ucni nacrt od l do r - akademija za glasbo nacrt od l do r.pdf · študenti latinski jezik...

1. Naslov predmeta Latinski jezik 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 ( 1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30

+ 30) P 30 V proseminarse30 S Ostale oblike

5. Stopnja druga 6. Letnik - 7. Semester 3. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba 10. Steber programa OBVEZNI STROKOVNI

PREDMET 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije. Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik

13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študenti naj bi po enem semestru učenja bili sposobni razumeti lažja latinska besedila. Obvladajo naj osnovne morfološke zakonitosti latinskega jezika, spoznajo naj osnovno besedišče latinskega jezika, se naučijo posamezne lažje stavke prevajati iz slovenščine v latinščino in naj razumejo enostavno, prirejeno latinsko besedilo. Spoznajo naj bogastvo latinskih pregovorov in misli. Študenti naj bi po drugem semestru učenja bili sposobni brati lažja izvirna besedila, pisana v latinščini. V drugem semestru dodiplomske stopnje spoznajo poleg morfologije še sintakso ter se spoprimejo tudi z daljšimi in težjimi besedili. Pri vajah se seznanijo z vrsto kulturnih in civilizacijskih značilnosti antičnega sveta, še posebej tistih, ki so osnova evropske kulture in civilizacije

14. Opis vsebine

Pravila o klasični in tradicionalni izgovarjavi. Naglas. Latinska morfologija: Glagoli štirih konjugacij v časih prezentove osnove, samostalniki in pridevniki1. in 2. deklinacije, funkcije posameznih sklonov, glavni in vrstilni števniki ter uporabnost rimskih številk v kronogramih, zaimki, prislovi, stopnjevanje pridevnika in prislova. Nepravilni glagoli esse, ire in ferre- Latinska morfologija: samostalniki 3., 4. in 5. deklinacije, pravilni in nepravilni glagoli v časih perfektove osnove, pasivne oblike, deponentniki in poldeponentniki, konjunktivi, nedoločni zaimki. Latinska sintaksa: Sklad krajevnih imen, aktivna in pasivna opisna sprega, accusativus in nominativus cum infinitivo, želelni stavki, izražanje prepovedi, sosledica časov, odvisni stavki (namerni, posledični, vzročni, časovni, pogojni, dopustni, primerjalni), participium coniunctum, ablativus absolutus, relativna zveza. Prevajanje: Ob branju latinskih besedil in napisov , tako antičnih kot novejših, študenti utrjujejo poznavanje slovnice ter se uvajajo v branje in razumevanje besedil, pomembnih za študij teologije, posebej še tistih, ki se nanašajo na liturgiko in patrologijo.

15. Temeljna literatura

1. Stockman, F.Veni, vidi, didici II. Celovec, 2003, 1-83. 2. Izbrana besedila in odlomki iz Vulgate (v obsegu 10 strani). Ostalo: 3. Kopriva, S.Latinska slovnica. Ljubljana, 1976. 4. Priročni latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 2003. 5. Bradač, F. Latinsko-slovenski slovar. Ljubljana, 1980. 6. Butkovič, D. Slovensko-latinski slovar. Trst, 1980. 7. Izbrana latinska besedila in komentarji k posameznim besedilom. 8. Antika: Leksikon. Ljubljana, 1998. 9. Avbelj, B.Sentence: modrosti starih Rimljanov. Ljubljana, 2003.

16. Predvideni študijski dosežki

16.1 Znanje in razumevanje

Študenti se do konca prvega semestra naučijo toliko latinskega jezika, da znajo prevajati krajše stavke iz slovenščine v latinščino, razumejo lažje prirejeno latinsko besedilo in ga tudi samostojno prevedejo v slovenščino. Ob koncu drugega semestra morajo študenti latinski jezik obvladati v tej meri, da bodo sposobni samostojno brati, razumeti in prevesti izvirno latinsko besedilo.

16.2 Uporaba Spoznajo naj osnovno latinsko besedišče, ki je osnova za številne tujke v modernih jezikih, oziroma besedišče, ki jim bo v pomoč pri učenju filozofskih in teoloških izrazov. Tvorba stavčnih enot v duhu jezika

16.3 Refleksija Tvorjenje stavčnega izražanja v duhu jezika

16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

Ob tekstih spoznavajo kulturne in civilizacijske značilnosti antičnega Rima,rimskega imperija, še posebej z ozemlja današnje Slovenije. Glasbenikom so spoznanja predmeta nujna podlaga pri do- in podiplomskem študiju, ob analizah in koncertiranju vokalnih del na latinsko besedilo ipd.

17. Metode poučevanja in učenja Uporablja se frontalna oblika pouka, pri proseminarskih vajah se snov razloži in utrdi s čim več primeri, tudi iz različnih učbenikov. Pouk se dopolni z branjem napisov na sakralnih in profanih objektih, z branjem libretov in poetičnih besedil vokalnih skladb v latinščini, z ogledom latinskih rokopisov in listin. Študente navajamo na samostojno delo doma, seznanjamo jih s sekundarno literaturo.

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 1. letnik Akademije za glasbo

19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica

Pozitivne ocene od 6 do 10, v skladu s Statutom Univerze v Ljubljani in izpitnim režimom Teološke fakultete. Izpit po 2.semestru se opravlja v pisni in ustni obliki. Pogoj za pripustitev k izpitu je opravljen kolokvij iz Lat. I. Študentje z znanjem latinščine: Za sakralno glasbo se zahteva znanje latinščine na nivoju klasične gimnazije. Nosilec predmeta lahko študentu prizna delno ali v celoti ali pa njegovo znanje ustrezno preveri. Vedno se vpisuje se ocena, ki jo izda trenutni nosilec predmeta Latinski jezik.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija 21. Sestavljalec učnega načrta Martin Benedik, lektor.

1. Naslov enote / predmeta / modula Literatura pihal, trobil in tolkal 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P 30

V S Ostale oblike - skupinsko delo - individualne naloge - obiskovanje koncertov

5. Stopnja prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Flavta, Oboa, Klarinet,

Fagot,Rog, Trobenta, Pozavna, Tuba, Tolkala, Saksofon

10. Steber programa Obvezni- Strokovni

11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti Celoleten predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Seznanjanje in poznavanje glasbene literature in skladateljev za pihala, trobila in tolkala. - Seznanjanje z znanstveno strokovno literaturo za pihala, trobila in tolkala. - Poznavanje razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih solističnih in komornih del za pihala, trobila in tolkala. - Poznavanje in razumevanje različnih glasbenih oblik v literaturi za pihala, trobila in tolkala. - Slušno poznavanje pomembnih glasbenih del in različnih stilnih obdobij pri pihalih, trobilih in tolkalih. - Poznavanje razvoja ustvarjalnosti in poustvarjalnosti na osnovi umetniške in didaktične literature. - Spoznavanje in razvijanje kritičnega odnosa do umetniške in didaktične literature ter njihova uporaba. - Spoznavanje sodobne glasbene literature za pihala, trobila in tolkala. - Razvijanje splošnega ustvarjalnega in poustvarjalnega mišljenja. - Spodbujanje interesa, odgovornosti in strokovni profesionalni odnos do umetniških del, ustvarjalcev in poustvarjalcev na področju pihal, trobil in tolkal.

14. Opis vsebine

- Razvoj pihal, trobil in tolkal od začetka do današnjih oblik. - Uglasitve pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Različki. - Literatura za pihala, trobila in tolkala ter različni sistemi oz. šole (nemška, francoska, italijanska, ipd.). - Glasbene oblike in različna stilna obdobja. - Dosežki glasbenih ustvarjalcev na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Izobraževalne oblike na področju pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Učitelj inštrumenta in glasbena literatura v šolskem kontekstu. - Samostojni študij notne literature in poslušanje glasbenih del. - Analiza in vrednotenje umetniških del v glasbeni literaturi. - Sodobna glasbena tehnologija.


Izbrana poglavja iz naslednje literature: Drenik A., Zupan A. (2005): Klarinet, Educa, Nova Gorica - Bate P. (1979): The Flute: A Study of its History, Development and construction, 2nd ed., London: E. Benn; New York: W.W.Norton - Borders J.M. (1988): European and American Wind and Percussion Instruments: Catalogue of the Stearns Collection. Ann Arbor: Univ. of Michigan - Bajzek D. (1988): Percussion: An Annotated Bibliography with Special Emphasis on Contemporary Notation and Performance, Metuchen, N.J.: Scarecrow - Blades J. (1984): Percussion Instruments and Their History, Revised Ed. London: Faber and Faber - Beck J.H. (1996): The basics of timpani, from mallets to tuning, The Instrumentalist - "Clarinet, Basoon, Flute, Saxophone˝ (1984): The New Grove Dictionary of Musical Instruments, Ed. Stanley Sadie, London: Macmillan - Cantwell J. (1985): Tying Oboe Reeds, Woodwind World-Brass and Percussion - Cronk M.S.: Sound of the Drum, Brantford, Ont: Woodland Cultural Center - Encyclopedia of Percussion (1995), New York: Garland Pub - Haynes B. (1992): Music for Oboe, 1650-1800, A Bibliography 2nd ed, Berkeley,

California: Fallen Leaf - Hart M. (1991): Planet Drum: a Celebration of Percussion and Rhythm, New York: Harper - Hoeprich E. (1995): The Earliest Paintings of the Clarinet, Early Music - Jopping G. (1988): The Oboe and the Bassoon, London: Batsford - Kroll O. (1968): The Clarinet, Trans. Hilda Morris, New York: Taplinger Publishing Co. - Koenigsbeck B. (1994): Bassoon bibliography, Monteux, France: Musica Rara - McMullen W. Wallace (1994): Soloistic English Horn Literature from 1736-1984, Stuyvesant, N.Y.: Pendrago - Meylan R. (1988): The Flute, London: Batsford - Petrella N. (1993): How to select timpani literature, Music Educators Journal - Rehfeldt P. (1994): New Directions for Clarinet, Berkeley: University of California - Rice A.R. (1992): The Baroque Clarinet, Oxford: Oxford University - Rothwell E. (1977): The Oboist's Companion, London: Oxford - Rockstro R.S. (1928): A Treatise on the Flute (2nd ed.), London: Musica



- Pozna zakonitosti razvoja pihalnih, trobilnih in tolkalnih inštrumentov. - Pozna značilnosti posameznih stilnih obdobij. - Pozna pomembnejše ustvarjalce in njihovo ustvarjalnost. - Pozna pomembnejše šole ter razume njihov pomen in vpliv. - Pozna glasbene oblike. - Pozna različne sisteme pihalnih, trobilnih inštrumentov. - Pozna in razume pojme, zakonitosti in principe. - Pozna in razume posebnosti izvajanja in vrednotenje posameznih umetniških del.

16.2 Uporaba - Uporablja usvojena znanja pri prepoznavanju značilnosti glasbe preko notnih in slušnih primerov. - Uporablja usvojena znanja pri načrtovanju programa različnih stilnih obdobij za svoje umetniško delovanje na solističnem in komornem področju za svoj inštrument. - Uporablja usvojena znanja pri evalviranju umetniških dosežkov.

16.3 Refleksija - Poznava in povezuje literaturo z lastno poustvarjalno prakso. - Vzpostavi kritičen odnos do literature za pihala, trobila in tolkala . - Razvija sposobnost samorefleksije umetniškega dela.


- Uporablja literaturo, nosilce zvoka, elektronske vire in internet ter ima kritičen odnos do njihovih vsebin - Samostojno zbira podatke in jih interpretira v ustni ali pisni obliki. - Poroča o literaturi in dogodkih ter jih kritično analizira. - Spoznanja povezuje in razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za samostojno delo. - Razvija analitično in ustvarjalno mišljenje. - Razvija lastne strategije izbire literature za poučevanja inštrumenta. - Razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja. - Razvija profesionalno odgovornost za delo na umetniškem področju.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, individualne naloge, samostojna izbira literature, samostojna priprava seminarske naloge.


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja. Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga.


Pisni izpit in ustni zagovor. Ocenjevalna lestvica: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Andrej Zupan

1. Naslov predmeta Liturgične orgle in improvizacija 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (1+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P 15

V 15

S Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5-6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba - 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Skupinski pouk, največ štirje v skupini. Uporaba inštrumentov: orgle, klavir, čembalo. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Samostojno improviziranje v času različnih liturgičnih dogodkov (vstop, darovanje, obhajilo, izhod) Svobodna, koncertna improvizacija v različnih glasbenih oblikah in slogih. Harmonizacija (različne variante) dane diskantne linije (in tudi v notranjih glasovih) brez priprave.

14. Opis vsebine

Improviziranje v različnih slogih (baročna improvizacija, improvizacija v stilu dunajske klasike, romantična improvizacija in svobodna sodobna improvizacija). Improvizacija v slogu dvoglasne invencije, improvizacija ciacone, baročne uverture, sarabande, stroge in svobodne imitacije itn.


-Peričić, V. Harmonija I. in II. del(skripta) 1986 Fakultet muzičke umetnosti, Beograd -Despić, D. Harmonija sa harmonskom analizom. 1997 Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Beograd -Skovran, D.- Peričić, V. Nauka o muzičkim oblicima, 1986 Univerzitet umetnosti, Beograd -Hancock, G. Improvising, Oxford University Press,1994 London -Overdun, J. Improvisation for Organists, Oxford University Press, 1998 London -Dupre, M. Complete Course of Organ Improvisation, 1962 Leduc, Paris -Keller, H. Schule der Choral-Improvisation fur Orgel (mit 121 Notenbeispeilen). 1939 Peters, Leipzig Cerkvene ljudske pesmi, Liturgične pesmarice, Gregorjanski korali, Zbirka protestantskih (nemških in slovenskih) koralov.



Študent je na ob zaključku predavanj in vaj (v tretjem letniku) sposoben improvizirati na nivoju preprostih liturgičnih potreb (višji, umetniški in koncertni nivo pa doseže ob zaključku študija, potem ko še dve leti poglablja znanje tega predmeta na drugi stopnji). Sposoben je harmonizirati isto diskantno melodijo (ljudsko pesem, gregorjanko koralno linijo, baročno koralno melodijo) na več načinov. Študent mora pred pesmijo (ljudsko, gregorjansko, koralno) improvizirati (brez priprave) uvod, medigro in zaključek. Razume in uporablja različne prijeme oz. tonske tehnike za doseganje ustreznih muzikalnih vsebin.

16.2 Uporaba Improvizacija je izjemno uporabna, saj se vsak trenutek uporablja v liturgiji in na samostojnih orgelskih koncertih, kot razširitev dodatne spretnosti ob izvajanju koncertne orgelske literature. Znanje improvizacije je izredno dobrodošlo pri pedagoškem delu. Znanje in spretnost improvizacije se je najbolj ohranila prav pri glasbenikih-organistih, ki si v času študija pridobijo to izjemno dragoceno in praktično uporabno spretnost, ki jo v praksi nenehno dograjujejo. Vsi, na zahodu izobraženi organisti, z diplomo iz orgel, so brez izjeme tudi izvrstni improvizatorji na orglah.

16.3 Refleksija Improvizacija je najbolj temeljni in prvobitni glasbeni (ustvarjalni in poustvarjalni) predmet, saj improvizator med improviziranjem predstavlja in združuje vse glasbene elemente, ki sestavljajo glasben jezik. Improvizacija omogoča -zaradi povezovalnih lastnosti, kot so vsebina, ideja in glasbena teoretična znanja- bolj poglobljeno in domišljeno interpretacijo tudi pri izvajanju orgelske literature raznih slogovnih obdobij.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Orgelska literatura, Orgelska kompozicija, Harmonija, Kontrapunkt, Oblikoslovje, Analiza glasbenih oblik.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja so skupinska (do štirje slušatelji). Improvizacija je sestavni del diplomskega koncerta na Oddelku za sakralno glasbo.


Pogoj za vpis v tretji letnik k predmetu Liturgične orgle in improvizacija je uspešeno zaključen izpit iz Generalnega bas II in obveznosti pri drugih predmetih.


a. Improvizacija Uvod – medigre – zaključek in tri kitice določene pesmi (ljudske, gregorjanske, koralne) v istem slogu, vendar vsaka kitica predstavi drugo harmonizacijo-improvizacijo. Uvod-ritmično efekten, akordično in melodično jasen Medigra- koralna meditacija, melodija - spremljava, Zaključek– tekoč fugato oz. svobodna imitacija ! b. Improvizacija Dua na dano temo (do 3 min.) c. Svobodna improvizacija z uporabo sodobnejših zvokovnih izraznih možnost (brez teme, vendar z idejo, ki mora spremljati vsako glasbeno interpretacijo) Stavek (do 5. min.) mora predstaviti dve kontrastni temi, njuno izpeljavo in reprizo. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. Obvezni javni nastopi-koncerti. 21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Maks Strmčnik, nosilec predmetov: Generalni bas, Improvizacija

1. Naslov predmeta Liturgika in liturgična glasbena zakonodaja 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30

V 30

S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1. letnik 7. Semester 1+ 2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba 10. Steber programa B. Obvezni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študente s temeljnimi navodili liturgične glasbene zakonodaje in predvsem z zakonitostmi bogoslužnih obredov, katerih »cerkveno petje v zvezi z besedilom sestavlja nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja« (B 112). Študentje se usposobijo za oblikovanje bogoslužja s cerkvenim petjem in glasbo na način, ki ga zahtevajo liturgični predpisi. Študentje: - obravnavajo temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe; - se seznanijo s strukturo in pomenom liturgičnih obredov - se usposobijo za liturgično strokovno oblikovanje glasbenih sestavin slovesnega bogoslužja.

