UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH

IN PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH

POTNIKOV

(Magistrsko delo)

Maribor, 2013 Natalija Prašnički

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH

IN PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH

POTNIKOV

(Magistrsko delo)

Maribor, 2013 Natalija Prašnički

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: prim. izr. prof. dr. Alenka Kraigher

i

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem spoštovani mentorici prim. izr. prof. dr. Alenki Kraigher, za

vso pomoč, ki mi jo je namenila, spodbudo, predloge in smernice pri oblikovanju

magistrskega dela, še najbolj pa za potrpljenje ob čakanju na vsak moj korak pri

magistrski nalogi ter za hitre odgovore na moja vprašanja.

Zahvalila bi se rada tudi svoji družini, še posebej Jerneju, ki mi je z vso ljubeznijo in

potrpljenjem stal ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih študija.

Velika hvala pa gre vsem, ki so mi na kakršen koli način pomagali pri izvedbi

magistrskega dela, še zlasti pa anketirancem.

ii

TVEGANJE ZA MALARIJO NA POTOVANJIH IN

PREVENTIVNO VEDENJE SLOVENSKIH POTNIKOV

POVZETEK

Malarija je eden največjih zdravstvenih problemov na svetu. V Evropi je vsako leto

prijavljenih približno 7000 primerov vnesene malarije. V Sloveniji je število

vnesenih primerov malarije nizko. V desetletnem obdobju od 2001 do 2010 je bilo

prijavljenih 66 primerov malarije. Odpornost plazmodijev na antimalarike se širi in

je velik problem pri preprečevanju in zdravljenju malarije. Malarijo preprečujemo z

zaščito pred piki komarjev in zaščito z zdravili. Zato je pomembno, da potnik pred

potovanjem pridobi jasne in izčrpne informacije v skladu z najnovejšimi priporočili.

Potnikova skrb za varovanje in ohranitev zdravja na potovanju pa je ključnega

pomena.

Namen magistrskega dela je opisati malarijo in njen pomen z vidika javnega zdravja

in slovenske potnike. Glede na to, da vedno več ljudi potuje v dežele, kjer je malarija

endemična, je pomembno, da se potniki pravilno zaščitijo pred piki komarjev in

poskrbijo za zaščito z zdravili ter s tem zmanjšajo nevarnosti za svoje zdravje.

Predstavljena je specializirana ambulanta za potnike kot pomemben člen pri

varovanju zdravja potnikov.

Metodologija raziskovanja: V raziskavi smo uporabili analitično epidemiološko

metodo s pomočjo anketnega vprašalnika, poslanega preko elektronske pošte

uporabnikom socialnih omrežij, namenjenih potovanju. Vključenih je bilo 500

potnikov, ki so potovali na malarično območje. Za analizo podatkov smo uporabili

programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični test deleža.

Rezultati: Ugotovili smo, da potniki dobro poznajo bolezen malarijo, da upoštevajo

zaščitne preventivne ukrepe pred piki komarjev. Skoraj polovica potnikov ne uživa

antimalarikov. S pogostostjo potovanj na malarična območja pomemben delež

potnikov opusti jemanje antimalarikov. Večina potnikov je med potovanjem v skrbeh

zaradi okužbe z malarijo, sami pa za svoje zdravje premalo naredijo. Le polovica

potnikov pred potovanjem obišče ambulanto za potnike. Kot glavni razlog, da ne

obiščejo ambulante, navajajo, da niso vedeli za obstoj take ambulante.

