ucni nacrt retorika.pm6

Izbirni predmet

ISBN 961-234-350-0

RETORIKA

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

retorika - KT.eps 8/11/06 1:09:44 PMretorika - KT.eps 8/11/06 1:09:44 PM

Nacionalni kurikularni svetPodro;na kurikularna komisi ja za osnovno [oloPredmetna kurikularna komisi ja za retoriko

RETORIKA

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

retorika notranja - KT.eps 8/11/06 1:10:38 PMretorika notranja - KT.eps 8/11/06 1:10:38 PM

Uèni naèrt za izbirni predmet

RETORIKA

PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA ZA RETORIKOdr. Igor @. @agar, Pedagoški inštitut, Ljubljana, predsednikdr. Rastko Moènik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetamag. Renata Zadravec Pešec, Ministrstvo za znanost in tehnologijoMarta Pavlin, OŠ Mirendr. Igor Saksida, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

Avtorji besedila dr. Igor @. @agar, dr. Rastko Moènik, mag. Renata Zadravec Pešec, Marta Pavlin

Konzulentka Barbara Rebolj

Izdala in zaloìla Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo dr. Slavko GaberZa zavod Alojz Pluško

Uredila Zvonka LabernikJezikovni pregled mag. Renata Zadravec PešecOblikovanje Tanja Rade`Prelom in tisk Tiskarna Koèevski tisk d. d., Koèevje

Prvi natis

Ljubljana, 2004

Sprejeto na 27. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraèvanje dne 8. 4. 1999.

CIP – Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

371.214.1:808.5

UÈNI na~rt. Izbirni predmet : program osnovnošolskegaizobraèvanja. Retorika ¼ [avtorji besedila Igor @. @agar . . . etal.]. – 1. natis. – Ljubljana : Ministrstvo za šolstvo, znanostin šport : Zavod RS za šolstvo, 2004

ISBN 961–234–350–0 (Zavod Republike Slovenije za šolstvo)1. @agar, Igor @., 1960–215655680

K a z a l o1 Opredelitev predmeta ...................................................................................................... 5

2 Splošni cilji predmeta ...................................................................................................... 6

3 Operativni cilji predmeta ................................................................................................. 7

3.1 Funkcionalni cilji ............................................................................................................ 7

3.2 Izobra`evalni cilji ........................................................................................................... 7

3.3 Razèlenitev operativnih ciljev ........................................................................................ 7

4 Specialnodidaktièna priporoèila ....................................................................................... 15

5 Katalog znanja ................................................................................................................. 18

5.1 Temeljni in minimalni standardi znanja ........................................................................ 18

5

1 OPREDELITEV PREDMETA

Retorika je disciplina, ki v razliènih oblikah in v razliènem obsegu spremlja tako rekoè celotno

èloveško zgodovino. To seveda ni nakljuèje, saj je namen in cilj retorike prav analiza ter

pravilnejše in natanènejše oblikovanje argumentov in preprièevalnih tehnik na vseh podroèjih

èlovekovega ìvljenja: od vsakodnevnih, na videz trivialnih razgovorov, preko medijev in

vzgojno-izobraèvalnega sistema (èe naj navedemo le dve podroèji), pa tja do diskurza znanosti.

Povedano ali zapisano ima optimalne uèinke namreè lahko le v primeru, èe je govor ali zapis

primerno, torej cilju oz. ciljni publiki ustrezno strukturiran.

Namen retorike kot obveznega izbirnega predmeta je uèence in uèenke seznaniti ne le s pojmi

preprièevanja in argumentiranja, temveè, po eni strani, tudi s tehnikami preprièevanja, elementi

preprièevalnega postopka, dejavniki uspešnega preprièevanja, oblikami preprièevanja,

strukturacijo (preprièevalnega) govora in vsestranskim obvladovanjem govorne situacije, po

drugi strani pa z razliko med preprièevanjem in argumentiranjem, razlikovanjem med dobrimi

in slabimi argumenti, elementi dobre argumentacije in (èe èas in zanimanje to dopušèata)

nepravilnimi oz. nedovoljenimi argumentativnimi postopki.

Pouèevanje retorike v devetem razredu devetletke tako ni samo sebi namen, temveè naj uèence

in uèenke nauèi predvsem samostojnega, koherentnega in kritiènega oblikovanja ter izraànja

stališè pri drugih predmetih, v teku nadaljnjega izobraèvanja, kakor tudi na vseh (drugih)

podroèjih dru`benega in zasebnega ̀ ivljenja.