14. Opis vsebine

Predavanja so razdeljena v dva sklopa: • Prvi sklop predavanj študente seznani z vsemi pomembnejšimi viri in cerkvenimi

dokumenti o cerkveni glasbi. Ob podrobni analizi 6. poglavja Konstitucije o svetem bogoslužju in navodilih za njeno pravilno izvajanje bodo študentje z glasbenega vidika oblikovali različna bogoslužja v časih liturgičnega leta.

• V drugem delu se bodo študentje seznanili z liturgičnimi obredi in jih obravnavali s teološkega, duhovnega, liturgičnega in pravnega vidika. Izhajajoč iz nekaterih cerkvenih navodil (Musicam sacram; Splošna ureditev Rimskega misala, Pravilnik za maše z otroki in druga) bodo študentje spoznavali vlogo glasbe pri katehezi, vlogo petja, pevskega zbora, sodelovanja otrok pri bogoslužju in podobno. Nato bodo sistematično pregledali glasbene sestavine svete maše ter pri tem upoštevali po eni strani pravne zakonitosti, po drugi pa odprtost k ustvarjalnosti. Pod enakimi vidiki bodo obravnavali še ostale obrede zakramentov in zakramentalov ter nekaterih ljudskih pobožnosti.


- Konstitucija o svetem bogoslužju, v: Koncilski odloki 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Ljubljana 1980, 51-94

- E. Škulj, Odloki o cerkveni glasbi, Ljubljana 2003 (str. 119-177); - E. Škulj, Textus liturgici – bogoslužna besedila, Ljubljana 2002 (le izbrana poglavja) - Kongregacija za duhovščino, Navodilo o sodelovanju laikov pri službi duhovnikov, CD

74, Ljubljana 1998, 11-40 - Kongregacija za bogoslužje, Splošna ureditev Rimskega misala, CD 94, Ljubljana 2002,

5-114 - J. Nežič (ur.), Sodelavci pri bogoslužju, Ljubljana 2003, 11-58 - Posamezni članki v reviji Cerkveni glasbenik.


16.1 Znanje in Razumevanje

Študent(ka): - pozna temeljna navodila Cerkve glede cerkvene glasbe; - pozna glasbene sestavine v liturgičnih opravilih zakramentov in zakramentalov; - razlikuje glasbene vsebine, ki spadajo v bogoslužje, od tistih, ki so duhovnega značaja, a so bodisi zaradi besedila bodisi zaradi glasbe manj primerne za bogoslužje; - zna utemeljiti nujnost in primernost posameznih glasbenih elementov v bogoslužju; - pozna glasbene sestavine, ki jih predpisujejo posamezni obredi.

16.2 Uporaba Študent(ka): - je na podlagi poznavanja glasbenih sestavin obredov na liturgičnem področju sposoben/na glasbenega oblikovanja slovesnega bogoslužja in usmerjanja tistih glasbenih sodelavcev v Cerkvi, ki nimajo liturgične usposobljenosti; - je iz razumevanja, da je ljudsko petje način sodelovanja pri bogoslužju, sposoben/na ovrednotiti njegovo pomembnost in podati nekatere predloge, kako spodbuditi ljudsko petje v posamezni župniji.

16.3 Refleksija Študent(ka): - je na podlagi pridobljenega znanja sposoben/na kritično ovrednotiti stanje cerkvenega glasbenega udejstvovanja v svoji okolici in kot liturgični sodelavec/ka svetovati.


Študent(ka): - lahko uporablja osvojeno znanje kot organist in glasbeni sodelavec na župniji; - lahko iz poznavanja cerkvenih dokumentov o glasbi v Cerkvi prepoznava odprtost Cerkve za ustvarjalnost in inkulturacijo tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih.

17. Metode poučevanja in učenja Predmet se izvaja v obliki predavanj in vaj. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v prvi letnik.


Študent je povabljen k dejavnemu sodelovanju pri predavanjih in vajah, ki se upoštevajo pri končnem ustnem izpitu. Ocenjevalna lestvica je od 1 do 10. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov in z iskanjem sprotne povratne informacije.

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Slavko Krajnc (habilitiran za liturgiko)

1. Naslov modularnega predmeta Lutnja (Modul stara glasba) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 4 (2+2) 4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P V- S - Ostale oblike 30 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik Vsi 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kitara, harfa, violina,

violončelo, viola, kontrabas 10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti

Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Seznanitev s elementi tehnike igranja na lutnje Poznavanje različnih tipov lutenj ( renesančna lutnja, vihuela, baročne lutnje) Poznavanje in branje luternjskih tabulatur različnih tipov Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature renesanse in baroka Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Udarna tehnika (specifika udarca prstov desne roke na dvojne strune) Interpretacija lutenjske literature renesanse in baroka Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Skladbe pisane v lutenjskih tabulaturah avtorjev: (cca. 20 skladb) Renesansa ( izbor) Italija: J. A. Dalza, F. Bossinensis, F. da Milano, G. Gorzanis in drugi Nemčija: A. Schlik, H. Judenkünig, H. Neusidler, M. Neusidler in drugi Francija: P. Attaignant, A. le Roy, A. de Rippe in drugi Španija: L. Milan, L. de Narvaez, A. Mudarra in drugi Nizozemska: J. van den Hove, E. Adriaenssen, T. Susato in drugi Anglija: T. Campion, T. Morley, J. Dowland in drugi Barok: D. Gaultier, E. Gaultier, R. de Visee, E. Reusner, S. L. Weiss, J. S. Bach



• Branje tabulatur • Stilna interpretacija

16.2 Uporaba • Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri glavnem predmetu, zboru, komorni igri, orkesteru )

• poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa


Vpis v letnik Pogoj za opravljanje delnega izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka predmeta


Po zaključenih predavanjih sledi delni izpit, za katerega študent pripravi 10 - 20 minut smeri, ki vsebuje najmanj dela 5 različnih skladateljev. Namesto izpita se lahko ocenijo interni in javni nastopi ( izvajalska praksa). Ocena sestavlja 25% celotne ocene Modula stara glasba Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 6 – 10 pozitivno 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi,

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Andrej Grafenauer,

1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 30 S Ostale oblike 5. Stopnja Prva 6. Letnik I. 7. Semester 2. 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, nemški 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poznavanje morfoloških in sintaktičnih zakonitosti nemškega jezika - usvojitev standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa - bralno in slušno razumevanje manj zahtevnih nestrokovnih besedil - pisno in govorno sporazumevanje v osnovnih komunikacijskih situacijah - prenos pridobljenega znanja v prakso

14. Opis vsebine

Morfologija (besedne vrste): samostalnik (člen, tvorba množine, sklanjatev); glagol (zvrsti glagolov (krepki, šibki, mešani, modalni, pomožni), spregatev, časi, velelnik), pridevnik (sklanjatev), predlogi, sklonom, prislovi, zaimki Skladnja: besedni vrstni red, nekatere vrste podredja in priredja (vezniki), negacija Izgovorjava in pravopis: osnove pravopisa; samoglasniki: enoglasniški samoglasniki in dvoglasniki, pravila za določanje kolikosti (dolžine) in kakovosti samoglasnikov, samoglasniški štirikotnik, povezava glas – grafem, minimalni pari (izbor), zastavek samoglasnikov, polglasnik; soglasniki: povezava glas – grafem, razzvenečenje, asimilacija nezvenečnosti pri nezvočnikih, vezava dveh homorganih soglasnikov, aspiracija, soglasniški in vokalizirani r idr. prozodične lastnosti: naglašen in nenaglašen zlog, besedni naglas v preprostih besedah, sestavljenkah in zloženkah, glavni in stranski naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših besedil s področja vsakdanje rabe jezika (npr. pismo, zahvala, povabilo idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag. - V. Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.



- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni A1-A2 - bralno razumevanje lažjih nestrokovnih besedil - sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba

- aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi - usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija

- vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke


spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov.

17. Metode poučevanja in učenja razlaga snovi, vaje, samostojno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

- vpis v prvi letnik - 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje


Pisni izpit in ustni izpit Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50% končne ocene Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL in Pravil AG.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., študentske ankete 21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL) 1. Naslov enote / predmeta / modula NEMŠKI JEZIK II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P30 V 30 S Ostale oblike 5. Stopnja Prva 6. Letnik II. 7. Semester 4.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, Nemški 12. Posebnosti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- poglobitev in razširitev znanja na področju morfologije in stavčne skladnje nemškega jezika - slušno in bralno razumevanje zahtevnejših nestrokovnih besedil - bralno razumevanje strokovnih besedil in besedil izvedenih skladb ob uporabi nemško-slovenskega slovarja - utrjevanje standardne nemške izreke (glasovi, besedni naglas, stavčni poudarek, stavčna melodija) in nemškega pravopisa - pisno in govorno sporazumevanje v specifičnih komunikacijskih situacijah - prenos pridobljenega znanja v prakso - spremljanje aktualnega dogajanja na področju glasbe v deželah nemškega govornega področja

14. Opis vsebine

Morfologija: utrjevanje in poglobitev znanja o morfoloških strukturah (glagolski način, pogojnik, členki idr.) Skladnja: utrjevanje in poglobitev znanja na področju stavčne skladnje Izgovorjava: utrjevanje in poglobitev znanja na področju izgovorjave na segmentalni in prozodični ravni Funkcionalno pisanje: sestavljanje krajših strokovnih besedil (npr. življenjepis, prošnja za štipendijo, poizvedovanje, prijava na razpise idr.) Strokovno besedišče: področja: glasbeno gledališče, glasbila, govorila-anatomija za pevce, strokovni muzikološki izrazi, biografije skladateljev, opernih in koncertnih pevcev idr.)


- R.Luscher (2008 3): Übungsgrammatik – Deutsch als Fremdsprache für Anfänger. Ismaning. Max Hueber Verlag. - V.Vremšak-Richter (2008): Deutsche Phonetik für slowenische Muttersprachler; Vokale und Konsonanten. Lehr- und Übungsbuch. Filozofska fakulteta v Ljubljani.

- izbrana besedila (nestrokovna in strokovna) - internetni viri: npr. www.gesang.de, www.klassika.info, www.opernlexikon.de, www.musiklehre.at, www.orpheus.at, www.komponisten.at, www.musica.at, www.impresario.ch idr.



- solidno komuniciranje v nemškem jeziku na ravni B1 - bralno razumevanje nestrokovnih in strokovnih besedil - sprejemljiva raven nemške standardne izreke

16.2 Uporaba - aplikacija teoretičnih in praktičnih znanj v lastni izkustveni praksi - usposobljenost za bodoče strokovno delo

16.3 Refleksija - vrednotenje uspešnosti realizacije znanja nemškega jezika na lastnem strokovnem področju delovanja - kritično ovrednotenje lastne izreke in sposobnost prepoznavanja napak in odstopanj od nemške standardne izreke


spretnosti uporabe domače in tuje literature in drugih virov, zbiranje in interpretiranje podatkov, identifikacija in reševanje problemov

17. Metode poučevanja in učenja

razlaga snovi, vaje, samostojno delo


- vpis v 2. letnik - opravljen izpit iz predmeta »Nemščina I« - 8o% udeležba pri kontaktnih urah, aktivno sodelovanje, individualne naloge


Pisni in ustni izpit Pozitivno ocenjen pisni izpit je pogoj za pristopitev k ustnemu izpitu. Vsak 50 % končne ocene Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) ob upoštevanju Statuta UL

20. Metode evalvacije kakovosti

- ,, . - študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta lek.mag.Vanda Vremšak-Richter (Filozofska fakulteta, UL)

1. Naslov enote / predmeta / modula Notografija 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (2+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30 V-30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija 10. Steber programa A. obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

• Obvladovanje notacije s pomočjo računalnika. • Oblika, pravila in lepopis za kreiranje glasbenih partitur in partov.

14. Opis vsebine

• Prednosti računalniškega zapisa not pred ročnim. • Prikaz osnovne in moderne notografije z vsemi tehničnimi, lepopisnimi in

praktičnimi značilnostmi s pomočjo računalnika • Priprava zvočnega posnetka in CD-ja iz narejenih partitur • Elektronsko razpošiljanje notnih materialov in njihovo spreminjanje v različne

formate • Natančnost pri pripravi in posvečanje detajlom • Prednosti profesionalno narejenih partitur


Sibelius: Handbook Coda Finale: Handbook D. Cope: Techniques of the contemporary composer


16.1 Znanje in razumevanje • Razumevanje pomembnosti kreiranja profesionalnih, oblikovno pravilnih partitur in prednosti ter pomoč tehnologije v današnjem času

16.2 Uporaba • Pisanje partitur na računalnik • Kreiranje audio posnetkov in CD-jev z lastno

glasbo • Razpošiljanje notnega materiala po elektronski

pošti

16.3 Refleksija • Vrednotenje profesionalne pred neprofesionalno notacijo

• Vrednost in praktičnost estetike pri notnemu materialu


• Računalniško znanje se prenese tudi na ostale programe, ki imajo podoben princip delovanja

• Spodbuda k še večji ustvarjalnosti 17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Opravljen sprejemni izpit za kompozicijo.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni izpit, ki se ga piše na računalnik in odda na CD-ju. Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta po 1. semestru

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Docent Rok Golob

1. Naslov enote / predmeta / modula Obča glasbena didaktika (Splošni pedagoški modul I) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

2 (12) (1+1)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30

P 30

V /

S /

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 1 8. Študijski program Glasbena umetnost

Obvezni strokovni na programu Glasbena pedagogika

9. Študijska smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba in vse ostale smeri

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Obča glasbena didaktika se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno

oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


- Poznavanje, razumevanje in uporaba temeljnih didaktičnih pojmov; - razvijanje elementarne didaktične sposobnosti za uresničevanje nalog glasbenega

izobraževanja; - aplikativna uporaba didaktičnih zakonitosti, principov in postopkov na področjih

predmetnih specialnih didaktik v povezavi s pedagoško prakso; - razvijanje kritičnega odnosa do obče in glasbeno-didaktične literature ter uporabe ikt

pri glasbenem pouku; - razvijanje profesionalne odgovornosti za vzgojno-izobraževalno delo na glasbenem

področju; - uzaveščanje procesa vseživljenjskega učenja in profesionalnega razvoja.

14. Opis vsebine

- Razvoj didaktične misli, glasbeno-didaktični sistemi, predmetno področje in naloge, interdisciplinarno povezovanje.

- Glasbeno izobraževanje. Kategorije znanja, sposobnosti in spretnosti. - Dejavniki in naloge glasbenega pouka. Učenje in poučevanje. Nevrofiziološke osnove

učenja, kritična obdobja za učenje glasbe, klasifikacije oblik učenja. - Delo učitelja glasbe v šolskem kontekstu. Komunikacijski procesi in spretnosti.

Odnos učitelj –učenec. Stili vodenja razreda. - Kognitivni, afektivni, psihomotorični procesi pri glasbenem pouku. Spoznavni stili in

stili zaznavanja. - Motivacija v procesu glasbenega izobraževanja. Motivacija učitelja in učencev za

glasbeni pouk. Motivacijske strategije. - Učne metode. Glasbene metode, verbalno-tekstualne metode. Dejavniki izbora učnih

metod. - Učni koraki izvajanja učnega procesa. - Učne oblike. Učila in učni pripomočki. - Učni cilji. Taksonomije vzgojno-izobraževalnih ciljev. - Načrtovanje glasbenega pouka od makro do mikro ravni in njegova realizacija. - Didaktični principi in glasbeni pouk. - Didaktika kot znanstvena veda. Metode in metodološki pristopi na glasbeno-

izobraževalnem področju. - Lik učitelja glasbe.


- Jank W., Meyer H. (2006): Didaktični modeli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. (288 str.)

- Marentič Požarnik, B. (2000): Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana. (izbrana poglavja, 299 str.)

- Pranjić M. (2005): Didaktika, Golden Marketink. Tehnička knjiga. Zagreb (389 str.) - Pesek A. (1997): Otroci v svetu glasbe. Izbrana poglavja in glasbene psihologije in

pedagogike, MK, Ljubljana. (izbrana poglavja, 199 str.) - Rotar Pance B. (2006): Motivacija – ključ h glasbi. Educa. Melior. Nova Gorica. (118

str.) - Strmčnik F. (2001): Didaktika. Osrednje teoretične tem, Znanstveni inštitut FF,

Ljubljana.(izbrana poglavja, 401 str.) - Tomić A. (1997): Izbrana poglavja iz didaktike, Center za pedagoško izobraževanje

FF, Ljubljana (182 str.) - Izobraževalni programi v glasbenem izobraževanju. Učni načrti.

http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/glasbeno_izobrazevanje/programi/ - Rotar Pance B. (2007): Obca glasbena didaktika. Interno gradivo, (89 str.)

http://www.glejme.com/moodle/



Študent/-ka - pozna razvoj didaktične misli skozi čas in

pomembne glasbeno-didaktične sisteme; - pozna in razume temeljne didaktične pojme,

zakonitosti, principe; - pozna in razume posebnosti načrtovanja, izvajanja

in vrednotenja procesov učenja in poučevanja na različnih glasbeno-predmetnih področjih;

16.2 Uporaba - uporablja usvojena znanja pri ciljnem in procesno- razvojno načrtovanju glasbenega pouka na svojem predmetnem področju;

- uporablja usvojena znanja pri evalviranju dosežkov glasbenega pouka;

16.3 Refleksija - razvija sposobnost samorefleksije pedagoškega dela;

- vzpostavlja kritičen odnos do obče in glasbeno-didaktične literature;


- razvija komunikacijske spretnosti in sposobnosti za timsko delo;

- razvija sintetično, analitično in ustvarjalno mišljenje in reševanje problemov;

- razvija lastne strategije učenja in poučevanja glasbe;

- uporablja IKT in razvija informacijsko pismenost; - razvija sposobnosti medpredmetnega povezovanja; - razvija profesionalno odgovornost za delo na

glasbeno-izobraževalnem področju; - uzavešča proces vseživljenjskega učenja.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki, individualne naloge, sodelovalno učenje/poučevanje 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v 1. letnik. Pogoj za pristop k izpitu je oddana individualna naloga.


Individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Delni pisni izpit iz Obče glasbene didaktike za Splošni pedagoški modul I je ocenjen z ocenami 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .

1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 30 V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Razumevanje in uporaba principov gradnje vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine

Repetitorij pojmov motiva, teme, melodije, figure, dvotaktja, stavka in periode, diminucije, augmentacije, rakovega postopa, zrcaljenja, sekvence, melodično-ritmičnih sprememb, razvoja motiva, imitacije, submotiva, repetitivnih tehnik, dvodelne pesmi ter trodelne pesmi. Tehnika gradnje melodičnih linij z upoštevanjem smeri ter delo z motivom. Obravnava polifonih variacijskih ter rondo oblik, suitne forme, sonatne forme ter ostalih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991. Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988. de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996. de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993. de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990. de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979. Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.



• sposobnost ustvarjanja vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov motivične gradnje • razumevanje procesov melodične gradnje • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov

pri oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

• sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb

• analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba • Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje glasbenih oblik • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del


• oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije • oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt,

solfeggiu, zgodovini glasbe • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s

področja oblikoslovja 17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko ter individualno delo s študentom, vaje iz oblikoslovja, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem),

5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10) Gostujočim študentom se krediti priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oblikoslovje II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30) P 30 V-30 S - Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in glasbena teorija,

Orkestrsko dirigiranje, Zborovsko dirigiranje

10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje pojmov in funkcij zgradbe menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Razumevanje in uporaba principov gradnje oblik v simfoniji, solističnem koncertu, kantati in drugih vokalno-instrumetalnih delih. Analiza, sinteza in vrednotenje praktičnih primerov svetovnega in slovenskega repertoarja.

14. Opis vsebine

Teoretična in praktična obdelava principov gradnje menueta, scherza, teme in odgovora, bitematskosti, mosta, zaključne skupine, izpeljave, reprize, kode, klasičnega rondoja, baročne suite ter suite 20.stoletja, sonatnega rondoja, dvojne ekspozicije koncerta. Tehnika gradnje simfonične, koncertne, kantatne oblike ter drugih vokalno-instrumentalnih oblik.


Skovran D., Peričić V.: Nauka o muzičkim oblicima, Beograd, 1991. Knaus H., Scholz G.: Formen in der Musik, Österreichischer Bundesverlag, 1988. de la Motte D.: Wege zum Komponieren, Bärenreiter-Verlag, 1996. de la Motte D.: Melodie, Bärenreiter-Verlag, 1993. de la Motte D.: Musikalische Analyse, Bärenreiter-Verlag, 1990. de la Motte D.: Form in der Musik, Bärenreiter-Verlag, 1979. Schönberg A.: Fundamentals of Musical Composition, Faber and Faber LTD., 1970.



• sposobnost ustvarjanja večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov oblikovne gradnje večjih vokalnih, instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov melodične gradnje • poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri

oblikovni analizi ter izdelavi skladb in pri samostojnem domačem delu

• sposobnost uporabe različnih stilnih pristopov k oblikovanju skladb

• analiza stilno oblikovnih značilnosti

16.2 Uporaba • Uporaba oblikoslovja pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje glasbenih oblik • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri oblikovanju

lastnih ter danih del


• oblikovanje lastnih del pri pouku kompozicije • oblikovna analiza lastnih ter tujih del pri pouku

kompozicije • oblikovna analiza pri predmetih kontrapunkt, solfeggio,

zgodovini glasbe • poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

oblikoslovja 17. Metode poučevanja in učenja Skupinsko delo s študenti, vaje iz oblikoslovja, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet oblikoslovje A1. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Oblikoslovja.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit (50%/50%) Ocenjevalna lestvica: 10-6 (pozitivno) 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Študentom na gostovanju se priznajo krediti prvega semestran na osnovi obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 25 (12+13) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur korepeticij,

celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

� Obvladovanje tehničnih elementov oboistične igre: pravilno dihanje, nastavek, drža telesa, legato, staccato.

� Izpopolnjevanje stilne interpretacije s posebnim poudarkom na delih iz obdobja baroka, klasicizma, romantike in moderne

� Spoznavanje in obvaldovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature � Izvajalska praksa (interni in javni nastopi)

14. Opis vsebine

� Analiza študentovega predznanja � Izdelava in izvedba individualnega programa � Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij (etude in skladbe) � Izbor je individualno prilagojen tehničnih im muzikalnim potrebam

posamezenega študenta � Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega

samostojnega dela � Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura

Tehnika: � L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 1er Partie (Leduc) � F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: � J. Jopping: 50 Classical Studies (Universal) � W. Ferling: 48 Etudes (Costallat) � C. Besozzi: 28 Etudes (Molenaar) � J.H. Luft: 24 Etudes (Billaudot) � N. Nazarov: 27 Etudes (Izd. Muzika Moskva) Sonate: � P. Hindemith: Sonata (Schott) � G.F. Handel: Sonatas (Nova Music) � C. Sammartini: Sonata (Schott) � C.S. Saens: Sonata (Durand) � A. Besozzi: Sonata (Schott) � I. Petrić: Sonatina (DSS) Koncerti: � D. Cimarosa: Koncert (Boosey&Hawkes) � G.F. Handel: Koncert g-mol (Möseler) � A. Marcello: Koncert d-mol (Schott) � A. Vivaldi: Koncert a-mol P42 (Musica) � V. Bellini: Koncert (Leuchart) � J. Haydn: Koncert (Breitkopf) � J.N. Hummel: Introduktion, Theme und Variationen (Musica Rara) � F. Kramar: Koncert F-dur (Artia) Skladbe: � G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) � W.A. Mozart: Adagio KV 580a (Möseler) � B. Britten: Two Insect Pieces (Faber) � F. Martin: Petite Complainte (Hug) � F. Chopin: Variations Rossini (Nova Music) � G. Jacob: 7 Bagatelles (OUP) � E. Bozza: Conte Pastoral (Leduc) � D. Švara: Fantazija (DSS) Orkesterski soli � W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf)



� Sposobnost kontrole ustnika (nastavka), drže telesa, rok

� Razumevanje procesov in metod vadenja � Razumevanje vzročno-posledičnih metod

vzpostavljanja kontroliranega igranja � Poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem delu � Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba Uporaba kontroliranega igranja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija � Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta

� Vrednotenje interpretacije � Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

� Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (pri komorni igri, orkestru...)

� Poznavanje stilne interpretacije (pri harmoniji, kontrapukntu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe)

� Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

� Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri oboa. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


� Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba) , najmanj eno delo na pamet

� Ocenjevalna lestvica: Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti � Študentske ankete � Samoevaluacija � Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in

mednarodnih tekmovanjih 21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Božo Rogelja

1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 2 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V S Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur

korepeticij, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

� Obvadovanje tehničnih elementov igre z razvijanjem kvalitete tona, barvnega in dinamičnega razlikovanja

� Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od barkoka do sodobnih del

� Razvijanje izvajalskih spretnosti in delovnih navad, dosledno upoštevanje notnega zapisa

� Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature � Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju

14. Opis vsebine

� Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij. Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

� Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu

� Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnika: � L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 2eme Partie (Leduc) � F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: � E. Bozza: 18 Etudes (Leduc) � C. Crozzoli: 12 Studi Poliritmici (Curci) � G. Jopping: 50 Classical Studies (Universal) Sonate: � F. Poulenc: Sonata (Chester) � J.S. Bach: Sonate g-mol BWV 1020 (Bärenreiter) � A. Vivaldi: Sonate c-mol (Schott) Koncerti: � W.A. Mozart: Koncert KV 314 (Bärenreiter) � J.S. Bach: Koncerta g-mol BWV 156 in BWV 1056 (Breitkopf) � L.A. Lebrun: Koncert No.1 d-mol (Schott) � F.A. Rosetti: Koncert C-dur (Litoloff) Skladbe � B. Britten: 6 Metamorphoses (Boosey&Hawkes) � E.Bozza: Fantasie Italienne (Leduc) � J.W. Kalliwoda: Morceau de Salon (Nova Music) � R. Schumann: 3 Romance (Bretikopf) � G.Ph. Telemann: Fantazije za oboo solo (Peters) � D. Škerl: Anafora za oboo in klavir (DSS) Orkesterski soli: � W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) � E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)



� Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki

� Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji (vibrato, non vibrato, staccato portato itd.)

� Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija � Vrednotenje interpretacije različnih glasbenih smeri

� Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi




� Analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)¸

� Poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 1 in ostalih študijskih obveznosti iz 1. letnika ter vpis v 2 letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


� Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent(ka) pripravi dve etudi in tri dela iz različnih stilnih obdobij (koncert, sonata in skladba), najmanj eno delo na pamet,

� Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest ) Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti � Študentske ankete � Samoevaluacija � Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in


1. Naslov enote / predmeta / modula Oboa 3 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Oboa 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti; pri pouku je potrebno 30 ur

korepeticij, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

� Obvladovanje elementov oboistične igre s poudarkom na delih 20. stoletja � Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od

barkoka do sodobnih del � Spoznavanje in obvladovanje oboističnih solov iz simfonične in operne literature � Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso

14. Opis vsebine

� Interpretacija oboistične literature različnih stilnih obdobij s poudarkom na delih 20. stoletja

� Izbor je prilagojen individualnosti vsakega študenta. Izbor literature vsebuje dela vseh stilnih obdobij, v katerih so nastala pomembna dela oboistične literature

� Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem delu

� Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje


Tehnika: � L. Bleuzet: La Technique du Hautbois 3eme Partie (Leduc) � F. Gillet: Exercises sur les Gammes, les Intervales et le Staccato (Leduc) Etude: � E. Loyon: 32 Etudes (Billaudot) � P.M. Dubois: 12 Etudes (Leduc) � A. Debondue: 32 Etudes (Leduc) Sonate: � H. Dutilleux: Sonata (Leduc) � F. Devienne: Sonatas op. 71 (Musica Rara) � W.A. Mozart: Sonata KV 370 (Ed. Fuzeau) Koncerti: � B. Martinu: Koncert (Eschig) � C.Ph.E. Bach: Koncert Es-dur (Sikorski) � A. Vivaldi: Koncert F-dur F VII no.2 (Ricordi) � J. Rierz: Koncert Skladbe � J. Castrede: Intermezzo (Leduc) � E. Bozza: Fanatsie Pastorale (Leduc) � R. Schumann: Adagio et Allegro (Billaudot) � H. Tomasi: Evocations (Leduc) � P. Šivic: Trois Pieces de Concert (DSS) Orkesterski soli: � W. Heinze: Orchesterstudien (Breitkopf) � E. Rothwell: Difficult Passages (Boosey&Hawkes)



� Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji z ustreznim tonom na osnovi analize

� Sposobnost igranja v predpisanih tempih, dinamiti, agogiki itd., ki jih predpiše avtor

� Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopa pri izvajalski praksi

16.2 Uporaba � Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija � Vrednotenje interpretacije � Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi




� Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Oboa 2 in ostalih študijskih obveznosti iz 2. letnika in vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta


� Po zaključenih predavanjih in opravljenih ostalih obveznostih študija sledi komisijski diplomski izpit prve stopnje, ki obsega pet del. Program izpita 1. št. stopnje:

1. delo iz obdobja baroka 2. delo iz obdobja klasicizma 3. delo iz obdobja romantike 4. delo slovenskega skladatelja 5. delo virtuoznega karakterja 20. ali 21. stoletja 6. Odlomki iz orkestrske literature ( 5 solo, 5 tutti ali 10 tutti mest )

� Program lahko obsega tudi eno izpitno skladbo nižjih letnikov (koncert ali sonata)

� Najmanj eno delo mora biti igramo na pamet � Program naj bo sestavljen v soglasju med mentorjem in študentom(tko) � Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami) 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami) 8 – (prav dobro: solidni rezultati) 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami) 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem) 5-1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem) � Kandidat izpit opravi uspešno, če dobi oceno od 6 (zadostno) do 10 (odlično), � Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska

pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 20. Metode evalvacije kakovosti � Študentske ankete

� Samoevaluacija � Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in


1. Naslov enote / predmeta / modula Operna igra I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 ( 2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 90

P 30 V 60 S- Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5 + 6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo v manjših skupinah Predmet operna igra se, saj pri predmetu skupaj delujejo

študentje različnih letnikov in različnih študijskih smeri. Študenti individualno in skupinsko sodelujejo pri dramaturški in odrski razčlembi operne literature. Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega spoznavnja gledališke in operne zgodovine,sodobnega trenutka in teorije, kamor so vključeni študentje različnih smeri in tudi z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo ter izpopolnjujejo prakso umetniškega nastopanja , hkrati pa širijo svoj repertoar. -Obvladovanje bistvenih elementov odrske igre: skupna igra, prostorska uravnoteženost, artikulacija, - Razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - spoznavanje zgodovine gledališča in gledaliških zakonitosti - Poznavanje različnih stilov z ustrezno literaturo - Sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za odrski prostor - Sposobnost kontaktov nastopajočih v različnih odrskih situacijah in pogojih - sposobnost samostojne graditve vloge in vsebinska uskladitev glasbenega in odrskega delovanja

14. Opis vsebine

Teoretičen del, zgodovina gledališča, gledališka terminologija Igralec v prostoru Individualni študij scen elementi igre: individualno in v skupini dela na praktičnih nalogah (posamezno in v skupinsko) Elementi igre- ustvarjanje konflikta Aranžirke posameznih prizorov Razlike v zvrsteh Izdelovalne vaje posameznih prizorov Vključitev dodatnih izraznih sredstev Razčlenitev vloge, vsebinska in karakterna obdelava vloge v sklopu celote Izdelovanje prizorov Odnos do partnerja Izdelovanje posameznih prizorov Vključitev plesa, giba, govora


Mulinari: Zgodovina gledališča Stanislavski: Sistem Grotovsky: Kruto gledališče Descartes: Paradoks o igralcu M. Ross Clark: Singing, acting and movement in opera (Indiana univ. press, 2002)



• sposobnost odrskega nastopanja • razumevanje procesov in metod

ustvarjanja lika • poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju vlog in pri samostojnem domačem delu

• sposobnost usklajevanja glasbenih, odrskih in psiholoških elementov

• sposobnost transformacije 16.2 Uporaba • izkoriščanje pridobljenih veščin operne

igra pri izvajalski praksi 16.3 Refleksija • vrednotenje sposobnosti skupinskega

nastopanja • vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa • poznavanje stilnih obdobij • analiza (pri zgodovini glasbe, pri

glasbenoteoretičnih predmetih) • poznavanje osnovnih didaktičnih principov

s področja • graditev ustvarjalne samozavesti

17. Metode poučevanja in učenja Pouk v skupinah. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v 3. letnik programa


Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka Operne igre ocenijo nastopi. Ob koncu leta sledi izpit. Ocena je sestavljena 50 % iz ocene nastopov in 50 % ocene izpita. . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela., kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi obveznosti, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov, možnost sodelovanja z drugimi sorodnimi akademijami (AGRFT, ALU) in umetniškimi inštitucijami doma in v tujini.

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Aleš Jan,

1. Naslov predmeta ORGANOLOGIJA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (1+2) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P 30 V S Ostale oblike 5. Stopnja Prva 6. Letnik Po izbiri -semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer - Sakralna glasba

10. Steber programa C. Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Celoleten predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Poznavanje orgel, tehnične karakteristike in zgodovinski razvoj inštrumenta. Poznavanje registrov in stilne registracije.

14. Opis vsebine

Zgodovina orgel, Zgodovina orgel na Slovenskem, Opis orgel, Sapnice, Piščali, Omara, Traktura, Posebne vrste orgel, Nastanek tona v piščali, Registri, registracija,


E. Škulj: Orglarstvo F. Dugan: Orgulje O. Wagemann: Geschiche der Orgel und der Orgelbaukunst H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996. Đ. Tomašić: Organografija M. Perestegi – Skripta – Organologija


16.1 Znanje in razumevanje Študent ima ob koncu predavanj temeljni pregled zgodovinskega razvoja orgel, pozna akustične probleme nastanka tona v piščali, pozna tehnične karakteristike inštrumenta, in vse skupine registrov s posameznimi karakteristikami vsakega registra posebej.

16.2 Uporaba Poznavanje zgodovinskega razvoja orgel in tehničnih karakteristik, pomagajo orglavcu pri avtentični interpretaciji orgelske.literature. Poznavanje registrov pomaga orglavcu pri pravilni izbiri posameznih registrov ali določenih registerskih sklopov pri registraciji skladbe.

16.3 Refleksija Poznavanje celotno področje organografije / organologije je nujno za formacijo glasbenika orglavca. Spodbuja k nenehnemu iskanju in pravilnemu pristopu pri interpretacije orgelske literature.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Zgodovina glasbe, Orgelska literatura I. Inštrumentacija.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja 18. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje štud. obveznosti

Vpis na AG programov prve stopnje.


