biti sočlovek bbiti sočlovek b ilo je težko obdobje. ljudstvo, ki že leta čedalje težje šiva...

Biti sočlovek

B ilo je težko obdobje. Ljudstvo, ki že leta čedalje težje šiva skupaj konce z začetki, ki mu je vzeta vera v skupno blagi-njo, ki je moralo željo po samouresničitvi zamenjati z bojem

za preživetje, je zima okovala v led, jih obdala z iz nič vzbrstelimi jezeri pogoltne vode in jim vzela še zadnje drobce občutka varno-sti, še zadnji odmev občutka nadzora nad lastnimi življenji. Mraz in tema, gluha tišina, osamljenost, odrezanost. Že gola grožnja tega je bila kaplja čez rob. Ne morem več, ne moremo več!

A v tistem trenutku, v tistih strašljivih temnih in mrzlih dnevih, smo kar naenkrat spet imeli vse. Celo tisto, kar smo izgubili v

letih blaginje, pa tega še vedeli nismo. Kar naenkrat smo spet imeli drug drugega. Družine so stopile skupaj, sosedi so si delili elektriko, drug k drugemu so hodili trkat in se vabili k skupni peči, kdor je lah-ko, je pomagal v boju z ledom, s podrtimi drevesi, s pomanjkanjem hrane, z neprehodnimi potmi do zdravnikov. Mnogi so presegli sebe in neverjetne ovire, ki jim jih je na pot postavila narava, da so lahko z golimi rokami naredili svet na tistem zakotnem koščku strmega hriba nekoliko lepši. Zase in za druge. Mnogokrat za druge.

Da smo bili kar naenkrat spet lahko vsi ljudje.

N e potrošniki, ne uspešneži, ne socialni primeri, ljudje. Ljudje, ki poberejo padlo drevo na poti in ga premaknejo, da lahko

nadaljujejo svoje življenjsko potovanje, ki obujejo škornje, natakne-jo rokavice, vzamejo v roke orodje in se spopadejo z elektriko, ko hočejo svoji družini dati luč, ki pripeljejo iz skladišč zaprašene stare, trpežne lokomotive in jih poženejo po uničenih tirih, da ohranijo svoje gospodarstvo. Ljudje, ki zgrabijo svojo usodo in jo vodijo.

I n zdaj prihaja velika noč, prastari praznik novega začetka. To leto si res zaslužimo nov začetek. Ozrimo se na preteklo obdobje

padcev in napačnih odločitev ter začutimo trenutke pričakovanja novega, svetlega, toplega. Narava ponovno vstaja, lepša in močnej-ša kot kdajkoli – prešibke veje so odpadle in mogočne sile so stara drevesa izrula s koreninami vred. Deževje je odplaknilo nesnago. Tudi v nas so se izruli mnogi stari vzorci in odplaknila mnoga pre-živeta prepričanja, vsaj tako bi morali razumeti to lekcijo. Očistili smo se površinskih želja po razkošju, po materialnem primerjanju z drugimi, po tekmovanju v povsem nepomembnih disciplinah. Spo-znali smo svojo bit: ko je sila, roka zgrabi roko. In ko dobimo nazaj to moč, moč, da smo sočlovek, smo spet nepremagljivi.

U živajmo letošnjo veliko noč, veselimo se obdobja, ki ga zaklju-čuje, saj nam je dalo neprecenljivo možnost spoznati same

sebe. Močni smo in zmoremo. To bitko in vse naslednje. In še vedno smo ljudje.

katja Petrović, urednica

tudi v nas so se izruli mnogi stari vzorci in odPlaknila mnoga Preživeta PrePričanja,

vsaj tako Bi morali razumeti to lekcijo.

U V O D N I K

sveže

evropejci grizljajo jabolčni čips 4okus kar v žepu 4oljčno olje ima raje karton 4razvoj čokolade se seli v vesolje 5iskanje najboljših naj se začne 5Prve slovenske testenine s certifikatom Brez gso 5

gensko spremenjena hrana

Pravica do izbire 6

(ne)varni info

kaj pomeni polnozrnato? zaenkrat v vsaki državi kaj drugega 12česa vse ne doživi kivi 13strožji nadzor nad najnevarnejšimi kemikalijami 13WHo spreminja priporočila glede sladkorja 14

Revija za potrošnike, ki hočejo večKUl(inarični) eKspres

www.kulekspres.si

V s e B I N A

3 Glavni partner revije:

Francoske težave zaradi pesticidov 14Palmovo olje brez nadaljnjega izsekavanja gozdov 15minerali izginjajo 16

kolumna: dr. aleš kuhar

smo proti, a ne vemo zakaj 17

mikrohranila

najdrobnejši kamenčki mozaika 19

testenine

neskončna raznovrstnost 24

začimbe in zelišča za razstrupljanje

zdrav pomladni prepih 28

križanka 32

Izdajatelj ContentNet, d. o. o. e: [email protected] W: www.contentnet.si

dIRektoRICa odgovoRNa uRedNICaMelanija končina Boltin katja Petrović, [email protected]

FotogRaFIje gRaFIčNa PodoBa IN PReloMIgor kastelic, dreamstime katja Mijajlović

kRIžaNka vladimir Milovanović, s. p., ljubljana lektuRa ContentNet, d. o. o.

tIsk jular, poslovno svetovanje, Nihad jular, s. p. Naklada 60.000 izvodov

Fotografija na naslovnici je nastala iz izdelkov IssN 2232-5859Pekarne Pečjak.

Revija je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. za dodatne izvode nam pišite na naslov [email protected]. logistični stroški odpreme in pošiljanja tiskanih izvodov znašajo 1,45 €/izvod in se plačajo po povzetju. Revijo lahko brezplačno natisnete; na voljo je na naslovu www.kulekspres.si. vse pravice so pridržane. kakršnokoli razmnoževanje in fotokopiranje celote ali delov revije brez dovoljenja izdajatelja ni dovoljeno. Blagovne znamke, slikovno gradivo in logotipi so last izdajatelja in partnerjev revije.

Podjetja, ki aktivno vlagajo v ozaveščanje potrošnikov o varnosti in kakovosti hrane, v skrb za zaposlene, lokalno skupnost in naravno okolje – partnerji revije kul(inarični) ekspres: Pekarna Pečjak, d. o. o., Mirovita, d. o. o., Mirosan, d. o. o.

Oljčno olje ima raje karton

Grški pridelovalci že dolgo poudarjajo, da je kartonska embalaža primer-nejša za shranjevanje oljčnega olja kot steklenice. Kljub obilici raziskav,

ki to potrjujejo, pa potrošniki še vedno raje posegajo po ustekleničenem olju, češ, da radi vidijo, kaj kupujejo. A ravno to olju najbolj škodi.

Kartonska embalaža je primerna za oljčno olje zato, ker svetloba ne more pro-dreti skoznjo. V steklenici se, tudi če je temna, v letu dni stanja na policah, kar

je običajna doba skladiščenja, v olju občutno zmanjšajo vrednosti vitamina E, ka-rotenoidov in klorofila. Poleg tega je kartonska embalaža tudi cenejša od steklene.

Kul(inarični) EKsprEs4

s V e Ž e

ali iščete novice o tem, kaj je novega na trgu živil in kaj se šele PriPravlja? sodelavci revije kul eksPres so za vas zBrali najnovejše zanimivosti iz vsakdana slovenske živilske industrije in tudi iz širnega sveta Hrane.

Okus kar v žepu

V ZDA so velik uspeh dosegli novi izdelki na trgu pijač, to so zelo majhna paki-ranja zelo močnih sirupov, ki so jih prvenstveno razvili za dodajanje vodi. Le

nekaj kapljic sirupa zadošča, da iz vode nastane sok, tako da lahko drobno stekle-ničko uporabnik nosi kar s seboj v žepu. Zdaj prihajajo izdelki tudi na evropski trg.

Mini sadni sirupi, ki so jih poimenovali ojačevalci vode, so v ZDA velika uspe-šnica, toda tam do zdaj niso uporabljali nikakršnih koncentratov za izdela-

vo napitkov, kot so v Evropi zelo razširjeni koncentrati v obliki sirupov, prahu in granul. Proizvajalci pa vendarle menijo, da bo izjemno majhno pakiranje prepri-čalo kupce tudi v Evropi. Američani jih radi uporabljajo tudi za dodajanje okusa jogurtom in za mešanje koktajlov ter jih mešajo med seboj, da tako ustvarjajo čisto svoje okuse.

Evropejci grizljajo jabolčni čips

Očitno so dodatne obdavčitve hrane z ve-liko vsebnostjo soli, sladkorja in maščob,

ki so jih uvedi v nekaterih evropskih državah in za katere se je najprej zdelo, da nimajo no-benega učinka, vendarle sprožile spremembe v prehranjevanju, ugotavljajo v podjetju Miro-vita. Segment zdravih prigrizkov namreč pri-dobiva vse večji tržni delež, povpraševanje po jabolčnem čipsu pa je v zadnjem letu v Evropi naraslo za kar 15 odstotkov. V Sloveniji tega trenda še niso zaznali, smo pa Slovenci za razliko od drugih Evropejcev veliki ljubitelji ja-

bolčnih krhljev, zato je upravičeno pričakovati, da bomo čedalje pogo-steje posegali tudi po jabolčnem čipsu in čipsu iz drugega sadja.

Glavni partner revije: številka 8 ⟩ marec 2014

Prve slovenske testenine s certifikatom Brez GSO

Pekarna Pečjak je po daljšem strokovnem usklajevanju z dobavitelji uspela dobavo

surovin in proizvodnjo uskladiti z najstrožjimi standardi za živila brez gensko spremenjenih or-ganizmov in za svojo celotno linijo sušenih jajčnih testenin pridobila certifikat Brez GSO. To so prve slovenske testenine za juhe in priloge, ki se ponašajo s tem certifikatom, naredili pa so še korak dlje, saj so jajca, uporabljena v testeninah, samo iz talne reje.

Standard Brez GSO, ki ga podeljuje Inštitut za kontrolo in certifikacijo Uni-verze v Mariboru, potrjuje, da so v tako označenih izdelkih uporabljene le

surovine, ki potrjeno ne vsebujejo niti sledi gensko spremenjenih organizmov. Ta certifikat potrjuje tudi, da se v celotni verigi proizvodnje in predelave živil živalskega izvora, vključno s krmo, namenjeno za prehrano živali, uporablja izključno sestavine brez GSO.