Pri pripravi uènega naèrta smo se oprli tudi na nekatere ugotovitve (in priporoèila) sodobne

jezikovne pragmatike, predvsem v tistih delih, ki zadevajo etiko dialoga in argumentativno

delovanje jezika.

6

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA

Retoriki kot obveznemu izbirnemu predmetu je namenjenih 32 ur letno ali 1 ura tedensko

v 9. razredu.

Ker gre za zahtevno, relativno abstraktno in med seboj tesno povezano problematiko, je uèni

naèrt zasnovan enotno.

Zaradi specifiènih zahtev predmeta (govorni nastopi in analiza govornih nastopov vseh

uèencev), komisija (vsaj kot mo`nost in kjer je to mogoèe) predlaga pouèevanje retorike v t. i.

“blok urah“ – po dve šolski uri skupaj.

7

3 OPERATIVNI CILJI

3.1 FUNKCIONALNI CILJI

1. Uèenci in uèenke spoznavajo, kaj je retorika.

2. Uèenci in uèenke spoznavajo, zakaj se je koristno uèiti retorike.

3. Uèenci in uèenke spoznavajo etiko dialoga.

4. Uèenci in uèenke spoznavajo, kaj je argumentacija.

5. Uèenci in uèenke spoznavajo razliko med dobrimi in slabimi argumenti (fakultativno).

6. Uèenci in uèenke s spoznavanjem sestavnih delov retoriène tehnike razumejo, kako lahko

oblikujejo preprièljive govore.

7. Uèenci in uèenke spoznavajo, kako pomembni so za uspešno preprièevanje znaèaji (govorca)

in strasti (poslušalcev).

8. Uèenci in uèenke spoznavajo nastanek in zgodovinsko retoriko (fakultativno).

3.2 IZOBRAŽEVALNI CILJI

1. Uèenci in uèenke se (na)uèijo javnega nastopanja in izra`anja svojih stališè.

2. Uèenci in uèenke se (na)uèijo uèinkovitega preprièevanja in argumentiranja.

3.3 RAZČLENITEV OPERATIVNIH CILJEV

1. Uèenci in uèenke spoznavajo, kaj je retorika.

Vsebine in cilji Dejavnosti Pojmi Medpredmetnepovezave

Opredelitev retorikeUèenci in uèenke spozna-vajo, da retorika niznanost ali umetnost,temveè vešèina (spret-nost oz. tehnika).

Uèenci in uèenke si na primerukonkretnih šolskih predmetovogledajo razliko med znanostjo(npr. matematika, fizika …), umet-nostjo (glasba, slikarstvo …) inspretnostjo, vešèino (telesnavzgoja: smuèanje, drsanje …).

Znanost, umetnost,tehnika, vešèina.

• dr`avljanska vzgojain etika

• slovenšèina• matematika• fizika• likovna vzgoja

8


a) uèenci in uèenke preberejotako uspel kot neuspel govor izzgodovine, polpretekle zgodovi-ne ali sodobnosti;ugotovijo, zakaj je bil prvi uspe-šen, drugi pa ne;b) uèenci in uèenke na isto temosestavijo govor, za katerega me-nijo, da bo uspel, in govor, zakaterega menijo, da ne bo uspel;razloge za svoje odloèitve pojas-nijo pred razredom.

Definicija retorikea) Uèenci in uèenkespoznavajo, da je retori-ka vešèina uspešnega(govornega) preprièeva-nja in argumentiranja;

b) razumejo dru`benoodvisnost uspešnegapreprièevanja: odvisnostod govornega poloàja,ciljnega obèinstva,veljavnega vrednostnegasistema.


Vsakdanja uporabnostretorikeUèenci in uèenke razu-mejo, da nam retorikapomaga preprièati inrazumeti v najrazliènejšihsituacijah.