Ustni izpit Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, .. 21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof.. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGELSKA LITERATURA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 (2+3) 4. Kontaktne ure Skupaj60

(30+30) P60 V S Ostale oblike

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle - obvezni strokovni

Sakralna glasba – izbirni strokovni

10. Steber programa A. Obvezni strokovni, izbirni strokovni

11. Jezik Slovenski,

12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje in razumevanje mojstrovin skladateljev različnih obdobij. Seznanjanje s sodobnimi kompozicijskimi tokovi interpretacije glasbe XVI, VII in XVIII stoletja

14. Opis vsebine

G. Frescobaldi, J. P. Sweelinck, Italija (1600-1800), Španija in Portugalska (1600-1800), Francoska šola (1600-1800), Angleška šola (1600-1800),Severno nemška orgelska šola (V. Lübeck, N. Bruhns, G. Böhm, J. A. Reinken, D. Buxtehude), Južnonemška orgelska šola (J. Pachelbel, G. Muffat), J. S. Bach Nemški skladatelji po JS Bachu (1725-1800), orgelska literatura nemških, francoskih in angleških skladateljev (1800-1900), orgelska literatura 20. stoletja, orgelske kompozicije slovenskih skladateljev.


C.R. Arnold: Organ Literature, The Scarecrow Press, 1998. W. Apel: The History of Keyboard Music to 1700, Indiana University Press, 1972. G. Radule: Materiale di letteratura organistica, Pizzicato, 2005. F. Douglass: The Language of the Classical French Organ, Yale University Press, 1995. F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005. H. Bergant: Ob orglah, Branko, Nova Gorica, 1996. M. Perestegi – Skripta –Orgelska literatura F. Klinda: Organ v kultúre dvoch tisícročí, Hudobné centrum Bratislava, 2005.


16.1 Znanje in razumevanje Študent naj bi imel ob koncu predavanj temeljni pregled orgelske literature

16.2 Uporaba Poznavanje temeljnih del orgelske literature bo kot bodoči orglavec uporabljal pri sestavljanju letnih učnih načrtov za učence, propozicijah za tekmovanja, kot koncertant izvajal dela na recitalih, pisal spremne besede in strokovne članke.

16.3 Refleksija Pregled obsežne orgelske literature spodbuja nenehno stremenje v pedagoškem (in koncertantnem) procesu k bolj raznolikim učnim (oz. koncertnim)programom in spremljanju novih tokov sedanjosti.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Orgle, Didaktika orgelskega pouka, Zgodovina glasbe, Organografija, Komorna igra.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja 18. Pogoji za vključitev v delo oz. za opravljanje štud. obveznosti

Vpis v 1.l. smeri orgle


Ustni izpit Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE I. 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 20 (11+9) 4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Načini vadenja; izpopolnjevanje manualne in pedalne tehnike; razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti; utrditev in poglabljanje zbranosti; pomen in načini učenja igre na pamet.

14. Opis vsebine

Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Pedalna tehnika (Langlais, Doppelbauer) Dela starih mojstrov: severnonemška šola (Buxheimer Orgelbuch, S.Scheidt, H. Scheidemann, N. Bruhns, D. Buxtehude) italijanska šola (G. Frescobaldi, A. in G. Gabrieli, G.M. Trabaci, D. Scarlatti) JS Bach: korali preludiji in fuge (BWV 547, 534, 535) Romantika (F. Mendelssohn, S. Karg-Elert, J. Rheinberger, C. Franck, J. Jongen) 20., 21.stol. (J. Alain, J. Langlais, O. Messiaen, W.L. Webber, P. Eben, L. Rogg, G. Bovet) Dela slovenskih skladateljev Notno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.



Stilna interpretacija z osnovami analize; sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega obvladovanja instrumenta; vrednotenje interpretacije.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom); poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio ); analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).


Individualno delo s študentom.


Opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti za program orgle.


Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj 4 skladbe starih mojstrov, 2 preludija in fugi JS Bacha, 5 skladb drugih obdobij. Izpitni program se izvaja pred komisijo. Izpitna snov: 1 skladba starega mojstra 1 koral JS Bach 1 preludij in fuga JS Bach 1 skladba romantike 1 skladba sodobne (ena skladba mora biti cilklično delo) Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer 1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE II.

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

20 ( 10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike ID 60

5. Stopnja 1. 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti. , Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Utrjevanje manualne in pedalne tehnike; razumevanje stilne izvedbe in interpretacije; priprava na samostojno delo; poglobljeno spoznavanje principov javnega nastopanja (priprava, zbranost, samokritičnost, tehnike sproščanja).

14. Opis vsebine

Izdelovanje literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov: # francoska šola (F. Couperin, L.C. Daquin, L.N. Clerambault, A. Raison, N. DeGrigny, L. Marchand) # južnonemška šola (J. Pachelbel, J.J. Froberger, G. Muffat, J. Speth) Dela JS Bacha: # korali # preludiji in fuge (BWV 532, 541, 566) # toccata in fuga (BWV 540) Koncert za orgle in orkester (Haydn, Brixi) Romantika (J. Brahms, M. Reger, C. Franck, C.M. Widor, L. Vierne) Dela 20., 21. stol. (O. Messiaen, J. Francaix, F. Bridge, B. Britten, H. Kaminski, P. Hindemith, L. Sowerby, S. Barber) Dela slovenskih skladateljev



Stilna interpretacija in analiza; poznavanje koncerta za orgle in orkester, skupna igra; razumevanje obsežnejših skladb (forma).




Glasbeno izražanje in ozvajalska praksa (predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igra z orkestrom); poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio); analiza (glasbenoteretični predmeti in Zgodovina glasbe).

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Opravljen izpit iz predmeta Orgle I. .


Za pristop k letnemu izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij. Izpitna snov se izvaja pred komisijo. Izpitna snov: 1 skladba starega mojstra JS Bach: Preludij in fuga ali Toccata in fuga 1 skladba romantike 1 skladba sodobne 1 skladba slovenskega skladatelja Eno skladbo je obvezno izvajati na pamet. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE III. 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 3. 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orgle 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Priprava obsežnejšega izpitnega programa. Izpopolnjevanje tehnike; širjenje programa; priprava za nastopanje z orkestrom.

14. Opis vsebine

Interpretacija orgelske literature različnih stilnih obdobij; seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb; izvajalska praksa v obliki nastopov.

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov: # češka šola (F.X. Brixi, B.M. Černohorský, K.B. Kopřiva, J. Kuchař,J. Seger, J. Zach) # angleška šola (J. Bull, S. Wesley, H. Purcell, W. Byrd, J. Stanley, W. Walond, J. Alcock, T. Tallis) Dela JS Bacha: # preludiji in fuge (BWV 546, 548), Toccata, adagio in fuga (BWV 564), koncert (BWV 593), korali, trio sonate Koncert za orgle in orkester (G.F. Händel, M.E. Bossi, F. Poulenc, J. Langlais, P. Hindemith) Romantika (C. Franck, F.A. Guilmant, L. Janaček, A. Dvořak, M. Reger, H. Parry, P.J. Stanford) Dela 20., 21. stol. (N. Hakim, P. Hindemith, H. Kaminski, P. Eben, L. Rogg) Dela slovenskih skladateljev Notno gradivo je dosegljivo v knjižnici AG.



Stilna interpretacija z analizo; sposobnost kontrole igranja, zvočnosti prostora in strukture skladbe.




Glasbeno izražanje in izvajalska praksa se dopolnjujeta s predmeti Klavir, Čembalo, Komorna igra, Zbor in igro z orkestrom. poznavanje stilne interpretacije (Orgelska literatura, Harmonija, Kontrapunkt, Analiza glasbenih oblik, Solfeggio), analiza (glasbenoteoretični predmeti in Zgodovina glasbe).

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v III. letnik.


Za pristop k izpitu mora študent/ka predelati najmanj 10 skladb različnih stilnih obdobij. Izpit pred komisijo. Izpitna snov: JS Bach: večje delo 1 skladba romantike 1 skladba sodobne 1 skladba slovenskega skladatelja Eno obdobje naj bo podvojeno. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov predmeta ORGLE A I. 2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike 60ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 1. 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

-izpopolnjevanje orgelske tehnike: manualne, pedalne -razvijanje slušnih, spoznavnih in doživljajskih sposobnosti -spoznavanje značilnosti slogov (posebej G. Frescobaldi in J. P. Sweelinck) -priprava na nastopanje in samostojno delo - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine

-sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja -izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. -interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Pedalna tehnika: J. Doppelbauer: «10 Etuden für Orgelpedal solo», J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule. Dela starih mojstrov: a. Dela italijanskih mojstrov: G. Frescobaldi (izbor iz Fiori musicali: Messa delli Apostoli, Toccate Lib . I in II), B. Pasquini (izbor iz Toccata in A, Introduzione e pastorale in G, Quatro sonate: D,G, f), G. Gabrieli (izbor), C. Merulo (izbor), D. Zipoli (izbor). b. Dela nemških mojstrov: J. Froberger (izbor iz opusa, Ricercare in E), J. Pachelbel (izbor iz opusa, Fantasia in g,Toccata in e), J. G. Walther – Koncerti za orgle. c. Dela holandske šole: J. P. Swelinck (izbor). Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 531, 549, 551, 533; Fuga BWV 578; Pastorale BWV 590. Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; J. Brahms, Koralne obdelave za orgle WoO 7; F. B. Mendelsohn, izbor iz opusa; J. Rheinberger, Sonate za orgle. Dela XX. stoletja: O. Messiaen, Le Banquet céleste; J. Langlais, Four postludes for organ; J. F. Doppelbauer, izbor iz opusa; J. Alain, Le jardin suspendu, JA 71. Slovenski skladatelji: K. Mašek, Preludiji; H. Sattner, Fuga v C-Duru; I. Hladnik, Fuge Op.12, Izbor iz Op.40; E. Komela, Fugirane predigre, Petdeset preludijev (izbor); V. Vodopivec, Preludiji (izbor); S. Premrl, izbor; M. Železnik, Preludiji in fuge (izbor); M. Tomc, (izbor); S. Ostrec, Cinq morceaux pour Orgue; J. Trošt, Skladba za orgle, Žalna fantazija; S. Vremšak, Fuge za orgle (izbor).



• razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb • stilna interpretacija z osnovami analize • sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe • stilna registracija

16.2 Uporaba • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

• uporaba pridobljenih znanj o registraciji • uporaba žaluzij • obvladovanje menjav manualnih klavijatur • samokontrola • kontrola zvoka v velikem prostoru • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različne tipe orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni nastopi 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti smeri orgle ali klavirja. b) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati:

- skladba starega mojstra - J. S. Bach - Preludij in fuga - eno delo obdobja romantike - eno delo XX ali XXI st. - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 1. semestra mora študent pristopiti h kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in pet pedalnih etud J. Doppelbauerja. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela, ki gas potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - študentske ankete, samoevalvacija ,, . - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG - udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih -sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov

21. Sestavljalec učnega načrta Izr. Prof. Mario Perestegi, spec.

1. Naslov predmeta ORGLE A II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike 60ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 2. 7. Semester 3+4.

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba 10. Steber programa A. Obvezni –strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Interpretativne rešiteve v različnih slogih stare glasbe posebej severnonemške orgelske šole - Intrepretacija večih skladb J. S. Bacha - Interpretacija večih cikličnih del iz obdobja nemške romantike - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine

-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnih inštrumentih -interpretacija orgelske literature različnih slogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Tehnične vaje: F. Germani - Lestvice Pedalna tehnika: J. Langlais: «7etudes de concert» pour pédale seule Dela starih mojstrov: a. Dela nemških mojstrov: D. Buxtehude, izbor iz opusa, (Preludij, fuga in ciacona BuxWV 137, Preludij in fuga 139, 149, Toccata BuxWV 157); N. Bruhns, Preludij in fuga: g, e (le petit); G. Böhm, Izbor iz opusa; V. Lübeck, Izbor iz opusa; J. A. Reinken, izbor iz opusa. b. Dela angleških mojstrov: J. Stanley, Organ Voluntaries, Op. 5, 6, 7. Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Orgelbüchlein BWV 599 – 644; b. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 545, 546, 546, 534, 535; Piéce d'Orgue BWV 572; Canzona BWV 588; Fuga BWV 575, 578, 579; Koncerti BWV 592 – 596. Dela Romantike: M. Reger, Zwölf Orgelstücke Op. 59; F. Mendelssohn, Sonate Op.65 (III,V), Preludiji in fuge OP 37; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10, Koralne obdelave WoO 7.; J. Rheinberger, Sonate za orgle, Tria za orgle; C. Franck, Piece heroique, Cantabile, Fantazija A-dur, C-dur. Dela XX. stoletja: P. Eben, Preludi festini; F. Peeters, Izbor iz opusa; P. Hindemith, Sonata III; J. Alain, Variations sur un theme de Clément Janequin JA 27, Premiere Fantasie JA 72, Deuxieme Fantasie JA 117, Deux danses a Agni Yavishta JA 77,78, Trois Minutes :JA 30, 31, 32. A. Klobučar – Partita «Ad Pavlinos» Slovenski skladatelji: D. Fajgelj, Fuga v Des-duru Op.154; F. Grebič, Preludij in fuga v D-duru; I. Hladnik, izbor iz Op. 40; D. Doktorič, Preludiji – Izbor; S. Premrl, izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge – izbor; V. Ukmar – Preambulum, Tri intonacije; I. Rupnik, Prolog in fuga, Preludij, Sonata, Elegija; P. Ramovš – Toccata, Dve koralne predigri za orgle; S. Mihelčič, Fantazija; P. Kopač, Vox humana; S. Vremšak, Dvojna fuga.



• didaktična priprava za igranje tria • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb • slogovna interpretacija na historičnih

inštrumentih • sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe • slogovna registracija


• uporaba pridobljenih znanj o registraciji • uporaba žaluzij • sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur • registriranje v času igranja • samokontrola • kontrola zvoka v velikem prostoru • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, interni in javni nastopi 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 4 skladbe starih mojstrov, minimalno deset koralnih obdelav, J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein), 2 preludija in fugi J. S. Bacha, eno delo iz obdobja romantike, eno delo XX ali XXI stoletja, eno delo slovenskega avtorja.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati:

- skladba starega mojstra - J. S. Bach - Preludij in fuga - eno delo obdobja romantike - eno delo XX ali XXI st. - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja

Po koncu 3. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra pet koralnih obdelav J. S. Bacha BWV 599 – 644 (Orgelbüchlein) in eno delo starega mojstra (Preludij in fugo). Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG - udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih - sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov


1. Naslov predmeta ORGLE A III 2. Koda enote

3. Število ECTS kreditov 8 (4+4)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P

V S Ostale oblike 60 ID

5. Stopnja Prva 6. Letnik 3. 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Sakralna glasba 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- Interpretativnih rešitev v različnih slogih stare glasbe, posebej francoske orgelske šole - Intrepretacija Trio sonata J. S. Bacha BWV 525 – 530 - Interpretacija večih skladb C. Francka - spoznavanje registriranja glede na različna slogovna obdobja in evropske orgelske šole.

14. Opis vsebine

-izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje problemov interpretacije na historičnim inštrumentima -interpretacija orgelske literature različnih sslogovnih obdobij (izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta) -seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in registracije -izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje

15. Temeljna literatura Dela starih mojstrov: a. Dela francoskih mojstrov: N. de Grygni, izbor iz opusa; F. Couperin, izbor iz opusa; L. C. Daquin, Noels I-X; L. N. Clerambault, Suita na prvem tonu, Suita na drugem tonu; G. G. Nivers, Suite za orgle b. Dela španskih mojtrov: A. Cabezon, izbor iz opusa; F. P. Nasserre -izbor iz opusa; I. Serrada, izbor iz opusa; F. Andreau, Izbor iz opusa; J. B. J. Cabunniles, izbor iz opusa c. Dela nemških mojstrov: N. Bruhns, Preludiji in fuga G-dur, koralna obdelava Nun komm der Heiden Heiland; J.N. Krebs, Toccata in fuga E-dur, Prludij in fuga G-dur; V. Lübeck, Partita Nun lasst uns Gott dem Herrn; D. Buxtehude, BuxWV 140, 142, 151, 153, 155, Magnificat primi toni BuxWV 203 Dela J. S. Bacha: a. koralne obdelave: Koralne obdelave, Leipziger Choräle BWV 651, 668; Schübler Choräle BWV 645–650; b. Trio sonate: Ena od triosonat BWV 525, 530; c. Preludiji in fuge: Preludiji in fuge BWV 538, 539, 541, 543, 536; d. Partite; Partite diverse sopra BWV 766, 767, 768, 770 (izbor). Dela Romantike: C. Franck, Koral a-mol, h-mol, E-dur, Priére Op.20; Fantazija A, C, Final Op. 21; F. Liszt, Evocation…, Preludij in fuga BACH; R. Schumann, Izbor iz opusa 56 in fuge BACH Op. 60; J. Brahms, Preludiji in fuge WoO 9 in WoO 10; M. Reger, Stücke Op. 69 in OP. 129. Dela XX stoletja: P. Eben, Izbor iz opusa ; P. Hindemith, Sonata II, Sonata I; O. Messiaen, La nataviteté de Seigneur (I-IX) ; J. Alain, Deux danses a Agni Yavishta JA 77, Choral Dorien JA 67, Prélude et Fugue JA 75, 57; M. Dupre, Izbor iz opusa; M. Duruflé, Prélude, adagio et choral varie sur le «Veni Creator» Op.4, Suite pour orgue Op.5., Notre Pére Op.14 Slovenski skladatelji: I. Hladnik, Fantazije Op.33, «Fünf fugierte Festspiele» Op.61; J. Laharnar, Fuga v D-Duru; F. Kimovec, Fuga v C-duru; S. Premrl, Izbor iz opusa; M. Železnik, Preludiji in fuge, Izbor, Fantazije F-dur, fis-mol; M. Tomc, Preludij in fuga v E-Duru; B. Arnič, Koncert za orgle, trobila in tolkala (1936); E. Krenk, Koncert za orgle in godalni orkestar Op.230/1 (1979); F. Ačko, Fuga sopra Alleluia pasquale; P. Šivic, Prélude, fantasie (meditacija, toccata); P. Ramovš, Fanfara za orgle, Inventiones pastorales; M. Lipovšek, Toccata; I. Štuhec, Preludij za orgle; S. Vremšak, Passacaglia in fuga, Intermezo pastorale; A. Misson, Izbor iz opusa Dodatna izbirna literatura: Dela G. F. Händela: Koncerti za orgle in orkestar: Op.4 št.1, 2, 3, Op.7 št.1, 2, 4, 6; Dela Klasike: W. A. Mozart, Adagio - Allegro – Adaggio KV 594, Andante KV 616, Kirchensonaten KV 263, 244, 274, 328, 336; J. Haydn, Koncerti za orgle in orkester.