5

Iskanje najboljših naj se začne

Zaradi krčenja v živilski industriji je na trgu veliko več delovne sile kot pred nekaj leti, tudi najboljši kadri, ki so izgubili delo zaradi zaprtja podjetij ali

zmanjševanja njihovega obsega. Toda pripraviti se je treba na ponoven posto-pen vzpon gospodarstva in čimprej pritegniti kakovostne strokovnjake, opo-zarjajo poznavalci, drugače bo to storila konkurenca.

Ljudje, ki so izgubili delo v zadnjih letih, večinoma niso našli drugega ali pa so našli službo z izrazito nižjo plačo. Tista živilska podjetja, ki so uspešno

preživela najhujšo krizo in načrtujejo ponovno širitev, bi morala že zdaj začeti iskati ustrezne strokovnjake, saj je izbira tačas zelo velika, zahteve po plačilu in drugih ugodnostih pa milejše kot, recimo, pred desetletjem. Če tega ne bodo storila, opozarjajo strokovnjaki za kadre, bodo to naredila konkurenč-na podjetja, ostali pa bodo manj strokovni ali dražji strokovnjaki. Dobrodošel stranski učinek takega razmišljanja je, da bo ponovno najemanje kakovostnih kadrov in njihov bodoči prispevek v podjetjih pognalo razvoj industrije v višjo prestavo, to pa bo sprožilo še večje povpraševanje po delovni sili.

Razvoj čokolade se seli v vesolje

Ena od večjih skrivnosti in razvojnih izzivov proizvajalcev čokolade je vgra-jevanje zračnih mehurčkov, zaradi katere je čokolada rahlejša in po tržnih

analizah daje tudi občutek manjše kaloričnosti. Vsak proizvajalec ima svoj pri-stop: eni kombinirajo izsesavanje zraka z vpihovanjem neškodljivih plinov, ki se hitro razširijo, drugi poskušajo različne tehnike stepanja tekoče čokoladne mase. Skupno jim je, da svoje skrivnosti ne želijo izdati in da s sedanjimi izdelki niso povsem zadovoljni.

So pa nekateri pripravljeni v to vrsto izdelka vložiti izjemno veliko sredstev. Menda se največji med njimi dogovarjajo celo z Evropsko vesoljsko agen-

cijo, da bi preselili poskuse v vesolje in poskusili razviti še bolj zračno čokolado pri ničelni gravitaciji – v industriji se govori, da že prihodnje leto.


o zdravstvenih in okoljskih vpli-vih gso – torej organizmov, katerih genske značilnosti so

bile umetno spremenjene, da bi tako privzeli nove lastnosti – je bila opra-vljena skoraj brezštevilna množica študij. a so si te nasprotujoče, izpod-bijajo druga drugo, so bolj ali manj pod vplivom enega ali drugega lobija, zato jim javnost le težko zaupa. Ne-gotovost je skušala presekati eu, ki je leta 2011 objavila več kot 300 mi-lijonov evrov vredno študijo, povze-tek 130 raziskovalnih projektov, izve-denih v 500 raziskovalnih ustanovah v zadnjih 25 letih, in katere zaključek je, da gso sami po sebi zdravstveno niso nič bolj škodljivi kot druge so-dobne tehnike vzgajanja rastlin.

Slovenci protiPrevladujoče uradno znanstveno

mnenje je, da hrana, proizvede-na iz gensko spremenjenih poljščin ne predstavlja večjega tveganja za zdravje kot konvencionalna hrana. Negativnih zdravstvenih učinkov na ljudi ni uspela dokončno dokazati nobena študija. toda javnost, sploh v evropi, ostaja nastrojena izrazito proti gso. Po zadnjih podatkih euro-barometra gso v živilih močno pod-pira le še 5 odstotkov evropejcev, podpora pa z leti celo pada, najbolj drastično v Španiji, kjer sicer pridela-jo največ gensko spremenjenih polj-ščin v evropi. 61 odstotkov evropske javnosti je odločno proti razvoju gen-sko spremenjene hrane v evropi.


GeNsKO spremeNjeNA hrANA Pravica

deBata o gensko sPremenjeniH organizmiH je že od osemdesetiH in devetdesetiH let, ko so se gensko sPremenjene Poljščine začele širiti Po svetu, v resnici deBata o Pravici do izBire. zda – tako tamkajšnji loBisti kot tudi kmetje in Potrošniki – so že zgodaj izBrale, da so kratkoročne Pozitivne lastnosti takiH Poljščin več vredne kot njiHovi moreBitni dolgoročni vPlivi na zdravje in naravo; evroPa je izBrala – in tako izBiro še do danes Potrjuje – dolgoročno Previdnost Pred kratkoročnim doBičkom.

v evropi raste gensko spremenjena koruza le na približno 100.000 hektarih, predvsem v španiji; v svetu gojijo gensko spremenjene poljščine na 170 milijonih hektarov.

številka 8 ⟩ marec 20147 Glavni partner revije:

slovenci so po mnogih raziskavah med največjimi nasprotniki gso

v živilih v evropi: po različnih med-narodnih in nacionalnih raziskavah je vsaj dve tretjini tistih, ki so že slišali za gso, proti njihovemu gojenju, tri četrtine pa živila z gso ne bi kupili. od vseh vej biotehnologije slovenci najmanj odobravajo prav gso v živilih.

Podoben odpor kažejo na japon-skem, kjer gso sprejema slaba

tretjina prebivalcev. zelo drugačna pa je slika v zda, kjer bi po različ-nih raziskavah od polovice do dveh tretjin potrošnikov brez zadržkov kupilo gensko spremenjeno živilo, in na kitajskem, kjer približno polovica potrošnikov vidi predvsem koristi gensko spremenjenih živil, le okoli 10 odstotkov pa jih do njih čuti odpor. drugod po svetu prevladujeta slabo poznavanje tematike in nezaintere-siranost zanjo.

7 Glavni partner revije:

Z znanjem odpor rastevečina evropejcev loči med po-

sameznimi vejami biotehnologije ter tako imenovano rdečo (medicin-sko) in belo (industrijsko) biotehno-logijo podpira – denimo farmakoge-netiko, gensko terapijo, računalniške in informacijske tehnologije, tehno-logijo izkoriščanja sončne energije, ki veljajo za koristne in moralno spre-jemljive. zavračajo pa zeleno, to je agronomsko biotehnologijo. Še več, nasprotovanje gso v kmetijstvu in živilih se poglablja sočasno s šir-jenjem znanja o tej tematiki. odpor narašča s stopnjo izobrazbe, razen v vrsti strokovnjakov prav za področje gso, ki gensko spremenjena živila odobravajo tudi v zasebnih nakupo-valnih odločitvah.

Raziskovalci evropskega javnega mnenja menijo, da evropejci gso

dojemajo kot prisilo in da je tvega-nje, ki ga ljudje razumejo kot prisilno, vedno čutiti bolj ogrožajoče kot tve-ganje, za katerega se nekdo odloči prostovoljno, tudi če je prvo bistve-no manjše od drugega. znano je tudi, da so ljudje še posebno občutljivi na tveganja, ki so povezana z zdravjem, varnostjo hrane, ekonomskim razvo-jem in globalnim razmerjem moči, gso pa pomenijo vse to.

leta 2012 so gensko spremenjene poljščine gojili v 28 državah po svetu, od tega 90 odstotkov v le petih državah: zda, Braziliji, argentini, kanadi in indiji.

do izbire

Kul(inarični) EKsprEs8 Kul(inarični) EKsprEs8 Kul(inarični) EKsprEs

toda vse te argumente bi zlah-ka prenesli tudi na druge države,

recimo na zda, pa tam potrošniki gso ne zavračajo tako množično kot v evropi. sociologi menijo, da zato, ker je po eni strani informa-cij o gso v evropi več (v splošnih in specializiranih medijih) in so jih potrošniki zaradi povprečno višje izobrazbe bolj pripravljeni spremlja-ti, po drugi strani pa zato, ker evro-pejci po različnih raziskavah manj zaupajo nadzornim institucijam kot američani. zato tudi pravijo, da ne bi kupovali gensko spremenjenih ži-vil niti, če bi jih zaupanja vredne in-stitucije promovirale kot varne.

Zdravje in okolje Najprej je bil strah potrošnikov

glede vpliva gso na zdravje po-splošen in nedoločen. Mnoge pomi-sleke so raziskave izničile, potencial-no resna grožnja pa so ostale alergije, torej, možnost, da se s prenosom genske informacije in želene nove lastnosti iz enega na drug organizem lahko prenesejo tudi skrite informa-cije, ki bi lahko same ali v kombinaciji v spremenjenem organizmu ustva-

rile nepričakovane alergene. to gro-žnjo znanstveniki še proučujejo, velja pa, da snovi, ki se na novo tvorijo v gensko spremenjenem organizmu, z vidika najpogostejših alergij preveri-jo, še preden je novi organizem odo-bren za pridelavo in uporabo.

kritiki gso izpostavljajo tudi pro-blem herbicidov in pesticidov,

ki jih proizvajalci prodajajo hkrati z nanje odpornimi poljščinami. Najbolj znan je herbicid glisofat (s tržnim imenom Roundup), ki ga korporaci-ja Monsanto prodaja skupaj z nanj odpornimi gensko spremenjenimi poljščinami (koruzo in sojo s tržni-mi imeni RoundupReady). kot daleč najbolj prodajan herbicid v zda v zadnjih letih je že povzročil pojav iz-jemno odpornih plevelov, v obsežni študiji v evropi pa so dokazali, da je že našel pot tudi v telesa ljudi. organizacija Friends of the earth ga je namreč našla v urinu prebivalcev v vseh 18 evropskih državah, v ka-terih so izvajali raziskavo – čeprav so njegovi proizvajalci trdili, da to ni mogoče. Njegov vpliv (in vpliv dru-gih za gso razvitih zaščitnih sred-stev) na zdravje ljudi še ni raziskan.

učinek genske sPrememBe Primer sPremenjene rastline genska sPrememBa moreBitne grožnje

Odpornost na herbicide soja

odpornost na herbicide omogoča encim, izoliran iz bakterije agrobacterium tumefaciens.

