UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

SPLETNA TRGOVINA IN NJENO DELOVANJE NA PRIMERU MIMOVRSTE

Online store and its actions: The case of Mimovrste

Kandidat(ka): Maja Blaj Program: univerzitetni Študijska usmeritev: Elektronsko poslovanje Mentor: dr. Samo Bobek Študijsko leto: 2010/2011

Maribor, september, 2011

2

PREDGOVOR

V današnjem globaliziranem in dinamičnem okolju uspeh organizacij ni več odvisen od

standardnih faktorjev, kot so kapital, delo in znanje. Vodilne vloge prevzemajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije, ki so dandanes nepogrešljiv aparat in

pripomoček vsakega gospodarstva, skupnosti in nazadnje podjetja. Vse hitrejši razvoj

interneta in tehnologij elektronskega poslovanja sta nas popeljala v t. i. »komunikacijsko

revolucijo«, ki zaostruje konkurenco in zniţuje cene.

Velika in mala podjetja si prizadevajo razširiti trge z zunanjimi in notranjimi viri za

zniţevanje stroškov in povečanje prihodkov. Najpogostejši od teh moţnih virov je tako uvedba elektronskega poslovanja, ki na lahek način odpira poti do novih in oddaljenih trgov.

S vpeljavo novih ter drugačnih storitev, sodobne tehnologije in posledično novih dobaviteljev

in tako tudi novih odjemalcev, si tako povečujejo učinkovitost in splošno konkurenčnost. Med

sestavne dele elektronskega poslovanja pa spada tudi spletno trgovanje, ki v zadnjih letih pridobiva na pomenu, uspešnosti in učinkoviti rabi, kar potrjujejo njeni odjemalci.

Čeprav je res, da številni kupci še vedno prisegajo na nakup v tradicionalnih prodajalnah, se številni drugi kupci odločajo za nakup iz naslonjača, za kar je seveda najbolj zasluţen

Internet, ker je korenito spremenil navade ljudi in s tem spremenil načine trgovanja. Prav to pa je tudi razlog, da je poglavje o spletni trgovini, njenem poteku nakupa in seveda zadovoljstvu kupcev, nekoliko poglobljeno predstavljen.

Namen dela je tako spoznati osnove elektronskega poslovanja in nakupovanja, poleg tega pa še preveriti kako deluje slovenska spletna trgovina mimovrste.com.

3

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ................................................................................................................................. 6

1.1. Opredelitev problema in opis področja ....................................................................... 6

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................... 6

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 7

1.4. Uporabljene raziskovalne metode ............................................................................... 7

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE ..................................................................................... 8

2.1. Pojem elektronskega poslovanja ................................................................................. 8

2.2. Zgodovinski razvoj e-poslovanja ............................................................................... 10

2.3. Vrste e-poslovanja ..................................................................................................... 12

2.4. Poslovni modeli e-poslovanja .................................................................................... 14

2.5. Najpogostejše oblike e-poslovanja ............................................................................ 16

2.5.1. Oglaševanje na internetu .................................................................................... 16

2.5.2. Spletna trgovina .................................................................................................. 16

2.5.3. E-poslovanje znotraj podjetja in med podjetji .................................................... 17

2.6 Prednosti e-poslovanja ............................................................................................... 17

2.7 Pomanjkljivosti in slabosti e-poslovanja ................................................................... 18

2.8 Tveganja in nevarnosti elektronskega poslovanja ..................................................... 19

2.9 Varnost elektronskega poslovanja ............................................................................. 19

3. SPLETNA TRGOVINA ................................................................................................... 20

3.1 Svetovni splet ............................................................................................................ 20

3.2 Spletno mesto in spletna stran ................................................................................... 20

3.2.1 Spletno mesto ..................................................................................................... 20

3.2.2 Spletne strani ...................................................................................................... 21

3.3 Razvoj spletnih trgovin (Oblike spletne trgovine) .................................................... 21

3.3.1 Predstavitvena stran ............................................................................................ 21

3.3.2 Elektronski katalog izdelkov in storitev ............................................................. 22

3.3.3 Spletna trgovina kot dovršena oblika spletne prodaje ........................................ 22

3.4 Motivi potrošnikov za spletno nakupovanje .............................................................. 22

3.5 Vrste spletnih trgovin ................................................................................................ 23

3.6 Prednosti in slabosti spletnih trgovin ......................................................................... 25

3.7 Izgradnja spletne trgovine ......................................................................................... 27

4

3.7.1 Vpeljava spletne trgovine v obstoječe procese podjetja ..................................... 27

3.7.2 Varnost trgovanja in zaupanje kupcev ............................................................... 28

3.7.3 Vsebina spletne trgovine, oblikovanje in izbor tehnologij ................................. 29

3.7.4 Merjenje uspešnosti spletne strani ...................................................................... 29

3.7.5 Pravilna raba jezika kot pomembna mednarodna komponenta .......................... 30

3.8 Sistem plačevanja pri nakupu preko spleta ................................................................ 30

3.8.1 Posredna oblika plačevanja s kreditnimi karticami ............................................ 31

3.8.2 Neposredna oblika plačevanja s kreditnimi karticami ....................................... 31

4. Spletna trgovina Mimovrste.com ...................................................................................... 32

4.1. O spletni trgovini Mimovrste .................................................................................... 32

4.2 Opis in zgradba spletne trgovine Mimovrste.com ..................................................... 33

4.3 Postopek nakupa v spletni trgovini Mimovrste.com ................................................. 34

4.4 Spletna trgovina Mimovrste.com, njihova konkurenca in zadovoljstvo odjemalcev 37

5. SKLEP .............................................................................................................................. 39

6. POVZETEK ...................................................................................................................... 40

KLJUČNE BESEDE ................................................................................................................ 40

7. ABSTRACT ...................................................................................................................... 41

KEY WORDS .......................................................................................................................... 41

8. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 42

5

Kazalo slik

Slika 1 : Deleţ PC uporabnikov interneta v populaciji 10−74 let:trend 1996-2008 in projekcije 2009−2015 ................................................................................................................................ 10 Slika 2: Prepoznavni znak oz. slika, ki predstavlja podjetje Mimovrste.com .......................... 32 Slika 3: Vstopna stran spletne trgovine Mimovrste.com ......................................................... 33 Slika 4: Ţelena izbira hlajenje in zamrzovanje, tako dobimo na razpolago veliko število

hladilnih naprav ........................................................................................................................ 34 Slika 5: Izbira izdelka in oddaja v spletno košarico ................................................................. 35 Slika 6: Vpis in prijava za člane, da lahko opravimo nakup v spletni trgovini Mimovrste.com

.................................................................................................................................................. 36

Kazalo tabel

Tabela 1: Uporaba e-poslovanja v podjetjih po ravneh ......................................................................... 14

Tabela 2: Prednosti e-poslovanja za podjetje, stranko in druţbo .......................................................... 18

Tabela 3: Deleţi konkurenčnih slovenskih spletnih trgovin ................................................................. 37

Kazalo grafov

Graf 1: Procentualni prikaz zadovoljstva kupcev, v spletni trgovini Mimovrste.com 38

6

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema in opis področja

Današnjega poslovanja si ne predstavljamo več brez pripomočkov, kot so splet, spletne strani,

uporabo spleta kot medij, ker so povsem na novo definirali in ustvarili razmerja med trţnimi

udeleţenci in trţno industrijo. Splet je tako del okolja podjetij, ki se najhitreje razvija, na

njegovem področju pa pričakujemo največ ravno odjemalci.

Odjemalci pa smo tako s pomočjo interneta in njegove mreţe, vzpostavili elektronsko poslovanje, ki omogoča laţje, hitrejše bolj fleksibilno delovanje med odjemalci. Ena izmed vej elektronskega poslovanja je spletna trgovina. Spletna trgovina je dandanes nepogrešljiva

oblika trgovanja za generacije, ki so vešče dela z računalnikom. Uporabo le tega in napredno tehnologijo, ki jo sprejemajo in uporabljajo v tolikšni meri, da si lahko s pomočjo le te lajšajo

ţivljenje. Je tudi oblika poslovanja, ki je trenutno najbolj v porastu in postaja pomembna postavka delovanja v celotni lokalni in globalni trgovini in omogoča mnoge konkurenčne

prednosti na trgu. Poleg vseh moţnosti nakupovanja pa je spletna trgovina tudi nepogrešljiv

vir za posredovanje in izmenjavo informacij o vseh izdelkih, storitvah, o organizaciji in o dejavnosti organizacije.

Zaradi velike fleksibilnosti, omogočanja hitrega nakupa in dobro povezane mreţe, ki sega od

proizvajalca do kupca, hitrih sprememb na trgu, smo se odločili predstaviti spletno trgovino in jo ponesti v osrednji del, v zadnjem delu diplomskega seminarja pa predstaviti spletno trgovino tudi na primeru spletne strani mimovrste.

1.2. Namen, cilji in osnovne trditve

Namen diplomskega dela je pribliţati in opredeliti osnovne značilnosti spleta in elektronskega

poslovanja, največji poudarek je na spletni trgovini in v nekoliko manjšem obsegu predstaviti spletno trgovino mimovrste. Temo smo izbrali predvsem zaradi porasta elektronskega komuniciranja, s pomočjo spletne trgovine. Diplomski seminar je sestavljen iz dveh glavnih delov. V prvem je opisano elektronsko poslovanje, v drugem spletna trgovina ter v tretjem delu spletne trgovine mimovrste.com, ki je predstavljena v nekoliko manjšem obsegu. V vseh delih je poleg teoretične vsebine tudi praktična analiza ki je prikazana predvsem s tabelami.

Cilji diplomskega seminarja so:

Opredeliti elektronsko poslovanje in njegovo vlogo v podjetju Opisati razvoj e-poslovanja

Poudariti prednosti e-poslovanja Opredelitev spletne trgovine Vrste spletnih trgovin

Prednosti in slabosti spletne trgovine, s strani trgovca in kupca Na primeru mimovrste pa predstaviti spletno trgovino in opredeliti najbolj prodajane

artikle v letu 2010.

7

1.3. Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavljamo, da uvedba elektronskega poslovanja v podjetje predstavlja za mnoge uporabnike v podjetju le nepotrebne novosti in s tem večje stroške, ker ne vidijo zadostnih

koristi. Sama uvedba tega načina poslovanja je močno odvisna od managerjev in njihove

naklonjenosti do tehnologije in novosti. Prav tako je večina slovenskih podjetij še vedno

skeptična do prodaje na spletu. Spletne trgovine so dandanes v porastu, zato je posodabljanje načinov prodaje nujno, če hočejo biti podjetja na trgu konkurenčna in obdrţati obstoj v

panogi.

Omejitve pri pisanju naloge so izhajale predvsem iz:

aţurnosti podatkov, ker je samo področje raziskave zelo dinamično, zato se podatki in informacije spreminjajo dnevno,

omejevale so me tudi nezadostne praktične izkušnje, omejen dostop do ţelenih virov literature, nepripravljenost odgovornih ljudi za sodelovanje,

problem različnosti rezultatov različnih raziskav za ista področja.

Pri pisanju diplomskega dela bom uporabila literaturo domačih in tujih avtorjev, v preizkušnjo

in pomoč pa mi bodo seveda tudi podatki na internetu.

1.4. Uporabljene raziskovalne metode

V diplomskem delu bo uporabljen deskriptivni pristop:

metoda deskripcije (opisovanje) pojma elektronsko poslovanje, spletne trgovine metoda kompilacije (povzemanja) spoznanj, opazovanj, vseh stališč in razumevanje

sklepov

V okviru analitičnega pristopa pa bomo uporabili:

metodo sinteze (strjevanje delov v smiselne enote in poglavja) metodo analize (razčlenjevanje določenih dejstev )

8

2. ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1. Pojem elektronskega poslovanja V današnjem času se vse bolj pojavlja elektronsko poslovanje (v nadaljevanju omenjeno kot e-poslovanje), ki izpodriva tradicionalni način delovanja in poslovanja podjetij. Prinaša nove

moţnosti in nam omogoča številne prednosti, kot so zmanjšanje stroškov poslovanja,

pridobivanje novih podatkov, novih prihodkov, novih strank in izboljšanje odzivnega časa pri

izvajanju poslovnih procesov. V sami osnovi je e-poslovanje zelo globalno, saj nam internet ne postavlja nikakršnih meja in je lahko na podlagi tega tudi e-poslovanje locirano kjerkoli. Kot tak, je največ na tem

področju pripomogel internet, ki je odpravil geografske in časovne razlike. Posledično pa zato

e-poslovanje, ţe zaradi svoje narava, zmanjšuje ovire za vstop na svetovna trţišča, kar prinaša

prednosti predvsem malim in srednjim podjetjem, ki lahko s pomočjo tega dobijo enake

moţnosti dostopa do svetovnih trgov kot multinacionalke. Okolju globalnega e-poslovanja pa se najhitreje prilagajajo storitvene dejavnosti, ki temeljijo na znanju in digitalnih vsebinah (Čuk, 2000, 156). Veliko ljudi si e-poslovanje predstavlja kot izmenjavo podatkov med računalniki, vendar

vemo, da se pod tem pojmom skriva mnogo več. V slovenskem jeziku poznamo samo en izraz za to poslovanje, to je e-poslovanje, ta pa izhaja in izrazov v angleškem jeziku. V angleščini

uporabljajo dva pojma, ki označujeta e-poslovanje, tako avtorja Turban in King ločita pomen angleških izrazov E-commerce in E-business. E-commerce je pomensko oţji izraz, saj naj bi vseboval le proces nakupovanja, prodaje, izmenjave proizvodov in storitev ter informacij preko računalniškega omreţja, pojem E-business pa naj bi vključeval tudi servisiranje kupcev kamor spadajo poprodajne storitve, sodelovanje s poslovnimi partnerji in sklepanje transakcij znotraj organizacije (Turban, King, 2003). Natančno umeščenost elektronske prodaje v okviru e-poslovanja je podal tudi Vehovar (et.al. 2002): E-poslovanje je uporaba komunikacijskih in informacijskih orodij med poslovnimi partnerji z namenom doseganja poslovnih ciljev in vključuje dostop in izmenjavo poslovnih informacij, elektronsko nakupovanje in prodajo ter virtualna podjetja. Spet drugi avtorji pa pravijo, da e-poslovanje pomeni poslovati elektronsko oziroma poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije (Kovačič et.al.,

2005, 55). Pojem e-poslovanja, ki izhaja iz angleškega izraza »electronic commerce« (EC) in je nastal v

industriji in trgovini, se je najpogosteje nanašal na vsa negospodarska področja (»poslovna«).