Uèenci in uèenke razume-jo, zakaj je o isti stvarimogoèe preprièljivo govo-riti na razliène (celonasprotne) naèine.

a) Uèenci in uèenke glasnopreberejo nekaj primerov iz litera-ture (npr. Tom Sawyer, ki barvaograjo);b) tudi sami poišèejo (v mnoìè-nih medijih, v literaturi, vvsakdanjem ìvljenju …) primerez argumenti za in proti neèemu.

a) Uèenci in uèenke si ogledajoprimere razliènih – tudi diame-tralno nasprotnih – govorov naisto temo (šport, glasba, film,televizija, politika …);b) izmislijo si primere razliènih(tudi nasprotnih) argumentacij ovsakdanjih druìnskih zadevah:pomivanju posode, pospravljanjustanovanja … in jih z razliènihzornih kotov tudi odigrajo;c) razloìjo, zakaj je (po njihovemmnenju) na iste stvari mogoèegledati na razliène naèine.

Istost\razliènost.Eno\mnogo.

• slovenšèina

• filozofija• dràvljanska vzgoja

in etika• slovenšèina

2. Uèenci in uèenke spoznavajo, zakaj se je koristno uèiti retorike.

Preprièevanje, argu-mentiranje, dru`be-nost, vrednote.


• slovenšèina

9


a) Uèenci in uèenkespoznavajo nenapisanapravila\maksime, ki vodi-jo pogovor (razumejomaksime kvalitete, kvan-titete, pomembnosti,naèina);b) razumejo, da pove-dano lahko sega tudionkraj dobesednega (ra-zumejo, kaj so pred-postavke in implikacije);

c) razumejo, da jezik ni lenevtralno sredstvo pre-prièevanja in argumenti-ranja, temveè preprièujein argumentira tudi sam(na primeru jezikovnihdvojic kot ̀ e\šele, le\celo …).

a) Uèenci in uèenke, razdeljeni vdelovne skupine, ponovno pre-gledajo svoje prejšnje dejavnosti(govore) in ugotovijo, ali so bileoblikovane v skladu z maksima-mi, ki vodijo pogovor;b) v medijih poišèejo pogovore(intervjuje), jih analizirajo in ugo-tovijo, ali so potekali v skladu zmaksimami, ki vodijo pogovor; vistih pogovorih poišèejo tudipredpostavke in implikacije;c) poišèejo še druge jezikovneèlenke (in\ali morebitne drugemehanizme), ki lahko isto dej-stveno stanje prikazujejo z raz-liènih – celo nasprotnih – gle-dišè;pojav skupaj analizirajo in ute-meljijo svoje mnenje o tem,zakaj prihaja do takšnih jezikov-nih pojavov.

Kvaliteta, kvantiteta,pomembnost, naèin.Predpostavka, impli-kacija; dejstva, stali-šèa\gledišèa.

• slovenšèina

3. Uèenci in uèenke spoznavajo etiko dialoga.


Uèenci in uèenkespoznavajo, kaj je argu-mentacija.

a) Razumejo definicijo;

b) spoznajo osnovne ele-mente argumentativnegapostopka (razumejo, kajje dejstvo, trditev, ute-meljitev).

a) Uèenci in uèenke, razdeljeni vdelovne skupine, v uèbenikih, kijih uporabljajo pri drugih pred-metih (pa tudi v revijah, ki jihberejo, televizijskih oddajah, kijih gledajo …), analizirajo, ali jesnov podana\razlo`ena skladnoz vsemi elementi argumen-tativnega postopka.

Dejstvo, trditev, ute-meljitev.


• slovenšèina

4. Uèenci in uèenke spoznavajo, kaj je argumentacija.

10

5. Uèenci in uèenke spoznavajo razliko med dobrimi in slabimi argumenti (fakultativno).

6. Uèenci in uèenke s spoznavanjem sestavnih delov retoriène tehnike razumejo, kako lahkooblikujejo preprièljive govore.


a) Uèenci in uèenke, razdeljeni v delovne skupine, v uèbenikih,ki jih uporabljajo pri drugih pred-metih (v èasopisih, revijah,televizijskih oddajah …), ob upo-rabi virov analizirajo, ali so argu-menti, ki jih (uèbeniki) uporablja-jo, resnièni, sprejemljivi, poveza-ni in zadostni;b) pripravijo seznam mo`nih oz.verjetnih skupnih mest,ki jih uporabljamo v vsakdanjemìvljenju;

c) posnamejo razgovor izvsakdanjega ̀ ivljenja (druìnskipogovor pri zajtrku, kosilu …,pogovor s prijatelji …) in v njempoišèejo entimeme; svojeugotovitve utemeljijo in jih pred-stavijo sošolcem in sošolkam.