Nenadzorovano širjenje odpornosti na herbicide, možnost alergij in drugih zdravstvenih težav

Odpornost na insekte koRuza

odpornost na škodljivce zagotavlja protein iz bakterije Bacillus thuringiensis.

Nenamerno širjenje spremenjenega gena, izpostavljanje drugih organizmov strupenim sestavinam

Drugačno razmerje med maščobnimi kislinami oljNa RePICa

visoke vrednosti nenasičenih maščob so dosežene omogoča vstavljeni gen iz drevesa kalifornijski lovor.

Nevarnost alergij in sprememb v presnovi

Odpornost na viruse slIva

odpornost na virus PPv (ki povzroča šarko) z vstavljanjem gena za tvorbo proteinov iz virusa.

Nenadzorovane posledice v razvoju virusa

Izboljšana sestava kRoMPIR

Izključitev gena za tvorbo neželenega encima, kar omogoča učinkovitejšo tvorbo škroba za potrebe papirne industrije in za krmo.

Še neraziskani vplivi na zdravje ljudi in živali ter na okolje

Obogatitev z vitamini RIž

vstavitev treh genov iz različnih bakterij za tvorbo betakarotena, prekurzorja vitamina B, v užitnih delih rastline.

dolgoročen učinek na gospodarski položaj pridelovalcev

Odpornost na bakterije toBakvstavitev gena bakterije escherichia coli za tvorbo antibiotikov.

vnos na antibiotike odpornih genov v črevesno floro uživalcev.

podaljšana obstojnost jaBolka

sprememba gena, ki proizvaja kemikalijo, odgovorno za rjavenje sadeža.


GeNsKO spremeNjeNA hrANA

številka 8 ⟩ marec 20149 Glavni partner revije:9 Glavni partner revije:Glavni partner revije:

učinek genske sPrememBe Primer sPremenjene rastline genska sPrememBa moreBitne grožnje

Odpornost na herbicide soja

odpornost na herbicide omogoča encim, izoliran iz bakterije agrobacterium tumefaciens.

Nenadzorovano širjenje odpornosti na herbicide, možnost alergij in drugih zdravstvenih težav

Odpornost na insekte koRuza

odpornost na škodljivce zagotavlja protein iz bakterije Bacillus thuringiensis.

Nenamerno širjenje spremenjenega gena, izpostavljanje drugih organizmov strupenim sestavinam

Drugačno razmerje med maščobnimi kislinami oljNa RePICa

visoke vrednosti nenasičenih maščob so dosežene omogoča vstavljeni gen iz drevesa kalifornijski lovor.

Nevarnost alergij in sprememb v presnovi

Odpornost na viruse slIva

odpornost na virus PPv (ki povzroča šarko) z vstavljanjem gena za tvorbo proteinov iz virusa.

Nenadzorovane posledice v razvoju virusa

Izboljšana sestava kRoMPIR

Izključitev gena za tvorbo neželenega encima, kar omogoča učinkovitejšo tvorbo škroba za potrebe papirne industrije in za krmo.


Obogatitev z vitamini RIž

vstavitev treh genov iz različnih bakterij za tvorbo betakarotena, prekurzorja vitamina B, v užitnih delih rastline.

dolgoročen učinek na gospodarski položaj pridelovalcev

Odpornost na bakterije toBakvstavitev gena bakterije escherichia coli za tvorbo antibiotikov.

vnos na antibiotike odpornih genov v črevesno floro uživalcev.

podaljšana obstojnost jaBolka

sprememba gena, ki proizvaja kemikalijo, odgovorno za rjavenje sadeža.


Nasploh so grožnje naravnemu okolju, kot ga predstavlja glifo-

sat in širše gso, tiste, ki najbolj bu-rijo duhove evropejcev, tudi zato, ker zaradi svoje kompleksnosti še zdaleč niso dovolj raziskane. kaj se zgodi, če se neka lastnost, ki ščiti poljščine pred boleznimi in škodljivci, preseli na rastline v okolici, recimo iz koruze na plevel in nato naprej? kaj se zgo-di, če neka vrsta škodljivcev izgubi svoj naravni vir hrane in na nekem območju izumre, kako to vpliva na njihove naravne plenilce in na celo-ten cikel prehranjevanja? evropejci so v večini mnenja, da je organsko pridelana hrana boljši odgovor, kar

kaže tudi podatek, da njena prodaja v evropi raste za okoli 10 odstotkov na leto, kljub nasploh zmanjšani ku-pni moči. ta pa ne bi bila več mogoča, če bi gso prešli zaščitne linije in se pomešali med konvencionalne pri-delke – poti nazaj ne bi bilo več.

Pa tudi: ali obstaja možnost, da genske spremembe vplivajo –

na poljubno dolgi rok – na pozitivne lastnosti hrane, na njen okus, vonj, njeno celotno prehransko sliko? Na to evropejci, ponosni na svoje kuli-narične tradicije, okusnost in vital-nost evropske hrane, zaenkrat niso pripravljeni pristati.

10

označevanje je obvezno v več kot 60 državah po svetu: v eu in ponekod drugod za več kot 1 odstotek (ali 0,9 odstotka) gensko spremenjene sestavine v vsaki surovini pose-bej, drugod za 1 odstotek gensko spremenjene sestavine v celotnem živilu. to so pred-vsem države, v katerih ne pridelujejo gensko spremenjenih poljščin ali pa jih pridelujejo zelo malo, medtem ko v državah pridelovalkah gso označevanje praviloma ni obvezno.

Stroga evropska zakonodajaeu je z zakonodajo na tem podro-

čju ves čas sledila javnemu mne-nju in ne industrijski stroki (v to sta jo prisilili predvsem Francija in Nemčija, njun močan kmetijski sektor in odloč-na javnost, ki bi drugačne odločitve verjetno kaznovala na volitvah), zato je evropska zakonodaja glede gso tačas najstrožja na svetu. vsaka gen-sko spremenjena surovina, ki naj bi se uporabljala za živila, se šteje za novo živilo in je zato podvržena dolgotrajni strokovni obravnavi, njena morebitna odobritev pa gre skozi večstopenjsko in večletno obravnavo. čeprav imajo države članice možnost, da navedejo razloge, zakaj ne želijo dovoliti posa-mezne gensko spremenjene surovine na svojem tržišču, za zdaj eu takšnim omejitvam notranjega trga še ni pri-trdila, nespoštovanje s strani držav članic pa je tudi denarno kaznovala.

zaenkrat je v živilih in krmi na evropskem trgu dovoljenih 48

gso (sorte koruze in soje, krompir,

oljna repica, sladkorna pesa, bom-baž za bombažno olje ter biomasa iz gensko spremenjenih bakterij in kvasovk), za tržno pridelavo pa ena gensko spremenjena sorta koruze. za uvoz in predelavo v eu čaka na odobritev tačas 46 gso, za gojenje pa enajst gso. v sloveniji zaenkrat poljskih poskusov z gso ni bilo, so pa gso prisotni v živilih in krmi na na-šem trgu, skladno z odobritvami na ravni eu.

v eu je obvezno tudi označevanje živil, ki so proizvedeni iz gso.

oznaka je obvezna za rastlinske pro-izvode, ki vsebujejo več kot 0,9 od-stotka gensko spremenjenih sesta-vin, in za industrijska živila, v katerih je v katerikoli od rastlinskih surovin več kot 0,9 odstotka gso. Ni pa ob-vezno označevati mesa, mleka, jajc, rib in drugih živil živalskega izvora, za katere živali so bile krmljene z gso.

označevanje je obvezno v več kot 60 državah po svetu, čeprav ne

povsod za tako majhen delež gso v živilih kot v eu. to so predvsem dr-

GeNsKO spremeNjeNA hrANA

Kul(inarični) EKsprEsKul(inarični) EKsprEs10

Glavni partner revije:11 številka 8 ⟩ marec 2014

države pridelovalke gso

države, v katerih je obvezno označervanje gso

žave, v katerih ne pridelujejo gensko spremenjenih poljščin ali pa jih pride-lujejo zelo malo, medtem ko v drža-vah pridelovalkah gso označevanje praviloma ni obvezno. Proizvajalci, ki želijo dodatno poudariti, da v njihovih izdelkov niti v surovinah živalskega iz-vora ni gso, lahko pridobijo medna-rodno priznane certifikate, ki zagota-vljajo odsotnost gso za vse surovine nekega živila v celotni verigi pridelave in predelave; z njimi se že ponašajo tudi nekateri slovenski proizvajalci.

Kam jadramoNihče pa ne ve, kako bo z gso

v eu v prihodnje. že od začet-ka lanskega leta namreč med eu in zda potekajo pogovori o novem tr-govinskem sporazumu, ki naj bi se zaključili do konca leta in katerega

del je tudi želja zda, ki so največje proizvajalke gensko spremenjenih poljščin na svetu, da eu sprosti uvoz gso za kmetijstvo in živilsko industrijo, zelo verjetno pa se izva-jajo pritiski tudi glede zahteve po obveznem označevanju gso v živi-lih, ki v zda, denimo, ni obvezno in je zato zelo redko. Hkrati si mnoge države članice eu prizadevajo za spremembo evropske zakonodaje, ki bi odločanje o pridelavi gso iz evropske vrnila nazaj na nacionalno raven.

Medtem gre karavana dalje: Monsanto, Basf, Bayer, syn-

genta in drugi svetovni proizvajal-ci ne glede na odpor potrošnikov in kmetov vztrajajo pri lobiranju in promociji prednosti gso v evropi ter vedno znova vlagajo nove zah-tevke za odobritev gso na evrop-skem trgu. tako držijo celoten trg na trnih že 25 let. a vztrajni so tudi potrošniki: ves ta čas jim je uspelo ohraniti eno od osnovnih potrošni-ških pravic, pravico do izbire.

v zda vsebuje gso več kot 90 odstotkov industrijskih živil.

11


Kaj pomeni polnozrnato? Zaenkrat v vsaki državi kaj drugega

Mnoge evropske države izrazito promovirajo uživanje polnozrnatih izdelkov, saj se kar kopičijo študije, ki povezujejo vnašanje neo-čiščenih zrn v prehrano z zmanjšanjem tveganja za srčno-žilna

obolenja in sladkorno bolezen tipa 2. Toda do zdaj ni obstajala zavezujoča in enotna definicija tega, kaj sploh pomeni polnozrnato, zato ta izraz pro-izvajalci iz različnih držav uporabljajo za zelo različno obdelana semena.