Toplišek (1998, 4) pravi, da to področje obsega določene sestavine, te so:

način dela: to je elektronska izmenjava podatkov, vključene so tudi samostojne transakcije,

vsebine poslovanja: tukaj so vključene skoraj vse oblike poslovanja od blaga, storitev, plačevanja, pred in po-prodajne aktivnosti, delovanje drţavnih organov in seveda vseh javnih sluţb,

glavne tri skupine udeleţencev pa so podjetja/podjetniki, drţavne/javne

sluţbe in posamezniki (potrošniki in uporabniki teh storitev). Poslovanje poteka znotraj vseh skupin, skupine pa so s tem enakim

9

poslovanjem povezane tudi med seboj, kar jim omogoča laţje

delovanje. Vedno bolj pogosto in prepoznavno pa postaja poslovanje med posamezniki: da se je le to poslovanje razširilo pa je najbolj zasluţen ravno Internet, ki je zelo odprt za uporabnika in ponuja

nešteto moţnosti uporabe.

Ko pa se je e-poslovanje kasneje začelo širilo tudi na negospodarska področja, so ta izraz

pogosto zadrţali, čeprav ni odraţal prvotne vsebine. V zadnjem času se je za elektronsko

poslovanje uveljavil izraz e-business, kar označuje e-poslovanje, ki vsebuje najširše prvine

poslovanja, zato je tudi izraz označen kot najširši. Po mnenju Evropske komisije je e-poslovanje »katerakoli oblika poslovne transakcije, v kateri stranke delujejo elektronsko, namesto da bi pošiljale »telesna« sporočila ali bi bila v

neposrednem stiku« (Toplišek, 1998, 4). Poleg vsega tega pa pravijo, da je teţko zajeti

definicijo za delovanje in razvoj, ki je v tako kratkem času naredilo v poslovanju tolikšno

spremembo in skoraj revolucijo.

Zakon o e-poslovanju in predpisu (Pavliha et.al. 2002, 21) pa pravi, da e–poslovanje zajema poslovanje v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje e-poslovanje v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Dokument komisije Zdruţenih narodov za mednarodno

gospodarsko pravo (UNCITRAL) z naslovom modelni zakon o e- poslovanju se distancira od ozke definicije in pravi, da je e-poslovanje alternativa papirnim metodam komunikacije in hranjenja informacij (Jerman-Blaţič et.al. 2001, 12).

E-poslovanje pa obsega veliko več kot le navadno izmenjavo računalniških podatkov (RIP)

in delovanje spletne trgovine. Vse, kar danes delamo v sklopu svoje poslovne dejavnosti s pomočjo računalniških aplikacij in računalniških omreţij, imenujemo e-poslovanje. To pa obsega (Jerman- Blaţič et.al., 2001, 13-14):

elektronko bančništvo,

elektronsko borzništvo, elektronsko poslovanje na domu, elektronsko zaloţništvo,

elektronsko trgovanje, spletno trgovanje,

svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, računalniško podprto skupinsko delo,

elektronsko izobraţevanje, akcije na daljavo.

E-poslovanje je povsem vsakdanje opravilo, in sicer se kaţe v obliki nakupa in prodaje

izdelkov na spletu. Vključuje pa tudi raziskave in izbiranje trga za določen izdelek, poizvedovanje po stanju naročil, razpošiljanje dokumentacije o izdelkih in pogosto

zastavljena vprašanja, posojila in povračila kupcev, kar je mnogo širši in bolj kompleksen

pojem, kot pa zgolj spletni nakup.

10

Vsak avtor tako navaja e-poslovanje, glede na svoje vidike. Nekateri nekoliko širše, drugi spet

oţje, vsem pa je skupna definicija, ki velja za splošno znano pravilo: E- poslovanje je uporaba računalniške tehnologije in elektronskih omreţij, v zadnjem času predvsem interneta, z namenom, da bi poslovanje postalo uspešnejše in fleksibilnejše. E-poslovanje lahko opredelimo kot uporabo elektronskih telekomunikacij v poslovnih procesih in vključuje:

elektronsko nakupovanje,

elektronsko prodajanje, zagotavljane drugih elektronskih storitev (sem spadata tudi trţenje in promocije)

elektronsko poslovanje v organizaciji: računovodenje, poslovodenje. E-poslovanje nas tako dandanes spremlja na vsakem koraku, čeprav se tega le redko zavedamo. Zajema široko področje tehnične, tehnološke, ekonomske, pravne in organizacijske uporabe, podjetjem pa tako prinaša številne pozitivne vplive, ki nam

omogočajo delovanje in rast v sistemu globalnega in komunikacijskega spektra.

2.2. Zgodovinski razvoj e-poslovanja Četudi je pri izvajanju e-poslovanja ţe dalj časa v ospredju internet, ne smemo pozabiti, da se je e-poslovanje začelo ţe mnogo prej. Prve oblike e-poslovnih aplikacij so bile razvite v ranih 70. letih in so omogočale elektronsko transakcijo denarnih sredstev oziroma, s kratico EFT (angl. Electronic Funds Transfers). Te aplikacije so bile namenjene le finančnim institucijam,

saj so potekale na zasebnih, zaprtih omreţjih. Najbolj znan primer EFT je SWIFT (angl. the Society for Worldwide Interbank Financial Telecomunications), ki ponuja komunikacijske storitve, vključno s plačili, administrativnimi sporočili in varnim prenosom mednarodnemu

bančnemu sektorju (Chissick, 2002, 169). Slika 1 : Deleţ PC uporabnikov interneta v populaciji 10−74 let:trend 1996-2008 in projekcije 2009−2015

Vir: RIS, 2009

11

Nadaljnja faza je bilo pošiljanje in sprejemanje naročil, faktur in ostale dokumentacije v strukturirani elektronski obliki, EDI (angl. Electronic Data Interchange) oziroma računalniška

izmenjava podatkov, v nadaljevanju omenjena kot RIP, ki je z uporabo nekaterih računalniških programov ţe omogočala delno avtomatizacijo poslovanja. RIP je v glavnem potekal po omreţjih VAN (angl. Value Added Network) omreţjih, katerih dodana vrednost je,

da se pošiljatelju RIP sporočila ni treba obremenjevati z vprašanjem, ali bo sporočilo doseglo pošiljatelja, ker je za to odgovoren upravljalec mreţe. Ker so ta eksterna omreţja takrat

predstavljala velik strošek vpeljave ter še večji strošek zamenjave sistema RIP, je bil RIP zgolj domena velikih podjetij, majhna in srednja podjetja pa so bila izločena iz igre, saj niso razpolagala z zadostnimi sredstvi. Sledile so nove oblike interorganizacijskih informacijskih sistemov, kot npr. sistem za trgovanje z delnicami ali pa sistem za rezervacijo potovanj (Turban, et.al. 2003, 8). Tako so na področju elektronskega poslovanja prinesla največji preobrat devetdeseta leta, ki so s pomočjo interneta doţivela razcvet, ki je sproţil razvoj in napredek e-poslovanja v takšni

obliki kateri smo priča danes. Nove tehnologije in aplikacije so zagotovile prijaznost do uporabnika in enostavnejšo uporabo. Rešitev za enostavno objavo informacij in njihovo porazdelitev po internetu z moţnostjo preprostega dostopa s pritiskom na računalniško miško

je zagotovil svetovni splet (Jerman-Blaţič et.al. 2001, 14). Svetovni splet je poslovanje pocenil in tako zagotovil ekonomijo obsega ter omogočil

raznovrstnejše poslovne aktivnosti. Internet je zniţal stroške za učinkovito komunikacijo,

odprl pot do novega načina poslovanja in novih trgov, povečal učinkovitost, omogočil

vpeljavo večpredstavnih storitev in zagotovil, da je ekonomija postala globalna,

gospodarske organizacije pa globalno povezane. Svetovni splet je malim podjetjem omogočil

tudi, da lahko na enaki tehnološki osnovi uspešno tekmujejo z velikimi multinacionalnimi podjetji. Prav tako je omogočil nastajanje popolnoma novih vrst podjetij, t.i. virtualnih ali navideznih podjetij, ki so nastala samo na internetu, prav zaradi moţnosti novih načinov

poslovanja in odkritja novih poslovnih modelov (Jerman-Blaţič et.al, 2001, 15). E-poslovanje je tako doseglo svoj vzpon v letu 1996, ko je tehnologija interneta in nanjo vezanih aplikacij dozorela. Digitalna tehnologija je omogočila, da se znaki, zvoki, slike in

video lahko kombinirajo, shranjujejo, oblikujejo in prenašajo hitro, učinkovito ter v velikih

količinah brez izgube kakovosti. Tako e-poslovanje in multimedijska revolucija omogočata,

da so si nekdaj oddaljene veje gospodarstva (npr. telekomunikacije, radiodifuzija, TV produkcija, zaloţništvo in računalništvo) vedno bliţe in so sedaj prisiljene konkurirati in sodelovati (Jerman-Blaţič, el. al, 2001, 16). E-poslovanje poteka po različnih zaprtih ali odprtih sistemih, ki postajajo čedalje bolj prepleteni. Med zaprte uporabniške sisteme uvrščajo intranet, omreţje, ki deluje znotraj enega podjetja, in ekstranet, t.i. intranet, ki je preko javno dostopnega interneta dostopen oţjemu

krogu poslovnih partnerjev. Danes to terminologijo nadomešča izraz »navidezna zasebna

omreţja«, ki jih je mogoče z novejšo tehnologijo vzpostaviti v odprtem javnem omreţju. Ta

omreţja delujejo kot zaprta, čeprav uporabljajo javne omreţne infrastrukture:dostop do elementov omreţja-računalnikov in shranjenih informacij, namenjen je za zaposlene v podjetju in pooblaščene uporabnike. Primeri zaprtih sistemov so bančna omreţja, omreţja

plačilnega prometa, omreţja drţavne uprave ipd. Najpogostejša oblika odprtih oziroma javnih sistemov je omreţni internet. Na internetu je na voljo veliko različnih storitev, ki se uporabljajo za e-poslovanje. Najbolj znane in razširjene so e-pošta, prenos datotek, svetovni

splet in videokonferenca z uporabo navideznega omreţja, ki omogoča večsmerno storitev

12

(Jerman-Blaţič, et.al. 2001, 16). Tehnologija je tako tista, ki je danes eno osnovnih gonil v poslovnem svetu in njeno poznavanje je nujno za to, da bi se na trg prebili, na njem obstali in preţiveli. Brez ustreznih

organizacijskih sprememb in usklajevanja organizacije in tehnologije ne bo rezultatov. Oboje pa mora še naprej ostati podrejeno viziji vodstva in poslanstvu podjetja, ki je opredeljeno s strateškimi cilji. E-poslovanje spreminja pomen vrednosti posameznega proizvoda oziroma storitve, saj ta danes ne vključuje zgolj cene same, ampak tudi (Trček 2001, 137):

hitrost dobave oz. izvedbe storitve, prikladnost v smislu integracije vzdolţ cele verige od naročanja prek plačevanja do

vročitve proizvoda oz. izvedbe storitve, personalizacijo, kjer se celoten proces poslovne interakcije prilagaja stranki skladno

z njenim profilom.

V ozadju vseh teh zahtev so tehnološke inovacije, globalizacija, vpeljava novih proizvodov in predvsem storitev, spremenjene zahteve strank, padajoče cene in vse večji pomen

standardov. Jedro vsega pa so informacije kot ključna dobrina današnjega časa in pravilno

vrednotenje le teh zahteva izjemne sposobnosti zaradi zaznavanja novih trendov.

