IntervjuKako sedotakniti ljudiv času, ko jevse manjempatije

Jure Henigmanigralec in dobitnikDnevnikove nagrade

S Gregor ButalaO Tomaž Skale

Imel sem privilegij, da sem kotmlad igralec prišel v veliko gle-dališko hišo, kjer sem delal pre-cej in zelo različne stvari - ter stem zorel,« razmišlja Jure He-nigman (1985), letošnji dobitnikDnevnikove nagrade za izstopa-joči umetniški dosežek na odru

Mestnega gledališča ljubljanskega. Vrstipriznanj za njegovo delo - od študentskeSeverjeve nagrade in Borštnikove nagradeza mladega igralca do vrste nagrad za vlo-go v filmu Izlet Nejca Gazvode - se je takopridružilo še eno; žirija mu ga je namenilaza vloge Ahila v Homerjevi Iliadi (režijaJernej Lorenci), Vanga v Brechtovem Do-brem človeku iz Sečuana (režija AleksandarPopovski) in Carrawaya v FitzgeraldovemVelikem Gatsbyju (režija Ivica Buljan).

Nagrado ste prejeli za tri vloge vpredstavah precej različnega tipa. Kako stejih doživljali v času nastajanja?Na postopek oblikovanja predstave še naj-bolj vpliva režiser, vsak ima svoj način inpristop, kot igralec pa se moraš prilagoditiin znotraj procesa nekako najti svojo pot.Ivico Buljana, ki je režiral Gatsbyja, kar do-bro poznam, saj sva že večkrat sodelovala,podobno Popovskega, z Lorencijem semdelal svojo čisto prvo profesionalno pred-stavo, ko sem bil še študent, in sicer Moj-stra in Margareto v MGL, od takrat pa ničveč. Med seboj se v pristopu razlikujejo, akot igralcu mi vsi dokaj ustrezajo. Mi je bi-lo pa v Iliadi morda še najlažje - zdi se mi,da sem svoj lik nekako najbolje razumel inujel. Toda Iliada je bila v nekem smisluprivilegiran proces, na voljo smo imeli več

časa, lahko smo se zelo osredotočili naštudij. Pri večini predstav je drugače.

Toda lliado so zaznamovale tudi težavneokoliščine, prav vi ste morali zaradipoškodbe v zasedbi iz vloge Patrokla tikpred zdajci preskočiti v vlogo Ahila. Ki pavam je, kot ste dejali takrat, kot lik celobolj ustrezal.Res je, z vlogo, ki mi je bila prvotno do-deljena, sem imel nekaj težav. Nisem čistodobro vedel, kje je moje mesto v predsta-vi, kje lahko dam svoj prispevek k celoti.Postajal sem nervozen, v meni se je nabi-rala napetost; počutil sem se, kot da vsepočnem nekako na silo. Po zamenjavi vlo-ge pa mi je steklo in veliko lažje semigral. Spet drugače je bilo pri Dobrem člo-veku iz Sečuana. Bil sem že precej utrujenpo naporni sezoni in potreboval sem karnekaj časa, da sem se bolj dejavno vključilv proces, toda tu je veliko delo opravil re-žiser Popovski. Čeprav smo bili vsi dokajizčrpani, nas je znal motivirati, nam vlitivoljo in energijo, da smo potem delali vzelo dobrem vzdušju. Na splošno pa jepač tako, da so v gledališču vedno nekeomejitve, glede zasedbe, časa ali česa dru-gega, in je treba delati kompromise. Insmešno je, da se včasih silno trudiš, pos-kušaš nekaj narediti, pa na koncu nekakone uspe. Včasih pa si zadovoljen s sabo,pa nihče drug ni. Ali pa te vsi hvalijo, tebipa se ne zdi v redu.

Vam je kot igralcu pomembno, da imatepri oblikovanju svoje vloge dovoljsvobode?Je, ampak to je dvorezen meč. Kajti pritem te lahko zanese v območje varnega,znanega in obvladljivega. Zato včasih po-O

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 17.09.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 7

Površina: 944 cm2 1 / 3

trebuješ nekoga, da te spodbuja v ravnonasprotno smer od tiste, kamor bi šel samali te zaradi udobja vleče. Saj morda poz-neje uvidiš, da ni imel prav, vendar svoj likpotem vseeno razumeš širše, kot bi ga si-cer. Res pa je, ne vem, zakaj, da vselej za-čenjam iz pozicije, da moram vse nareditisam; to je nekakšen naravni vzgib. Še pre-bilo tega treba, sajse nikjer ne pozna.