Kot pojasnjujejo raziskovalci, ki so v okviru evropskega projekta He-althGrain postavili definicijo polnozrnatega, ki bo verjetno postala

zavezujoča za evropski trg, pravo polnozrnato živilo vsebuje moko iz zrn, ki so sestavljena iz treh plasti: zunanjega ovoja (brana), bogatega z vla-kninami in minerali, jedra (meljaka ali endosperma), ki je največji del zrna, bogat s škrobom, in kalčka. Da bi bilo živilo polnozrnato po tej definiciji, je v procesu pridelave moke dopustno odstraniti le skrajno zunanjo plast zunanjega ovoja (manj kot 2 odstotka zrna in manj kot 10 odstotkov brana), kjer se zadržuje največ nečistoč, problematičnih zaradi varno-stnih in kakovostnih standardov industrije. Za primerjavo: s predelavo žitnih zrn v belo moko ali beli riž se odstrani ovojni del in kalček zrna ter vse, antioksidante in rastlinske hranilne snovi, tako da ostane le škrob.

Slovenski proizvajalci proizvajajo polnozrnate izdelke iz polnozrnate pšenične, ječmenove, ovsene ali druge moke, ki nastane z mletjem

celega žita, tako da v moki ostanejo vse tri plasti zrna. Toda na policah trgovin tekmujejo, denimo, z italijanskimi živili, ki so prav tako označena kot polnozrnata (integrale), čeprav italijanski standard pod tem izrazom razume moko le iz meljaka in kalčka, in tudi z živili iz držav, v katerih sploh nimajo standarda za uporabljanje izraza polnozrnato. Navedba, da neko živilo vsebuje, recimo 25 odstotkov polnozrnate moke, torej lahko pomeni zelo različno hranilno sestavo.

Definicijo, postavljeno v okviru projekta HealthGrain, so že vnesle v svojo zakonodajo nekatere države, kot interni standard pa jo povze-

majo tudi mnoga podjetja. Pričakuje se, da bo kot industrijski ali zakono-dajni standard postopno sprejeta po vsej Evropi.

(Ne)VArNI INFO Novice


Strožji nadzor nad najnevarnejšimi kemikalijami

Evropska komisija je priporočila državam članicam EU, naj poostri-jo nadzor nad furani, dioksini in polikloriranimi bifenili (PCB), ki se, čeprav so v živilih prepovedani, tam še vedno pojavljajo. Spojine so

škodljive za okolje in zdravje ljudi ter spadajo med dvanajst najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal.

Dioksini in furani nastajajo kot stranski produkti kemijskih procesov, PCB pa so proizvajali namerno, za potrebe električne in drugih indu-

strij, dokler v osemdesetih letih niso bili dokončno prepovedani. Dioksini in PCB so prisotni v zemlji, zraku in vodi, kjer jih posrkajo rastline, nato pa se po prehranjevalni verigi vzpenjajo vse do človeka in se kopičijo v tkivih. Njihove vrednosti v naravi padajo že več desetletij, vendar jih še vedno dovolj, da ob dolgotrajnemu uživanju še tako majhnih količin povzročajo zdravstvene težave. Do človeka pridejo predvsem v mesu, ribah in mlečnih izdelkih. Furani se v živilih pojavljajo pri tradicionalnih obdelavi živil, recimo pri kuhanju, vlaganju in konzerviranju hrane v pločevinkah: v juhah, kavi, kruhu, lešnikih, sojinih proteinih, karamelah, omakah, fižolu in tudi otroških formulah. Čeprav lahko strupene spojine človek vnese v telo tudi z vdiha-vanjem ali direktno preko kože, se ocenjuje, da 90 odstotkov furanov, dio-ksinov in PBC pride v človeka z živili. Vse tri skupine spojin so zelo verjetno rakotvorne, zagotovo pa povzročajo hormonske, razvojne in druge težave.

Po novi odredbi Evropske komisije morajo države članice izvajati še strožji nadzor kot do zdaj nad pojavi furanov, dioksinov in PCB , določiti

njihove vire in jih sanirati ali omejiti. Poostrili bodo predvsem nadzor jajc iz proste reje in organsko pridelanih jajc, jetrc, rakov, sušenih zelišč in glin, ki se prodajajo kot prehranska dopolnila.

Česa vse ne doživi kivi

Uveljavljena metoda ohranjanja higiene in občutka svežine predelo-valcev sadja, ki ponujajo olupljene in narezane kivije, je, da rezine potopijo v raztopino klora in jih nato poškropijo z ozonom. A ugota-

vljajo, da to ni dovolj.

Portugalski predelovalci so ponosni, da so metodo občutno izboljšali: zdaj rezine kivija potopijo v klor in ozon, nato jih obsevajo z UV-žarki,

jih za 30 sekund potopijo v vodo, segreto na 95 stopinj Celzija, nepredušno zaprejo v kontrolirano atmosfero in ohladijo na 4 stopinje Celzija. Na tak način uničijo večino mikrobne populacije na površini in ohranijo število mikrobov pod dovoljeno mejo kar do deset dni. Ugotavljajo, da UV-seva-nje tudi upočasni celično dihanje na sadežu, tako da rezine ostanejo bolj čvrste, na njihovo zadovoljstvo pa postopki ne prizadenejo barve kivija. A poleg barve prav veliko od tega sicer izjemno okusnega in s hranili bogatega sadeža po taki obdelavi ne more ostati, se zdi. Vsaj ne v primerjavi s svežim sadežem, ravnokar utrganim z drevesa in naravno zaščitenim z lupino.

za potrošnike


Francoske težave zaradi pesticidov

V obsežni študiji, ki so jo izvedli v Franciji in je zajela 26.000 moških, so ugotovili, da se je v 15 letih v dveh vinorodnih pokrajinah močno zmanj-šala plodnost moških. Sklepajo, da je kriva pretirana uporaba pesticidov

pri pridelavi vina.

Raziskovalci so ugotovili, da se pri moških prebivalcih vinorodnih regij na jugo-zahodu Francije razvije kar za tretjino manj semenčic od splošnega povpre-

čja, med preostalimi semenčicami pa je tudi večji delež nepravilno oblikovanih. Obstajajo druge študije, ki jasno povezujejo kakovost semenčic z življenjsko dobo moških, ne le z njihovo plodnostjo. Francoski raziskovalci težave povezu-jejo s pridelavo vina: to je namreč vodilna gospodarska panoga v obeh regijah, hkrati pa tudi veja kmetijstva, pri kateri se v Franciji porabi daleč največ pestici-dov. Mnoge kemikalije namreč lahko zavrejo delovanje hormonov in vplivajo na proizvodnjo semenčic. Pojav bodo še naprej podrobno raziskovali.

WHO spreminja priporočila glede sladkorja

Potem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) leta 2002 izdala priporočilo, da naj delež dodanega sladkorja ne bi predstavljal več kot 10 odstotkov dnevnega vnosa kalorij, zdaj pozivajo strokov-

njake k razpravi o tem, ali ne bi bilo morda bolje zmanjšati deleža sladkorja na 5 odstotkov zaužitih kalorij.

Pri WHO se sklicujejo na raziskave, ki kažejo, da uživanje sladkorja – pri tem so izključeni drugi ogljikovi hidrati – poveča indeks telesne mase in

da zmanjšanje dodanega sladkorja na 5 odstotkov dnevno zaužitih kalorij občutno zmanjša tveganje za zobni karies, ki je najpogostejša nenalezljiva bolezen na svetu. Z dodanim sladkorjem opredeljujejo tisti sladkor, ki ga živilom dodajajo proizvajalci ali potrošniki sami, zajema pa namizni sladkor, izoglukozo (sladkor v koruznem sirupu, ki je dodan množici živil), med, siru-pe in sadne koncentrate. Najbolj problematične se jim zdijo sladke pijače, ki po eni strani večajo vnos praznih kalorij ter tako vodijo k nezdravi prehrani, pridobivanju teže in možnosti za različna obolenja, po drugi pa ustvarjajo občutek sitosti, zato njihovi redni pivci ne uživajo toliko drugih živil, s ka-terimi bi pridobili bolj prehransko ustrezne kalorije. Povprečen moški bi 5 odstotkov dnevnih kalorij zaužil s približno šestimi žličkami sladkorja, to je dobra polovica pločevinke tipične gazirane sladke pijače.

(Ne)VArNI INFO


Palmovo olje brez nadaljnjega izsekavanja gozdov

Proizvodnja palmovega olja je bila dolgo, odkar je to olje osvojilo glo-balni trg živilske industrije, obremenjena s slovesom brezvestnega uničevanja narave v korist dobička. Pred kratkim pa se je še zadnji od

večjih proizvajalcev zavezal k trajnostnemu ravnanju – in malo pred njim tudi največji med njimi, ki obvladuje kar 45-odstotni tržni delež – tako da je zdaj celotna veje industrije vendarle presegla svoje prvotne uničevalne vplive na okolje.

Palmovo olje je najpogosteje uporabljena maščoba na svetu. Vsebujejo ga piškoti, čips, energijske ploščice, čokolade, namazi, kreme, rastlinske

smetane, margarine, kuhinjsko rastlinsko olje, sladoledi, ocvrto pecivo, ve-liko pa se ga porabi tudi za biogorivo.

Za palmove nasade so v obdobju intenzivne rasti tega sektorja množično sekali tropske gozdove in pragozdove, predvsem v Indoneziji in Maleziji,

ter s tem resno ogrozili nešteto živalskih in rastlinskih vrst, med kateri-mi je verjetno najbolj izpostavljen orangutan, ki je zato skoraj izumrl. Toda pod pritiskom nevladnih organizacij ter pod pritiskom evropskih, predvsem francoskih proizvajalcev živil, v katerih se uporablja palmovo olje, in njihovih potrošnikov, ki so začeli bojkotirati izdelke z netrajnostno pridobljenim pal-movim oljem, so se lastniki plantaž v zadnjih desetih letih postopno začeli zavezovati bolj sonaravni pridelavi. Nazadnje sta pristopila še dva največja pridelovalca. Sporazumeli so se, da bodo nove plantaže vzgajali na zapušče-nih kmetijskih zemljiščih in zanje ne več krčili gozdov, veliko področij, ki so jih v preteklosti izsekali, pa so ponovno pogozdili. Kako si bodo opomogle živali in tudi tradicionalne človeške skupnosti, ki so bile pregnane iz svoje zemlje in svojih domov, pa še ni jasno.


