrtovanje, izvajanje in evalvacija likovnih dejavnosti, metodični postopki in ravnanja, ki spodbujajo otrokov likovni razvoj, spodbudna ustvarjalna klima ter vizualno in likovno okolje, vpliv vzgojitelja na odnos staršev in drugih do otrokovih likovnih del. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Metodika likovne vzgoje se lahko povezuje z drugimi umetniškimi metodikami, s temeljnimi strokovnimi predmeti ter vsemi drugimi specialnimi metodikami.

32

5. ŠTUDIJSKA LITERATURA

Literatura se v skladu z aktualnimi potrebami in ponudbo spreminja

Obvezna literatura Jontes, B. Študijsko gradivo – Likovni razvoj in otroška risba Jontes, B. Študijsko gradivo – Likovna edukacija Belamarič, D. (1986). Dijete i oblik. Zagreb: Školska knjiga Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram (posamezna poglavja) 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Študent mora sodelovati na predavanjih in vajah. Izvesti mora zahtevane naloge in opraviti izpit. 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Izpit je pisni ali ustni, v več ali enem delu, vsi deli izpita morajo biti opravljeni v istem študijskem letu. Pogoj za izpit so opravljene obveznosti. Kadrovski pogoji: Akademski slikar habilitiran visokošolski učitelj likovne metodike. Pri vajah in integrirani praksi lahko sodelujejo zunanji sodelavci, strokovnjaki iz vrtcev in drugih ustanov. Materialni pogoji: Predavalnica za predavanja ter atelje za vaje, oboje z grafoskopom. Za vaje so potrebna različna sredstva in materiali.

Predmet: METODIKA PLESNE VZGOJE 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: Gordana SCHMIDT, pred. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU

33

Kreditne točke: 2,5 KT 2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI Študenti: • pridobivajo, utrjujejo in poglabljajo praktično plesno znanje in plesno teorijo, • z izkustvenim učenjem usvajajo možnosti izražanja in ustvarjanja z gibanjem, • si razvijajo ustvarjalno mišljenje in ustvarjalna stališča ter tenkočutnost in sposobnost

empatičnega vživljanja skozi ustvarjanje z gibanjem, • teoretično in praktično pridobivajo znanje metodike plesne vzgoje predšolskih otrok in se

usposabljajo za spodbujanje otrokove ustvarjalnosti skozi gibanje, • si širijo znanje o pomenu sodobne estetske vzgoje v medsebojni povezanosti in odvisnosti

vseh vzgojnih področij, • se osveščajo o pomenu izražanja in ustvarjanja z gibanjem za otrokovo telesno in duševno

počutje ter za njegov emocionalni, intelektualni in socialni razvoj, • se usposabljajo za samostojno in skupinsko razvijanje plesno-vzgojnega področja ter za

sodelovanje v akcijskem raziskovanju. 3. VSEBINA Gibalno gradivo in plesna kompozicija v metodiki plesne vzgoje: telesna aktivnost in človekovo naravno gibanje, oblikovanje gibanja, oblikovanje prostora, dinamične kvalitete, odnosi v gibanju, posameznik in skupina v gibanju, sproščanje, izražanje, komuniciranje, ustvarjanje, sporočanje z gibanjem; sestavine in načela plesnega komponiranja. Plesna umetnost danes v svetu in pri nas, zvrsti plesa, mejna področja, povezava plesa z drugimi umetnostnimi zvrstmi, telesna kultura in ples, poglavja iz sociologije plesa in psihologije ustvarjalnosti, pomen in vloga plesa kot umetniške zvrsti, vzgojnega področja, rekreativne dejavnosti in terapevtske metode, ples in sprostitvene tehnike, ples in kreativna vizualizacija. Metodika plesne vzgoje predšolskih otrok: opredelitev vzgojnega področja, sprostitvena vloga gibanja in gibalnega ustvarjanja, pomen ustvarjalnega giba kot psihomotorične sestavine igre predšolskega otroka, ustvarjalni gib kot metoda v vzgojno-izobraževalnem procesu, značilnosti in razvoj plesne sposobnosti - plesnosti, smotri plesne vzgoje, vzgojna načela v plesni vzgoji, gibalno gradivo za predšolsko stopnjo, spodbude za gibanje in gibalno ustvarjanje, vrste plesnih dejavnosti, oblike plesne vzgoje, metode plesne vzgoje, vzgojni program in načrtovanje vzgojnega dela. Govorica telesa, plesna vzgoja in otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelj - diagnostik in terapevt v plesno-vzgojnem delu, plesna vzgoja v specifičnih skupinah otrok; komunikacija, skupinska dinamika in značilnosti ustvarjalnega procesa v mali skupini; plesna vzgoja v svetu, izsledki raziskav o pomenu plesne vzgoje za otrokov razvoj; plesna vzgoja in sodelovanje s starši, skupinsko delo vzgojiteljev na področju plesne vzgoje, vzgojitelj - sodelavec v akcijskem raziskovanju plesno-vzgojnega področja. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Metodika plesne vzgoje se navezuje na naslednja predhodno pridobljena znanja: • osnovno plesno znanje, pridobljeno pri predmetu plesna vzgoja v srednji vzgojiteljski šoli;