2.3. Vrste e-poslovanja

Kalakota in Whinston (1997, 18-19) ločita tri glavne skupine e-poslovanja:

medorganizacijsko e-poslovanje, s katerim lahko pospešimo določene poslovne

funkcije: dobavo, upravljanje z zalogami, distribucijo, upravljanje kanalov in plačilo; e-poslovanje, katerega namen je znotraj organizacije obvladovati kritične odnose, ki

so potrebni za boljše odnose s strankami, kot so komuniciranje znotraj delovne

skupine, elektronske objave in prodajna učinkovitost; e-poslovanje potrošnika s podjetjem, da se lahko potrošnik s pomočjo elektronske

objave seznani z izdelkom, kupuje izdelke in plačuje z elektronskimi nakazili, če je

mogoče, pa tudi dobi elektronsko dostavljeno blago. Zelo podrobno razdelitev e-poslovanja glede na naravo transakcij in na odnose med udeleţenci sta podala Turban in King (2003,7-8):

medorganizacijsko poslovanje (angl. business-to-business - B2B); v tem primeru so vsi udeleţenci podjetja, danes je to najpogostejša oblika e-poslovanja, npr. interorganizacijski informacijski sistem;

poslovanje med podjetjem in potrošnikom (angl. business-to-consumer - B2C); primer je spletna trgovina;

poslovanje med dvema podjetjema in potrošnikom (angl. business-to-business-to-consumer - B2B2C);

13

poslovanje med potrošnikom in podjetjem (angl. consumer-to-business - C2B); primer je skupinsko dajanje ponudbe, s katero se skupina potrošnikov obrne na neko podjetje

in pri tem računa na količinski popust; poslovanje med dvema potrošnikoma (angl. consumer-to-consumer - C2C);

mobilno poslovanje; je običajno e-poslovanje, le da namesto stacionarnega osebnega računalnika, priključenega v omreţje, uporabljamo mobilne naprave, kot so mobilni

telefon, dlančnik, komunikator...;

lokalno mobilno poslovanje; kadar se neko mobilno poslovanje dogaja le na določenih

lokacijah; intraorganizacijski informacijski sistemi; vključujejo vse informacijske aktivnosti

znotraj organizacije, običajno v obliki intranetov ali korporacijskih portalov; poslovanje podjetja z zaposlenimi (angl. business-to-employees - B2E); je v bistvu

podsistem intraorganizacijskega sistema, preko katerega podjetje oziroma vodstvo podjetje podaja svojim usluţbencem določene informacije, proizvode in storitve;

kolaborativno poslovanje; kadar med seboj on line sodelujejo posamezniki ali skupine; neprofitno e-poslovanje; e-poslovanje med raznimi akademskimi, verskimi, socialnimi

institucijami ali vladnimi sluţbami, da si z elektronskim načinom dela zniţajo stroške; poslovanje med drţavo in drţavljani (angl. government-to-citizens - G2C);e-

poslovanje, v katerem nastopajo vladne ustanove, ki kupujejo ali zagotavljajo blago, usluge ali informacije podjetjem ali posameznim drţavljanom;

poslovanje med elektronskimi trţnicami (angl. exchange-to-exchange - E2E); e-poslovanje, v katerem se poveţeta dve elektronski trţnici.

E-poslovanje lahko razdelimo tudi glede na digitalizacijo dimenzij procesa, izdelka in distribucijskega kanala. O čistem e-poslovanju govorimo, kadar imamo opraviti z digitalnim izdelkom/storitvijo, procesom in dostavo. V kolikor je eden izmed faktorjev fizične narave, ne moremo več govoriti o čistem e-poslovanju, ampak o delnem e-poslovanju. V tradicionalnem, klasičnem poslovanju so vse tri dimenzije fizične narave.

14

Tabela 1: Uporaba e-poslovanja v podjetjih po ravneh

Vir:RIS, 2003b

S slike lahko razberemo, da je deleţ podjetij, ki e-poslovanje uporabljajo, sicer najniţji med

velikimi podjetji, tista velika podjetja, ki pa e-poslovanje uporabljajo, pa ga uporabljajo za mnogo različnih namenov, kar za manjša podjetja drţi v manjši meri.

2.4. Poslovni modeli e-poslovanja

Poslovni model je osnovni indikator, ki nam ponazarja in nas uči kako potekajo procesi in kaţe, kako so poslovne funkcije povezane med sabo. Poslovne modele pa naj bi najbolj spremenile spremembe v konkurenčnem okolju. Tako so največji napredek v razvoju in revoluciji interneta prinesle le te, največji vtis pa so spremembe tako pustile na informacijskih sistemih in seveda posledično na poslovanju podjetij in organizacij. Spremembe pa niso vplivale le na organizacijo podjetja, ampak so največje novosti uvedle ravno v načinu dela

znotraj podjetij, ki se močno razlikuje od delovanja v preteklosti. Današnje e-poslovanje mora biti tako zelo hitro, prilagodljivo, usmerjeno na stranko, inovativno, vzajemno, globalno in mora omogočati samopostreţbo. Tehnologija in sistem morata biti enostavna za uporabnika, integrirana, zanesljiva, odzivna, fleksibilna, enostavna za vzdrţevanje, natančna, merljiva, globalna in varna. E-poslovanje ni tako prineslo novih pripomočkov uporabe, novih meril, novih načinov

delovanja in novih informacijskih sistemov, ampak je povzročilo tudi skoraj t.i. kulturno

15

revolucijo. Poslovni trendi, ki so bili dokaj kritični so vplivali na številne premike v času, kar pa lahko sami razberemo na spodnji sliki. Slika 2: premiki v poslovnih trendih

Pred 2000 Po 2000

- zniţanje stroškov - rast donosnosti - hitro - hitreje - neodvisnost - globalizacija - interno usmerjeni - usmerjenost na stranko - ekonomija obsega - relacija ena na ena - tehnologija je - tehnologija je kritična drugotnega pomena za poslovanje

Vir: Cassidy, 2002, 7

Dandanes pa izgubljajo svojo vlogo predvsem tradicionalni posredniki, saj lahko proizvajalci prodajajo svoje proizvode kar neposredno kupcem. Seveda pa so se temu primerno razvile in pojavile nove oblike posrednikov, kot so spletne strani, ki vrednotijo izdelke, posredniki, ki zagotavljajo strankam v nakupnem procesu anonimnost, posredniki, ki zmanjšujejo riziko nakupa ipd. Ti posredniki so programska oprema, ki je sama sposobna opravljati inteligentne operacije. To programsko opremo imenujeta Turban in King (2002, 13) programski ali inteligentni agenti. Najbolj značilni poslovni modeli, ki so se pojavili z e-poslovanjem, so (Turban, King, 2002, 13-15):

on-line, neposredno trţenje, je najbolj osnoven model, podoben klasičnemu modelu

prodaje, le da se prodaja preko interneta. Ta model je zadostni krivec, da so posredniki izločeni iz prodaje;

elektronski sistem za zbiranje ponudb; sistem je prepoznan tudi pod imenom obrnjena avkcija. Sistem je najpogosteje uporabljen pri vladnih ustanovah in velikih podjetjih. Sistem nam v elektronski obliki prihrani čas in denar, saj omogoča večjo preglednost in posledično organiziranost;

določitev svoje cene omogoča, da kupci postavijo ceno, ki so jo pripravljeni plačati za

nek proizvod oz. storitev, sistem pa poišče v bazi določenega dobavitelja, ki je ustrezen;

»pridruţeno« trţenje je primer, ko na spletni strani podjetja ali celo posameznika oglašujejo tudi druga podjetja, ki imajo na tej strani svoj logotip ali oglasni prostor in s

klikom nanj preusmerja obiskovalce te spletne strani na njihovo domačo stran. V

primeru, da se pri takšnem preusmerjanju zgodi nakup, podjetje, ki oglašuje na

določeni strani podjetja ali posameznika, tej osebi oz. podjetju plača dogovorjeni

znesek denarja; »ţivo« trţenje temelji na pošiljanju oglasnih sporočil drugim ljudem (od ljudi do

ljudi), saj naj bi to povečalo prepoznavnost blagovne znamke ali imena podjetja ali celo prepričalo prijatelje, da se vključijo v določen program;

skupinsko nabavljanje je model, primeren predvsem za posameznike ter mala in srednja podjetja, ki sami ne nakupujejo velikih količin. Kadar nabavljajo skupinsko,

naročajo večje količine in tako so deleţni količinskega popusta;

16

on-line avkcije; on-line nakupovalci dajo svoje ponudbe za določen proizvod/storitev,

ki se nato proda kupcu z najvišjo dano ponudbo; proizvodi/ storitve po kupčevih zahtevah; lep primer je podjetje Nike, ki na svojih

spletnih straneh omogoča kupcem, da si sami oblikujejo športni copat;

elektronske trţnice so virtualni prostori, kjer se srečujejo prodajalci in kupci. Poznamo

več vrst e-trţnic: javne, zasebne, horizontalne, vertikalne (na njih se srečujejo zgolj podjetja iz ene vrste industrije). V zadnjem času se veliko malih podjetij vključuje v

elektronske trţnice; izboljšave oskrbovalnih verig; v tradicionalnem poslovanju je oskrbovalna veriga

linearna, kar jo naredi počasno, drago in z veliko napakami, medtem ko pri elektronskem poslovanju povezave med objekti/subjekti preskrbovalne verige ne potekajo več linearno, ampak v vseh smereh preko središčnega posrednika.

2.5. Najpogostejše oblike e-poslovanja

Danes najpomembnejše oblike e-poslovanja so (Baloh et.al. 2002, 29):

• oglaševanje na internetu,

• prodaja preko svetovnega spleta,

• e-poslovanje znotraj podjetja in med podjetji.

2.5.1. Oglaševanje na internetu

Spletno oglaševanje je podaljšek tradicionalnega oglaševanja (kombinacija s tradicionalnimi marketinškimi kanali). Namen spletnega oglaševanja je preko spletnega mesta ponuditi informacije in storitve stranki. Spletno mesto je zaokroţena celota spletnih strani. Spletna

mesta pogosto vsebujejo tudi reklamna sporočila drugih organizacij, s katerimi podjetja ustvarjajo prihodek na osnovi »oddajanja prostora«. Spletno oglaševanje se čedalje bolj

posveča dodatnim storitvam (npr. e-pošta, forum, ankete), s katerimi ţelijo prodajalci vzbuditi

in ohraniti odnos s strankami. Dober primer kombinacije tradicionalnega oglaševanja je

kombinacija televizije in spleta, kjer TV postaje ob koncu določene oddaje opozorijo na svojo lastno spletno mesto na internetu.

2.5.2. Spletna trgovina

Spletna trgovine so prav tako izredno razširjena oblika e-poslovanja. Lahko gre za prodajalne, ki so le posebna oblika klasičnih trgovin, nekatere prodajalne pa delujejo samo na internetu.

Velikokrat se prodaje preko interneta posluţujejo tudi proizvajalci, ki se na ta način izognejo

posrednikom. Odprtje spletne trgovine ima pred klasičnimi oblikami veliko prednosti, saj zahteva precej

manj sredstev kot odprtje dejanske trgovine, odprta je lahko 24 ur na dan vse dni v letu, potencialno število obiskovalcev pa je precej večje kot pri dejanski trgovini. Uspeh spletne

17

trgovine je odvisen od veliko dejavnikov, eden izmed najpomembnejših je primernost izdelka ali storitve. Ta oblika prodaje je posebej primerna za tiste proizvode, ki jih je moţno preko

interneta tudi dostaviti, ali storitve, ki jih je moţno na ta način opraviti. Po drugi strani pa ni

primerna za proizvode, ki jih je treba pred nakupom videti ali pomeriti. Problem predstavlja tudi učinkovitost dostave (Baloh et.al, 2002, 31). Spletna trgovina je pravzaprav podobna klasični trgovini, ki svoje proizvode ali storitve prodaja prek spleta. Včasih gre za dodatno obliko prodaje, ki dopolnjuje klasično (kataloško,

TV in podobno), nekatera podjetja pa so bila ustanovljena na novo z namenom spletne prodaje. Sem spadajo: Amazon (www.amazon.com) ali Nakupovanje.net (www.nakupovanje.net). V Sloveniji obstajajo tiste spletne trgovine, ki dopolnjujejo klasični način prodaje (Mercator, Merkur, Mladinska knjiga, Pasadena itd).

2.5.3. E-poslovanje znotraj podjetja in med podjetji

Internet je v poslovne namene sprva največ uporabljalo za poslovanje s fizičnimi osebami.

Danes je e-poslovanje med podjetji pomembnejše, čeprav ni toliko vidno navzven. Gre za

povezavo informacijskega sistema ali uvajanje interorganizacijskih informacijskih sistemov, ki informacijsko podprejo celotno (zunanjo) vrednostno verigo. Pravzaprav so te vrste e-poslovanja bile prisotne ţe prej, vendar je prav internet omogočil njihov razmah, saj jih je

bistveno pocenil. Med medorganizacijsko e-poslovanje spada nabava, prodaja, plačevanje,

vodenje zalog, dogovarjanje z dobavitelji in kupci, poprodajne aktivnosti in podobno. Razlogov za hitro rast e-poslovanja med podjetji je več, najpomembnejši so:

• globalizacija, • zahteve po vse boljših storitvah za stranke in • ţelja po boljši povezanosti s poslovnimi partnerji.