Minerali izginjajo

Znano je, da ljudje, katerih prehrana temelji zgolj na industrijskih živi-lih, zaužijejo premalo mineralov, vitaminov in drugih mikrohranil. Toda britanska študija je razkrila izjemno zaskrbljujoče podatke: v primer-

javi podatkov o vsebnosti mineralov v kmetijskih pridelkih od leta 1940 do 1991 so ugotovili, da intenzivno pridelana živila postajajo čedalje revnejša. Za enak vnos železa, kolikor so ga ljudje leta 1940 dobili z enim jabolkom iz intenzivne pridelave, denimo, bi danes morali pojesti tri.

Britanci so primerjali podatke iz petih študij, ki so jih državne službe za kmetijstvo izvajale v Veliki Britaniji od leta 1940 približno vsakih deset

let. Primerjali so le podatke za tiste vrste živil, ki so jih analizirali vseh pet-deset let, in preverjali, kako se je spreminjala vsebnost kalcija, magnezija, kalija, fosforja, železa, bakra, natrija in cinka.

Največje spremembe so zaznali v zelenjavi, ker pobiramo cele rastline in ves čas zasajamo nove, zato se minerali iz posameznih vrst skokovito

izgubljajo. Najbolj izrazito je upadla vsebnost bakra (skupno za 76 odstot-kov), pa tudi natrija (za 49 odstotkov) in kalcija (za 46 odstotkov). Skupno je narasla le količina fosforja, predvidevajo, da zaradi gnojenja, iz nekaterih pridelkov pa je tudi ta izginil. Najbolj drastično se je spremenila vsebnost mineralov v krompirju in korenju. Korenje je v 50 letih izgubilo 75 odstotkov magnezija, 48 odstotkov kalcija, 46 odstotkov železa in 75 odstotkov ba-kra, krompir pa 30 odstotkov magnezija, 35 odstotkov kalcija, 45 odstot-kov železa in 47 odstotkov bakra. Bistveno se spreminjajo tudi razmerja med minerali, kar lahko pomembno vpliva na našo biokemijo.

Iz sadja se je v pol stoletja izgubilo predvsem veliko natrija (skupno 29 odstotkov), cinka (27 odstotkov) in železa (24 odstotkov). Iz mesa izginja

predvsem železo (54 odstotkov v 50 letih). Tudi v mleku je zdaj bistveno manj železa (38 odstotkov) in magnezija (21 odstotkov).

Raziskovalce skrbijo zmanjšane vrednosti makromineralov (natrija, kalija, kalcija in magnezija), pa tudi izrazit upad vsebnosti bakra in cinka, iz če-

sar sklepajo, da je pomembno upadla tudi vsebnost mikrohranil. Opozarjajo, da se kljub uživanju svežih živil, če so ta iz intenzivne pridelave, pojavlja mineralna podhranjenost, kar je po njihovem mnenju pomemben del pro-blema mnogih civilizacijskih bolezni: recimo osteoporoze (zaradi pomanj-kanja kalcija, magnezija in bakra), kožnih obolenj (zaradi pomanjkanja cinka in kalcija), težav s srcem in ožiljem (zaradi pomanjkanja magnezija, bakra, kalcija in železa), avtoimunskih bolezni (zaradi pomanjkanja cinka, bakra, železa in magnezija) in težav s plodnostjo (zaradi pomanjkanja cinka). Po-manjkanju mineralov pripisujejo tudi mnoge sodobne težave, ki jih le malok-do povezuje s prehrano: glavobole, depresijo, razdražljivost, hiperaktivnost, paranojo, utrujenost, kronične težave z imunskim sistemom, slab spomin in zmedenost. Sprašujejo se tudi, kakšen je 50-letni primanjkljaj vitaminov in fitohranil, ki jih v preteklosti niso merili.

(Ne)VArNI INFO

številka 4 ⟩ marec 201317 Glavni partner revije:17 Glavni partner revije: številka 8 ⟩ marec 2014

t ehnološki napredek v svetov-nem kmetijstvu je trajna po-

treba že zato, da bi nasitili planet. vprašanje pa je, katero od razvojnih poti ubrati. Rešitve z gensko spre-menjenimi organizmi so samo ena od njih. taka, zelo specifična pot.

sociologi bi znali povedati, da se ljudje, ko smo soočeni z ideo-

loškimi razpravami, vedemo precej specifično. opredeljevati se začne-mo tako, da se pustimo prepričati najbolj prepričljivim. tako imamo na strani nasprotnikov gso civilna gi-banja, ki sporočajo enostavna, pogo-sto dramatična in enoznačna stali-šča. Prepričujejo spretno in pogosto agresivno z bolj ali manj znanstveno potrjenimi argumenti. Na drugi stra-ni pa so multinacionalne korporacije, ki že kot take zbujajo negativna ču-stva. v veliki meri drži, da imajo kot pomembni davkoplačevalci v mno-gih državah ekstremno velik vpliv na zakonodajalce. zato se širi skepsa v zvezi z neodvisnostjo javnih. ostane še akademsko-raziskovalna srenja, katere neodvisni rezultati naj bi bili verodostojni in bi naj služili za obliko-vanje mnenja široke laične javnosti.

Pa na žalost v večini držav tudi to ne velja, saj raziskovalci praviloma

ne morejo biti neodvisni od financira-nja prvotnih koristnikov, to pa nismo potrošniki, ampak pogosto korpo-racije s sicer praviloma legitimnimi interesi po maksimiranju dobička in tržne moči. eno od dimenzij proble-ma razkrije razvpita afera seralini, kjer je znanstvenik dvomljivega ugleda s francoskim javnim denarjem, naključ-no pred predsedniškimi volitvami, »dokazal« škodljivost gso. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da sta si Francija in tradicionalno kmetijstvo zelo blizu, pa tudi mnenja na volitvah poraženega predsednika v zvezi z gso so zelo jasna. kasneje je serija znanstvenikov to raziskavo raztrgala zaradi mnogih elementarnih napak. Francozi v tem primeru in drugi dr-žavljani v številnih podobnih primerih

drugje po svetu pa ostajajo na sredi-ni. Še bolj zmedeni, še bolj željni eno-stavnih odgovorov. oblikuje se pozi-cija: »čeprav o stvari ne vem veliko, imam o tem zelo močno prepričanje, ki ga nisem pripravljen spremeniti!« če pustimo ob strani zda, kjer je slika popolnoma drugačna, saj so gensko spremenjene poljščine pri njih doma, evropa to zmedo in strah ljudi pred gso tudi izkorišča. z gojenjem strahu pred gso ščiti tradicionalno evropsko kmetijstvo pred konkurenti, kjer tudi s pomočjo gso-tehnologije pridelajo občutno cenejšo hrano, a tako, ki je evropski potrošniki ne želimo. odnos do gso tako ostaja še naprej nena-vaden, skorajda srednjeveški.

Cilj nas vseh bi zato moral biti zah-teva po referenčni, verodostojni

informaciji, ki bi nas izobrazila in nam tako omogočila, da se s pametno razlago vendarle približamo novemu civilizacijskemu koraku. vdor gso v evropsko kmetijstvo, ki se lahko zgodi, bi res spremenil način delovanja tudi najbolj kmetijsko razvitih držav, a bi hkrati pomenil velik tehnološki korak naprej. korak, ki ga v resnici že stopa-mo, le zavedli in osmislili ga še nismo – tu so naša oblačila iz gensko spre-menjenega bombaža, pa tudi številni nujni dodatki živilom, ki jih jemo, pre-cejšen del iz svetovnih trgov uvoženih kmetijskih surovin, ki se uporabljajo za živalsko krmo … Priznati si ali ne pri-znati si je pomembno, a tisto najbolj ključno je, da potrošniku pravica do izbire vendarle ostaja. je njegova stvar in tako naj tudi ostane. Naj pa svojo odločitev tudi razume.

dr. aleš kuhar

Smo proti, a ne vemo zakaj

doc. dr. aleš kuHar, katedra za agrarno ekonomiko, Politiko in Pravo BioteHniške Fakultete univerze v ljuBljani

K O l U m N A

Sveže jabolčno doživetje iz Mirosana

Medena sredicaZaradi medene sredice, ki se lahko pojavi ob določenih pogojih okoli peščic, je naš KIKU še bolj slasten.

SkladiščenjeOhranja naravne karakteristike hrustljavo svežega sadeža zelo dolgo časa. Celo na sobni temperaturi KIKU ohranja trdoto, neprimerljiv okus in ohranja lep videz.

Jabolka za konzumacijoOd novembra do junija.

PakiranjePakirani po 7 kg, v KIKU sinje modre kartone z atraktivnim logom.

Sveža in okusna premium jabolkaOsnovna barva je rumenkasta, z rubinasto-rdečimi prižami.

Vsebnost sladkorja (lestvica Brix°)Povprečje min. 10 merjenj: 13° KIKU ima zelo uravnoteženo razmerje sladkorja – kisline.

KIKU pridelan na integriran, do narave prijazen način To pomeni, da postopke pridelave vodimo tako, da je neugodnih vplivov na okolje čim manj. Ob skladnem upoštevanju gospodarskih, ekoloških in toksikoloških dejavnikov ohranjamo biološko raznolikost, naravne vire in živali.Uporabljamo tudi najnovejše ekološke metode zbeganja škodljivcev, kar pomeni, da popolnoma po naravni poti preprečujemo namnoževanje škodljivcev.Pri obrambi nam pomagajo tudi njihovi naravni sovražniki: pikapolonice, tenčicarice, roparske pršice, siničke, ujede ...

OkusMeso je zelo sočno, sladko. Hrustljavo sveže.

Trdota kg/cm2 (penetrometer)Min. povprečje vseh meritev: 6,5.