Uèenci in uèenke spo-znavajo razliko med do-brimi in slabimi argu-menti.a) Razumejo, da morajobiti dobri argumentiresnièni, sprejemljivi,med seboj povezani inzadostni za sklep, zakaterega argumentirajo;

b) spoznavajo, kaj so inkakšna je vloga skupnihmest ali topoi (razumejo,da gre za izhodišèno toè-ko argumentacije, ki jodelita tako govorec kotnagovorjeni);c) razumejo razliko medsilogizmom in entime-mom (retorièni silo-gizem).

Resniènost\neresniè-nost, sprejemljivost,povezanost,zadostnost,skupna mesta,silogizem, entimem.


• slovenšèina


a) Uèenci in uèenke, s pomoèjomreè sedmih vprašanj (kdo,kaj …), vadijo iskanje argumentovna dano temo (na primer, olimpij-ski zmagovalec v slalomu, najte`jièlovek na svetu, predsednik re-publike, onesnaènost okolja …);

b) v delovnih skupinah utrjujejorazlikovanje med “zunanjimi”

Iskanje (inventio), kajbomo rekli.a) Uèenci in uèenke ra-zumejo, kako lahko spostavljanjem pravihvprašanj (kdo, kaj, kje,s èigavo pomoèjo, kako,zakaj, kdaj) najdejoargumente, o slehernistvari\temi;b) spoznajo tudi, da soargumenti lahko “notra-

Iskanje (inventio),“notranji” argumenti,“zunanji” argumenti.

• slovenšèina

11


nji” (vezani na preprièe-valno-argumentativnipostopek) in “zunanji”(neodvisni od preprièe-valno argumentativnegapostopka), ob èemer senauèijo uporabe virov.

Razvrstitev (dispositio)tistega, kar smo našli.a) Uèenci in uèenke razu-mejo, kako lahko le spravilnim razvršèanjemsestavnih delov govora(uvod, pripoved, digresi-ja, utemeljitev, epilog)doseèjo preprièevalneuèinke;

b) spoznajo sestavne delegovora in razumejo njiho-vo funkcijo.

Ubeseditev (elocutio) –najdene argumente\dokaze situaciji primer-no ubesedimo.a) Uèenci in uèenke razu-mejo, kako lahko z razli-ènimi ubeseditvami istevsebine (istih argumen-tov) pri poslušalcihdoseèjo razliène uèinke;

b) spoznajo osnovne teh-nike razliènih ubeseditev:dodajanje, odvzemanje,nadomešèanje, preme-šèanje.

(odloki, zakoni, sporazumi, listi-ne, pogodbe, prièevanja, govori-ce …) in “notranjimi” (primer,entimem) argumenti.

a) Uèenci in uèenke v delovnihskupinah posamezna besedila(literarna, novinarska, govorje-na …) analizirajo in ugotavljajo,ali so sestavljena\napisana vskladu z retoriènimi pravili;svoje ugotovitve utemeljijo inrazloìjo sošolcem in sošolkam(tudi v razpravi s sošolcem\so-šolko, ki zastopa nasprotnostališèe);b) v skladu z retoriènimi pravilipripravijo krajše govore na polju-bno izbrano temo, svoje odloèi-tve (izbiro in vrstni red delovgovora) utemeljijo in pojasnijosošolcem in sošolkam.

a) V danem besedilu uèenci inuèenke, uporabljajoè osnovne teh-nike razliènih ubeseditev, besedilospremenijo tako, da zvenibolj\manj vljudno, bolj\manj pre-prièljivo, ipd.; svojo izbiro, vskladu s pravili retoriène vešèinein zgradbe govora, pojasnijo predrazredom (tudi v razpravi s sošol-cem\sošolko, ki zastopa nasprot-no stališèe);b) napišejo krajši govor na poljub-no temo, potem pa ga zamenjajos sosedom, ki skuša govor napi-sati z drugimi besedami, tako da:• ohranja isti poudarek,

Razvrstitev (disposi-tio), uvod, pripoved,digresija, utemeljitev,epilog.

Ubeseditev (elocu-tio), dodajanje, od-vzemanje, nadome-šèanje, premešèanje.