2.6 Prednosti e-poslovanja E-poslovanje prinaša prednosti vsem sodelujočim, tako organizacijam kot tudi potrošnikom in

celotni druţbi. Prednosti za organizacije so (Kovačič et.al., 2004, 269-272):

• niţji stroški nakupa; neposredno elektronsko povezovanje organizacijam v procesu

nakupa zniţuje zlasti stroške na področju samega izvajanja procesa ter izdelave in

pošiljanja dokumentov;

• zmanjšanje obsega zalog; organizacije, ki so neposredno poslovno in tehnološko

povezane v proizvodni verigi, se lahko izognejo dvojnemu skladiščenju tako, da kot

izhodno iz proizvodnje oziroma vhodno v naslednjo fazo proizvodnje uporabljajo skupno skladišče;

• skrajševanje poslovnega cikla; e-poslovanje nam v primeru povezovanja organizacij z njenimi pomembnimi dobavitelji in kupci omogoča bistveno hitrejše pošiljanje in

sprejemanje naročil, računov ter ostalih dokumentov;

• razvijanje učinkovitejše in uspešnejše pomoči in povezovanje z odjemalci;

organizacije, ki prek interneta omogočijo svojim odjemalcem podroben opis svoje

ponudbe in neposreden vpogled v stanje oziroma status njihovih naročil, lahko

18

razbremenijo svojo prodajno sluţbo ter dvignejo raven zaupanja in zadovoljstva

odjemalcev;

• zniţanje stroškov prodaje in trţenja ter ustvarjanje novih trţnih priloţnosti; ob skoraj

nespremenjenih stroških prodaje lahko z uporabo interneta drastično povečamo obseg

prodaje. Internet odpira tudi moţnosti neposrednega naročanja ter odpira niz novih

priloţnosti časovno neomejene prodaje in novih trgov. Tabela 2: Prednosti e-poslovanja za podjetje, stranko in druţbo

Prednosti za podjetja • razširitev trga, globalizacija • zmanjšanje stroškov poslovanja, zalog • prilagoditev proizvodov ţeljam kupca • skrajševanje proizvodnega cikla • prenova poslovnih procesov, reinţeniring • zmanjševanje telekomunikacijskih stroškov

Prednosti za stranko • moţna hitra primerjava cene in

kakovosti • hitra dobava digitalnih proizvodov

Prednosti za družbo • moţnost dela doma, manj potovanj, manjši promet in manjše onesnaţevanje • ugodnosti povečujejo ţivljenjski standard • razvojne moţnosti za tretji svet • pospešuje dostavo javnih storitev

Vir: Turban, King, 2002, 215

2.7 Pomanjkljivosti in slabosti e-poslovanja

Čeprav je veliko več govora o prednostih, obstajajo pomanjkljivosti oziroma slabosti poslovanja kot takega. Vsi poslovni procesi, čutijo vpliv, ki ga pusti e-poslovanje. Dejstvo je, da je veliko odvisno od sprejemanja človeškega faktorja, kjer so vsi zaposleni pri dojemanju le tega različni. Mnogi so ravno zaradi pomanjkanja znanja zelo nezaupljivi do novosti in

uporabe informacijske tehnologije pri opravljanju svojega dela. Dejstvo je, da se lahko vse prednosti, kar hitro skrijejo pod teţo slabosti, in lahko predstavljajo celo oviro za hitrejši

potek poslovanja. Največkrat se kot najpogostejše pomanjkljivosti e-poslovanja navajajo (Pucihar, 1999, 10):

• slaba varnost finančnih podatkov, zasebnost transakcij in pomanjkljivo varovanje

osebnih podatkov in intelektualne lastnine, • pomanjkanje zaupanja kupcev v elektronske transakcije, • pomanjkanje razumevanja e-poslovanja s strani kupcev, • nejasno pravno določeni posamezni elementi e-poslovanja, • neskladnost e-poslovanja z običaji in navadami v nekaterih drţavah.

19

2.8 Tveganja in nevarnosti elektronskega poslovanja Poznamo veliko nevarnosti, ki nam pretijo pri uporabi elektronskega poslovanja. Seveda pa so najbolj poznani in zlonamerni uporabniki računalnikov (angl. heckerji). Običajno lahko

gre samo za izziv, ki ga varnost predstavlja za zelo izurjene in spretne računalničarje,

ţalostno pa je da gre še večkrat za zlorabo, kot je kraja denarja in podatkov, zastonjska

pridobitev izdelkov ali storitev, če ne kar sabotaţa spletne strani. Najbolj poznani napadi na

računalniške sisteme pa so običajno povezani z najpogostejšimi slabostmi (Welling, 2001, 282):

Lahko uganljiva gesla,

pogoste napačne nastavitve oz. konfiguracije,

stare verzije programov in programske opreme.

Večina neuspehov v podjetij na spletu pa ima povsem ekonomski razlog. Podjetju ne uspe ustvariti zadostnega obsega poslovanja. Izgradnja, urejanje in trţenje večjega spletnega

projekta ni poceni. Podjetje na kratek rok sprejme izgubo kot naloţbo s predpostavko, da potrebuje blagovna znamka čas in določene napore za uspešno pozicioniranje na trgu in

doseganje kupcev. Vendar se mora na daljši rok pokazati kot dobičkonosna naloţba. Dodatna omejitev pa je tudi ta, da je pri vzpostavitvi e-poslovanja potrebno po navadi spremeniti tudi poslovni model poslovanja. Poleg tega se pri e-poslovanju pojavljajo nevarnosti zatajitve strojne opreme, izpad elektrike, komunikacij, mreţe ali poštnih storitev, vedno novih konkurentov, napak v programski

opremi, spreminjajoče se zakonodaje ter sistemskih omejitev, ki jih prinese povečano število

kupcev. Ţe pri zasnovi strategije e-poslovanja moramo te nevarnosti upoštevati in dobro

premisliti, katere lahko bistveno vplivajo na naš projekt. Z dobrim načrtovanjem se lahko le-tem izognemo oziroma pripravimo učinkovite odzivne rešitve (Pucihar, 1999, 11-14).

2.9 Varnost elektronskega poslovanja Ko razmišljamo o sistemu varnosti elektronskega poslovanja, moramo najprej oceniti

pomembnost stvari, ki jih ţelimo zaščititi. Kakšno vrednost imajo za nas in kakšno za

potencialne zlonamerne uporabnike. Zelo mamljivo se je poigrati z mislijo, da je najvišja

stopnja varnosti nujna za vsako spletno stran. A varnost stane, zato je potrebno predhodno oceniti vrednost informacij ter na podlagi tega utemeljiti odločitev, koliko je smiselno

nameniti za njihovo varnost. Zaradi odprtokodne zasnove Interneta, ta sam po sebi ne nudi nikakršne varnosti. Zato

moramo zanjo pri elektronskem poslovanju dodatno poskrbeti. Vedno obstaja »trade-off« med

varnostjo, uporabnostjo, stroški in hitrostjo prenosa. Na koncu je seveda potreben kompromis. Vse je odvisno od občutljivosti in vrednosti informacij, višine zagotovljenih sredstev,

predvidenega števila obiskovalcev in določitve zgornje meje zahtevnosti postopkov

legitimacije, ki jo bodo uporabniki še prenesli. Še bolj pomembna komponenta, ki izhaja iz same varnosti, je zaupanje potencialnih kupcev.

Njihovo dojemanje namreč določa, ali je podjetje poskrbelo za dovolj visoko stopnjo varnosti

elektronskega poslovanja( Welling, 2001,282).

20

3. SPLETNA TRGOVINA

3.1 Svetovni splet

Svetovni splet ali z angleško kratico WWW (angl. World Wide Web) je porazdeljen hipertekstniški, to pomeni nadbesedilni sistem, ki deluje v medmreţju.

Delovanje spleta sloni na treh standardih (Lidič, 2003, 11):

URL (angl. Uniform Resource Locator) - enolični kazalec virov, ki določa za vsak

dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo.

HTTP (angl. Hyper-Text Transfer Protocol) protokol za prenos hiperteksta in določa

način, kako se sporazumevata spletni streţnik in spletni brskalnik.

HTML (angl. Hyper-Text Markup Language) je hipertekstovni označevalni jezik, ki

določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd. predvsem

pa povezav na druge dokumente) v besedilu.

3.2 Spletno mesto in spletna stran Vsaka organizacija, ki se vključi v omreţje je postavljena pred dejstvo ali bo internet uporabljala samo za prenos podatkov in elektronske pošte ali pa bo tudi sama vključila

predstavitev podjetja v spletni obliki. Spletna mesta so sestavljena iz spletnih strani in interaktivnih orodij. Več spletnih mest tvori

spletni prostor ponudnika.

3.2.1 Spletno mesto Spletno mesto je osrednja točka vseh digitalnih komunikacijskih aktivnosti organizacije.

Sestavljeno je iz veliko spletnih strani in interaktivnih storitev. Osnovno organiziranost vsebin in storitev spletnega mesta zagotavlja informacijska arhitektura spletnega mesta. Kakovostno zadovoljevanje potreb, ki jih imajo posamezne ciljne skupine uporabnikov spletnih mest, je posledica dobrega načrtovanja, uporabniške izkušnje spletnega mesta in vizualnega

oblikovanja uporabniškega vmesnika ter vsebin (Sonce, 2008). V praksi ločimo različne tipe spletnih mest (korporativno, prodajno, produktno, medijsko,

kadrovsko spletno mesto, spletna skupnost, forum, itd.). Organizacija lahko ima za različne

potrebe in za različne ciljne skupine tudi po več spletnih mest. Skupek različnih spletnih mest

in drugih digitalnih komunikacijskih rešitev imenujemo spletni prostor posamezne

organizacije (Sonce, 2008).

Namen spletnega mesta je, da se lahko organizacija s pomočjo le teh, predstavi širši javnosti,

s pomočjo tega pa se tudi olajša komuniciranje in omogoča moţnost enostavnih transakcij.

Tudi kupci vlagajo mnogo manj napora in energije, da pridejo do ţelenih informacij o

organizaciji in izdelkih. Ena izmed bistvenih prednosti komuniciranja, ki pa jih omogoča

spletna mesto pa je ta, da lahko podamo nevsiljene informacije vsem odjemalcem, ker jih kupci vedno poiščejo sami, ko jih seveda ţelijo.

21

Postavitev spletnega mesta je zahteven postopek, ki lahko traja več mesecev. Zasnova in

izdelava zahteva ljudi, ki so za ta projekt usposobljeni in tvorijo ekipo strokovnjakov, ki je zdruţena v celoto, ki se med seboj prepleta. Pomembno je poznavanje in razumevanje ciljne

skupine, zaradi katere se je organizacija sploh odločala postaviti spletno mesto, saj se na podlagi le teh informacij oblikuje vsebina spletnih mest. Veliko vlogo pa igra tudi sam izgled, privlačnost spletne strani, njihova atraktivnost in aţurnost podatkov, kajti to sta kriterija

zaradi katerih se obiskovalci vračajo na naše spletno mesto. Pred objavo spletnega mesta pa si mora vsako podjetje zagotoviti tudi lastno domeno. Vsa podjetja, ki so vpisana v sodni register imajo pravico do domen. Spletna mesta lahko postavimo tudi na stran ponudnika vsebin, vendar je pomanjkljivost ta, da jo obiskovalci teţje

najdejo, saj je ime sestavljeno iz www.ponudnik.si/podjetje. Lastna domena je pomembna, saj na podlagi tega tudi oglašujemo ime podjetja, vsi obiskovalci pa laţje in hitreje dostopajo do

strani (Glaţar, 1997, str. 6-7).

3.2.2 Spletne strani

Spletno mesto je sestavljeno iz zaključene mnoţice vsebinskih točk. Vsaka izmed teh točk

ima svoj enoličen naslov (angl. Uniform Resource Identifier URI). Vsaka izmed teh točk je

tekstovna spletna stran (angl. Web page), slika, video ali zvočni posnetek ipd. Ena izmed

spletnih strani je osnovna ali domača stran (angl. home page). V vsakdanji uporabi namesto pojma spletno mesto zasledimo uporabo domača stran. Gre za napačno uporabo, saj domača

stran predstavlja le eno izmed mnoţice strani, ki sestavljajo spletno mesto (Lindič, 2003, 9). Spletne strani so najpogosteje napisane v HTML jeziku.

3.3 Razvoj spletnih trgovin (Oblike spletne trgovine) Najprej moramo razjasniti razliko med pojmoma spletna prodajalna in spletna trgovina. Izraz spletna trgovina označuje širši pojem in vključuje poleg spletne prodajalne tudi ostale oblike

elektronskega trgovanja kot npr. spletne avkcije, barter menjavo in ostalo spletno poslovanje na medorganizacijskem trgu (Paravinja, 2003, 47). Kljub temu, da je spletna prodajalna ustreznejši izraz za obravnavano tematiko diplomskega seminarja, bomo v nadaljevanju uporabljali izraz spletna trgovina, saj se ta bolj ustaljeno uporablja v praksi.

3.3.1 Predstavitvena stran

Predstavitvena spletna stran podjetja je bila konec 20. stoletja, ko je Internet pričenjal s

svojim pohodom, najbolj razširjena oblika. Šlo je za predstavitev podjetja, njegove dejavnosti

in izdelkov ter na podlagi tega zbiranje povpraševanj s strani interesentov. Tu ne moremo

govoriti o pravi spletni prodajalni, gre pa pri nekaterih za njen zametek. Tak način spletnega poslovanja je še vedno zelo prisoten, še posebej pri manjših podjetjih, ki jim primanjkuje znanja o moţnostih uporabe spletnih tehnologij v trţne namene, prepričani pa

so, da morajo imeti svojo predstavitev na Internetu.