Po pogodbi z KIKU GmbH Süd Tirol

Za Slovenijo prideluje in ekskluzivno trži:Sadjarstvo Mirosan d.o.o., Kasaze 95, 3301 PetrovčeSkenirajte QR kodo ali obiščite www.mirosan.si

Velikost∅ 70 mm do ∅ 95 mm, včasih tudi več.


mIKrOhrANIlA

Najdrobnejši

kamenčki mozaikamarsikdo je mnenja, da se Hrana deli na tisto, ki nam da energijo in nas nasiti, ter na tisto, ki nam da vitamine in minerale. toda slednja, mikroHranila, najdemo Prav v vsaki skuPini živil. vsako PrisPeva delček v mozaik zdravega telesa in oBčutka vitalnosti.

se uporablja kar okoli 50 imen. Naj-pogosteje govorimo o šestih vitami-nih, poimenovanih po šestih črkah; splošno znano je, da je s črko B po-imenovanih osem vitaminov, zato je tudi pravilnejše poimenovanje sku-pine B-kompleks, manj ljudi pa ve, da se tudi za drugimi črkami skrivajo skupine spojin in ne le ena spojina.

vitamini pomagajo v predelavi drugih hranilnih snovi (beljako-

vin, maščob, ogljikovih hidratov in mineralov), pri ustvarjanju krvničk, hormonov, genetskega materia-la in kemikalij v živčnem sistemu, pri delovanju imunskega sistema in zaščiti telesa pred poškodbami. vodotopni vitamini iz skupin B in C delujejo hitro, vendar se iz telesa tudi hitro izločijo, zato jih je treba uživati vsak dan, maščobotopni vi-tamini iz skupin a, d, k in e pa se porabljajo počasneje in počasneje tudi delujejo. Pri njih je treba paziti na možnost zastrupitve, saj se ko-pičijo v telesnih maščobah.

Mineralivitamini ne morejo delovati, če

v telo ne vnašamo tudi anor-ganskih snovi mineralov. Pomoč pri presnovi vitaminov pa je le del nalog mineralov, ki sodelujejo v presnovi hrane v energijo, v celičnih proce-sih in vseh kompleksnih telesnih

Mikrohranila so za razliko od makrohranil – beljakovin, maščob in ogljikovih hidra-

tov – telesu potrebna v majhnih količinah, v mili- ali celo mikrogra-mih, torej v tisočinkah ali le v mi-lijoninkah grama. vitamina B 12, denimo, potrebujemo le 2,4 mikro-grama na dan, torej le 0,0000024 grama na dan, toda če ga zaužijemo premalo, smo zaspani, omotični in slabo pomnimo, če ga sploh ne uži-vamo, pa lahko s tem trajno škodi-mo možganom in živčevju.

Poleg vitaminov spadajo med mikrohranila še minerali in fito-

hranila. Nekatere naše telo proizvaja tudi samo, a premalo. zato moramo prav vsa mikrohranila dobiti iz hrane.

VitaminiNajdlje, nekaj več kot sto let, so

znanstveno poznani vitamini, čeprav so učinke hrane, ki je boga-ta s posameznimi vitamini, poznali že prej. Pri poimenovanju in raz-vrščanju vitaminov med njihovim začetnim raziskovanjem je nastala precejšnja zmeda, zato so nekateri poznani po črkah abecede, drugi po črkah z indeksi, tretji bo kemijskih imenih, nekateri vitamini in njihovi vitameri (strukturno sorodne spoji-ne, ki imajo podoben učinek) pa so združeni pod enim imenom, tako da

19 Glavni partner revije: številka 8 ⟩ marec 2014


kemičnih sistemih. Makrominerale (kalcij, fosfor, žveplo, kalij, natrij in klorid) potrebujemo v nekoliko večji količini, čeprav tudi te le v miligra-mih, mikrominerale (železo, baker, cink, fluor, jod, krom, selen, mangan, molibden) pa v sledovih.

skupno telo potrebuje kar 25 mi-neralov, ki jih v celoti pridobi iz

hrane. Nahajajo se v vodi, kamninah in v zemlji, od koder so jih sposobne črpati le rastline, živali pa jih lahko dobijo le z uživanjem rastlinske hra-ne ali drugih živali, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano. Pomemben vir mineralov je tudi voda, sploh mine-ralne vode. Njihova količina v živilih je močno odvisna od tega, kjer je po-samezno živilo pridelano ali vzgoje-no. v mleku krav, ki se pasejo blizu morja, denimo, je veliko več joda kot v tistem, ki je pridelano v hribih.

FitohranilaNajnovejša odkritja na področju

mikrohranil se navezujejo na fi-tohranila. kot je do zdaj znano, fito-hranila niso nujna za življenje člove-

ka, tako kot so vitamini in minerali, so pa zelo koristna za zdravje in do-bro počutje. to so snovi, ki predsta-vljajo imunski sistem rastlin: ščitijo jih in jih varujejo pred boleznimi, po-škodbami, škodljivci, sušo, vročino, uv-žarki in onesnaževali v okolju,

sposobnosti obrambe pa prenaša-jo tudi na človeško telo. dokazano je že, da učinkujejo proti vsem šti-rim najpogostejšim zdravstvenim težavam v sodobni družbi – proti raku, sladkorni bolezni, srčno-žilnim obolenjem in visokemu krvnemu pritisku. so izjemno učinkoviti anti-oksidanti, delujejo pa tudi antibak-terijsko, antivirusno, protivnetno in antialergeno.

zaenkrat so našli že več kot 25.000 fitohranil; najpomemb-

nejši za človeško zdravje so karo-tenoidi, recimo lutein, zeasantin in likopen, ki so v rastlinah prisotni kot barvila, ter polifenoli, denimo ela-gična kislina in hesperidin. Največ jih je v sadju in zelenjavi, so pa tudi v oreških, žitih, otrobih, začimbah in pravem čaju.

mIKrOhrANIlA



PriPoročeni dnevni vnos * m

eso,

mes

o no

tran

jih o

rgan

ov

mle

ko in

mle

čni i

zdel

ki

ribe

, m

orsk

a hr

ana

rum

enja

ki, c

ela

jajc

a

zele

na z

elen

java

ora

nžna

zel

enja

va

rdeč

a ze

lenj

ava

str

očni

ce

rum

eno

sadj

e (b

anan

e, m

arel

ice)

ora

nžno

sad

je (a

grum

i)

rdeč

e sa

dje

(jago

dičj

e)

kru

h, ž

ita,

otr

obi

ore

ški,

sem

ena

olja

zači

mbe

vit

am

ini

2 jajčna rumenjaka A

1 riba D

4 žlice olja E

3 rožice brokolija K

Nekaj rezin polnozrnatega kruha B

1 pomaranča C

min

era

li

4 kozarci mleka Kalcij

150 g mandljev Magnezij

1 svinjski kare Fosfor

Nekaj strokov česna Žveplo

Kos kruha z rezino sira Natrij

9 banan Kalij

½ žličke soli Klorid

Košček jetrc Železo

1 goveji zrezek Cink

pest sončničnih semen Baker

1 jabolko Fluor

½ kg jagod Mangan

3 ostrige Jod

2 stroka stročjega fižola Molibden

7 paradižnikov Krom

1 brazilski orešček Selen

Fito

Hra

nil

a

1 korenček Karotenoidi

skledica borovnic Polifenoli

* vsako od živil, ki so prikazani kot ilustracije priporočenega dnevnega vnosa posameznega mi-krohranila, vsebuje tudi druga mikrohranila. zato vsota navedenih živil presega priporočeni dnevni vnos vseh mikrohranil.



Prosti radikali in antioksidanti

prosti radikali so kisikove molekule v naših telesih, ki jih je poškodovalo sonce, dim, onesnaženost, stres, pa tudi vsakodnevno prehranjevanje

in dihanje. Zato so izgubile enega od osmih elektronov in postale nestabilne. Tega potem kradejo drugim molekulam – v katerikoli celici v našem telesu, celo v DNK – ter tako poškodujejo še več molekul in ustvarjajo nove proste radikale.

Antioksidanti pa so molekule, ki imajo dodaten elektron. proste radikale nevtralizirajo tako, da oddajo en elektron, jih stabilizirajo in

spremenijo v običajne molekule kisika.

mIKrOhrANIlA

B • c

• k

• k

alcij

• Baker • moliBden

• železo

Kri

žvePlo

• n

atri

j • kalij • klorid

• ka

rotenoidi

Celični procesi

d • e

• že

lezo

• n

atrij • magnezij • Fos

For • kalcij

Mišice

c • d

• a

• c

ink • PoliFeno

li

Imunski sistem

d •

k •

ma

ng

an •

FosFor • Fluor • ka

lcij • m

agnezij

Kosti, zobje

B • c

ink

• m

an

ga

n •

FosFor • natrij • klo

rid • m

ag

nezij • jod

presnova

kalc

ij •

magnezij • natrij

srce


Elektroliti

Elektroliti so izjemnega pomena za življenje, saj brez njih zastane vsakršna celična dejavnost. To so snovi, ki v raztopini postanejo ioni in

tako dobijo sposobnost prevajanja elektrike. Zunaj celic in v njih vzdržujejo napetost v celičnih membranah, da lahko prenašajo električne impulze, kar je še posebno pomembno za srce, mišice in živce. Zaradi njih naše srce bije, naše mišice se nadzorovano krčijo in sproščajo, naši živci in možgani prenašajo informacije. Najpomembnejši elektroliti so natrij, kalij, klor, kalcij, magnezij, fosfat in sulfat, od vseh pa med napori ali v pomanjkanju pijače najhitreje zmanjka kalija in natrija, zato je njune zaloge treba redno dopolnjevati. Elektroliti so tako ključni za delovanje organizma, da nas med vsemi mikrohranili njihovo pomanjkanje najhitreje pripelje do smrti.

jod

•

s

elen • cink

uravnavanje hormonov

e •

c •

sel

en •

žvePlo • PoliFeno

li • karotenoidi

Zaviranjestaranja

c •

Ba

ker • žvePlo

Vezno tkivo

man

ga

n •

cin

k • kalij • moliBden

• ma

gn

ezij

uravnavanjeencimov

B • e •

kali

j • n

atri

j •

kalcij • FosFor • mag

nezij • m

oliBden

Živčnisistem

B •

a

• k

arotenoidi Vid

d • a

• B

• c

• e • mangan • žv

ePlo

Koža


Neskončna

testenine so odličen vir komple-ksnih ogljikovih hidratov, ki nam

dajejo energijo in omogočajo rast. Mnogi jih krivijo za odvečne kilo-grame, toda neupravičeno: običaj-

PreProstost testenin je Prav magična. njiHov okus je zelo mil, tako da se doBro oBnesejo v slaniH, kisliH in sladkiH jedeH, z nadevi in Polivkami močniH ali nežniH okusov. njiHova naloga je dati jedem volumen in Prijetno teksturo.