• slovenšèina

• zlasti slovenšèina• dràvljanska vzgoja

in etika• naèeloma tudi vsi

drugi predmeti

12


• ohranja isti poudarek,• deluje moèneje (bolj ostro),• deluje šibkeje (bolj mehko),• dani govor skušajo z uporabo

istih izrazov preoblikovati tako,da preprièuje\argumentira vnasprotni smeri;

svoje odloèitve, v skladu s praviliretoriène vešèine in zgradbe go-vora, pojasnijo pred razredom.

a) Uèenci in uèenke krajše govorena dano temo podajo “na pamet”oz. uporabljajo kako drugo tehni-ko;b) sošolcem pojasnijo, kako sogovor mnemonièno strukturirali;nauèene mnemoniène tehnikeskušajo uporabiti tudi pri drugihpredmetih.

a) Uèenci in uèenke (èe je le mo-goèe) poslušajo slaven govor izzgodovine, katerega uèinki soznani (pomagajo si lahko tudi sprimeri iz filmov);

b) isti govor veèkrat preberejo,tako da spremenijo gestikulacijoin mimiko (ju povsem opustijo alinenaravno okrepijo), kakor tudipoudarke, intonacijo, tempo,ritem, višino in jakost glasu (jihpovsem opustijo ali nenaravnookrepijo);o uèinkih in vzrokih takšnih uèin-kov se skupaj pogovorijo (tudi vrazpravi s sošolcem\ sošolko, kizastopa nasprotno stališèe) in setako odvajajo strahu pred nasto-panjem.

Pomnjenje (memoria) –kako si govor zapomni-mo.Uèenci in uèenke spozna-jo, kako pomemben jespomin za dober nastopin uèinkovito preprièeva-nje;spoznajo mnemoniènetehnike, ki so jih govorni-ki uporabljali nekoè insodobne pomnilne tehni-ke (mind-mapping).

Udejanjenje (actio) –kako govor podamooziroma ga odigramo.a) Uèenci in uèenke ra-zumejo, kako pomembnaza uèinkovito preprièe-vanje sta nastop in never-balna govorica\govoricatelesa;b) spoznajo in razumejo,kako lahko geste in mimi-ka podkrepijo ali oslabijopovedano;c) spoznajo pomen po-udarka, intonacije, tem-pa, ritma, višine in jakostiglasu za uspešno oz.neuspešno preprièevanje.

Pomnjenje (memo-ria).

Udejanjenje (actio),neverbalna govorica,govorica telesa, mi-mika, gestikulacija.

• predvsem sloven-šèina

• naèeloma vsi pred-meti

• predvsem sloven-šèina

• naèeloma vsi pred-meti

13

7. Uèenci in uèenke spoznavajo, kako pomembni za uspešno preprièevanje so znaèaji (govorca)in strasti (poslušalcev).


a) Uèenci in uèenke na primerugovora, ki ga è poznajo in so gaè obravnavali, simulirajo razliènekontekste in razliène naslovnike(sogovorce);

b) isti govor predelajo tako, daskuša preprièati le s sklicevanjemna avtoriteto (znaèajske lastnosti)govornika oz. z vplivanjem naèustva poslušalcev (tudi v raz-pravi s sošolcem\sošolko, ki za-stopa nasprotno stališèe);o razliènih uèinkih in (morebitnih)vzrokih zanje se skupaj pogovori-jo.

Uèenci in uèenke spozna-vajo osnovne elementekomunikacijske situacije(govorec, sogovorec,sporoèilo, okolišèine).a) Uèenci in uèenkespoznajo in razumejo,kako ima (na videz) ena-ko sporoèilo lahko v raz-liènih okolišèinah razlièneuèinke (in pomen);b) spoznajo tudi, kakoima (na videz) enakosporoèilo, v (na videz)enakih okolišèinah, narazliène govorce lahkorazliène uèinke (razlièenpomen);c) spoznajo, kako pomem-bne so za uspešno pre-prièevanje znaèajskepoteze, ki jih govornikkaè obèinstvu in èustva(strasti), ki jih govornikvzbuja med obèinstvom.

Komunikacijska situ-acija, govorec, sogo-vorec, sporoèilo,okolišèine,znaèaji (ethos),strasti (pathos).

• slovenšèina• dràvljanska vzgoja

in etika

8. Uèenci in uèenke spoznavajo nastanek in zgodovino retorike (fakultativno).


Uèenci in uèenke po razliènih virih– internet! – poišèejo podatke odru`beno-ekonomskem poloàjuSicilije l. 485 pr. n. št., in sošol-cem – v skladu z vsemi praviliretoriène vešèine, ki so jih spo-znali do sedaj – razloìjo okoli-šèine, ki so pripeljale do nastan-ka retorike.