Mislim, da kotigralec preprostone moreš startatina neki vnaprej do-ločen končni rezul-tat, saj gre pri obli-kovanju vloge za mozaik številnih stvari.Včasih lahko vložiš ogromno truda, a je tazaman, in sicer samo zato, ker si sledil ne-ki fiksirani ideji, se zaradi tega zakrčil terpo poti izgubil vse drugo. Ohranjati morašneko fluidnost, in to na vsaki vaji, na vsakipredstavi. To se mi zdi za igralca zelo po-membno, biti mehek, dovzeten.

Skratka, treba je biti odprt, če pravrazumem...Gledališče je nekaj zelo živega, v njem nipreprostih odgovorov. Zdi se mi, kot damoraš imeti oči nenehno odprte in bitipripravljen, saj ne veš, kdaj se lahko rodineka zamisel, ki se bo pokazala za silnopomembno. Obenem pa ni v tem, da pri-deš na vajo, daš vse od sebe, pri tem paprebijaš vse mogoče blokade, ki jih nosi-mo v sebi, nič samoumevnega. In prav za-to se mi zdi najpomembneje, da ohranjašpozitivno naravnanost, dobro voljo, le ta-ko lahko te blokade odpiraš in nemotenodelaš. Veliko si je treba upati, jaz si včasihden začnemo z vajami, hočem vedeti, kdoin kaj je moj lik, in tudi počutim se, kot daga lahko in moram oblikovati brez zuna-njih vplivov. Kar je seveda daleč od resnicein tudi od končnega rezultata. A šele pos-topoma sem spoznal, kako pomembno je,da zaznaš kontekst predstave in lik začutišv tem okviru.

Gre morda pri tem vnaprejšnjem vrtanju vlik za neke vrste podzavestno metodo?Nimam se za človeka metode, tudi nisemnagnjen k pretiranemu intelektualiziranju,raje se odločam po občutku, in ko se lote-vam vloge, nekako bolj sledim intuiciji.Recimo ko sem snemal neki film, sploh ni-sem prebral vsega scenarija, ampak samosvoje dele, pa še te bežno - ker je šlo pačza lik, ki ničesar ne ve, in sem se povsemintuitivno odločil, da se mu približam natak način. Seveda težko rečem, ali je bil re-zultat zaradi tega boljši ah slabši. (Smeh.)

Sem se pa tudi že kdaj zakopal v analize.Za film Martina Turka Nahrani me z bese-dami, v katerem sem igral vegana, sem šelna primer za kaka dva meseca na vegan-sko dieto, misleč da bom tako bližje temuliku. Na koncu pa sem si rekel, kaj mi ješe premalo in sem potem kar malo jezennase.

Smo si pa igralci kot ljudje seveda različ-ni, nekaterim recimo ustreza, da počnejoveliko stvari naenkrat in da se ves čas ne-kaj dogaja, dopoldne vaje, potem snema-nje, zvečer predstava. Sam spadam bolj ktistim, ki se, kolikor je to seveda mogoče,raje osredotočijo na le eno stvar. Sem boljtak dizel (smeh), potrebujem nekaj časa, dazares stečem, na začetku gre pri meni vsebolj počasi. Tudi ko spoznam novega člo-veka, na primer režiserja, s katerim prvičdelam, potrebujem vsaj en mesec, da senavadim nanj in se res sprostim. In najhujeje, kadar se zaradi zadržanosti, vljudnostiali spodobnosti zgodi, da ostane kaj nei-zrečeno, saj se lahko izgubi marsikaj dra-gocenega za predstavo. Odkrita komunika-cija je v gledališču, pa tudi sicer, nujna.

Kako uspešno pa po vašem mnenjugledališče danes komunicira z občinstvom,če lahko tako rečem?Kadar grem v gledališče, kar je zaradiotrok trenutno sicer bolj redko, kaj si že-lim videti? Hočem razumljivo, po možno-sti tudi čustveno zgodbo, ki mi jo nasto-pajoči ponudijo na čim bolj normalen na-čin, brez nekih dodatkov, olepšav, ekshibi-cij. In kadar zalotim sebe kot igralca, da vvlogi pretiravam, si mislim - bedak,spomni se, kaj je všeč tebi, poskusi bitinormalen! Sem pa na splošno precej neiz-prosen gledalec, čeprav v predstavah nad-vse cenim tiste trenutke, ki jih prepoznamkot pristne. Tudi če sta samo eden ali dva,mi je to dovolj, četudi mi morda uprizori-tev kot celota ni bila tako všeč. Kadar menekaj ne prepriča, pa dobim kar nekakšenodpor do gledališča. Kakor mi dobra pred-stava vselej vlije vere in delovne vneme zanaprej, mi lahko slaba predstava gledališ-če priskuti.