TESTENINSKI ZAJTRKMarsikdo razume priporočila glede zajtrka malo po svoje: dan začne s kavo, namesto s hrano, nato pa si že dopoldne privošči obilno kosilo, nekaj med zajtrkom in kosilom. za tak obrok so izjemno primerne testeni-ne, ki nadomestijo, recimo, manj nasitne kosmiče ali kruh. lahko so v slanih ali sladkih jedeh, ker ne obtežijo želodca, ampak nam samo podarijo energijo, pa nas tudi ne bodo ovirale pri delu po obroku.

Pomembno je, da testeninski zajtrk uravnotežimo: te-steninam, ki v obroku dajo ogljikove hidrate za ener-gijo, dodamo mesne izdelke, mleko, jajca ali oreške za beljakovine in zelenjavo ali sadje za mikrohranila. tako lahko posodobimo vse jajčne jedi, ki so pogoste za zajtrk, in nadomestimo kosmiče.

testenine imajo res zelo podobno se-stavo kot kruh in kosmiči, vendar vsebujejo veliko več vode, zato nas bolj nasitijo. Poleg tega nas pogrejejo in nam dvigajo zado-voljstvo še dolgo po obroku.

za zajtrk so primerne nava-dne testenine in testenine z okusi. otroci imajo zelo radi v mleku skuhane navadne testenine (recimo ribano kašo) ali čokoladne testeni-ne, ki jih popestrimo z običaj-nimi dodatki: oreški, sadjem, medom, tako da bodo malčkom zagotovo teknili.

na porcija testenin s paradižnikovo omako, denimo, ima le okoli 450 ka-lorij. takšna jed je tako lahka in zdra-va, da ji lahko v razumnih količinah dodamo še smetano, sir ali panceto.

TesTeNINe


raznovrstnost


TESTENINSKE SOLATE Mnogi recepti za testeninske solate so nastali zgolj zato, da so nekako porabili mrzle testenine, ki so ostale po kosilu. dodali so še ostanke zelenjave, mesa, rib, salam ali sira, polili s kislo, jajčno ali mlečno polivko in ustvarili vsakič znova drugačno jed. testeninske solate so lahko hladne in tople. k toplim testeninam dodamo piščančje meso, klobase in kuhano zelenjavo ter jih začinimo s polivko s kisom, mrzle pa pripravimo z morskimi sadeži, ribami in svežo ali vloženo zelenjavo in pripravimo polivko po okusu.

testeninske solate, sploh hladne, so odlična poletna jed, saj nas nasitijo, a so hkrati hladne in lahke. odlično povzamejo bistvo poletne hrane: pri-praviti jih je mogoče vnaprej in jih potem še ohladiti, sestavine zanje pa naberemo kar na poletnem zelenjavnem vrtu.

veliko ljudi testeninske solate uživa kar kot glavno jed, denimo za malico med delom, saj nasitijo, a ne utrudijo. Pri večjih obrokih pa so pripravljene kot predjedi ali kot priloge k mesu.

v vsako testeninsko solato spada poleg soli tudi kanček mastnega (olje, majoneza, smetana), da loči testenine med seboj, ker se drugače rade sprimejo, in nekaj več kislega (sol, limona, kisla smetana), da solata pač postane solata. Pomembno je, da je polivke dovolj in da je dovolj tekoča,

da jo lahko dobro vmešamo v solato. če narejeno solato pustimo stati, bomo verjetno polivko pred serviranjem morali še dodati, saj jo te-

stenine veliko popijejo. zraven se odlično podajo poletne začimbe, ki naj bodo usklajene s tistim, kar poleg testenin sestavlja solato, pa tudi zelenjavni dodatki močnih okusov, kot so sušeni paradižniki, feferoni, črne olive in česen.

za solate so primerne kratke testenine, predvsem svedri, me-tuljčki, peresniki in polžki, oblike pa lahko tudi pomešamo, za vizualni učinek. Načelno ne pripravljamo solat iz zelo velikih in polnjenih testenin. testenine skuhamo al dente, ker se v solati navzamejo tudi polivke in bi bile drugače ob postrežbi že kar premehke. zato so za solate zelo primerne kakovostne jajčne testenine, ki se ne razkuhajo.

Preprosto naravno.

Prve slovenske testenine brez gensko sPremenjenih organizmov*


TESTENINSKE SLADICE

sladice iz testenin imajo v stoletja stari kulinarični tradiciji prav tako pomembno mesto kot testenine po bolonjsko ali lazanja. v Italiji ima vsaka regija tradicionalno testeninsko sladico, sku-pno pa zagotovo obstaja več kot sto receptov za sladke različice testenin, med katerimi so polnjene testenine, ocvrte testenine, zloženke … Najbolj znani sta torta Mantova, ki je narejena iz pol-širokih rezancev, mandljev in likerja, in kolač pastira iz makaronov z jajčno kremo. Priljubljen je stoletja star recept za bocconotti, to so testenine, polnjene s čokoladnim nadevom, v sodobnejših različicah pa tudi s smetano, sadnim nadevom in kombinacijami. svetovno znana je tudi portugalska testeninska sladica aletria, ki se dela iz tankih rezancev z jajci, limono, sladkorjem in mlekom. v Romuniji pripravljajo sladico iz testenin z javorjevim sirupom, orehi, makom in rozinami, v okolici dubrovnika pa je znana torta iz makaronov, narejena z orehi, jajci in sladkorjem.

za sladke jedi se v večini uporabljajo rezanci ali svedri, lahko pa uporabimo tudi špagete, vseh vrst kratke testenine in testo za lazanjo.

Proizvajalci ponujajo testenine z okusom čokolade, kakava, lime-te ali limonine trave, razvijajo pa še nove okuse. čokoladne so odlične v sladicah z jagodičjem, pomarančami, čokolado, meto,

smetano in različnimi oreški, testeni-ne kiselkastih okusov pa polno

zaživijo v sadnih sladicah in v kombinaciji z različnimi

mlečnimi dodatki.

TesTeNINe

* Pekarna Pečjak je za vse svoje sušene jajčne testenine pridobila certifikat brez gso, ki ga podeljuje inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v mariboru.

Preprosto naravno.

Prve slovenske testenine brez gensko sPremenjenih organizmov*

Kul(inarični) EKsprEs28 Kul(inarični) EKsprEs28

zdrav

telo ostanke po običajnih pre-snovnih procesih, pa tudi sledi naših razvad ter odpadne sno-

vi iz okolja, ki vstopajo preko dihal in kože, večinoma izloča po naravnih poteh. vendar se nekateri ostan-ki odstranjujejo počasi ali nezado-stno. količino škodljivih substanc, ki ostajajo, znanstveniki imenujejo telesno breme ter jo merijo pre-ko analiz krvi, urina in materinega mleka. to breme sestavljajo alkohol, kofein, nikotin in druge substance iz cigaretnega dima, ogljikov mono-ksid, pesticidi in insekticidi, kemične snovi, nekateri hormoni, težke ko-vine, nasičene maščobe in sladkor.

Pomoč telesuza razstrupljanje telesa obstaja

mnogo tehnik in priporočil. ura-dna medicina ne podpira nobenega od njih, saj vztraja pri mnenju, da je organizem sposoben sam odstrani-ti vse strupe. je pa pomen razstru-pljanja telesa prepoznan v različnih vejah alternativnega in tradicional-nega zdravljenja.

tudi če se nam celovito raz-strupljanje telesa, ki je po ne-

katerih metodah lahko tudi precej ekstremno, ne zdi potrebno, pa ne škodi, če pri prehrani v obdobju, ko je naše telo zaradi komaj minule zime še posebno ranljivo, upora-bljamo nekaj več začimb in zelišč, ki podpirajo lastno moč telesa za razstrupljanje. tako lahko pomaga-mo organom, pomembnim v pro-cesu razstrupljanja: jetrom, kjer encimi nevtralizirajo večino strupov, ledvicam in čre-vesju, ki izločita del preo-stalih strupov z urinom in blatom, maščevju, ki skladišči pretira-ne količine strupov, koži, ki sodeluje s predelavo strupov v znoj, pljučem, ki iz telesa odstra-njujejo ogljikov di-oksid, in limfnemu sistemu, ki od-stranjuje odpadne snovi, nastale med običajno presnovo.

razstrupljanje je priporočljivo spomladi, ker pozimi jemo težje prebavljivo hrano, se zadržujemo v slabše prezračenih prostorih in smo bolj obremenjeni z ostanki zdravil zaradi zimskih obolenj, poleg tega se manj gibljemo in je naša presnova upočasnjena.

ZAčImBe IN ZelIščA ZA rAZsTrUpljANje

ko se sPomladi s toPljenjem snega in deževjem očisti narava, ko PosPravimo domove in jiH naPolnimo s svežim zrakom, naPoči tudi čas za razstruPljanje telesa. Prav to je osrednji namen tradicionalnega, z ritmi narave do PoPolnosti usklajenega Posta Pred veliko nočjo.

številka 8 ⟩ marec 201429 Glavni partner revije: številka 8 ⟩ marec 201429 Glavni partner revije:

Naj odnese vse

če že ne izvedemo generalne-ga čiščenja, torej vsaj odprimo

okna in vrata svojega telesa, naredi-mo prepih in odpihnimo snovi, ki jih ne potrebujemo in ki nas bremenijo. zamešajmo prave začimbe v hrano in pomagajmo telesu, da se očisti. zelo pomaga tudi pitje vode, ki odplakne strupe iz telesa, ter uživanje začimb in zelišč, ki delujejo protivnetno in protibakterijsko, da preprečimo vne-tja in okužbe, do katerih bi lahko pri-šlo prav zaradi izločanja strupov.

tak prepih pa lahko naredimo tudi v glavi, da odnese stare za-

mere, bolečine, čustvene težave in zimsko otopelost. Bodimo aktivni, na svežem zraku, razvajajmo se, da čimprej spet najdemo duhovno ravnovesje ter vstopimo v nov cikel narave neobremenjeni in odprti za nova doživetja.

pomladni prepihče naše telo ne zmore predelati vseh nakopičenih strupov, nas na to opozorijo zamašen nos, obilno nabiranje sluzi, solzne ali srbeče oči, alergije. Pojavijo se lahko tudi prebavne težave, izpuščaji in čezmerno potenje, glavobol, omedlevica in nihanje razpoloženja, pa tudi jecljanje, nepravilen srčni ritem in okorelost udov.