34

• znanja pri predmetih razvojna in pedagoška psihologija, metodika vzgojnega dela, motorika, specialna pedagogika.

Vsebinsko se povezuje z znanji vseh metodik. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Obvezna Kroflič, B., Gobec, D. (1992). Ustvarjalni gib in plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto: DPDD. Kroflič, B., Gobec, D. (1994). Igra-gib-ustvarjanje-učenje. Novo mesto: Pedagoška obzorja. Gjud, A., Kroflič, B., Vovk Pezdir, A. (1984). Plesna vzgoja predšolskih otrok. Ljubljana: Univerzum. Gjud, A., Kroflič, B. (1990/91/92). Igra z gibi 1, 2, 3. Radovljica: Didakta. Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Frostig, M. (1989). Gibalna vzgoja. Ljubljana: Svetovalni center. Kos, N. (1982). Ples od kod in kam. Ljubljana: ZKOS Umetnost in kultura. Vogelnik, M. (1993). Ustvarjalni gib. Ljubljana: ZKOS. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Nastop in izpit. 7. POSEBNOSTI Navodila za izvajanje: Nastopi potekajo v odddelkih od 2. do 7. leta, pri vajah je skupina 15 študentk in študentov. Kadrovski pogoji: Habilitiran visokošolski učitelj.

Materialni pogoji: Za predavanja in vaje je potrebna telovadnica, AV sredstva, inštrumenti, mala orodja in različni rekviziti ter potrošni material.

Predmet: METODIKA JEZIKOVNE (GOVORNE) VZGOJE 1. SPLOŠNI PODATKI O PREDMETU Nosilka: dr. Vida MEDVED UDOVIČ, doc. Obseg: 50 ur, od tega 10 P, 10 LV in 30 SU Kreditne točke: 2,5 KT

35

2. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI • jezikovno načrtovanje; Študenti: • spoznajo osnovne teoretične pojme o razvoju govora in o interakciji med otrokom in

odraslim, • se seznanijo z vsebino in nalogami metodike jezikovne (govorne) vzgoje, • razvijajo si interes in znanje za samostojno raziskovalno in svetovalno delo, • se seznanijo z mladinsko književnostjo, podrobneje spoznavajo predvsem tiste literarne zvrsti

in oblike, ki v največji meri ustrezajo čustvenim, predstavnim in spoznavnim sposobnostim ter estetskozaznavnim posebnostim predšolskega otroka;

• prisvojijo si kriterije in ustrezno posredovanje literarnih besedil iz slikaniške zvrsti knjige, obsežnejših knjižnih del, iz revialnega tiska za mladino, didaktičnih kompletov ter iz AV gradiva z literarnimi vsebinami.