22

3.3.2 Elektronski katalog izdelkov in storitev

Internet se je hitro razvijal kot središče za iskanje najrazličnejših informacij. Podjetja,

predvsem trgovci, so kmalu uvideli, da lahko kupcem ponudijo svoj asortiment izdelkov in storitev kar preko spleta v obliki elektronskega kataloga. Kot najosnovnejša različica spletne

prodaje je primeren za večino podjetij. Povezan je z nizkimi stroški in pomeni prvi korak k

elektronskemu poslovanju. Elektronski katalog je veliko več kot le digitalna različica tiskanega kataloga, saj omogoča:

globalno navzočnost, preprostejše in hitrejše aţuriranje,

interaktivno dvosmerno komunikacijo med kupcem in prodajalcem, povezave z neposrednimi podatkovnimi viri o izdelku, uporabi se lahko tudi

multimedijska predstavitev, iskalnik omogoči uporabniku še večjo preglednost in laţjo primerljivost izdelkov.

Plačilo je navadno realizirano s sistemom plačila po povzetju, plačila po poloţnici ali plačila

po predračunu, v kolikor je kupec pravna oseba.

Elektronski katalogi so še vedno zelo razširjeni, saj se nekaterim podjetjem zaradi

premajhnega obsega spletnega poslovanja ali narave izdelkov naloţba v spletno trgovino ne

splača.

3.3.3 Spletna trgovina kot dovršena oblika spletne prodaje

Elektronski katalog lahko razumemo kot zametek spletne trgovine, ki se od prave razlikuje predvsem po načinu naročila in plačila izdelkov in storitev, ki pri elektronskem katalogu

potekata ročno (Kadunc, 2002, 16). V svojem osnovnem in stroškovnem pogledu

predstavlja elektronski katalog spletno trgovino do točke načina naročila in plačila. V spletni

trgovini kupcem omogočimo nabiranje izbranega blaga v spletno košarico, spletno naročanje

in različne moţnosti plačevanja naročenega blaga, največkrat kar neposredno preko spleta.

Spletna trgovina je dovršena oblika internetne prodaje, ki vse bolj izpodriva tradicionalno

trgovino, čeprav ne v vseh segmentih. Še vedno hočemo na primer videti sadje in zelenjavo,

ki jo kupimo, v večini primerov pa jo hočemo tudi sami izbrati. A z razvojem tehnologije bo v prihodnosti verjetno tudi to moţno vgraditi v proces spletnega nakupovanja.

3.4 Motivi potrošnikov za spletno nakupovanje Pomembnejši dejavniki, zaradi katerih si potencialni kupci ogledujejo spletna mesta podjetij (Vehovar in Kragelj, 2002):

velika in pregledna ponudba na enem mestu, moţna primerjava med konkurenti, 24 urna dostopnost,

23

pridobivanje dodatnih informacij,

udobnost, prihranek časa.

Nakupovanje prek Interneta je za potrošnike pomembno predvsem zato, ker jim omogoča

dostop do trgovin skoraj povsod po svetu in ob vsakem času. Kupujejo lahko blago, ki ga v

Sloveniji še ni na trgu, hkrati pa se jim ni treba odpraviti v tujino. Poleg tega lahko nakupe opravljajo tudi med sluţbenim časom. Prednost preprostega in hitrega dostopa do velikega

števila trgovin pa potrošnikom omogoča enostavno primerjavo lastnosti in cen ţelenega blaga

ali storitve. Prodaja preko spleta beleţi iz leta v leto skokovito rast. Izmed evropskih drţav na spletu največ zapravijo prebivalci Velike Britanije. Po vsoti nakupa so na drugem mestu Danci, na tretjem pa Norveţani. Po številu kupljenih izdelkov in storitev pa so na drugem mestu Nemci, na tretjem pa Danci. V letu 2005 je 18% slovenskih uporabnikov Interneta kupovalo preko spleta (leto prej 11%). Slovenija še vedno krepko zaostaja za povprečjem unije (36%), vendar je v samem vrhu med novimi članicami (Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009). Raziskava projekta RIS je tudi pokazala, da potrošnike, ki nakupujejo v spletnih trgovinah, k

nakupu najbolj pritegnejo naslednji dejavniki (Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009): dostop do spletnih trgovin skoraj povsod po svetu, neodvisnost od obratovalnega časa, niţje cene blaga kot v navadnih prodajalnah, dostava na dom, oziroma moţnost takojšnjega prenosa nakupljenega blaga s spletne

strani (računalniški programi, multimedijske datoteke, spletni časopisi itd).

3.5 Vrste spletnih trgovin V zadnjem obdobju se je pojavilo veliko različnih konceptov internet trgovin. V osnovi jih lahko razlikujemo glede na vrsto naročanja in slednjo tehnološko zgradbo. Glede na vrsto naročanja jih lahko razdelimo na (Jelen 2000, 80):

Kupovanje v trgovini na drobno (angl. retail shopping) - internet se uporabi samo za predstavitev organizacije in ponudbo. Kupec izbere na spletnem mestu informacije o ponudbi, nato pa se odpravi v najbliţjo prodajalno in kupi izdelek po klasični poti.

Omenjena rešitev predstavlja najenostavnejšo rešitev. Naročanje s pomočjo elektronske pošte (angl. mail order shopping) – kupec opravlja

izbor in pregled produktov znotraj spletnih strani. V večini primerov so produkti

zbrani v obliki katalogov. Po izbiri produktov opravi kupec naročilo s pomočjo

elektronske pošte. Plačilo se opravi ob dobavi. On-line nakupovanje (angl. online shopping) - vsi elementi ponudbe, izbire in

naročanja se vršijo s pomočjo iste internet (elektronske) storitve. Nakupovanje zdruţi

ves poslovni proces, ki je potreben pri interaktivni prodaji s strani trgovcev in sicer od izpisa dobavnic in računov, do izpisa naročil dobavitelju ter analizo dnevnih dogodkov

kot so: število obiskov, dnevni iztrţek, najbolj prodajni artikli ter drugo. Nakupovanje

24

ponavadi poteka tako, da kupec izbira artikle in jih shranjuje v navidezno nakupovalno košarico, kot v običajni trgovini. Po opravljenem izboru obišče kupec navidezno

blagajno, kjer opravi plačilo. Ob plačilo tudi izbere način plačila in dostave. Po

opravljenem nakupu še prejme potrdilo o opravljenem nakupu. Ker kupec opravi celotni poslovni proces preko interneta in s pomočjo tehnologije, je v resnici le to prava spletna trgovina.

Spletni nakupovalni centri - vsebujejo več manjših spletnih trgovin, ki imajo različno vsebino in obliko, običajno pa niso direktno vezani na poslovne informacijske sisteme trgovcev. Spletni nakupovalni centri oglašujejo svoje bolj priznano trgovsko

ime, skrbijo s skupnimi marketinškimi akcijami za pospeševanje prodaje in poskrbijo

za celotno tehnološko platformo. Naročila in plačila kupcev sprejema ponudnik

nakupovalnega centra, nakar trgovcu posreduje le kupčevo naročilo, slednji pa opravi

le dobavo. Po uspešni dobavi posreduje ponudnik nakupovalnega centra kupčevo

plačilo trgovcu, zmanjšano za svojo provizijo.

Glede tehnoloških konceptov pa se spletne trgovine razlikujejo zaradi različnih tehnoloških

konceptov v izgradnji. Tako jih lahko ločimo spletne trgovine ( Jelen, 2000, 80-83):

Varnostne protokole - v današnjem obdobju spletnih trgovin uporabljajo različne

varnostne protokole. Delujejo v kombinaciji s programsko opremo, sami po sebi pa niso rešitve. Varnostni protokol, kot je npr. SET (angl. Secure Electronic Transaction), podpirajo znane organizacije, kot so Visa in MasterCard. Čeprav je SET eden prvih pomembnih varnostnih protokolov, še ni vsesplošno sprejet in verjetno bodo nastali še

drugi. Plačilni načini, prehodi - čeprav večina svetovnih spletnih trgovin ponuja več

načinov plačil, se še vedno razlikujejo pa načinu plačila. Večina ponudnikov spletnih trgovin namreč ne obdeluje v celoti faze plačevanja, zlasti pri plačevanju s kreditnimi

karticami, kjer za celotni varni postopek plačevanja uporabljajo storitev specializiranih

ponudnikov. Tako se popolno plačilo opravi s pomočjo plačilnega prehoda, torej ob pomoči specializiranega ponudnika.

Paketne programske rešitve – paketne programske rešitve omogočajo predvsem

hitro in enostavno vzpostavitev elektronskega trgovanja in nudijo kompleksno paleto trgovskih funkcij za niţjo ceno kot rešitev na ključ. Čeprav je res, da v osnovnem

pogledu nudijo tisto, kar ţeli trgovec, v nadaljevanju pokaţejo, da so zelo dragi za

vzdrţevanje in za nadgradnjo. Vzrok pa je ta, da niso povezane s poslovnim informacijskim sistemom trgovca. V večini primerov so le vizualno fleksibilne.

Rešitve na ključ – rešitve na ključ omogočajo velikim trgovcem, da obdrţijo nadzor

nad svojo elektronsko trgovsko rešitvijo. Takšne rešitve so lahko zelo fleksibilne in se

lahko zato spreminjajo predvsem v smislu davkov, jezikovne podpore in drugega. Slaba lastnost rešitev na ključ je ta, da so te rešitve zelo drage in tudi vzdrţevanje in

vsaka nadgradnja zahtevata veliko sredstev.

Ponudniki trgovskih rešitev (angl. Commerce Service Provider- CSP) – lastne spletne trgovske rešitve so za večino organizacij še v današnjih časih predrage, saj so

zagotavljanje komunikacijske infrastrukture, cene strojne opreme in programske

25

rešitve cenovno zelo nedostopne, predvsem za manjša in srednja podjetja, Zato pa

ponudniki trgovskih rešitev nudijo manjšim in srednjim organizacijam povezavo z

odvisnimi organizacijami, ki so potrebna za kompletno trgovsko rešitev (banke,

telekomunikacijska podjetja itd.). Za majhne mesečne zneske ima trgovec dostop do rešitve, ki nudi finančno stabilnost in infrastrukturo, potrebno za celotno ponudbo spletnega trgovanja. Ta vključuje obdelavo naročil, spletno ponudbo in podporo uporabnikom, varne plačilne sisteme, prost ali registriran vstop, opravljanje z spletnimi naročili, ter še mnoge druge, kot tudi nadgradnje in vzdrţevanja. Problem

tega sistema je lahko integracija v obstoječi poslovni informacijski sistem.

3.6 Prednosti in slabosti spletnih trgovin Veliko je pomembnih dejavnikov, ki je dobro da jih vsaka organizacija, ki ima spletno trgovino upošteva, da jo vsi odjemalci in uporabniki radi obiskujejo in kupujejo na mestu, ki to ponuja in omogoča. Zato so najpomembnejši dejavniki, da se kupci odločajo za nakup v

spletni trgovini predvsem ti, da mora biti nakupovanje čimbolj enostavno, zabavno, ponujati

moramo tisto, česar klasični nakup ne omogoča in odjemalcu moramo omogočiti čimbolj

osebni nakup. Vendar pa mora za nakup na spletu obstajati tudi pobuda, kamor lahko uvrščamo večjo izbiro, odvisnost, boljše storitve, cene, odzivnost na povpraševanje, itd.

Spletna trgovina mora biti enostavna, vendar vredna zaupanja, nikoli ne smemo kupcu zbujati občutek tveganja. Večkrat pa se izkaţe, da je uspešnost spletne trgovine odvisna od odnosa do

kupcev. Ključ uspeha leţi predvsem v izgradnji dolgoročnega odnosa med podjetjem in kupcem, na podlagi celo-ţivljenjske vrednosti (angl. Building lifetime value, LTV), visoko kvalitetnih izdelkov in storitev, diferenciaciji porabnikov in podobno. Zato je res, da se najboljši odnosi nagradijo z največjo uspešnostjo. Iz različnih raziskav je ugotovljeno, da se kupci odločajo za spletno nakupovanje iz določenih

dejavnikov, ti so: udobje, hitrost, zabava, cene in osebni odnos. Kot dodatek tem dejavnikom pa je potrebno dodati, da je odločitev o nakupu artikla ali storitve odvisna od prodajnih navad in od tveganja kupca, ki pri tem nastane. Ti dejavniki, ki vplivajo na nakup pa so različni,

glede na različne oblike nakupovanja, okoliščine trga in kulturo nakupovanja. Zato pa je zelo

pomembno natančno razumevanje teh dejavnikov in njihovega vpliva na obnašanje v

naraščajočem spletnem nakupovanju na trgu. Na primer elektronski distribucijski kanal, kot je internet, je predvsem zelo primeren z vidika cene, moţnost elektronskega iskanja, primerjanja med spletnima trgovinama, kar pa ne pomeni, da je primeren z vidika drugih dejavnikov, kot je na primer prijaznost do nakupovalca. Z nastankom vsesplošnega globalnega trţišča – interneta je seveda tudi trgovanje dobilo popolnoma nov zagon. Prinaša nam nove prijeme pri trgovanju, v primerjavi s klasično

trgovino pa prinaša kopico prednosti, priloţnosti, ki popolnoma spremenijo kakovost

trgovanja. Prednosti pa se kaţejo predvsem s strani kupca in trgovca, ponudnika spletne

trgovine. Prednosti spletne trgovine, za kupca so naslednje (Rolih, 2000):

Stalna razpoloţljivost ponudbe, ne glede na čas in kraj.