Kul(inarični) EKsprEs30 Kul(inarični) EKsprEs30

ZAčImBe IN ZelIščA ZA rAZsTrUpljANje

začimBa/zelišče uPoraBa v jedeH učinki

čemaž omake, prikuhe, špinača, juhe, solata očisti vse notranje poti, dihala in ožilje.

česen solate, meso, zelenjava Pospešuje izločanje težkih kovin iz telesa. deluje protivnetno, protibakterijsko in protiglivično.

Hren svinjina, jajca, solate, zelenjava, namazi krepi pljuča, iz črevesja čisti zastale snovi, bakterije in sluz.

PoPer vse jedi, razen sadja in sladic Pospešuje presnovo in izločanje strupov z znojenjem, preprečuje nastanek prostih radikalov; deluje protivnetno in podpira imunski sistem.

nageljnove žBice Mesne jedi, ragu, kompot, pecivo Izboljšajo presnovo in delovanje ledvic ter zmanjšujejo raven sladkorja v krvi; delujejo protivirusno, protibakterijsko, protivnetno in protiglivično, krepijo imunski sistem.

cimet jagnječja in perutninska pečenka, riž, kompot, pite in drugo pecivo, sladki namazi

Pospešuje presnovo in izločanje sladkorja iz krvi, nevtralizira proste radikale; deluje protivnetno in protibakterijsko ter krepi imunski sistem.

koPer omake, solate, meso, ribe, enolončnice, juhe

spodbuja odvajanje vode in s tem strupov iz telesa; deluje protibakterijsko in protivnetno.

PoProva meta jagnjetina, sladice čisti zasluzena prebavila, spodbuja presnovo; deluje protivnetno.

koPriva zelenjavna juha čisti kri, jetra, ledvice in prebavila; deluje protiglivično.

sivka Marinade, ribje jedi, jagnjetina, zeliščne omake, enolončnice, zeliščni namazi

čisti jetra in pljuča, spodbuja zdravje kože; deluje protiglivično, protibakterijsko in protivirusno, spodbuja imunski sistem.

žajBelj juhe, omake, ribe, perutnine, jagnjetina, divjačina, pečenke, paštete, zeliščni namazi, peciva

čisti prebavila, kri in limfo, prispeva k izločanju škodljivih snovi, ki nastanejo zaradi okužb, toksinov in slabe presnove; deluje protivnetno in protibakterijsko.

Peteršilj vse jedi, razen sladic spodbuja odvajanje vode in strupov iz ledvic, obnavlja jetra.

rožmarin Meso, mesni izdelki, paradižnikove in druge zelenjavne jedi, gobe

spodbuja delovanje jeter, čisti kri in ledvice.

kurkuma Rižote, zelenjavni namazi, enolončnice spodbuja delovanje jeter in prepreči njihovo okvaro, čisti kri.

ingver solate, kari, piškoti, pecivo Pomaga predelati zaužito hrano in prekine kopičenje škodljivih snovi v telesu; deluje protibakterijsko in protivnetno.

jaBolčni kis solate, napitki topi maščobe, v katerih se nabirajo strupi, spodbuja presnovo in pospeši izločanje strupov iz črevesja.

laneno olje solate, polivke, pekovsko pecivo Pospešuje izločanje odvečne vode iz ledvic, preprečuje nastanek prostih radikalov; deluje protivnetno.

oljčno olje vse jedi, razen sadja čisti prebavila, preprečuje razvoj prostih radikalov, prispeva k regulaciji sladkorja v krvi; deluje protivnetno.

številka 8 ⟩ marec 201431 Glavni partner revije:31 Glavni partner revije: številka 8 ⟩ marec 2014

začimBa/zelišče uPoraBa v jedeH učinki

čemaž omake, prikuhe, špinača, juhe, solata očisti vse notranje poti, dihala in ožilje.

česen solate, meso, zelenjava Pospešuje izločanje težkih kovin iz telesa. deluje protivnetno, protibakterijsko in protiglivično.

Hren svinjina, jajca, solate, zelenjava, namazi krepi pljuča, iz črevesja čisti zastale snovi, bakterije in sluz.

PoPer vse jedi, razen sadja in sladic Pospešuje presnovo in izločanje strupov z znojenjem, preprečuje nastanek prostih radikalov; deluje protivnetno in podpira imunski sistem.

nageljnove žBice Mesne jedi, ragu, kompot, pecivo Izboljšajo presnovo in delovanje ledvic ter zmanjšujejo raven sladkorja v krvi; delujejo protivirusno, protibakterijsko, protivnetno in protiglivično, krepijo imunski sistem.

cimet jagnječja in perutninska pečenka, riž, kompot, pite in drugo pecivo, sladki namazi

Pospešuje presnovo in izločanje sladkorja iz krvi, nevtralizira proste radikale; deluje protivnetno in protibakterijsko ter krepi imunski sistem.

koPer omake, solate, meso, ribe, enolončnice, juhe

spodbuja odvajanje vode in s tem strupov iz telesa; deluje protibakterijsko in protivnetno.

PoProva meta jagnjetina, sladice čisti zasluzena prebavila, spodbuja presnovo; deluje protivnetno.

koPriva zelenjavna juha čisti kri, jetra, ledvice in prebavila; deluje protiglivično.

sivka Marinade, ribje jedi, jagnjetina, zeliščne omake, enolončnice, zeliščni namazi

čisti jetra in pljuča, spodbuja zdravje kože; deluje protiglivično, protibakterijsko in protivirusno, spodbuja imunski sistem.

žajBelj juhe, omake, ribe, perutnine, jagnjetina, divjačina, pečenke, paštete, zeliščni namazi, peciva

čisti prebavila, kri in limfo, prispeva k izločanju škodljivih snovi, ki nastanejo zaradi okužb, toksinov in slabe presnove; deluje protivnetno in protibakterijsko.

Peteršilj vse jedi, razen sladic spodbuja odvajanje vode in strupov iz ledvic, obnavlja jetra.

rožmarin Meso, mesni izdelki, paradižnikove in druge zelenjavne jedi, gobe

spodbuja delovanje jeter, čisti kri in ledvice.

kurkuma Rižote, zelenjavni namazi, enolončnice spodbuja delovanje jeter in prepreči njihovo okvaro, čisti kri.

ingver solate, kari, piškoti, pecivo Pomaga predelati zaužito hrano in prekine kopičenje škodljivih snovi v telesu; deluje protibakterijsko in protivnetno.

jaBolčni kis solate, napitki topi maščobe, v katerih se nabirajo strupi, spodbuja presnovo in pospeši izločanje strupov iz črevesja.

laneno olje solate, polivke, pekovsko pecivo Pospešuje izločanje odvečne vode iz ledvic, preprečuje nastanek prostih radikalov; deluje protivnetno.

oljčno olje vse jedi, razen sadja čisti prebavila, preprečuje razvoj prostih radikalov, prispeva k regulaciji sladkorja v krvi; deluje protivnetno.


K r I Ž A N K A

Pomoč: agatokles – kralj v sirakuzah v 4. stoletju pr.n.š., ladoN – stoglavi zmaj v grški mitologiji, ulea – kraj v jugovzhodni Španiji

POHIŠTVO INDRUGI

PREDMETIV HIŠI

NAJVIŠJAGORA VTURČIJI

ZAVETJE,PRIBEŽA-

LIŠČE

KRALJ VSIRAKUZAH

ZELENICA VPUŠČAVI

SPODNJI DELVRATNE

ODPRTINE

OBROK, DELEŽODPLAČILAPOSOJILA

EROSOVSPREMLJE-

VALEC

MOŠKI, KIPRETIRANOPOUDARJA

SVOJOMOŠKOST

PRVI RIMSKIZALOŽNIK

ŽIVČNOVLAKNO

ŠPIK LUKA

IME PISATELJAZORMANA

NEPOMEM-BEN,

NEVAŽENČLOVEK

ANG. SLIKAR(REGINALD)

ANTIČNIBEOTIJEC

NARODNI PARKV KENIJI

SLO. POLITIKIN PESNIK

(IZIDOR)

ANTIČNONOMADSKOLJUDSTVO V

VZHODNIEVROPI

VZORČASTATKANINA

VIŠJI URADNIKPRI STARIHRIMLJANIH

STANEŽAGAR

ČREDA ŽIVALI,KRDELO

PLOŠČA IZZDROBLJE-NEGA LESA

IME NAŠESLIKARKE

ŠTIH

PREVARA,UKANA

GR. BOGINJANESREČE

ODRSKIREKVIZIT

IME NOVI-NARKE ROŠ

KIS

Avtor: VladimirMilovanović

NAJETO PERO

IZPLJUNEK,PLJUNEK

NOČNILETEČI

SESALEC

UVENELOST

MEHKA INZELO TEŽKA

KOVINA

STOGLAVIZMAJ VGRŠKI

MITOLOGIJI

VLADARSKINASLOV

DOGOVOR-JENA

KOLIČINA ZAMERJENJE

AM. IGRALEC(SEAN)

IME NEMŠKEIGRALKESOMMER

KRAJ VJUGO-

VZHODNIŠPANIJI

DEPARTMA VJUŽ. FRANCIJI

KADMOVA HČIV GR. MITOL.

IME NAŠEGANOGOMETAŠA

ŽLOGARJA

POČELODAOIZMA

BOJAN ŠROT

IMEIN PRIIMEK

JAMAJŠKEGAATLETA

METKATRDIN PRENAŠANJE

biti sočlovek bbiti sočlovek b ilo je težko obdobje. ljudstvo, ki že leta čedalje težje šiva...

Documents