3. VSEBINA Razvojna psiholingvistika: razvoj otroškega govora, dejavniki, ki vplivajo nanj, interakcija med otrokom in odraslim, vloga vzgojitelja v razvoju govora, značilnosti govora odraslega v pogovoru z otrokom. Sociolingvistika: jezikovna politika in jezikovno načrtovanje v vrtcu. Pragmalingvistika: jezikovna zmožnost in jezikovna raba, pragmatična načela. Metodika jezikovne vzgoje: strategije jezikovnega načrtovanja v vrtcu, ki jih mora vzgojitelj upoštevati ne le pri jezikovnem pouku, marveč tudi pri ostalih predmetih, priprave na vaje iz metodike jezikovne vzgoje, jezikovne igre. Teoretična opredelitev mladinske književnosti kot svojevrstnega področja literature in problematika njenega sprejemnika: predšolski otrok in razvojne faze njegovega odnosa do knjige in njene likovno-tekstovne informacije. Opredelitev slikanice kot poglavitnega nosilca estetske informacije sprejemnikom v predšolskem obdobju: tipologija slikanice in utemeljenost z značilnostmi otrokove percepcije; literarno- in likovnoestetska vloga slikanice; literarni in likovni kič in šund v slikanici; slikanica in strip; specifika sporočilnih razsežnosti stripa in dojemanje predšolskega otroka. Pesništvo: ljudska otroška pesem, njene oblike in tematske zvrsti; njena tvorna povezava z umetnim pesništvom. Umetno pesništvo za otroke od začetkov, preko različnih razvojnih stopenj v 19. st. (Levstik) in v 1. polovici 20. st. (Župančič idr.) do sodobne poezije: tipični motivi oziroma tematike; zvočne, ritmične, jezikovno-slogovne značilnosti in dojemanje predšolskega otroka. Pripovedništvo: ljudska pravljica in pripovedka; prvine, ki oblikam proznega ljudskega izročila omogočajo doživljajski stik s sodobnim predšolskim otrokom; priredbe za otroke. Umetna pravljica (klasična in sodobna) s poudarkom na tematiziranju otroškega doživljajskega sveta in igre; odzivnost v predšolski dobi (pravljična doba). Basen; legenda; realistična pripoved in predšolski otrok.

36

Dramatika: lutkovna igra; gledališka igra; radijska igra; TV igra (nadaljevanka); risani in igrani film za otroke. Mladinska periodika: njena vloga in funkcija v predšolski dobi. Neknjižno gradivo: vidiki izbora in oblike posredovanja AV in igralnega gradiva z ustreznimi literarnimi vsebinami. 4. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI Predmet se povezuje s slovenskim jezikom, razvojno psihologijo in predšolsko pedagogiko ter metodikami. 5. ŠTUDIJSKA LITERATURA Foster, S. H. (1990). The communicative competence of young children. A modular aproach. (Studies in language and linguistics). London, New York: Longman. Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2. Kranjc, S. (1992). Razvoj otroškega govora. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Kranjc, S. (1992/93). Otroški govor. Jezik in slovstvo XXXVIII, št. 1-2, 19-28. Kranjc, S. (1993). Otrokov govor v zgodnjem obdobju svojega razvoja. Anthropos 25, št. 3-4, 125-137. Kranjc, S. (1993). Zgodnja jezikovna kompetenca. V: Inka Štrukelj (ur.). Jezik tako in drugače. Ljubljana: DUJS in Inštitut za družbene vede, 138-148. Kunst - Gnamuš, O. (1984). Govorno dejanje - družbeno dejanje. Komunikacijski model jezikovne vzgoje. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Marjanovič - Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Skubic, D. (1999). Pedagoški govor v vrtcu. Ljubljana: Filozofska fakulteta Skubic, D. (2002). Vzgojiteljeva in otrokova vprašanja v vrtcu. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zabukovec, V. (1989). Komunikacija vzgojitelj - otrok. Sodobna pedagogika. Ljubljana, št. 3-4. Hazard, P. (1974). Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana. Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana. Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti, knjižne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor (1972 -): izbor člankov. Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor. Šircelj, M., M. Kobe, A. Gerlovič (1972). Ura pravljic. Ljubljana. Razvijajmo sposobnosti predšolskega otroka. Zbornik. Ljubljana 1983. 6. OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV Opravljen nastop iz metodike jezikovne vzgoje ter dva delna izpita iz jezikovnih vsebin in mladinske književnosti. 7. POSEBNOSTI

37

Navodila za izvajanje: Sodelovanje pri predavanjih, vajah in na seminarjih. Kadrovski pogoji: Habilitiran visokošolski učitelj in sodelavec – asistent. Materialni pogoji: Knjižnica z mediatečnim in igralnim gradivom (didaktični kompleti), predavalnica z AV opremo, ki omogoča analizo nastopov in samostojno raziskovalno delo.

38