Hitrejše odkrivanje najugodnejšega ponudnika ţelenega proizvoda ali storitve na

poljubni lokaciji, izmed vseh moţnih ponudnikov, saj vedno obstaja moţnost stalne

26

primerljivosti proizvodov s konkurenčnimi ponudniki. S tem se tudi povečuje

pogajalska moč kupcev, ki imajo pred seboj ponudbe vseh moţnih ponudnikov. Pojav popolnoma novih storitev, ki jih v klasičnem trgovanju nikoli nismo zasledili,

Informacije o proizvodih, ki jih lahko prebiramo v spletni trgovini, so mnogo bolj izčrpne in privlačne, hkrati pa so aţurne in točne, kot pa tiste v klasični prodajalni.

Vsako trţno sporočilo je kombinirano s kakovostno informacijo. Samo nakupovanje je v primerjavi s klasičnim nakupovanjem udobnejše,

enostavnejše, hitrejše in mnogo bolj zabavno. Vsekakor odpadejo dolge vrste pred

blagajno, teţave s parkiranjem, ipd. tako da je nakup veliko manj naporen in povzroča

veliko manj vznemirjenja, s tem pa nam omogoča prihranek časa in denarja. Povečuje se tudi kupna moč in to celo ob nespremenjenih tokovnih dohodkih.

Konkurenca zniţuje cene in to še posebej v svetu brez razdalj. To ne velja samo za

proizvode splošne potrošnje, ampak tudi za proizvode z veliko dodano vrednostjo. Vsaka spletna trgovina vsebuje obrazce, v katere lahko obiskovalci vnašajo pripombe

in predloge o izdelku, kar nas lahko spodbudi k nakupu določenega izdelka ali pa tudi

odvrne. Posledično se tudi odločamo na podlagi mnenja odjemalcev, ki so ta izdelek

ţe kupili in ga uporabljajo, zato lahko trdimo, da so ti predlogi oz. pripombe zelo upoštevani.

Spletna trgovina zagotavlja vsem odjemalcem enake pogoje nakupa, v okolju v katerem je poslovanje pravno zavarovano.

Moţnost obojestranske, dvosmerne komunikacije, interakcij med kupci in trgovcem, kar omogoča ponudbo »po meri« in kupcem omogoča bolj oseben nakup.

Vemo pa tudi, da spletna trgovina prinaša mnogo prednosti tudi za trgovca, le te so (Rolih, 2000):

O vseh kupcih ima trgovec popolne informacije, kar omogoča trgovcu hitrejše in

uspešnejše marketinške dejavnosti. Sleherni kupčev gib se vidi: od kot prihaja, spol, katere artikle in storitve si ogleduje, kaj najpogosteje kupuje, itd. namreč vse je

zabeleţeno. Takoj, ko postanemo kupec, stopimo iz anonimnosti. Dostop do novih kupcev, saj spletna trgovina ne pozna drţavnih meja, spletna trgovina

deluje vsak dan, vse dni v tednu. Spletne trgovine so merljive, saj lahko z različnimi orodji neprestano spremljamo

dogajanje v trgovini. To nam omogoča hitro in učinkovito prilagajanje trţnim

razmeram. Pocenitev poslovnih transakcij v zvezi s trţenjem, oblikovanjem in proizvodnjo,

pridobivanjem in izvajanjem naročil ter transportom zaradi boljšega prilagajanja

ponudbe povpraševanja in hitrejše odzivnosti v procesih. Dejstvo je, da večji del

stroškov nosijo kupci sami, saj plačajo stroške dostopa.

Spletna trgovina omogoča nove načine dostopa do trga. Zdaj je mogoče z vrtanjem

podatkov in z orodji za sledenje trga laţje in hitreje odkriti nove trţne segmente.

Interaktivnost na trgu in osebno trţenje bosta tako pomagala prilagoditi proizvode in storitve različnim kupcem. Tak pristop predstavlja trţenje neposredno enemu kupcu,

27

ki bi ga lahko postavili nasproti klasičnemu trţenju, kjer je večje število kupcev. Po meri izdelana ponudba ustvarja nove zamisli o potrošniški druţbi.

Majhne dinamične organizacije lahko z spletnim trgovanjem močno povečajo svoj

obseg storitev in trţni deleţ. Zlasti se veča prepoznavnost ponudnika prek svetovne

ponudbe inovativnosti proizvodov in storitev. Informacije o proizvodih so lahko izčrpnejše, boljše oblikovane, saj so lahko

predstavljene z vsemi multimedijskimi pripomočki, kot so zvok, animacija in

podobno. Kot smo lahko videli nam spletno trgovanje v primerjavi s klasičnim trgovanjem prinaša

mnoge prednosti, res pa je da so še za večji razmah spletne trgovine vedno prisotne tudi

slabosti, ki se sicer večkrat kaţejo kot problem, ki jih je potrebno še dodelati in razrešiti. Med

te pa sodijo (Rolih, 2000): Pri kupcih se še pogosto pojavlja strah pred prevarami in goljufijami. Najbrţ še k temu

pripomorejo številne zgodbe, kjer so v večini primerov kupci prenaglo in

nepremišljeno odločali za »zelo ugodne« nakupe. Strah pred vdori v zasebnost. Vemo namreč, da ko kupec opravi spletni nakup, stopi

izven anonimnosti. Zavedati pa bi se morali, da ni posredovanih nič več informacij o

kupcih, kot pri kataloškem nakupu. K povečanemu strahu pripomore še občutek slabe

varnosti in premajhni zaščiti vpisanih podatkov. Uporabniki so v povprečju še slabo osveščeni o moţnostih nakupovanja preko spleta.

K večji neosveščenosti pa pripomore sprememba utečene poti klasičnega

nakupovanja, saj večina ljudi ţe v osnovi zavrača spremembe in novosti, zlasti če je

prisotna tudi tehnologija. Na udobje pa vpliva počasen prenos podatkov. K počasnosti še večkrat pripomorejo

grafično preokorno oblikovane spletne trgovine. Raziskovalci ugotavljajo, da je metoda najbolj učinkovitega marketinga elektronska pošta. Hkrati pa lahko napačna uporaba elektronske pošte uniči vse napore na področju spletne

prodaje in postavi v zelo slabo luč s spam-om- to je neeetična uporaba elektronske pošte. Spam vedno določa prejemnika elektronskega poštnega sporočila, ki oceni ali je dal dovoljenje za pošiljanje in ali je namenjeno res njemu (Rolih 2000). Če prejemnik

elektronskega sporočila oceni, da je poslano propagandno elektronsko poročilo spam, ima

podjetje zelo malo moţnosti, da bo temu potencialnemu kupcu kaj prodalo.

3.7 Izgradnja spletne trgovine

3.7.1 Vpeljava spletne trgovine v obstoječe procese podjetja

Uvedba učinkovite spletne trgovine pogosto zahteva organizacijske spremembe v podjetju, prav tako tudi vzpostavitev in aţurno vzdrţevanje baze podatkov o zalogah izdelkov. Tako se

podjetju, ki pripravlja resen nastop na področju spletnega trgovanja, svetuje temeljita prenova poslovnih procesov (Kadunc, 2002, str. 16). Da bi le-to podjetje uspešno izvedlo, vanj pa

vključilo še koncept upravljanja odnosov s strankami, mora navezati stik z zunanjimi

izvajalci, razen v primeru, da ime ţe samo zaposlen ustrezno usposobljen kader. Strošek je z

28

vidika manjših podjetij relativno visok, zato se večinoma odločajo za preprostejše rešitve. Te

so sicer cenejše, a praviloma tudi manj učinkovite. Ko se podjetje odloči za izgradnjo, mora biti pozorno na štiri elemente spletnega

nakupovanja: varnost, zaupanje, vsebino, dizajn. Predvsem pa mora imeti v mislih, da dobi v današnjem času potencialni poslovni partner ali kupec prvi vtis o podjetju prav na spletnem mestu.

3.7.2 Varnost trgovanja in zaupanje kupcev

Če kupec ne pozna blagovne znamke, zakaj bi ji potem zaupal. Z malo truda lahko ţe vsakdo

postavi spletno mesto. Če gre samo za predstavitveno spletno stran, zaupanje obiskovalca

strani ne igra posebne vloge. Ko pa obiskovalec namerava naročiti in kupiti preko spleta, mu mora spletno mesto dajati občutek varnosti in zaupanja. Pri spletnem nakupovanju si kupci zastavljajo vprašanja, kot so (Welling, Thomson, 2001, 273):

kaj se bo dogajalo z njihovimi osebnimi podatki, ki so jih posredovali ob nakupu, ali je podjetje znano – ali v resnici sploh obstaja,

kako lahko kupec ukrepa, če ni zadovoljen z nakupom, ali lahko spletnemu trgovcu zaupajo številko kredite kartice.

V ta namen so se oblikovala spletna zdruţenja, ustanovljena s strani ponudnikov spletnih

transakcijskih (plačilnih) sistemov. Zdruţenje preveri na zahtevo upravljalca spletne trgovine,

ali le-ta ustreza zahtevanim standardom in dobrim poslovnim običajem elektronskega

poslovanja. Po uspešnem zaključku testiranja izda certifikat, ki je viden na strani spletne

trgovine. Če pa testiranje ni uspešno, zdruţenje posreduje upravljalcu informacijo, na kakšen

način je potrebno spletno trgovino prirediti. Po uvedbi sprememb sledi ponovno testiranje. Spletne trgovine, ki so certificirane s strani takšnega zdruţenja da so bile deleţne večje

stopnje zaupanja s strani kupce (Welling, Thomson, 2001, 270). V raziskavi ključnih dejavnikov spletnega nakupovanja se je varnost pokazala kot temeljni element (Ranganathan, 2002, 462). Sledila je zasebnost kupca, potem pa še vsebina in

oblikovna osnova. Spletni kupci si ţelijo varnih transakcijin alternativnih moţnosti plačila

(nespletnih), niso naklonjeni obveznemu vnašanju osebnih podatkov, zahtevajo informacijo o

načinu uporabljanja teh podatkov, pričakujejo celovite informacije o podjetju, izdelkih in

storitvah, ţelijo pa si tudi pregledno in hitro navigacijo po spletni trgovini. Dejavniki zaupanja v spletno trgovino so (Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009):

priznana oz. poznana spletna stran, bogata ponudba,

dobri opisi blaga ali storitve, dodatne informacije, dostava v roku.

29

Potencialni kupci naj bi se tako raje odločali za nakupe v spletni trgovini, za katero so ţe

slišali oziroma so te trgovine lepo oblikovane in dobro zaloţene z različnim blagom, ki je

podrobno opisano.

3.7.3 Vsebina spletne trgovine, oblikovanje in izbor tehnologij

Laboratorijska raziskava Carleton Universitiy iz Kanade je pokazala, da dobi uporabnik vtis o spletnem mestu v eni dvajsetinki sekunde in če mu ni všeč jo hitro zapusti (McGovern, 2006). Res je, da so ljudje na spletu nestrpni, a funkcionalnost spletne strani je veliko pomembnejša

od njenega izgleda. Ljudje namreč uporabljajo splet za iskanje točno določenih informacij. Pod vsebino spletne trgovine razumemo organizacijo navigacije po straneh, strukturiranje posameznih vsebin in podvsebin ter vsebino dejanskih podatkov, ki se prikaţejo obiskovalcu.

Potencialnemu kupcu moramo posredovati prave informacije. Opremiti ga moramo tako, da se lahko odloči za nakup, po drugi strani pa je potrebno paziti, da ga ne zasujemo z nepotrebnimi podatki in ga posledično samo zmedemo. Če uporabnik iskane informacije ne

najde na strani, nadaljuje z iskanjem kje drugje. Vedenjski znanstveniki so ugotovili, da je večja moţnost izbire izdelkov rezultirala v manjšem številu odločitev za nakup. Njihova nadaljnja ugotovitev je bila, da so kupci manj zadovoljni z lastno odločitvijo, če so izbrali

med široko paleto izdelkov. Načrtovalci spletnih trgovin naj bi bili še posebej pozorni pri

odločitvah o oblikovanju strategij izdelčnega spleta. Tudi način podajanja vsebin vpliva na kvaliteto spletnih mest. To, ali je dejansko narejena za obiskovalca ali pa gre samo za samohvalo, zelo vpliva na kredibilnost spletnega mesta. V podjetjih se teţko vzdrţijo samohvale na spletnih straneh. Vendar je splet v svojem bistvu udejanil trţenjski izdelek »kupec je kralj«. Kupci hočejo izvedeti, kakšne koristi in ugodnosti

lahko pridobijo, ţelijo si objektivnih informacij o ponudbi podjetja in pričakujejo enostavno

uporabo jezika brez oglaševalskih preseţkov in akronimov, ki jih podjetje uporablja (npr. CD Cankarjev dom). Vsekakor pa ne smemo zanemariti izgleda. Kupec pričakuje v spletni trgovini udobje

preglednega in hitrega nakupovanja (Ranganathan 2002, 460). Spletno mesto mora biti zasnovano tako, da uporabnik kar najhitreje najde ţeleno informacijo. Predolgo nalaganje spletnega mesta bo hitro odvrnilo še tako zainteresiranega kupca, zato moramo biti previdni

tudi pri obsegu in načinu uporabe multimedijskih elementov na spletnem mestu. Spletni dizajn je postal bolj ali manj standardiziran (McGovern, 2006). Obiskovalec si ţeli

preglednost nad vsebino. Tako od spletnega mesta pričakujemo, da je navigacija pregledna, logotip levo zgoraj,da obstaja dodata pomoč pri odločanju desno itd. Obstaja nekaj dodelanih

predlog, ki so se z razlogom obdrţale, sprejeli pa so jih tako razvijalci spletnih strani, kot tudi

uporabniki.