Uèenci in uèenke preberejozgodovinski primer sodnega,svetovalnega in hvalnega govorain sami – v skladu z vsemi pravili

Uèenci in uèenke spo-znajo nastanek in vzrokenastanka retorike (Sicili-ja, 485 pr. n. št.; borbaza zemljo; dru`beno-eko-nomski vzroki).

Uèenci in uèenkespoznajo zvrsti retorike(sodni, svetovalni, hvalnigovor).

Sodni govor, sveto-valni govor, hvalnigovor.

• zgodovina• geografija

• slovenšèina• dràvljanska vzgoja

in etika

14


Uèenci in uèenke spo-znajo razliène pristopein razlièna mnenja o re-toriki (grški viri: sofisti,Platon, Aristotel; rimskiviri: Cicero, Kvintilijan).

Uèenci in uèenkespoznajo vlogo retorikev srednjem veku in rene-sansi (retorika kot del“septem artes liberales”;retorika kot naèin iskanjaresnice: vprašanje(quaestio), razprava (dis-putatio)).

Uèenci in uèenke spo-znajo vlogo retorike poletu 1500 (retorika posta-ja vedno manj vešèinauspešnega preprièevanjain vedno bolj klasifikacija(in izdelovanje seznamov)tropov in figur.

retoriène vešèine, ki so jih spo-znali do sedaj – pripravijo krajšegovore obravnavanih treh zvrsti.

Uèenci in uèenke po razliènih virih– internet! – poišèejo osnovne po-datke o sofistih, Platonu, Aristo-telu, Ciceru in Kvintilijanu;ob uèiteljevi pomoèi poišèejo in –v skladu z vsemi pravili retoriènevešèine, ki so jih spoznali dosedaj – predstavijo njihova stali-šèa o retoriki.

Uèenci in uèenke si preberejozgodovinska primera quaestio indisputatio in – razdeljeni v skupi-ne ter v skladu z vsemi pravili re-toriène vešèine, ki so jih spoznalido sedaj – sami pripravijo krajšazgleda quaestio in disputatio, pomo`nosti iz problematik, obravna-vanih pri drugih predmetih.

a) Uèenci in uèenke naštejejo,opišejo ter dajo primere za tropein figure, ki jih (`e) poznajo;b) razdeljeni v delovne skupine,s pomoèjo uèitelja poišèejo innaredijo sezname tropov in figurz razliènih podroèij vsakdanjega`ivljenja.

Sofisti, Platon, Aristo-tel, Cicero, Kvintilijan.

Septem artes libera-les, vprašanje(quaestio), razprava(disputatio).

Tropi, figure.


• slovenšèina


• slovenšèina

• slovenšèina

15

4 SPECIALNODIDAKTIČNA PRIPOROČILA

A)

Uèni naèrt za pouk retorike navaja dejavnosti uèencev in uèenk ter vsebine, potrebne za dosego

zastavljenih ciljev. Pouk retorike se povezuje z uèenèevimi izkušnjami v zasebnem in šolskem

ìvljenju, pridobljenimi pri drugih predmetih (referati, poroèila o skupinskem delu, ustno

spraševanje ipd.).

Doseène cilje pouka retorike je mogoèe dokaj hitro in uèinkovito izkoristiti pri vseh drugih

šolskih predmetih in v ìvljenju na sploh.

B)

Uèenci in uèenke se usposabljajo za razèlenjevanje govornih\pisnih prispevkov drugih in

tvorjenje lastnih govorjenih\pisnih besedil (s toèno doloèenim namenom). Uèenci in uèenke pri

tem spoznavajo razlike in podobnosti med retoriko govorjene besede in retoriko pisane besede.

Uèenci in uèenke zato s posebno pozornostjo razvijajo osnovne sporazumevalne spretnosti

poslušanja in govorjenja, branja in pisanja v razliènih govornih poloàjih. Razvijajo sposobnost

samostojnega in suverenega govornega nastopanja, sposobnost jasne, logiène in preprièljive

predstavitve misli, sposobnost sprejemanja in razumevanja sporoèil, njihovega analiziranja in

vrednotenja.

Pri razvijanju sporazumevalne zmo`nosti uèenci in uèenke s posebnim poudarkom oblikujejo

obèutek za pragmatièno dimenzijo jezika. Uèenci in uèenke spoznavajo, da sta jezikovno in

dru`beno okolje tesno povezani in da se odslikavata v besedilu. Zato razvijajo sposobnost

sporoèanja, ki ustreza okolišèinam, in naslovniku, ki ga èlijo pritegniti.