Se vam zdi, da je slabih predstav veliko?Kot rečeno, nisem zelo reden gledalec; to-da zdi se mi, da je preveč predstav, ki sezgodijo le zato, ker se je neko gledališčepač dogovorilo z nekim režiserjem, da bopostavil neko besedilo. Najbrž temu vsajdelno botruje tudi velika količina produk-cije. Ves čas se dela in se mora delati, nav-sezadnje upam, da bo tako tudi ostalo, avčasih si zaželiš, da bi bilo za predstave navoljo več časa in osredotočenosti, saj bi seO

bjav

e so

nam

enje

ne in

tern

i upo

rabi

v s

klad

u z

odlo

čbam

i ZAS

P in

se

brez

sog

lasj

a im

etni

ka p

ravi

c ne

sm

ejo

pros

to ra

zmno

ževa

ti in

dis

tribu

irati!

Dnevnik 17.09.2015 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 7

Površina: 944 cm2 2 / 3

lahko kakovost še zelo dvignila.

Zdi se, da je v podobne težave ujeto tudiobčinstvo: dobra predstava se te vendardotakne, v tebi odmeva še dneve poogledu, a v poplavi dogodkov in obsiceršnjem hitrem tempu življenja si tudisodobni gledalec najbrž težko privoščirazkošje takšnega premlevanja.Zelo dragoceno je, če se te nekaj dotaknena tak način. A bojim se, da večina ljudisploh ne hodi več zato v gledališče; pride-jo, da bi se sprostili, pozabili na vsakda-nje težave, se malo nasmejali. Toda za kajtakega bi bilo bolje iti kam drugam. Ni-sem prepričan, da bi moralo biti gledališ-če ob vsem, kar se dogaja, zgolj v funkcijisprostitve, biti bi moralo vse kaj drugega.Navsezadnje je užitek tudi v tem, da tenekaj pretrese ali gane. Po drugi strani pase zdi, da je takšnih predstav vse manj tu-di zato, ker živimo v času, ko je vednomanj empatije. V bistvu smo si že takodaleč drug od drugega, daje res umetnostnarediti predstavo, ki bi se lahko resničnodotaknila ljudi. Zato je razumljivo, da semarsikateri ustvarjalec odloči za boljpragmatično pot. x

Smešno je, da se včasih silno trudiš, poskušaš nekajnarediti, pa na koncu nekako ne uspe. Včasih pa sizadovoljen s sabo, pa nihče drug ni. Ali pa te vsihvalijo, tebi pa se ne zdi v redu.Kadar zalotimsebe kot igralca,da v vlogipretiravam, simislim - bedak,spomni se, kaj jevšeč tebi,poskusi bitinormalen!

____\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\___M il , " *?v flOnr *jBBfiBfe§BnF ■A_tmm\mym\mm^m\mmmmmm\\mWif Bf ' '

* fTTHr"3

SB? r II »' JSflfr '-. .^^^^?lUl^^3^f«M^fmmmmmmm

ili^ffS^tef^Ž -Ih_MMWHM %mmimm^K^^W/mmtm £~L*flft _ S^^rjmm^rlm^^Sti^^^jmmmmmmmmmmmmmm^ TraSEStiEK^Hpii)MywjPBMwiw!"''tw' j» ~° <w mmmmm^mt Liajpiin'- j J_____t________M '■CSmET^^B^ *-' ---*— »,,,«,fflm» mtmmA&BmWmWiB& ! JUHH SHiSP j^^^^^^^B _tp. lu^Bfr Jflf M AW m^_W-mmWmmmW i_rr . ' t^^HI^B^K^HHHIHfiH^^B mM0 m z?I&&i'WmWMmffi IF^jn^^^^^B %-...K 18 *.wm Mr mmmmT ?L f^JJtmK. !z3H"Jifl^^^^^^^^^^M>: ■ '^Uhbmw&^mm MI«*** 1*^ W .^t Kbii. -* -m-.m___ws vE?*r mmf* 'lJsdm_W^' aflMv^^^^Hl' fl^^H^Hs .j^r^^ amr \^^^^^^m gg? 1*^^ jh^VJ IV - * mmt^&^i *^ — -*^S ' lv^^^^HH

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!Dnevnik 17.09.2015

ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 112.000

Stran: 7

Površina: 944 cm2 3 / 3