3.7.4 Merjenje uspešnosti spletne strani

Kot rečeno – kupci v spletni trgovini si ţelijo hiter in udoben nakupovalni proces. Zato morajo biti načrtovalci spletne trgovine pozorni na število potrebnih korakov, da se določeni

proces zaključi. Vsak dodaten korak pomeni počasnejše, manj udobno nakupovanje in

30

zmanjšuje verjetnost, da kupec uspešno dokonča proces nakupa. Posamezni koraki morajo biti

jasni in narejeni za obiskovalca z najmanj računalniškega znanja. Glavni cilj so uspešno

zaključeni procesi obiskovalcev. Zmanjševanje števila korakov pa ne sme vplivati na zaznavanje manjše varnosti uporabnika. Zato so potrebna mnoga testiranja pri uporabnikih, ki izhajajo iz različnih okolij in imajo

različno računalniško znanje. Izogibati se je potrebno nepotrebnemu vnašanju osebnih podatkov, na vseh korakih mora biti

dostopna povezava do pregledne izjave o zaupnosti podatkov (angl. Privacy Policy). Vsak element, ki ga dodamo na stran, odvrača pozornost od drugih elementov na strani. Posledično

to pomeni, da sami spodbujamo uporabnike, da zapuščajo stran, s katero smo jih ţeleli

nagovoriti. Še posebej moramo biti na to pazljivi pri spletni prodaji, kjer lahko vsak element, ki ni namenjen prodaji, bolj pritegne kupca in ga odvrne dokončnega nakupnega procesa. S

takim ravnanjem podjetje negativno vpliva na svoje poslovanje.

3.7.5 Pravilna raba jezika kot pomembna mednarodna komponenta

Raba jezika na spletni strani je še kako občutljiva stvar. Za primer vzemimo spletno trgovino

iz Kitajske, ki nudi moţnost izbire prikaza strani v slovenskem jeziku, raba slovenskega

jezika pa je popolna polomija. Verjetno bi se nasmehnili poiskusu ter dokaj hitro zapustili takšno stran. In prav tak pogled na pravilno rabo jezika imajo tudi ostali narodi, zato pri

moţnosti izbire med jeziki ne sme biti polovičarstva. Prevodi morajo biti pripravljeni

profesionalno. Najbolje je, da jih pregleda oseba, ki ji jezik prevoda predstavlja materni jezik.

3.8 Sistem plačevanja pri nakupu preko spleta Plačilo v procesu nakupovanja je poglavitna značilnost, ki loči spletno trgovino od

elektronskega kataloga. S tem se celoten proces lahko zaključi, v primeru fizičnih izdelkov je

potrebna le še ustrezna dostava. Elektronski plačilni sistemi so se v svetu izkazali za rešitev, ki potencialnim kupcem olajša

nakup izdelkov in storitev preko spletnih trgovin, slednjim pa omogoča hitrejši in vnaprej zagotovljen način prejemanja plačil (Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009). Slovenija v pogledu e-poslovanja sledi svetovnim rešitvam in razmere na področju elektronskih plačilnih

sistemov se pri nas izboljšujejo. Elektronski plačilni sistemi so v tujini bolje razviti kot v Sloveniji. Njihova boljša razvitost se

kaţe predvsem v večji ponudbi in niţjih stroških uporabe, ki so posledica večje konkurence na

tem trgu. Zaradi omenjenih razlogov se tudi slovenske spletne trgovine zanimajo za tuje ponudnike pri vpeljavi sistema elektronskega plačevanja s kreditnimi karticami v lastno

spletno trgovino. Spletna trgovina mora kupcem omogočiti varovan način prenosa zaupnih podatkov, če si ţeli

pridobiti zaupanje (Welling 2001, 273). Zakupiti mora prostor na varovanem streţniku, kjer

postavi spletni obrazec za vnos zaupnih podatkov potencialnih kupcev. Obstajati mora povezava do tega obrazca v obliki spletne naročilnice oziroma spletne košarice. Podatki, ki jih

31

kupec vnese na strani, se preko varne povezave, ki jo omogoča protokol SSL (angl. Secure Sockets Layer), prenesejo na zakupljen prostor, do katerega ima dostop le spletni trgovec. Pri nakupu preko spleta je v svetu najbolj razširjena moţnost posrednega in neposrednega

plačila s kreditnimi plačilnimi karticami, pri nakupovanju v slovenskih spletnih trgovinah pa smo še vedno naklonjeni plačilu ob prevzemu, če ne gre za digitalne izdelke ali spletne

storitve – v tem primeru je ena od moţnosti tudi plačevanje po predračunu, ki je sicer značilno

za poslovanje na medorganizacijskem trgu ( Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009).

3.8.1 Posredna oblika plačevanja s kreditnimi karticami

Za uvedbo posrednega sistema plačevanja mora biti podjetje registrirano za kataloško

prodajo, imeti pa mora tudi podpisano pogodbo z banko za sprejemanje plačil preko kreditnih

in plačilnih kartic. Posredni način plačevanja je primeren le za spletne trgovine z manjšim

številom naročil, saj morajo vsako avtorizacijo opravljati ročno (Projekt Raba Interneta v Sloveniji, 2009). Posredovanje zaupnih podatkov se lahko pri posredni obliki objavi preko (Raba interneta v Sloveniji, 2009):

spletnega obrazca,

elektronske pošte, navadne pošte, telefona,

telefaksa.

3.8.2 Neposredna oblika plačevanja s kreditnimi karticami

Zaradi več pomanjkljivosti sistema posrednega načina poslovanja, predvsem pa zaradi

varnosti podatkov, mora spletna trgovina pri vpeljevanju elektronskega sistema plačevanja s

kreditnimi in plačilnimi karticami razmisliti o neposrednem načinu. Ob nakupu omenjeni sistem prodajalcu posreduje le potrditev o avtorizaciji in osebne podatke kupca kot informacijo, kam odposlati naročilo. Tako se kupcu poveča zaupanje v spletno

nakupovanje, spletna trgovina pa zagotovi večjo varnost pred zlorabami ukradenih kreditnih

kartic. Poleg tega pa se ji ni treba ukvarjati z ročno avtorizacijo za vsak posamezni nakup.

32

4. Spletna trgovina Mimovrste.com

4.1. O spletni trgovini Mimovrste Spletna trgovina Mimovrste, ni samo trgovina kot taka, ampak je t.i. spletni center, ki je nastal kot uresničitev ideje, da bi kupcem omogočili udoben, prijazen in varen nakup preko

svetovnega spleta. Sodobni nakupi brez čakanja, so se prvič uresničili jeseni 2002, ko je z

delovanjem začela spletna prodajalna mimovrste, ki je bila specializirana za računalniško

opremo. Vse se je začelo z ekipo treh udeleţencev, v majhni trgovini s skladiščem na Jesenicah. Sodelovali so s sestrskim podjetjem Domenca, ki je bila tedaj vodilni ponudnik gostovanja in registracije domen. Cilj je bil jasen, in sicer so ţeleli izdelati prijazno spletno trgovino, ki bo zagotavljala udoben nakup, kakovostno storitev, po zgledu spletnih trgovin onstran Atlantika. Zanimivo pa je predvsem to, da niso ţeleli izpostavljati svojih zelo ugodnih cen, ker so se

bali, da bi jim le to, lahko ustvarjalo pri kupcih nezaupanje. V prvem letu so zabeleţili okoli 4000 naročil, drugo leto pa je poslovanje bilo še bolj uspešno

saj so potrojili to številko, kar je bila še dodatna vzpodbuda za nadaljni razvoj trgovine. Leta

2004 pa so lansirali na trg Spletni nakupovalni center, tehnično in oblikovno prenovljeno

spletno trgovino z razširjenim prodajalnim programom. Delo se je obrestovalo in tako so leta

2005 prejeli nagrado ePodjetnik, kar je bila odskočna deska in posledično tudi prvo leto

pozitivne prodaje. Danes šteje ekipa 90 sodelavcev, ki obvladujejo več kot 85.000 artikov v 15 prodajnih

oddelkih in uspešno zaključijo 15.000 naročil mesečno. Poleti 2007 so predstavili ponovno v celoti prenovljeno spletno trgovino, tokrat so jo poimenovali Spletni center sodobnih nakupov mimovrste =), ki deluje še danes. Posebej prikupen in všečen pa je njihov slogan, ki pravi (Mimovrste.com, 2011): Še vedno ne stojimo v vrsti, ampak gremo mimo. Tako kot to počnemo ţe od začetka.

Slika 2: Prepoznavni znak oz. slika, ki predstavlja podjetje Mimovrste.com

Vir: Mimovrste.com 2011

33

4.2 Opis in zgradba spletne trgovine Mimovrste.com

Spletna trgovina Mimovrste.com je največja spletna trgovina v Sloveniji. Ko vstopimo na spletno mesto, kjer se trgovina nahaja, vidimo aktualno ponudbo trgovine. Na zgornjih zavihkih najdemo najbolj obiskane oddelke, kamor spadajo računalništvo, avdio-video, foto, gospodinjski aparati, pohištvo in oprema, vrt in orodje ter zadnji zavihek, kjer so na voljo še

vsi ostali izdelki. Na levi strani se prav tako nahajajo vsi zavihki, kjer so oddelki med katerimi lahko izbiramo, ko se odločamo o nakupu. Na spodnji sliki, je prikazan izgled pozdravne

strani, ko vstopimo na spletno mesto. Slika 3: Vstopna stran spletne trgovine Mimovrste.com

Vir: Mimovrste.com, 2011

Spletno mesto ima na voljo tako predstavitev trgovca, katalog izdelkov, iskanje po izdelkih, akcijske ponudbe, nakupovalno košarico, knjigo pritoţb in pohval, navodila za nakup.

Najnaprednejše trgovine vsebujejo tudi najsodobnejše mehanizme varovanja in varnostne

protokole, kamor spada tudi spletna trgovina Mimovrste.com. Vgrajeno ima tudi podporo za integracijo z različnimi plačilnimi sistemi.

34

4.3 Postopek nakupa v spletni trgovini Mimovrste.com

Spletna trgovina Mimovrste.com nam ponuja zelo enostaven nakup izdelka v njihovi trgovini. Za laţje razumevanje postopka nakupa, so na voljo vse razlage in omejitve, ki so prisotne,

preberemo pa si jih lahko na njihovi strani pod zavihkom, O nakupovanju, ki ga najdemo na dnu spletnega mesta, kjer so temeljiti opisi nakupovanja.

Postopek nakupa na spletnem mestu Mimovrste.com je mogoče opisati v petih korakih

(Wikipedia, 2011):

1. Najprej preko spletnega brskalnika izbiramo med kategorijami izdelkov, ki jih ţelimo

kupiti. Če iščemo nov hladilnik za kuhinjo, tako izberemo zgornji zavihek gospodinjski aparati, nato bela tehnika ter najdemo med hlajenje in zamrzovanje veliko različnih vrst hladilnikov. Lahko jih ločimo glede na različne kriterije, in sicer

glede na bolj podrobno iskanje, kamor spada tip in vrsta hladilnika, glede na to ali je izdelek na zalogi ali ne in na kriterij, glede na znamko oz. proizvajalca.

Slika 4: Ţelena izbira hlajenje in zamrzovanje, tako dobimo na razpolago veliko število hladilnih naprav

Vir: Mimovrste.com, 2011

2. Ko med vsemi izdelki izberemo ţelenega in ustreznega, ga damo v navidezno

košarico, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu in je zelene barve, imamo pa jo tudi

takoj pod izdelkom, ki smo ga izbrali. Poleg vseh opisov izdelka se nahajajo tudi slike, ki fizično ponazorijo izgled izdelka. Enako kot pri klasični trgovini lahko vsebino

35

košarice kadarkoli pregledamo. V vsakem trenutku lahko vsebino košarice

spremenimo ali pa celo izpraznimo.