Uèenci in uèenke vzporedno spoznavajo abstraktni sistem retoriènih sredstev in zgradbe

besedila. Uporabljajo temeljne pojme, pojave prepoznavajo v besedilu in\ali jih znajo samostojno

ponazoriti.

C)

Pouk retorike poteka po naslednjih korakih:

1. Uèenci in uèenke prepoznajo iz svojih izkušenj, da je retorika vsakdanje uporabna in koristna

vešèina.

16

2.Uèenci in uèenke iz vsakdanjih govornih polo`ajev prepoznajo, kaj so naèela\pravila in odlike

dobrega dialoga in ga poskušajo udejanjati.

3.Uèenci in uèenke spoznajo argument in njegove znaèilnosti kot kljuèni element dialoga in

loèujejo argumentacijo od preprièevanja.

4.Uèenci in uèenke spoznajo retorièno tehniko in sestavne dele dobro oblikovanega govora.

5.Uèenci in uèenke spoznajo, da so vpeti v sporoèevalno verigo enkrat kot sporoèevalci –

govorci\pisci – ali kot naslovniki – poslušalci, bralci – in da v obeh vlogah sooblikujejo

uspešen ali neuspešen govor.

6.Uèenci in uèenke spoznajo tudi zgodovinski okvir retorike, njen nastanek in razvoj

(fakultativno).

È)

Izbira uène oblike je odvisna od dejavnosti in nalog, ki jih uresnièujemo pri pouku.

V frontalni obliki bo tekel pouk, kadar bo uvod v novo uèno vsebino napravil uèitelj, kadar bodo

uèenci in uèenke poslušali in\ali gledali govorca (po radijskih in\ali televizijskih sprejemnikih

ali svojega sošolca).

V individualni obliki bo tekel pouk, kadar bodo uèenci in uèenke sami reševali zastavljeno nalogo

(analiza besedila, pisanje besedila).

Najveèkrat uresnièena pa bi morala biti pri pouku retorike skupinska oblika, s katero je mogoèe

izpolniti aktivno uèenje in prenos teorije v prakso (izmenjava vlog pri dialogu, tretje osebe kot

opazovalci, naèela dialoškega sodelovanja, argumentiranja, preprièevanja).

Uporaba novih elektronskih medijev (raèunalnik in spletne povezave) je pri pouku retorike

za`elena.

D)

Preverjanje pri pouku retorike.

Uèenci dobijo v šolskem letu dve oceni za samostojen govorni nastop na doloèeno temo ali z

doloèenim namenom (ciljem) in eno oceno za analizo (razèlenitev) govora – vse troje ob

doslednem upoštevanju vseh retoriènih sredstev.

17

E)

Medpredmetne povezave.

Najmoènejši sta povezavi s slovenšèino in filozofijo. Za pouk retorike je namreè, po eni strani,

nujno, da imajo uèenci `e razvito jezikovno zmo`nost, to je poimenovalno, upovedovalno,

pravoreèno in pravopisno zmo`nost in da znajo tudi popraviti napake, po drugi pa sposobnost

abstraktnega mišljenja in zmo`nost analize.

F)

Izbrane vsebine in ponazorjevalni zgledi.

Teorija pri pouku retorike je ponazorjena le z nekaj izbranimi besedili, ki se – vedno v drugaèni

luèi – ponavljajo od tematike do tematike. Uèiteljem retorike je prepušèeno, da ta izbor sami

dopolnjujejo z zapisanimi ali posnetimi govori literarnih junakov in medijskih osebnosti.

18

5 KATALOG ZNANJA

5.1 TEMELJNI IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Razumevanje, kaj je retorika

1. Uèenec ali uèenka posluša, gleda, prebere besedilo, potem pa:

• doloèi, ali je besedilo umetnostno, znanstveno ali retorièno;

• navede vsaj nekaj besedilnih in nebesedilnih prvin, na podlagi katerih je mogoèe besedilo

uvrstiti v umetnost\znanost\retoriko.