• igranje tria J. S. Bacha • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb • slogovna interpretacija na historičnem

inštrumentu • sposobnost kontrole zvočnosti prostora in

strukture skladbe • slogovna registracija


• uporaba pridobljenih znanj o registraciji • uporaba žaluzij • sigurnost pri menjavi manualnih klavijatur • samokontrola • kontrola zvoka v velikem prostoru • uporaba pridobljenih interpretativnih znanj pri

igranju na različnih tipih orgel (mehanika, pnevmatika in električna traktura)



izvajalski praksi

16.4 Prenosljive spretnosti Predmet se dopolnjuje s predmeti: Čembalo, Klavir, Liturgične orgle in improvizacija, Paleografija, Organologija, Orgelska literatura, Glasbeni stavek in kompozicijske tehnike

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, izvajalska praksa, javni in interni koncerti 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

a) Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka in kolokvij. c) Za pristop k letnemu izpitu mora študent predelati najmanj: 2 skladbe starih mojstrov; 2 korakne obdelave iz skupine (Leipziger Chorale ali Schübler Choräle) J. S. Bacha; eno Trio-sonato BWV 525 – 530 J. S. Bacha; 2 preludija in fugi J. S. Bacha; en Koral C. Francka ali eno ciklično delo iz obdobja romantike; eno delo XX ali XXI stoletja; eno delo slovenskega avtorja.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, na katerem študent predstavi (igra) naštudirani program. Izpit mora vsebovati: - skladba starega mojstra; - J. S. Bach, ena Triosonata BWV 525 – 530; - eno delo obdobja romantike; - eno delo XX ali XXI st.; - eno delo slovenskega (sodobnega) avtorja. Po koncu 5. semestra mora študent pristopiti k kolokviju, kjer igra en stavek Trio Sonate J. S. Bacha in eden preludij in fugo J. S. Bacha. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 do 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta.

20. Metode evalvacije kakovosti - ,, ., - Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi v organizaciji AG - udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih - -sodelovanje na mednarodnih študentskih orgelskih festivalih in drugih oblikah koncertov


1. Naslov enote / predmeta / modula ORGLE B (modul stara glasba) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure

Skupaj 30 (15+15)

P

S V Ostale oblike 30 ID

5. Stopnja 6. Letnik 7. Semester

8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Klavir, čembalo, harmonika 10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Pouk v obliki individualnega dela, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Spoznavanje in razumevanje značilnih prvin orgelske igre.

14. Opis vsebine

Začetne vaje na manualu in pedalu, Artikulacija, Osnovna izhodišča registracije, Osnovne zakonitosti interpretacije orgelske literature v baroku, romantiki in sodobni.


Začetna šola (npr. D. Sanger, Novello, 1993.) skladbe starih mojstrov (najpomembnejši predstavniki nacionalnih šol – Italije, Nemčije, Francije itd.) JS Bach: korali, lažji preludiji in fuge Zbrana dela C. Francka, J. Brahmsa, P. Ebna, O. Messiaena ipd.



Ob koncu letnika naj bi študent razumel osnove orgelske igre (sočasno igranje manual – pedal, osnovna orgelska artikulacija), osnove stilne

registracije ter poznal osnovne značilnosti orgel. 16.2 Uporaba Doseženo znanje bo uporabil pri primerjavi in

nadaljnji bogatitvi interpretacij skladb iz obsežne literature za instrumente s tipkami, prav tako pri sodelovanju in ocenjevanju v komisijah pri orgelskih izpitih na nižji stopnji.

16.3 Refleksija Načrtovanje, postopnost, uravnoteženost izbire programa kot osnova pedagoškega procesa, ki študentu pomaga pri širitvi lastnega znanja in jih bo potreboval kot učitelj pri pouku instrumenta.


Predmet se dopolnjuje s predmeti Klavir, Klavirska literatura, Zgodovina glasbe, Glasbena literatura.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v letnik ustrezne smeri


Komisijski letni izpit. Študent/ka mora za pristop k izpitu predelati najmanj 15 skladb. Izpitna snov: 3 skladbe različnih obdobij. Ocena: 6-10 (pozitivno), 1-5 (negativno). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentske ankete

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Renata Bauer

1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (2+3)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 120 (60 +60)

P 30

V 90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 1,2,3; 7. Semester Letni, zimski 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Instrumentalne smeri, ki

imajo predmet v predmetniku 10. Steber programa Izbirni strokovni predmet 11. Jezik SLOVENSKI, ANGLEŠKI 12. Posebnosti Predmet se podobno izvaja v vseh letnikih, saj pri predmetu skupaj delujejo študentje različnih letnikov.

V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom Celoletni predmet.


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna

uravnoteženost, barvno in dinamično niansiranje, fraziranje, artikulacija, agogika. - razvijanje glasbenega okusa in muzikalnosti. - poznavanje različnih stilov igranja z ustrezno literaturo od baroka do najsodobnejših

del v različnih orkestrskih zasedbah - sposobnost samozavestnega nastopanja z občutkom za skupinsko muziciranje - sposobnost sporazumevanja članov ansamblov v različnih odrskih situacijah in

pogojih - sposobnost hitrega učenja partitur in a vista igre.

14. Opis vsebine

- seznanjanje z individualnimi sposobnostmi posameznih študentov in na tej osnovi premišljeno oblikovanje posameznih orkestrov (simfonični, pihalni,)

- skrbno in primerno izbrana literatura, ki omogoča ansamblom postopno rast in oblikovanje od manj zahtevne (a za osnovno postavitev zelo pomembne) literature do težjih del (kar je odvisno od sposobnosti posameznega ansambla).

- navajanje na kakovostno samostojno delo, ki je posebno v primerih sposobnejših ansamblov nujno

- izvajalska praksa v obliki javnih nastopovin koncertov s katerimi pridobijo nujne izkušnje.


Skladbe iz različnih obdobij glasbene zgodovine za različne orkestrske zasedbe



• sposobnost prilagajanja in usklajenega načina igranja

• razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje in razčiščevanje intonančnih

in tonskih problemov • poznavanje didaktičnih postopkov pri

študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

• stilna interpretacija z osnovami analize 16.2 Uporaba • izkoriščanje pridobljenih veščin in

interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi in učni praksi v razredu

16.3 Refleksija • izkoriščanje pridobljenih veščin orkestrskega igranja in interpretacijskih znanj pri izvajalski praksi


• vrednotenje sposobnosti skupinskega muziciranja

• vrednotenje interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja

pri drugih izvajalskih praksah 17. Metode poučevanja in učenja Pouk v različnih orkestrskih zasedbah: simfonični, pihalni, študentje so razvrščeni v

orkestre na podlagi avdicij. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.


Vpis v drugi letnik programa Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.

Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Predmet se izvaja v letnikih, ko orkester ni obvezen predmet oziroma ga lahko vpiše le študent razvrščen v zasedbo, ki ni obvezni del programa.


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija samoevalavacija, javno predstavljanje študijskih dosežkov s koncerti in drugimi javnimi nastopi, udeležba na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec, red. prof. Vasilij Meljnikov, red. prof Jože Kotar

1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 120 (60+60)

P 30

V 90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program GLASBENA UMETNOST

9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku 10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI,

12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah (npr. simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih

letnikov. V vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna




14. Opis vsebine




















orkestre na podlagi avdicij 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v drugi letnik programa Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu.

Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



1. Naslov enote / predmeta / modula ORKESTER II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (3+2)

4. Kontaktne ure 90

Skupaj 120 (60 + 60)

P 30

V 90

S

Ostale oblike

5. Stopnja 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program GLASBENA UMETNOST

9. Študijska smer Vse instrumentalne, ki imajo

predmet v predmetniku 10. Steber programa B. Obvezni strokovni 11. Jezik SLOVENSKI 12. Posebnosti Pri predmetu v skupinah ( simfonični in pihalni orkester) skupaj delujejo študentje različnih letnikov. V

vsakem letniku izdelujejo novo literaturo in opravljajo obveznosti z novim programom Celoletni predmet


Gre za predmet skupinskega muziciranja, kamor so vključeni študentje različnih letnikov in programov in tudi različnih stopenj z navedenimi cilji, ki jih skozi večletno delo nadgrajujejo in poglabljajo, izpopolnjujejo prakso orkestrskega umetniškega nastopanja in širijo svoj repertoar. V različnih letnikih študentje vedno izdelujejo novo literaturo. Poglabljanje naslednjih elementov. - obvladovanje bistvenih elementov orkestrske igre: intonacija, skupna igra, zvočna




14. Opis vsebine




















orkestre na podlagi avdicij 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Vpis v tretji letnik programa. Za opravljene študijske obveznosti se ob rednem obiskovanju pouka orkestra ocenijo kolokviji – avdicije pred koncerti ali drugimi javnimi nastopi v tekočem šolskem letu. Sicer se izvede izpit v obsegu predelanega

programa pri pouku orkestra v določeni zasedbi. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.


Izpitna ocena (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) sestavljena iz dveh delov (50 : 50) - ocena prisotnosti na vajah in nastopih - kolokviji ali izpit (preverjanje stopnje individualne pripravljenosti študenta) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG



1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestracija I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (1+2)

4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V- S - Ostale oblike 30 ID 5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Kompozicija in gl. teorija 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Podrobno poznavanje tehničnih zmožnosti, dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnostih instrumentov. Razumevanje medsebojnih odnosov instrumentov v manjših in večjih komornih skupinah, v komornih orkestrih, orkestrih a2. Orkestracija lastnih del.

14. Opis vsebine

Praktična uporaba orkestracije lastnih del z upoštevanjem tehničnih in dinamičnih zmožnosti, registrov, artikulacijskih zmožnosti instrumentov.


Carse, A.: The History of Orchestration, Dover Publications, New York 1964. Forsyth C.: Orchestration, Dover Publications, New York 1982. Erpf H.: Lehrbuch der Instrumentation und Instrumentenkunde, Schott Musik International, Mainz, 1959. Peinkofer K., Tannigel F.: Handbuch des Schlagzeugs, Schott, 1981. Piston W.: Orchestration, W. W. Norton & Company, 1955. Casella A., Mortari V.: La tecnica dell' orchestra contemporanea, Ricordi 2000. Adler S.: The Study of Orchestration, W. W. Norton & Company, 2002. Adlešč M.: Svet zvoka in glasbe, MK 1964.



• sposobnost orkestriranja manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• razumevanje procesov orkestracije manjših instrumentalnih ter vokalno-instrumentalnih oblik

• poznavanje analitičnih in didaktičnih postopkov pri instrumentalni analizi ter izdelavi manjših orkestrskih skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba • uporaba orkestracije pri ustvarjanju lastnih del

16.3 Refleksija • vrednotenje orkestracije glasbenih del • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

oblikovanju lastnih ter danih del


• oblikovanje lastnih manjših orkestrskih del pri pouku kompozicije

• orkestralna analiza lastnih ter tujih del pri pouku kompozicije

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja orkestracije

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, lastno delo 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa Kompozicija in glasbena teorija ter zaključen predmet Inštrumentacija 2. Pogoj za opravljanje izpita je redno obiskovanje pouka glavnega predmeta Orkestracija 1.


Po zaključenih predavanjih sledi pisni in ustni izpit Ocenjevalna lestvica: Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra riznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ..

21. Sestavljalec učnega načrta red. prof. Marko Mihevc

1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrska dirigentska praksa s hospitacijami 3 (Modul dirigiranje 3)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3/15 (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30

(15+15) P V30 S Ostale oblike

5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

- priprava na delo z orkestrom - spoznavanje specifike delovanja orkestra - spoznavanje različnih vadbenih tehnik in možnosti - spoznavanje dela orkestrov naših javnih institucij - nabiranje dirigentskih izkušenj

14. Opis vsebine

- priprava na vaje šolskih orkestrov s sprotno analizo in študijem posameznih del s programa - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega orkestra, en 30 in en 60 - minutni nastop na vajah

šolskega orkestra - hospitacija vaj orkestrov Slovenske filharmonije, slovenske RTV in SNG Opere Ljubljana - sodelovanje na javnih predstavitvah in koncertih ansamblov Akademije za glasbo - sodelovanje na javnih koncertih študentov AG z orkestri slovenskih glasbenih institucij - sodelovanje na seminarjih in poletnih šolah v organizaciji Akademije za glasbo Ljubljana


Dela iz zakladnice svetovne in slovenske simfonične, operne in zborovske literature, ki so trenutno na programih šolskih ansamblov in slovenskih glasbenih institucij



- pozna specifike dela z orkestrom in različnimi orkestrskimi skupinami

- pozna specifiko dela z zborom in človeškim glasom - uspešno vodi pevsko vajo ali vajo orkestra - razume principe vodenja - razume principe delovanja različnih glasbenih

instrumentalnih in pevskih skupin 16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega in/ali profesionalnih

ansamblov (glede na trenutne možnosti) - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - vzpostavlja kritičen odnos do dela svojih Kolegov

17. Metode poučevanja in učenja vaje, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, . 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje vaj (najmanj 80% obisk) in opravljene obveznosti predmeta - vodenje vsaj ene celotne vaje šolskega zbora ali orkestra, in en 30 in en 60- minutni nastop na vajah šolskega zbora ali orkestra. Nastopi so ocenjeni in sestavljajo skupaj z opravljenimi ostalimi obveznostmi zaključno oceno predmeta.


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljavec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Orkestrsko dirigiranje (Modul dirigiranje 3) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 8/15 (4+4) 4. Kontaktne ure Skupaj 60

(30+30) P V S Ostale oblike

60 ID 5. Stopnja bakalavreat 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Orkestrsko dirigiranje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Individualno delo s študenti, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Obvladovanje tehničnih elementov dirigiranja : - sproščena in pravilna drža rok in telesa pri dirigiranju - poznavanje dirigentskih shem - suvereno nakazovanje vstopov in odmahov - uporaba leve roke pri dirigiranju, nakazovanje dinamičnih sprememb - dirigiranje sprememb tempa - dirigiranje recitativov - izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom simfonične literature iz obdobja romantike

14. Opis vsebine

- izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za prepričljivo vodenje.

- interpretacija orkestrske literature stilnih obdobij romantike, izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta.

- seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela

- dirigentska analiza programa, priprava načrta vadenja s šolskimi ansambli - izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva

praktične izvajalske izkušnje 15. Temeljna literatura

Simfonične skladbe iz obdobja romantike, skladateljev: Mendelssohn, Brahms, Schumann, Bruckner, Dvořak,Franck, Liszt, Berlioz,



- dirigentska analiza - sposobnost kontrole rok in telesa - sposobnost vodenja ansambla - poznavanje vpliva različne kvalitete kretenj na izvedbo - razumevanje procesov in metod vodenja - poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri

samostojnem domačem delu - stilna interpretacija

16.2 Uporaba - znanje uporablja pri vodenju šolskega ansambla - pri ocenjevanju dela svojih kolegov - pri vrednotenju svojega dela

16.3 Refleksija - vzpostavi kritičen odnos do dela svojih kolegov - razvije sposobnost samorefleksije pri vodenju šolskega

ansambla 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

- samostojno analitično razume in interpretira glasbo - uporablja znanje pri sodelovanju v šolskih ansamblih - elemente vodenja uporablja pri pedagoški praksi


Individualno delo, samostojno vadenje, snemanje dosežkov, ,, .


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se predmet nahaja, redno obiskovanje predavanj (najmanj 80% obisk), predelana snov predmeta: štiri simfonična dela iz obdobja romantike in en javni oz. trije interni nastopi v okviru vaj in koncertov šolskih ansamblov. Praktični del izpita – dirigiranje polovice koncertnega programa (min. 30' glasbe) šolskemu ansamblu ali pianistu -korepetitorju, ustni del izpita – poznavanje glasbene terminologije, poznavanje stilnih značilnosti interpretacije od predklasicizma do romantike, poznavanje specifičnih značilnosti stilne interpretacije izbranega programa Če se med letom študent izkaže z javnim dirigiranjem koncerta, na katerem je bil poleg mentorja prisoten vsaj še eden od članov komisije, se to lahko šteje kot del izpita. Ocena predstavlja 60 % ocene celotnega modula


6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljalec učnega načrta doc. Marko Vatovec

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 1 (Splošni pedagoški modul I)

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 /12 (3+2)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P 60

V /

S /

Ostale oblike /

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1,2 7. Semester 1. in 2. 8. Študijski program Glasbena umetnost


9. Študijska smer kompozicija in glasbena teorija, orkestrsko in zborovsko dirigiranje, sakralna glasba

10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


- Poznavanje dejavnikov formiranja in delovanja šole kot institucije; - opredelitev vloge učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu; - razumevanje pomena temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega

koncepta šole; - načini reševanja disciplinskih konfliktov ter oblikovanje primerne klime odnosov v

skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri; - usvajanje temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih in spoznavanje

različnih pristopov, metod in načinov dela z odraslimi; - prepoznavanje in analiziranje problemov in situacij izobraževanja odraslih v šolah

in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja; - uporabljanje pridobljenih spoznanj za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in

vseživljenjsko učenje. 14. Opis vsebine

- Opredelitev osnovnih pojmov: pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije;

- šola kot družbena institucija: • šola in ideologija (šola kot ideološki aparat države in pojav

»prikritega kurikuluma«; potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna/šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri; sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo /pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole/, etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije);

• vzgojne dimenzije šolskega programa (dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik; pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole; šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost; sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost; upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psih

• oloških pravic otroka v institucionalni vzgoji); - izobraževanje in učenje odraslih.

• Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.


- Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. (str. 43-97).

- Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. (101 str.).

- Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. (str. 11-83).

- Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003, str. 8-28.

Relevantni članki iz domače in tuje literature, dostopne v knjižnicah in na svetovnem spletu.


19.1 Znanje in razumevanje Študent/-ka - razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-

izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja;

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso;


- je usposobljen/a za kritično analiziranje in sintetiziranje tudi drugih področij družbenega udejstvovanja, s čimer more aktivno in kompetentno delovati v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki, samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja


Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 1 za Splošni pedagoški modul I je pisni izpit. Ocene so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena).

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov enote / predmeta / modula Pedagogika in andragogika 2 (Splošni pedagoški modul II) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 (8) (2+1) 4. Kontaktne ure Skupaj 30 (15+15) P V S 30 Ostale oblike / 5. Stopnja 1. 6. Letnik 2,3 7. Semester 3+ 4 8. Študijski program Glasbena umetnost



10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Pedagogika in andragogika 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z

delno oceno. Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


- Poglobljeno spoznavanje konceptov, poskusov in praktičnih rešitev, ki so odločilno vplivali na zasnovo in delovanje šole kot institucije ter na vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu;

- poglabljanje in razširjanje znanj s področja izobraževanja in učenja odraslih; - razumevanje pomena temeljnih usmeritev s področja vzgoje in izobraževanja na

osnovi praktičnih primerov; - uporabljanje usvojenih znanj za lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko

učenje. 14. Opis vsebine

Na podlagi analize primerov iz zgodovine in analize obstoječega stanja študentke in študenti poglobljeno spoznavajo: - razne dimenzije in kontekste vzgoje in izobraževanja, - položaj šole kot družbene institucije, - razmerje med šolo in državo, - razmerje med učiteljem in družbo ter učiteljem in učencem, - stopnje v razvoju otroka s pedagoškega vidika, - izobraževanje in učenje kot permanenten in kontinuiran vseživljenjski ciklus.


- Platon. (1995). Država. Ljubljana: Mihelač. - Rabelais, F. (1981). Gargantua in Pantagruel. Ljubljana: Cankarjeva založba. - Ozvald, K. (2000). Kulturna pedagogika. Ljubjana: Jutro – ACS. - Makarenko. A. S. (1950). Pedagoška pesnitev. Ljubljana: Mladinska knjiga. - Rousseau, J. J. (1997). Emil ali O vzgoji. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Komenský, J. A. (1995). Velika didaktika. Novo mesto: Pedagoška obzorja. - Apple, M. W. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče. - Kant, I. (1997). O pedagogiki. Phainomena, let. 6, št. 19/20, str. 36-44. Vsak študent oz. študentka se na podlagi razpisanih tem odloči za pripravo seminarske naloge, za katero, po posvetovanju z učiteljem, izbere ustrezno literaturo. Predvidena je relevantna domača in tuja literatura, dostopna v knjižnicah in na svetovnem spletu.



Študent/-ka - razume terminologijo in zakonitosti vzgojno-

izobraževalnega procesa; - pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole

kot institucije ter vseživljenjskega učenja;.

19.2 Uporaba - zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri;

19.3 Refleksija - zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter vzgojno in izobraževalno prakso;


- je usposobljen/a za kritično analizo in sintezo tudi na drugih področjih družbenega udejstvovanja, s čimer lahko aktivno in kompetentno deluje v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Samostojni študij literature z namenom samostojne priprave seminarske naloge. Individualne konzultacije. Prisotnost pri predstavitvi seminarskih nalog.


Splošni pogoji za vpis v 2. letnik.


Delni izpit iz Pedagogike in andragogike 2 za Splošni pedagoški modul II je v obliki priprave seminarske naloge in njene predstavitve v skupini (65%) ter prisotnosti in aktivnemu sodelovanju pri predstavitvah seminarskih nalog (35%). Ocene delnega izpita so: 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. .Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela

Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija .. 21. Sestavljalec učnega načrta nosilec: dr. Tadej Vidmar, doc.

1. Naslov modularnega predmeta Pedagogika in andragogika za instrumentaliste ( pedagoški modul) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

6/15 (3+3)

4. Kontaktne ure Skupaj 60 (30+30)

P 60

V /

S /

Ostale oblike

5. Stopnja prva 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Vse, razen kompozicije in

glasbene teorije, dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Predmet seznanja študente in študentke z dejavniki, ki vplivajo na formiranje in delovanje šole kot institucije, prav tako pa opredeljuje vlogo učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu. Omogoči jim, da s pridobitvijo temeljnih znanj s področja izobraževanja odraslih uporabijo različne pristope, metode in načine dela z odraslimi. Študent(ka):

• Razume pomen temeljnih teoretskih usmeritev pri oblikovanju vzgojnega koncepta šole.

• Zna reševati disciplinske konflikte ter oblikovati primerno klimo odnosov, v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

• Zna prepoznavati in analizirati probleme in situacije izobraževanja odraslih v šolah in drugih institucijah formalnega in neformalnega izobraževanja.

• Zna uporabiti pridobljena spoznanja za nadaljnje lastno individualno izobraževanje in vseživljenjsko učenje.

14. Opis vsebine

• Opredelitev osnovnih pojmov. Pedagogika kot znanost, teorija, umetnost ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. Odnos med vzgojo in izobraževanjem.

• Šola kot družbena institucija. - Šola in ideologija.

Šola kot ideološki aparat države in pojav »prikritega kurikuluma.« Potencialni ideološki dejavniki v šoli: učni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna-šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri. Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije.

- Vzgojne dimenzije šolskega programa. Dualizem vloge šole v sodobni družbi: vzgojni in izobraževalni vidik. Pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole. Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost. Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravic otroka v institucionalni vzgoji.

• Teoretski in praktični problemi razvoja otroka s pedagoškega vidika Temeljne značilnosti fizičnega in psihičnega razvoja otroka ter razvoja njegove moralnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja moralnega razsojanja. Oblikovanje principa avtoritete.

• Izobraževanje in učenje odraslih. Potrebe po izobraževanju odraslih in razvoj neformalnega in formalnega izobraževanja odraslih. Razvoj andragogike. Pojem odraslosti. Življenjska obdobja. Učenje odraslih in razlike v učenju odraslih ter učenja otrok in mladine. Tipi in značilnosti odraslih učencev. Izobraževanje odraslih in razlike med izobraževanjem odraslih od otrok in mladine. Vrste izobraževanja in učenja odraslih. Ovire in motivi za izobraževanje in učenje odraslih. Motivacija za izobraževanje in učenje odraslih. Problematika vseživljenjskosti učenja in izobraževanja. Andragoški ciklus.


Temeljna literatura. • Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center

Slovenije. • Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-

razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA. • Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne

šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003. Priporočena literatura.

• Althusser, L. (2000). Izbrani spisi. Ljubljana: Založba /*cf. • Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično

središče. • Pavlovič, Z. (1993). Psihološke pravice otroka. Radovljica: Didakta. • Peček, M. (1998). Avtonomnost učiteljev nekdaj in sedaj. Ljubljana: Znanstveno

in publicistično središče. 16. Predvideni študijski dosežki

19.1 Znanje in razumevanje Študent(ka) razume osnovne pojme in zakonitosti vzgojno-izobraževalnega procesa, pozna teorije in koncepte strukturiranja in delovanja šole kot institucije ter vseživljenjskega učenja.

19.2 Uporaba Študent(ka) zna reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri.

19.3 Refleksija Študent(ka) zna kritično vrednotiti usklajenost med raznimi teoretičnimi koncepti ter aktualno vzgojno in izobraževalno prakso.


Študent(ka) je zna kritično analizirati in sintetizirati tudi druga področja družbenega udejstvovanja, s čimer mu je omogočeno aktivno in kompetentno delovanje v družbi.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja z diskusijskimi vložki. Samostojni študij literature s skupinskimi konzultacijami.


Vpis v ustrezen letnik, Izbira pedagoškega modula.


Pisni izpit (sestavlja 40 % ocene celotnega pedagoškega modula) Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela, kar potrdi nosilec predmeta. Ocenjevalna lestvica obsega ocene od 1 do 10, pri čemer so ocene 1-5 negativne, 6-10 pa pozitivne.

20. Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov ob koncu predavanj, z iskanjem sprotne povratne informacije ter z analizo opravljenih izpitov.

21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Tadej Vidmar

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

20 (11+9)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)

P V- S - Ostale oblike 60

5. Stopnja 1 6. Letnik I 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Spoznavanje in obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje: glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila, poglobljeno spoznavanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine

Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki odpravljajo pomanjkljivosti in vodijo študenta k nadaljnemu razvoju glasu (vokalize, staccato vaje, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice , 'voix mixte ', stilno okraševanje,…) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Antična arija ali pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 5 (pet ) (arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, J.B. Bononcini, G. Caccini, F. Durante, itd. pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -lažja arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve ) (iz različnih stilnih obdobij skladateljev kot npr: J. B. Pergolesi, A. Vivaldi, G. F. Haendel, W. A. Mozart, itd.) -samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest ) (obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.) -slovenski samospev…najmanj 4 (štiri ) -operna arija…najmanj 2( dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)



• sposobnost kontrole telesa • razumevanje procesov in metod vadenja • razumevanje vzročno-posledičnih metod za

obvladovanje glasu • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu • Stilna interpretacija z osnovami analize

16.2 Uporaba • Uporaba tehničnega in interpretativnih znanj pri

izvajalski praksi

16.3 Refleksija • vrednotenje tehničnega obvladovanja glasu • vrednotenje stilnega podajanja interpretacije • vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri

izvajalski praksi


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju )


• analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno-umetniške nadarjenosti programa petje Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 1 in 2, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija ,, ., Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof, Pija Brodnik..

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE II 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1. 6. Letnik II 7. Semester 3+ 4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine

Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v večjem obsegu, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v obsegu do undecime, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Antična arija ali pesem iz obdobja zgodnje angleške renesanse ali baroka… najmanj 3 (tri ) (težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat, skladateljev kot npr: A. Scarlatti, B. Marcello, Ch. W. Gluck, J. P. Martini, G. Caccini, F. Durante, itd… s poudarkom na razvijanju intenzivnega legata in stilnem okraševanju.) težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -arija iz oratorija, maše, kantate…, najmanj 2 (dve) ( različnih skladateljev od baroka do romantike) -zahtevnejši samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest ) ( obdobje od klasicizma do pozne romantike, skladateljev kot npr: J. Haydn, W. A. Mozart, L. van Beethoven, F. Schubert, R. Schumann, J. Brahms, A. Dvorak, P. I. Čajkovski, E. Grieg, itd.) -lažji samospevi 20.in 21. stol. različnih avtorjev…najmanj 4 (štiri ) -zahtevnejši slovenski samospevi…najmanj 4 (štiri ) -operna arija…najmanj 2 (dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij, ki omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje)



• sposobnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših skladbah

• sposobnost glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji

• razumevanje procesov in metod vadenja • poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju

skladb in pri samostojnem domačem delu 16.2 Uporaba • Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski

praksi

16.3 Refleksija • Vrednotenje obvladovanja glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

• vrednotenje umetniškega podajanja pri izvajalski praksi


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komornem petju )


• analiza (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov 17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 1 Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 4 in 5, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -3 (tri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) samospev 20. ali 21. stol. , -1 (en) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)


21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. Eva Novšak Houška; Marjan Trček, prof., Pija Brodnik

1. Naslov enote / predmeta / modula PETJE III 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

20 (10+10)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik III 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Korepeticije se izvajajo v obsegu 60 ur. ,


Obvladovanje težjih tehničnih in muzikalnih prvin , razvijanje gibkosti in jakosti glasu, celotnega glasovnega obsega, jasne vokalizacije in artikulacije, smisla za ustrezno interpretacijo besedila v glavnih svetovnih jezikih, poglobljeno oblikovanje interpretacij različnih stilnih obdobij, spoznavanje težjega koncertnega in opernega programa vseh stilnih obdobij, od začetkov do sodobnih del. Navajanje na analitični pristop, priprava na pravilno samostojno delo. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju na koncertnem ali opernem odru.

14. Opis vsebine

Glede na študentovo predznanje in glasovne danosti predavatelj izdela individualni program težjih tehničnih vaj, ki nadgrajuje obvladovanje glasu, odpravlja eventuelne pomanjkljivosti in vodi študenta k nadaljnemu razvoju (težje vokalize, staccato vaje v obsegu 8+5, izenačevanje registrov, crescendo – decrescendo, lestvice v celotnem obsegu, izpopolnjevanje težjih stilnih okraskov, …) Interpretacija vokalne literature različnih stilnih obdobij, skrbno prilagojene individualnim tehničnim in muzikalnim sposobnostim študenta. Na internih in javnih nastopih pridobivajo potrebne izvajalske izkušnje.


-Pesem ali arija starih mojstrov… najmanj 3 (tri) (težje arije iz zgodnjih baročnih oper, oratorijev, kantat s poudarkom na stilno poglobljenem umetniškem izvajanju in okraševanju.) težje pesmi angleških avtorjev kot npr: J. Dowland, T. Morley, H. Purcell, itd. ) -arija iz oratorija, maše, kantate ali koncertna arija…, najmanj 2 (dve) ( različnih skladateljev od baroka do sodobnosti) - samospevi iz svetovne literature… najmanj 6 (šest) ( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 20. stol.) - samospevi iz svetovne lit. različnih avtorjev 20. in 21. stol. …najmanj 4 (štiri) - slovenski samospevi …najmanj 4 (štiri) ( različnih avtorjev in obdobij od klasicizma do 21.stol) -operna arija…najmanj 2 (dve) (primerno izbrana iz različnih stilnih obdobij in avtorjev, kar omogoča napredovanje v razvoju in oblikovanju glasu od manj zahtevne do težje) Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov izbere 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate več, glede na naravo glasu in usmeritev.



• zmožnost kontrole telesa in obvladovanje glasu pri zahtevnejših in težjih skladbah

• sposobnost poglobljenega glasbeno – umetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji

• poznavanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu

16.2 Uporaba • Uporaba pridobljenih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija • Vrednotenje obvladovanja telesa in glasu za izražanje različnih čustvenih stanj

• vrednotenje umetniškega podajanja pri izvajalski praksi


• glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. pri zboru, komorno petje, orkestru )


• analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih)

• poznavanje osnovnih didaktičnih principov s področja

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom, korepeticije, izvajalska praksa 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti

Pogoj za vključitev v program je opravljen izpit iz predmeta Petje 2 Pogoj za opravljanje izpita: -Opravljen zimski in letni kolokvij iz predelane snovi, semester 5 in 6, neobvezno na pamet. Javni nastop se lahko šteje kot del kolokvija. -najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) -redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključnih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega kandidat pripravi: -1 (eno) arijo antico ali pesem iz zgodnje angleške renesanse ali baroka, -1 (eno) arijo iz kantate, maše ali oratorija, -4 (štiri) samospeve različnih avtorjev iz svetovne literature, -1 (en) samospev 20. ali 21. stol. , -2 (dva) slovenski samospev, -1 (eno) operno arijo Študent lahko namesto 1 (ene) operne arije ali arije iz oratorija, maše ali kantate izbere 2 (dva) samospeva več po lastni izbiri ali obratno: namesto dveh samospevov odpoje 1 (eno) operno arijo ali arijo iz oratorija, maše, kantate, glede na naravo glasu in usmeritev. Program kandidat izvaja na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – odlično ( izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami ) 9 – prav dobro ( nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami ) 8 – prav dobro ( solidni rezultati ) 7 – dobro ( dobro znanje, vendar z večjimi napakami ) 6 – zadostno ( znanje ustreza minimalnim kriterijem ) 5 – 1 – nezadostno ( znanje ne ustreza minimalnim kriterijem ) Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno zadostno (6) do odlično (10)


1. Naslov enote / predmeta / modula Plesna kompozicija I 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

3 (2+1)

4. Kontaktne ure 60 (30+30) Skupaj P 0 V 60 S 0 Ostale oblike 5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Petje 10. Steber programa A. Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski, 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Cilj predmeta je kontinuiran proces ozaveščanja telesa, delo s partnerjem in v skupini. Znanje vaj omogoča študentu pravilno uporabljanje teže svojega in telesa partnerja. Vaje omogočajo funkcionalno ozaveščanje centra telesa, kar služi boljšemu poznavanju svojega gibalnega aparata, s tem pa se možnost samostojne kreativnosti povečuje ter razvijejo lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost. Poleg ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem in skupino je cilj predmeta predvsem komunikativen, samostojen, kreativen in odgovoren gibalec/plesalec-igralec. S procesom vodene improvizacije študent razvija, utrjuje in poglablja stanje posebne pozornosti v odnosu do sebe, partnerjev in prostora, poleg tega pa širi meje svojih specifičnih gibalnih zmožnosti. Z uvedbo videa (snemanje posameznih stopenj improvizacije), si razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.