Slika 5: Izbira izdelka in oddaja v spletno košarico

Vir: Mimovrste.com, 2011

3. Ko tako zaključimo z izbiranjem izdelkov, lahko jih imamo mnogo ali samo enega, nakupujemo pa lahko v vseh oddelkih, oddamo izdelek v košarico in nato sledi potrebna prijava oz. potrditev izbranega (angl. Checkout). Tu se vpišemo z

uporabniškim imenom in geslom. Če ju nimamo, se najprej registriramo. Z

uporabniškim imenom podamo svoje osebne podatke, ti pa so: naslov plačnika, naslov

ţelene dostave (včasih je drugačen od plačnikovega), telefonska številka in pogosto

tudi naslov elektronske pošte. Potem lahko izberemo način plačila, ki ga spletna

trgovina ponuja. Izberemo tudi način dostave glede na dostavljavca ( pošta, kurirska

sluţba, špedicija) in glede na ţeleno hitrost dostave.

36

Slika 6: Vpis in prijava za člane, da lahko opravimo nakup v spletni trgovini Mimovrste.com

Vir: Mimovrste.com, 2011

4. V tem koraku sledi potrditev naročila, kar pomeni, da če se z izbranim nakupom

strinjamo ga potrdimo, drugače še lahko vnesemo kakšne spremembe ali prekličemo

naročilo. Spletna trgovina Mimovrste.com nam ponuja funkcijo, kjer je moţen preklic

naročila po eni uri, od danega naročila, oz. lahko izdelek, ki ga prejmemo vrnemo v 45

dneh od prejetja.

5. V zadnjem koraku pa sledi le še odjava kupca iz sistema nakupa.

Spletna trgovina Mmimovrste.com ima enostavno izvedbo nakupa, ker nas skozi celoten nakup vodijo in usmerjajo t.i. čarovniški programi, kar pomeni da predhodno znanje

računalnika, ni pogojeno.

37

4.4 Spletna trgovina Mimovrste.com, njihova konkurenca in zadovoljstvo

odjemalcev

Poznavanje slovenskih spletnih trgovin je dokaj dobro. Kar pomeni, da vse več podjetij uporablja splet kot konkurenčno prednost pred ostalimi konkurenti. Naj naštejemo in

izpostavimo nekaj konkurentov spletne trgovine Mimovrste.com, kjer smo na vprašanje o

poznavanju konkurence ugotovili, da je po konkurenčnosti najbliţje spletna trgovina

Enaa.com.

Tabela 3: Deleţi konkurenčnih slovenskih spletnih trgovin

Spletna trgovina Število Deleţ (v %)

Mimovrste.com 70 38

Enaa.com 44 24

Nakup.merkur.si 30 16

Supercena.com 11 6

Bestshop.si 2 1

Drugo 25 14

Skupaj: 71 100

Vir: Šuštar, 2010, 45.

38

Glede na zadovoljstvo uporabe spletne trgovine Mimovrste.com pa smo ugotovili, da je večina kupcev z nakupom zadovoljnih, oz. zelo zadovoljnih, teh je veliko več kot 50 %, le

peščica uporabnikov pa je nezadovoljnih, teh je manj kot 4%.

Graf 1: Procentualni prikaz zadovoljstva kupcev, v spletni trgovini Mimovrste.com

Vir: Šuštar, 2010, 46.

3,40%0%

27,39%

29,41%

11,16%

Zadovoljstvo kupcev

nezadovoljen

manj zadovoljen

zadovoljen

zelo zadovoljen

navdušen

39

5. SKLEP

E-poslovanje je pojem, ki ga poznamo ţe kar nekaj časa, vendar je danes vse bolj pridobilo na pomenu. Je nov način poslovanja, ki se od klasičnih načinov in tradicionalne trgovine

razlikuje, da poleg vseh uporabljenih načinov dodaja uporabo informacijske in

komunikacijske tehnologije. Podjetjem prinaša številne prednosti in koristi, seveda pa tudi

tveganja, ki so sestavni del poslovnega okolja.

Podjetja morajo pred uvedbo e-poslovanja pripraviti delovno okolje in vse informacijske sisteme, baze podatkov, prenoviti poslovne procese, organizacijsko strukturo, uvesti nove aplikacije in podobno. Vendar se trdo delo kasneje obrestuje, ker omogoča z uvedbo novega

sistema delovanja, večjo konkurenčnost na trgu, ponuja nekaj novega, ustvarja nove koristi za

potrošnika in širšo druţbo. Paziti pa moramo tudi na to, da nismo pri uvedbi prepočasni, saj je

razvoj informacijske tehnologije dandanes zelo v porastu.

Poleg e-poslovanja pa je za podjetja bistvenega pomena tudi spletna trgovina, ki nam omogoča neposreden stik s kupci, na hiter, enostaven in fleksibilen način kar iz naslonjača. V svojem delu smo zato dali velik pomen spletni trgovini, opredelitvi vrst trgovin in pomenu trgovine za podjetje.

Spletna trgovina predstavlja tako priloţnost za internacionalizacijo podjetij na trgu končnih

potrošnikov. Še posebej je primerna za mala in srednja podjetja, ker jih s tem omogoča

konkurenčnost na trgu, tako doma kot v svetu.

Za izgradnjo spletne trgovine moramo biti pozorni na veliko različnih dejavnikov. Integrirana

mora biti v osnovne aktivnosti podjetja, kar velikokrat zahteva prenovo obstoječih delovnih

procesov. Pri samem odločanju za nakup pa je za kupca bistvenega pomena zanesljivost in

zaupanje v spletno trgovino, ker smo uporabniki le teh še vedno nezaupljivi. Podjetje mora

skrbno načrtovati izgled spletne trgovine in funkcionalnost, ker je bistvenega pomena, da zna še tako nevešč uporabnik, pravilno izvesti nakup od naročila do pošiljke, ki jo dobi na dom.

Zanimalo nas je po katerih izdelkih posegajo uporabniki na največjem Slovenskem spletnem portalu Mimovrste.com, zato smo preverili njihove informacije in ugotovili, da slovenski kupci najbolj posegamo po računalništvu, beli tehniki in športnih pripomočkih, kot so dresi,

šali in podobno.

E-poslovanje, splet in z njim spletna trgovina vse bolj zaznamujejo korak poslovanja in potrošnje v sedanjem času in ţivljenju. Razvoj tehnologij nam omogoča laţje, preprostejše in

cenejše nakupovanje in ţivljenje. Res pa je, da ne vemo če je to pozitivna stvar tudi za druţbo in

človeške odnose, ki so na račun tehnologij ţe tako močno skrhani in skoraj pozabljeni. Kaj je dobro in kaj ne, se bo gotovo pokazalo v prihodnosti, le počakajmo kaj nam bo prinesla.

40

6. POVZETEK

Internet je najbolj dramatična stvar, ki se je zgodila na področju poslovanja in trţenja. Z

razvojem spletnega načina nakupovanja se je razvila popolnoma nova ekonomija, ki je nam poznana pravila postavila na glavo. Kupec je z razvojem spletnega trgovanja dejansko postal kralj, saj mu je na enem mestu, na dosegu roke zbrana vsa konkurenca in podrobne informacije glede izdelkov.

Ampak največja revolucija pa je prišla, ko se je pojavilo elektronsko poslovanje. Elektronsko

poslovanje, ki je splošno znano kot e-poslovanje, e-trgovina, se nanaša na nakup in prodajo

proizvodov ali storitev preko elektronskih sistemov, kot sta internet in računalniška omreţja. Vendar pa se izraz nanaša na mnogo več, kot pa le na nakup in prodajo izdelkov preko

spletnih mest. Prav tako vključuje vse aktivnosti, ki so povezane z razvojem podjetja, nabavo,

prodajo, dostavo, servisiranjem in plačilom izdelkov in storitev.

V nalogi sem se tako najbolj osredotočila na opisovanje spletne trgovine, elektronskega

poslovanja in predstavitvijo spletnega mesta Mimovrste.com. Za podjetje, ki se ukvarja izključno z spletno prodajo, je zelo pomembno, da je v koraku s časom. Razvijati se mora v skladu z razvojem tehnologij in zahtevami uporabnikov. Naš cilj v diplomskem seminarju je

tako predstavitev pomembnih elementov spletne prodaje, ki znatno vpliva na prodajo, hkrati pa z raziskavo ugotoviti, kaj je tisto kar ljudi prepriča v nakup preko spleta.

KLJUČNE BESEDE

Internet E-poslovanje

E-nakupovanje Spletne strani Spletna trgovina

Osnove spletne prodajalne Procesi nakupovanja v spletni prodajalni

Prednosti in slabosti spletne prodajalne

41

7. ABSTRACT

Internet is the most dramatic and exciting change happen in the field of business and trade. By evolution of e-shopping, entirely different economy has been developed which turned rules that we had know before, upside down. By development of e-shopping, a consumer actually became a king as in the same place, within reach of a hand, whole competition and detailed information about the products are assembled.

But the biggest revolution become when we get electronic commerce. Electronic commerce, commonly known as e-commerce, e-Commerce or e-comm, refers to the buying and selling of products or services over electronic systems such as the Internet and other computer networks. However, the term may refer to more than just buying and selling products online. It also includes the entire online process of developing, marketing, selling, delivering, servicing and paying for products and services.

In our seminar we are focused on online store, electronic commerce and online store Mimovrste.com. It is vital importance for an enterprise that deals exclusively with online sales to be in step with the time. It has to develop in accordance with development of tehnologies and users demands. Our goals in this seminar was to present the main elements of online sales that influence the sales substantially and determine by survey what exactly persuades people to make online shop.

KEY WORDS

Internet E-commerce

E-shopping Web pages

E-shop Introduction of an e-shop

Buying process in an e-shop Advantages and disadvantages of an e-shop

42

8. VIRI IN LITERATURA

• Baloh P., M.I. Štemberger, in P. Vrečar. Poslovna informatika. Ljubljana: Ljubljanska fakulteta.2002. str. 29

• Cassidy, Anita. A practical quide to planning for E-business success:how to E-nable your enterprise: CRS Press LLC, 2002.

• Chissick, Michael, Kelman,Alistar: Electronic Commerce: Law and Practice. London, Sweet&Maxwell, 2002

• Čuk, J. (2000). Izboljšanje konkurenčnosti z elektronskim poslovanjem: »izkušnje in

priporočila«. Organizacija- revija za management, informatiko in kadre, 3, 156-157.

• Glaţar, Tomo: Lep in pameten na internetu. GV, Ljubljana. Pasadena, 1997, str. 6-7. • Jerman-Blaţič, B., T. Klobučar, Z. Perše, in D. Nedeljkovič. 2001. Elektronsko

poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

• Jelen, Miro. 2000. Informatika v medijih. Maribor: Fakulteta za elektroniko, računalništvo in informatiko.

• Kadunc, Borut: Spletna trgovina in sistemi plačevanja. Diplomsko delo. Ljubljana :

Ekonomska fakulteta, 2002. str. 16. • Kalakota, R., and A.B. Whinston: Electronic Commerce: A Manager is Quide. Reading,

MA: Addison Wesley, 1997.

• Kovačič, A., Groznik, A. & Ribič, M. (2005). Temelji elektronskega poslovanja.

Ljubljana. Ekonomska fakulteta. str. 55.

• Kovačič, A., J. Jaklič, M.I. Štemberger, in A. Groznik. 2004. Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

• Lindič, Jaka. Model za ocenjevanje kakovosti spletnih strani. 2003. Str.9.

• McGovern, Gerry. 2006. [URL: http://www. Gerrymcgovern.com], 25.7.2011

• Pavliha, Jerman, Blaţič. 2002. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 21 str.

• Pucihar, Andreja. 1999. Priložnosti in težave pri elektronskem poslovanju prek interneta v organizacijah v Sloveniji - raziskava. [online] Available: http://ecom.fov.unimb.si/ecom-anketa.nsf/pages/ecom-anketa-rezultati [23.1.2003].

• RIS 2009: Projekt Raba Interneta v Sloveniji.[ URL: http:// www.ris.org/], 18.7.2011.

• RIS- Raba interneta v Sloveniji, 2003. Gospodinjstvo: E-nakupovanje: 2002/2 [online] Avalible: http://www.sisplet.org/ris/ris/dynamic/readpublications.php?sid.=21 [10.8.2011].

• Paravinja, Urša. Razvoj spletne prodajalne Mercator. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003. 47 str.

• Ranganathan, C., Ganapathy., S.: Key dimensions of business- to- consumer web sites. Information & Management, Chicago, 2002. 457-465 str.

43

• Rolih, Robert. 2000.14 značilnosti uspešnih e-trgovin [URL: http://www.uspeh.com], 18.7.2011

• Rolih, Robert. 2000. Kako dobičkonosno poslovati preko interneta: ustvarite spletno

stran, ki bo pometla s konkurenco, Ljubljana: Lisac & Lisac

• Sonce. 2008. [online] Avalible: http://www.sonce.net/marketing/spletna-mesta/ [10.9.2011]

• Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana. Atlantis.

• Trček, Denis.2001. Informatika: od tehnologije do poslovanja. Koper: Visoka šola za

management.

• Turban, Efraim, in David, King. 2003. Introduction to e- commerce. Upper Saddle River (New Jersey): Printice Hall.

• Vehovar,Vasja, Kragelj,Boris: Uporaba interneta: Slovenija-EU 2002/2. [URL:http://www..ris.org/main/baza/baza.php?bid=154], 2002.

• Welling, Luke, Thomson, Laura: PHP and MySQL Web Development. Indiapolis: Sams Publishing, 2001.