2. Uèenec ali uèenka posluša, gleda, prebere retorièno besedilo, potem pa:

• doloèi trditev, stališèe, o katerih poskušata besedilo in celotna retorièna izvedba preprièati

poslušalstvo;

• doloèi trditev, stališèe, ki ju besedilo in izvedba poskušata ovreèi;

• presodi, ali sta besedilo in celotna retorièna izvedba taka, da dosegata svoj namen tako pri

preprièevanju kakor pri zavraèanju;

• oceni uèinek, ki bi ga besedilo in celotna retorièna izvedba naredili na razliène vrste

naslovljencev; in utemelji svojo presojo z znaèilnostmi besedila in celotne retoriène izvedbe;

• sam ali sama izoblikuje govor, ki zagovarja ista stališèa kot obravnavano besedilo ali pa ta

stališèa spodbija;

• v glavnih èrtah utemelji svoj govor in izbrani naèin izvedbe;

• priredi svoj govor za razliène vrste obèinstva.

Etika dialoga

3. Uèenec ali uèenka posluša, gleda, prebere pogovor, potem pa:

• doloèi stališèa, ki ju sogovornika v pogovoru zastopata, in prepozna naèine, prijeme, kako

svoja stališèa sporoèata drug drugemu;

• prepozna tisto, kar si govornika drug drugemu sporoèata posredno ali na ravni predpostavk;

loèi dobesedno raven pogovora od drugih v pogovoru navzoèih naèinov sporoèanja

(predpostavka, implikacija, insinuacija, posreden odgovor, posredno vprašanje, ogibanje,

sugeriranje …);

• opiše sporoèevalni polo`aj, v katerem poteka pogovor; opiše spremembe v polo`aju, do

katerih je prišlo med pogovorom; prepozna vsaj nekatere prvine, ki te spremembe

povzroèajo.

19

4. Uèenec ali uèenka dialogizirata o dani snovi, v pogovoru pa:

• spreminjata naèin sporazumevanja glede na poloàj, ki ga imata do sogovornika ali

sogovornice (podrejenost\nadrejenost; vljudnost\uradnost\sprošèenost);

• isto sporoèilo preneseta sogovorniku neposredno in posredno; pri posrednem sporoèanju

eksperimentirata z razliènimi metodami;

• doloèita vsaj nekatere izmed postopkov, ki sta jih uporabila.

Prepričevanje in argumentiranje

5. Uèenec ali uèenka zagovarjata ali spodbijata dano stališèe, potem pa:

• ocenita uèinkovitost zagovarjanja ali spodbijanja pri souèencih in souèenkah;

• prepoznata vsaj nekatere postopke, zaradi katerih je govor uèinkovit ali neuèinkovit.

6. Uèenec ali uèenka preskusita veljavnost trditve: “Vsako stališèe je mogoèe zagovarjati, vsako

pa je mogoèe tudi spodbijati,” tako da:

• zagovarjata ali spodbijata trditev, ki jo doloèi nekdo drug;

• izbereta in vsaj delno tudi doloèita postopke, primerne za zagovor ali spodbijanje;

• ocenita celostno izvedbo govora pri souèencih in souèenkah svojo oceno utemeljita.

7. Uèenec ali uèenka si ogledata, poslušata, prebereta govor, potem pa:

• ocenita uspešnost; utemeljita oceno; doloèita vsaj nekatere postopke v govoru in v celotni

izvedbi; ocenita ustreznost in uèinkovitost uporabe postopkov.

Sestavljanje prepričljivih sporazumevalnih enot

8. Uèenec ali uèenka prebereta, si ogledata, poslušata poljuben sporazumevalni dogodek, potem pa:

• doloèita zvrst dogodka; prepoznata in vsaj deloma tudi doloèita poteze, po katerih je mogoèe

zvrst dogodka doloèiti;

• komentirata ravnanje udeleèncev in udeleènk dogodka, uporabljajoè tehnièno besedišèe

retorike;

• presodita ravnanje udeleèncev in udeleènk ter svojo presojo utemeljita, uporabljajoè

tehnièno besedišèe retorike.

9. Uèenec ali uèenka sestavita govor po svoji izbiri, potem pa:

• doloèita vrsto, namen, slog ipd. svojega govora; doloèita stališèa, ki jih v govoru zagovarjata;

doloèita postopke, ki jih uporabljata; tehnièno utemeljita sestavo (kompozicijo) celote;

• odgovorita na oceno svojega govora in celotne izvedbe, uporabljajoè tehnièno besedišèe retorike.

ucni nacrt retorika.pm6

Documents