14. Opis vsebine

Proces funkcionalnega ozaveščanja telesa, poteka z eno osnovnih gibalnih tehnik »kontakt improvizacijo«, ki pa vključuje tudi temeljne osnove Feldenkrais metode in Alexandrovega principa. a) vsaka ura se začne s sklopom ogrevalnih vaj: b) sistem vaj, ki potekajo v parih in omogočajo razvijanje dialoga z drugim telesom: c) Vodene improvizacije, študenta naučijo ustvarjalnega sodelovanja s partnerjem oz. skupino in ga vzpodbujajo v njegovi samostojni ustvarjalnosti, domišljiji, sugestivnosti, originalnosti in senzibilnosti. d) Razlika med abstraktno in kompozicijo s točno določeno vsebino. Z vajo »labirint« študent, poskuša združit vsa do takrat znana tehnična znanja veščin, ki jih učimo, z osebnim talentom in preddispozicijami. e) Uporaba videa: snemanje posameznih stopenj vodenih improvizacij oz. krajših študij ter ogled le teh. Študentje si ob tem razvijajo kritičnost na vseh stopnjah spoznavnega procesa, od kritične analize improvizacije in kompozicije preko interpretacije do vrednotenja ustvarjalnega dela.


Jacqueline M. Smith-Autard: »Dance composition«, Gremese Editore, 1996. Lynne Anne Blom and L. Tarin Chaplin: »The Moment of Movement Dance Improvisation«, Dance Books, 1989. Anna Triebel-Thome: »Feldenkrais«, Gräfe und Unzer Verlag, 1997. Ogled videa nekaterih priznanih tujih in domačih izvajalcev, ki v svojih predstavah uporabljajo »kontakt improvizacijo«: (Trisha Brown, DV 8, Wim Vandekeybus, Josef Nadj, Brane Potočan, Iztok Kovač).



Študent naj bi bil konec letnika sposoben uporabiti pridobljeno znanje in razumevanje vaj iz kontakt improvizacije za funkcionalno in kontrolirano uporabo, tako svojega telesa kot tudi telesa partnerja in s pridobljenim znanjem v medsebojnem dialogu s partnerjem, razviti lastno gibalno fantazijo in ustvarjalnost ter postaviti zaključno kompozicijo.

16.2 Uporaba Študent uporabi tako teoretično kot praktično znanje in ga prenese v prakso pri drugih študijskih predmetih

16.3 Refleksija Razvijanje lastnega gibalnega nadzora, kritičen odnos do telesa in giba na sploh.


Študent lahko pridobljeno znanje aplicira na različna področja timskega ali samostojnega ustvarjanja.

17. Metode poučevanja in učenja a) predavanja, na katerih študentje pridobijo teoretični okvir, predvsem pa praktična znanja 50% b) tri krajše študije, ki so izčiščen rezultat idej in sprotnih gibnih materialov, ki so jih raziskovali pri vodeni improvizaciji 20% c) zaključna kompozicija v paru 30%


a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija b) redno obiskovanje predavanj oz. aktivna vključitev v pedagoški proces. Narava

predmeta pogojuje sprotno preverjanje znanja in samostojnega dela ter je nadvse važno, da je študent pri pouku nenehoma dejavno angažiran. c) priprava na samostojno zaključno kompozicijo v paru. Mesec pred zaključkom se vzpostavijo pari (do takrat so se med vajami, improvizacijami menjavali). Par mora začeti z intenzivnim razvijanjem medsebojnega dialoga in skupaj pripraviti zaključno kompozicijo.


Semestralni izpit Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično), 9 – (prav dobro), 8 – (prav dobro), 7 – (dobro), 6 – (zadostno), 5 – 1 – (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

20. Metode evalvacije kakovosti ,, . 21. Sestavljalec učnega načrta Izr.prof. Tanja Zgonc

1. Naslov enote / predmeta / modula Pozavna 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer pozavna 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre na pozavno( pravilna drza, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih del) do sodobnih del. Izvajalska praksa ima poudarek na samozavestnem, prepričljivem in zanimivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija literature za pozavno različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


E.Bozza Ballade

A.Guilmant Morceau Symphonique

B.Dvarionas Thema + Var.

M.Willson 76 Trombones

J.Kotsier Sonatina

C.Chaplin Oh That Chelo

P.Hindemith Sonate

C.M.Weber Romanze

S.Sulek Sonata

Korsakov Concerto

E.Sachse Concertino

V.Blazevic Konzert nr.1 + nr.2

F.Gräfe Koncert

E.Reiche Koncert

F.David Koncert Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na mednarodnem nivoju in prilagajanje literature. .



-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja instrumenta. -Vrednotenje interpretacije. -Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( komorna igra, orkester ). Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s podrocja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s studenti, izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v program je opravljen preizkus glasbeno – umetniške nadarjenosti in znanja smeri pozavna in vpis v 1. letnik. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkesterska mesta. Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Studenstke ankete, Samoelvalvacija, Javno predstavljanje studenstkih dosezkov z nastopi, udelezbo na drzavnih in mednarodnihh tekmovanjih...

21. Sestavljalec učnega načrta Doc.mag.art.Kranjc Dusan


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s študenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drze, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona. Uvajanje drugega instrumenta (alt pozavna). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje. Spoznavanje orkestrske literature.


J.Guy Ropartz Piece in mi be Mineur

LarsErik Larsson Concertino

H.Meyer Sonate c-moll

J.B.Loeillet Sonate g-moll

Didier Godel Sonata da Chiesa

G.Pergolesi Sinfonia

Margit Zimmermann Tryptichon

J.B.Boismortier Sonate C-Dur

Johann L.Krebs Fantasia

Corelli Sonata in d-moll

Marcello Sonata in C Dur

G.F.Haendel Sonate g-moll

J.G.Mortimer Prelude and Dance

V.Kalabis Sonata

Jules Massenet Meditation

Bernhard Krol Capricio da Camera

John G.Mortimer Ballade

Ernst Bloch Symhony

Frank Martin Ballade

Serocki Sonatina

J Casterede Concertino

S Stojowski Fantasie

Bruno Bjelinsky Tri bibliske legende

Jan Kotsier Ludus Agonis

R.Schumann 3 Romance

B.Günes Promenade

Pavel Šivic Balada

Uroš Krek Theme Varie

Darijan Božič Quaterni

Pavel Šivic Most Literatura se lahkjo dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih skladateljev



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Sposobnost glasbeno-umetniskega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji.


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkestru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbeno-teoretičnih predmetih). Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom Izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 1 in vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo(Slovensko delo), odlomki iz orkestrske literature (5-10) Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta




25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Pozavna 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predavanja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur letno, celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne in pihalne tehnike. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji. Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso. Uvajanje tretjega instrumenta (baročna pozavna).

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za pozavno iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu. Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Andre Lafosse Methode Complete

Andre Lafosse VadeMecum

Eugene Bozza Graphismes - graficna notacija

Nino Rota Concerto

M.Spisak Concerto

Arlene E.Sierra Concerto with Wind Band

L.Gröndahl Concert

H.Milentz Concert für altposaune

L.Mozart Concerto

Blaz Pucihar 3 jazzy pieces

Tomaz Habe Preludij in Caprice

Pavel Mihelcic Sonata 80

Pavel Sivic Deux Pieces de Concert Program predvideva skladbe za altovsko in tenorsko pozavno. Literatura se dopolnjuje s skladbami podobne težavnosti, zlasti modernih skladateljev



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri, orkestru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom. Izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta Pozavna 2. Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zaključenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje: koncert (ali drugo večje delo),

sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo (slovensko delo), odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10). Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete. Samoevaluacija. Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd..


1. Naslov modularnega predmeta Psihologija ( pedagoški modul) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

7/15 (3+4)

4. Kontaktne ure:

Skupaj75 (37,5 +37,5)

P 60 V 15 S Ostale oblike:

5. Stopnja 1 6. Letnik 1,2,3 7. Semester oba 5. Stopnja Prva 6. Letnik 1,2,3 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska

smer Vse, razen kompozicije in glasbene teorije, orkestrskega in zborovskega dirigiranja in sakralne glasbe

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Pri predmetu Psihologija študenti spoznajo temeljna psihološka znanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri poučevanju inštrumenta, komorne igre, orkestra in zbora:

• poznajo temeljne zakonitosti in dejavnike razvoja in jih znajo upoštevati pri svojem delu z učenci;

• poznajo zakonitosti in oblike učenja in jih ustrezno uporabljajo glede na individualne značilnosti in potrebe učencev;

• znajo spremljati, preverjati in vrednotiti napredovanje učencev ter jim dajati ustrezne povratne informacije;

• znajo voditi različne skupine učencev in oblikovati optimalne pogoje za delo v različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine);

• znajo vzpostaviti in ohranjati komunikacijo in sodelovanje z učenci z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

• so usposobljeni za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine

4. VSEBINA PREDMETA • Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega

procesa. • Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos. • Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in

lastne aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov. Svetovanje, pomoč staršem in učencem pri izbiri inštrumenta.

• Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

• Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja inštrumenta.

• Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

• Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Vpliv glasbe na posameznika (miselne procese, čustvovanje).

• Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja. • Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja:

sposobnosti (intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja inštrumenta, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

• Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. • Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin.

Komunikacija in vodenje skupin (komornih, orkestra, zbora). Učiteljeva osebnost. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

• Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.


6. TEMELJNI ŠTUDIJSKI VIRI: Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (2004). Sensation and perception, Hoboken, NJ, John Wiley & Sons, 116-178,

Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120.

Habe, K. (2006). Vpliv Mozartove sonate za dva klavirja v D-duru na prostorsko- časovno sklepanje. Psihološka obzorja, 15/2, 53-66. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T., in Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 26-50. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Parncutt, R., McPherson, G.E. (2002). The Science and Psychology of Music. Oxford: Oxford University Press, 3-63, 151-183, 335-353. Peklaj, C., Smolej-Fritz, B. (2006). Problemi preverjanja in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 19-25. Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy. Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.



Študent: • pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja, ki vplivajo na učenje inštrumenta;

• razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja;

• zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov, modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko učenje), razume povezavo med posamezno obliko učenja in učnimi rezultati;

• pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti ustvarjalnih ljudi na področju glasbe;

• razume proces pomnjenja in pozabljanja; • zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke,

fizikalne in socialne); • pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in • vodenja skupin, pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega

učnega okolja; • pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev;

pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja.

16.2 Uporaba • opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

• zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci;

• zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev pri instrumentalnem pouku,

• upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako vaditi v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

• zna svetovati učencem in njihovim staršem pri izbiri inštrumenta;

• zna uporabiti različne pristope za zmanjševanje izvajalske anksioznosti;

• zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v skupini (komorni, orkestru, zboru);

zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka.

16.3 Refleksija • zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

• razume povezavo med svojim načinom poučevanja in razvojem izvajalske anksioznosti pri učencih;

zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj; 16.4 Prenosljive spretnosti – niso vezane le na en predmet

• zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo,

• se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti,

• zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci),

je sposoben sodelovati v različnih timih. 17. Metode poučevanja in učenja

predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge,


Vpis v ustrezen letnik obvezno opravljene vaje ter aktivno sodelovanje pri celotnem predmetu, so pogoj za pristop k izpitu


pozitivna ocena iz vaj in pisni izpit (1-5 negativno, 6-10 pozitivno) Izpit predstavlja 40 % ocene pedagoškega modula. Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska in sprotnega dela v prvem semestru, kar potrdi nosilec predmeta.


Študentske ankete, samoevalvacija ,, .

21. Sestavljalec učnega načrta izr. prof. dr. Cirila Peklaj, asist. mag. Barbara Smolej Fritz

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 1 (Splošni pedagoški modul I) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (12) 2+3

4. Kontaktne ure:

Skupaj 60 (30+30)

P 45

V 15

S /

Ostale oblike: /




10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Psihologija 1 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula I in se zaključi z delno oceno.

Modul je uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19). Celoletni predmet


Pri Psihologiji 1 študenti usvojijo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju: - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem

delu z učenci; - poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne

značilnosti in potrebe učencev; - spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih

povratnih informacij; - sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v

različnih heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami;

- sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci);

- usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti. 14. Opis vsebine

- Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa. - Osebnost: razvoj, zorenje, učenje in njihov medsebojni odnos. - Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja. Dejavniki razvoja: vplivi dednosti okolja in lastne

aktivnosti pri razvoju glasbenih sposobnosti in učenju igranja inštrumentov. - Zaznavni procesi, principi zaznavanja, razvoj slušnega zaznavanja. Nevrofiziološke osnove

učenja, funkcije, lokalizacija in specializacija pomembnih delov centralnega živčnega sistema.

- Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Posebnosti učenja glasbe.

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti.

- Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference). Psihološke osnove moralnega razvoja. Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Coren, S., Ward, L.M., Enns, J.T. (1999). Sensation and percption, Forth Worth: Harcourt Brace College Publishers, Kompare, A., Stražišar, M., Vec, T., Dogša, I., Curk, J. (2006). Psihologija: spoznanja in dileme, Ljubljana, DZS, 7-35. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Papalia, D.E., Wendkos Olds S., Feldman Durkin R. (2002). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva, Ljubljana: Educy. Peklaj, C, Smolej Fritz, B. (2006). Problemi preverjana in ocenjevanja glasbenega izvajanja. Preverjanje in ocenjevanje, 3/1, 37-50.



Študent/-ka - pozna metode in tehnike proučevanja učnega procesa, pozna

zakonitosti razvoja, razume odnos med zorenjem in učenjem, teorije socialnega in kognitivnega razvoja, dejavnike razvoja;

- razume proces in zakonitosti zaznavanja, nevro-psihološke osnove učenja;

- zna opredeliti različne oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti – igranje inštrumenta, učenje multiplega razlikovanja, besedno učenje, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov);

16.2 Uporaba - zna uporabiti metode in tehnike opazovanja v razredu pri načrtovanju, vodenju in spreminjanju lastnega dela z učenci;

- zna upoštevati zakonitosti učenja, zorenja, razvoja pri delu z učenci;

- zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov;

16.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;


- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, vaje, individualne naloge, portfolio.


Splošni pogoji za vpis v letnik v katerem se modul nahaja. Pri Psihologiji 1 morajo študenti obvezno opraviti vaje in kolokvij iz vaj ter aktivno sodelovati na kontaktnih urah.


Portfolio in individualne naloge se ocenijo opisno: je opravil/ni opravil. Delni izpit iz Psihologije I za Splošni pedagoški modul I temelji na opravljenem kolokviju iz vaj in pisnemu izpitu. Kolokvij in pisni izpit se ocenita: 6-10 (pozitivno) oz.1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Kolokvij predstavlja 30% , pisni izpit pa 70% končne ocene izpita iz Psihologije I. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula I je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula (povprečna ocena). .Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete, samoevalvacija . 21. Nosilka in drugi izvajalci predmeta

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof. sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz, asist.

1. Naslov enote / predmeta / modula Psihologija 2 (Splošni pedagoški modul II) 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

5 (8) 2+3

4. Kontaktne ure:

Skupaj 60 (30+30)

P 45

V /

S 15

Ostale oblike: /




10. Steber programa Izbirni strokovni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Psihologija 2 se izvaja kot sestavni del Splošnega pedagoškega modula II in se zaključi z delno oceno. Modul je

uspešno opravljen, ko študent dobi pozitivne ocene pri vseh njegovih sestavnih delih. Iz vseh delnih ocen se izračuna skupna končna ocena modula (glej rubriko 19).


Pri Psihologiji 2 študenti nadgrajujejo temeljna psihološka spoznanja na tak način, da bodo nanje pozorni in jih bodo upoštevali pri svojem poučevanju na glasbenem področju:. - poznavanje temeljnih zakonitosti in dejavnikov razvoja in njihovo upoštevanje pri svojem delu z

učenci; - poznavanje zakonitosti in oblik učenja in ustrezno uporabljanje glede na individualne značilnosti in

potrebe učencev; - spremljanje, preverjanje in vrednotenje napredovanja učencev in posredovanje ustreznih povratnih

informacij; - sposobnost vodenja različnih skupin učencev in oblikovanja optimalnih pogojev za delo v različnih

heterogenih skupinah (razred, zbor, instrumentalne skupine) ter z učenci s posebnimi potrebami; - sposobnost vzpostavljanja in ohranjanja komunikacije in sodelovanja z učenci in z različnimi

udeleženci učnega procesa, ki so odgovorni zanje (starši, kolegi, drugi strokovni delavci); - usposabljanje za profesionalno delovanje na šoli in v širši skupnosti.

14. Opis vsebine

- Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Glasbena ustvarjalnost. Proučevanje glasbene ustvarjalnosti. - Učenje z opazovanjem, izkušenjsko učenje, učenje stališč, vrednot (glasbene preference).

Psihološke osnove moralnega razvoja. - Spomin, pomnjenje in pozabljanje. Transfer učenja. - Dejavniki šolskega učenja in njihovo prepletanje. Psihološki dejavniki učenja: sposobnosti

(intelektualne in glasbene), spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in načini učenja, učna motivacija, osebnostno čustveni dejavniki (strah, izvajalska anksioznost). Fiziološki dejavniki učenja. Fizikalni in socialni dejavniki učenja.

- Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki individualizacije in diferenciacije pouka.

- Psihosocialni odnosi v šoli in učenje. Struktura in dinamika majhnih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Učiteljeva osebnost. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov.

- Psihološke osnove preverjanja in ocenjevanja. Osnovne merske značilnosti dobrega ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Ocenjevanje izvajanja.


Hargreaves, D.J., North, A.C. (1997). The social psycholgy of music, NJ, Oxford: Oxford University Press, 67-100, 107-120, 188-208, 209-243. Habe, K. (2000). Vpliv izvajalske anksioznosti na uspešnost glasbenega nastopanja. Psihološka obzorja, 9/2, 103-120. Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija pouka in učenja. Ljubljana: DZS. Puklek Levpušček, M. (2006). Socialna anksioznost v otroštvu in mladostništvu: razvojni, šolski in klinični vidik 9-32. Smolej Fritz, B. (2000). Razvoj glasbenih sposobnosti, ki jih meri Bentleyev test, Psihološka obzorja, 9/1, 91-106.



Študent/-ka - zna opredeliti modelno učenje, učenje stališč in vrednot, izkušenjsko

učenje); - pozna in zna opredeliti ustvarjalni proces, produkt in lastnosti

ustvarjalnih ljudi, zlasti z vidika glasbene ustvarjalnosti; - zna opredeliti in razume proces pomnjenja in pozabljanja; - zna opredeliti dejavnike učenja (psihološke, fiziološke, fizikalne in

socialne); - pozna in razume značilnosti dobre komunikacije in vodenja skupin,

pozna ukrepe za oblikovanje optimalnega učnega okolja; - pozna značilnosti in razume individualne potrebe učencev s posebnimi

potrebami; - pozna značilnosti in oblike dobrega ocenjevanja;

19.2 Uporaba - zna ciljno uporabiti različne oblike učenja in poučevanja za doseganje optimalnih učnih rezultatov, uporablja različne tehnike in metode za razvijanje ustvarjalnosti učencev;

- upošteva različne dejavnike, ki spodbujajo učenje in zna svetovati učencem, kako se učiti v danih okoliščinah, spodbuja učenje učenja;

- zna oblikovati in voditi različne heterogene skupine, oblikovati sodelovalno klimo, reševati konflikte med učenci in vzdrževati ustrezno disciplino za nemoteno delo v razredu;

- zna pri poučevanju upoštevati značilnosti in potrebe učencev s posebnimi potrebami;

- zna uporabiti različne oblike ocenjevanja in v praksi upoštevati merske značilnosti dobrega ocenjevanja in uporablja spremljanje, preverjanje in ocenjevanje za spodbujanje učenčevega optimalnega napredka;

19.3 Refleksija - zna povezati teoretična spoznanja ter svoje ravnanje z učenci ter spreminjati svojo prakso;

- zna načrtovati in oblikovati svoj stalni profesionalni razvoj;


- zaveda se različnosti svojih učencev, njihovih potreb in jim prilagaja svoje delo, odgovorno opravlja svoje delo, se zna sporazumevati in sodelovati z vsemi udeleženci v učnem procesu (učenci, starši, drugimi učitelji in strokovnimi delavci) na šoli in v širši skupnosti, zna na ustrezen način predstaviti svoje delo različnim poslušalcem (učenci, starši, sodelavci), je sposoben sodelovati v različnih timih.


Predavanje, interaktivne oblike učenja, igre vlog, simulacije, demonstracije, individualne naloge, vodeni seminarji, portfolio, mini nastopi.


Splošni pogoji za vpis v 2. letnik. Pri Psihologiji 2 morajo imeti študenti obvezno opravljen delni modularni izpit iz Psihologije 1, opravljen seminar, pozitivno ocenjen portfolio in aktivno sodelovati na kontaktnih urah – vse to so pogoji za pristop k delnemu modularnemu izpitu Psihologija 2


Portfolio in seminar se ocenita opisno: je opravil/ni opravil. Delni izpit iz Psihologije 2 za Splošni pedagoški modul II je pisni izpit. Ocene so 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) v skladu s Statutom UL in pravilniki AG. Končna ocena Splošnega pedagoškega modula II je sestavljena na podlagi pozitivnih ocen (6-10) vseh sestavin in delnih izpitov modula. . Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi rednega obiska pouka in sprotnega dela


Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov, z analizo opravljenih izpitov.

21. Nosilka in drugi izvajalci predmeta z referencami

nosilec: dr. Cirila Peklaj, izr. prof. sodelavec: dr. Barbara Smolej Fritz , asist.

1. Naslov predmeta Psihologija glasbe 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 3 4. Kontaktne ure

Skupaj 30

P 30

S

V

Ostale oblike

5. Stopnja 1. 6. Letnik 1. ali 2. ali 3. 7. Semester 2. 8. Študijski program Muzikologija-enopredmetni

Glasbena umetnost 9. Študijska smer

vse

10. Steber programa C. Izbirni strokovni predmet 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je matičen na programu Muzikologija (Filozofska fakulteta) 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Študent pozna temeljna zgodovinska prizadevanja na področju psihologije glasbe. Študent poznajo del osnovnih teoretskih področij psihologije glasbe. Študent vzpostavi zavedanje o interdisciplinarnih metodoloških in vsebinskih povezavah s sociologijo glasbe, teorijo glasbenega stavka, estetiko glasbe, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

14. Opis vsebine

Predmet zajema dva vsebinska sklopa: zgodovino in teorijo psihologije glasbe. V prvem sklopu se študenti seznanijo s temeljnimi zgodovinskimi prizadevanji psihologije glasbe in dobijo pregled nad delom osnovnih teoretskih vsebin psihologije glasbe. Poleg pregleda dela posameznih raziskovalcev, ki so se ukvarjali z različnimi področji psihologije glasbe, je posebej pomemben poudarek na interdisciplinarnih vsebinskih povezavah s sociologijo, psihologijo, epistemologijo, kognitivnimi vedami in kulturologijo.

15. Temeljna literatura John A. Sloboda. The Musical Mind: The Cognitive Psychology of Music. London: Oxford University Press, 1985. Klaus-Ernst Behne, Günter Kleinen in Helga de la Motte-Haber (ur.). Musikpsychologie. Zv.16. Göttingen: Hogrefe-Verlag, 2002. Clayton Roberts. The Logic of Historical Explanation. University Park, PA: Pennsylvania State University Press, 1996. Diana Deutsch (ur.). The Psychology of Music. 2. izd. Cognition and Perception (Paperback). New York: Academic Press, 1998. Helga de la Motte-Haber. Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1990. D. J. Hargreaves in A. C. North, (ur.). The social psychology of music. Oxford: Oxford University Press, 1997. David Huron. The Ernest Bloch Lectures 1999. http://www.musiccog.ohio-state.edu/Music220/Bloch.lectures/ John. A. Sloboda (ur.). Generative processes in music. Oxford: Oxford University Press, 231–269. Albert Wellek. Musikpsychologie und Musikästhetik: Grundriss der systematischen Musikwissenschaft. 2. izd. Bonn: Bouvier Verlag Herbert Grundmann, 1982.


16.1 Znanje in razumevanje Študent: pozna razvoj raziskovanja na področju psihologije glasbe; pozna del teoretskih področij znotraj psihologije glasbe.

16.2 Uporaba Vsebine predmeta zadevajo človekove vsakdanje izkušnje z glasbo in njegovo glasbeno inteligenco. Zato so pridobljena znanja uporabna zlasti na različnih ravneh pedagogike in pri vseh profilih poklicnega ukvarjanja z glasbo.

16.3 Refleksija Študent poglobi razumevanje vpetosti psihologije glasbe v muzikologijo. Študent poglablja razumevanje povezav med psihologijo glasbe in drugimi spoznavnoslovnimi disciplinami. Ob spoznavanju temeljnih teoretskih postavk si oblikuje znanstveno mišljenje na področju psihologije glasbe.


Iskanje strokovne literature s pomočjo sodobnih bibliografskih in informacijskih pripomočkov. Kritična uporaba strokovne literature. Spoznavanje strokovne terminologije v več jezikih.


Predavanja, vodeni individualni študij.


Vpis v ustrezni letnik študijskega programa.


Izpit. Ocenjevalna lestvica: 1-5 negativno, 6-10 pozitivno; za ocenjevanje veljajo določila Statuta Univerze v Ljubljani in Pravil Filozofske fakultete.


,, ., študentska anketa.

21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta

Izr. prof. dr. Leon Stefanija

1. Naslov enote / predmeta / modula ROG 1 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov

25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 1 7. Semester 1+2 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur. Celoletni predmet 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnh elementov igre na Rog ( pravilna drža, dihalna tehnika, tehnika roke, kvaliteta tona). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature od baroka (večina prirejenih del) do sodobnih del. Izvajalska praksa ima poudarek na samozavstnem, prepričljivem in zanimivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematičen pregled študentovega tehničnega znanja. Izdelava in izvedba individualnega programa za izpopolnjevanje elementov, ki so potrebni za kontrolirano obvladovanje instrumenta. Interpretacija literature za rog različnih stilnih obdobij ( etude in skladbe), Izbor je individualno prilagojen tehničnim in muzikalnim potrebam posameznega študenta. Seznanjanje z didaktičnimi postopki študija skladb in vzpostavljanja pravilnega samostojnega domačega dela Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Etüde; Oscar Franz, Müller I., Neuling J.S.Bach; Suita I. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

L.Cherubini; Koncert v F-Duru

S.Mercadante; Concerto

W.A.Mozart; Koncert št.1

J.Rychlik, Sonatina

H.Eccles; Sonata

G.F.Händl; Sonata v C-Duru

A.Abbott; Alla Caccia

E.Bozza; Chant Lointain

A.Dupuis; Variacije

R.Gliere; Intermezzo, Valse Triste

J.M.Damase; Pavane Varié

V.Lovec; Intrada

F.Juvanec; Pet fragmentov Opazovanje rasti kvalitete igranja na pozavno na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom mozne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



-Sposobnost kontrole telesa, rok, dihanja, sposobnost pihanja ter razumevanje funkcioniranja celotnega telesa.

16.2 Uporaba -Uporaba kontroliranega dihanja ter pihanja in interpretativnih znanj pri izvajalski praksi

16.3 Refleksija Vrednotenje tehničnega znanja inštrumenta. -Vrednotenje interpretacije. -Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa ( komorna igra, orkester ). Poznavanja stilne interpretacije ( pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Poznavanju osnovnih didaktičnih principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študenti, izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v program je vpis v 1. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali dva javna nastopa (izvajlska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljučenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 20-30 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo večje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnično etudo (ali solo skladbo), melodično etudo (ali solo skladbo), moderno delo, orkestrska mesta. Skladbe se igrajo na pamet. Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študenstke ankete, Samoelvalvacija, Javno predstavljanje študenstkih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnihh tekmovanjih...


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 2 7. Semester 3+4 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski 12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne

tedenske korepeticije v obsegu 30 ur. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence

Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na pozavno, drže, dihalne tehnike, tehnike roke, kvalitete tona. Uvajanje drugega inštrumenta (alt pozavna). Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del. Izvajalska praksa s poudarkom na samozavestnem in prepričljivem nastopanju.

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za rog vseh obdobij, zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje in uporaba didaktičnih postopkov pri študiju izvajanih skladb in pri samostojnem domačem delu Izvajalska praksa v obliki internih in javnih nastopov, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje. Spoznavanje orkesterske literature.


Etüde; Oscar Franz, Müller I.,Neuling J.S.Bach; Suita II. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss

J.Haydn; Koncert št.2

M.Haydn; Koncert v D-Duru

F.A.Rosetti; Koncerta v d-molu ali Es-Duru W.A.Mozart; Koncert št.3 C.Saint-Saens; Marceau de concert

U.Krek; Koncert

F.Danzi; Sonata v E-Duru

G.Ph.Telemann; Sonata v b-molu

G.F.Händl; Sonata v F-Duru

S.Vremšak, Sonatina

F.Strauss; Introdukcija, tema in variacije

E.Bozza; Sur les cimes

H.Neuling; Bagatelle

J.Golob; Tri skladbe

C.Saint-Saens; Romanca v E-Duru

F.Strauss; Nocturno

R.Gliere; Romanca, Nocturno A.Glazunov; Reverie M.Ravel; Pavane pour une infante défunte

M.Arnold; Fantasy for solo horn

P.Merku; Metamorfosi di un canto popolare Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi. Sposobnost glasbenoumetniškega izražanja v stilno ustrezni interpretaciji.


16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pri izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri,orkesteru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe). Analiza - (pri zgodovini glasbe, pri glasbenoteoretičnih predmetih). Poznavanje in uporaba osnovnih didaktičnih principov s področja.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom Izvajalska praksa


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 1 in vpis v 2. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjljucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega student pripravi 30-40 minut, ki vsebuje : koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo(Slovensko delo), odlomki iz orkestrske literature (5-10) Skladbe se igrajo na pamet Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta


21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.


25 (12+13)

4. Kontaktne ure

Skupaj 60 (30+30)


5. Stopnja 1 6. Letnik 3 7. Semester 5+6 8. Študijski program Glasbena umetnost 9. Študijska smer Rog 10. Steber programa Obvezni strokovni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti Predavnja potekajo v obliki individualnega dela s studenti. Pri izvajanju predmeta so potrebne redne tedenske korepeticije v obsegu 30 ur, celoletni predmet


Izpopolnjevanje in obvladovanje tehničnih elementov igre na rog, drže, dihalne in pihalne tehnike. Izpopolnjevanje stilne interpretacije z izborom literature vseh stilnih obdobij od renesanse do sodobnih del poudarkom na moderni artikulaciji. Obvladovanje samozavestnega in prepričljivega nastopanja z izvajalsko prakso. Uvajanje tretjega instrumenta (naravno rog).

14. Opis vsebine

Sistematično izpopolnjevanje literature za rog iz vseh obdobij zgrajeno na individualnosti vsakega študenta. Razvijanje didaktičnih postopkov pri študiju skladb in pri samostojnem domačem delu. Obvezni sestavni del predmeta so interni in javni nastopi, s katerimi študent pridobiva praktične izvajalske izkušnje.


Etüde; Oscar Franz-Concert Etűden, Müller II.,Neuling J.S.Bach; Suita III. za solo cello /transkribcija za rog-W.Hoss J.Haydn; Koncert št.1 W.A.Mozart; Koncert št.2 R.Strauss; Koncert št.1 L.E.Larsson; Concertino G.Jacob; Koncert L.Cherubini, Sonata št.2 L.v.Beethoven; Sonata H.Stevens; Sonata P.Hindemith; Sonata (horn) B.Krol; Sonata I.Petrić; Sonata G.Rossini; Introdukcija, tema in variacije R.Strauss; Andante E.Bozza; En foret M.Bitch; Variation sur une Chanson Francaise F.Poulenc; Elegie J.Koetsier; Variacije D.Kirchner; Lamento d´Orfeo P.Ramovš: Zvočna slika S.Berge; Horn call O.Ketting, Intrada V.Bujanovski; Iprovizacije (Espania, Italia….) Opazovanje rasti kvalitete igranja na rog na internacionalnem nivoju in prilagajanje literature. Z vsakim letom možne nove skladbe – praizvedbe - Slovenski skladatelji, moderni svetovni skladatelji.



Sposobnost igranja v predpisanih tempih. Sposobnost glasbeno-umetniškega izražanja v stilno-ustrezni interpretaciji. Sposobnost samozavestnega in prepričljivega nastopanja pri izvajalski praksi.

16.2 Uporaba Uporaba pridobljenih znanj interpretacije pri izvajalski praksi.

16.3 Refleksija Vrednotenje interpretacije. Vrednotenje uspešnosti realizacije znanja pi izvajalski praksi.


Glasbeno izražanje in izvajalska praksa (npr. komorni igri, orkestru ). Poznavanje stila (pri harmoniji, kontrapunktu, analizi, solfeggiu, zgodovini glasbe) Utrjevanje didaktičnih principov in njihova uporaba pri samostojnem delu.

17. Metode poučevanja in učenja Individualno delo s študentom. Izvajalska praksa.


Pogoj za vključitev v delo je opravljen izpit predmeta rog 2 in vpis v 3. letnik Pogoj za opravljanje izpita sta najmanj dva interna ali javna nastopa (izvajalska praksa) in redno obiskovanje pouka glavnega predmeta.


Po zakjlucenih predavanjih sledi komisijski izpit, za katerega študent pripravi 40-50 minut programa, ki vsebuje: koncert (ali drugo vecje delo), sonato (ali drugo delo stare glasbe), tehnicno etudo (ali solo skladbo), melodicno etudo (ali solo skladbo), moderno delo (slovensko delo), odlomke iz orkestrske literature ( 5 – 10). . Ocenjevalna lestvica: 10 – (odlično: izjemni rezultati z zanemarljivimi napakami), 9 – (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami), 8 – (prav dobro: solidni rezultati), 7 – (dobro: dobro znanje, vendar z večjimi napakami), 6 – (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem), 5 – 1 – (nezadostno: znanje ne ustreza minimalnim kriterijem). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Gostujočim študentom se krediti prvega semestra priznajo na osnovi obiska pouka in sprotnega dela kar potrdi nosilec predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti Študentske ankete. Samoevaluacija. Javno predstavljanje študijskih dosežkov z nastopi, udeležbo na državnih in mednarodnih tekmovanjih itd..

21. Sestavljalec učnega načrta Boštjan Lipovšek doc.

ucni nacrt od l do r - akademija za glasbo nacrt od l do r.pdf · študenti latinski jezik...

Documents