Sklep: Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da je potrebno večje

prizadevanje zdravstvenih delavcev za boljše informiranje in zdravstveno vzgojo

potnikov, ki potujejo na malarična območja. Potrebno bi bilo najti rešitve za bolj

kakovostno in celostno obravnavo takih potnikov. Potnikom moramo približati

miselnost, da se bodo ustrezno zaščitili pred piki komarjev. Zagotoviti moramo

prepoznavnost specializiranih ambulant za potnike, v katerih mora potekati

preventivno-zdravstvena obravnava visoke kakovosti. Ključne besede: malarija, nalezljive bolezni, preprečevanje, preventiva, potovanja, ambulanta za potnike, vloga medicinske sestre.

iii

RISK OF MALARIA WHILE TRAVELLING AND PREVENTIVE

BEHAVIOR OF SLOVENIAN TRAVELLERS ABSTRACT Malaria stands out as one of the biggest medical problems in the world. Each year,

there are seven thousand malaria cases registered in Europe. The number of

registered cases in the Slovenia is rather low. In the ten years period, between 2001

and 2011, there were 66 cases of malaria registered.

The resistance of parasites towards anti malaria drugs is growing rapidly and

therefore, it is a big problem for malaria prevention and treatment. The disease is

prevented by protecting our selves from mosquito bites and by taking appropriate

medicaments. Therefore, it is extremely important that the travellers get detailed,

clearly understandable information based on current recommendations. They must

also be fully aware of keeping a good medical condition while travelling, which

mainly depend on themselves.

The purpose of this Master’s degree is to describe malaria from public health point of

view. From the fact that more and more people are travelling to endemic regions, it is

important that travellers are properly protected against mosquito bites and that are

advised regarding chemoprophylaxis. By doing that, the risk of infection is

significantly reduced. The specialized travel clinics will be introduced as one of the

important factors in protecting traveller’s health.

Research methodology: The descriptive epidemiology method was used. The

opinion pool structural questionnaire has been send by e-mail to the users of different

web pages for travelers. Total of 500 travellers that have been travelling to malaria

endemic regions, took part in the research. Microsoft Excel 2007, SPSS 19 and

statistics portion test were used in determining the data.

Results: We determined that travellers are aware of malaria and they consider

protective measures against mosquito bites. We found that travelers were familiar

with malaria and take into account the safety precautions against mosquito bites.

Almost half of the passengers do not use antimalarics. A certain proportion of

passengers withdraw from antimalarics after frequent visits of endemic regions.

Majority of passengers are concerned about their health during the travel,

nevertheless they don’t do enough themselves. Prior to travel only half of the

passengers visit travel clinic. The main reason not to visit the clinic is that they are

not aware of existence of such clinics.

Conclusion: We can conclude, that travel clinics should provide health education of

good quality for travelers going to the endemic regions. In addition, we have to

search for solutions, which will improve the quality level and integrate health

promotion and prevention. We have to take in consideration the manner of travelers'

thinking about mosquito bites protection and give the travellers comprehensive and

understandable information. When we talk about the existence of specialized travel

clinics, the main role should and must be high quality health promotion with special

regards to malaria chemoprophilaxis and other communicable diseases prevention

with vaccination.

Key words: malaria, communicable diseases, prevention, control, travel, travel

clinics, nurses role.

iv

KAZALO

ZAHVALA .............................................................................................................. I

POVZETEK .......................................................................................................... II

ABSTRACT ......................................................................................................... III

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA .............................................................................1

2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE ...................................................3

2.1 NAMEN ............................................................................................................3 2.2 CILJI ...............................................................................................................3

3 TEORETIČNI DEL .............................................................................................4

3.1 MALARIJA .......................................................................................................4 3.1.1 POVZROČITELJI MALARIJE ...........................................................................4 3.1.1.1 Življenjski ciklus plazmodijev.................................................................5

3.1.2 EPIDEMIOLOŠKE ZNAČILNOSTI .....................................................................6 3.1.3 PATOGENEZA IN KLINIČNA SLIKA ..................................................................9

3.1.4 MALARIJA IN OGROŽENE SKUPINE .............................................................. 11 3.1.4.1 Otroci .................................................................................................. 11

3.1.4.2 Nosečnice ............................................................................................ 12 3.1.4.3 Pripadniki oboroženih sil (vojaki, mirovne misije) ............................... 13

3.1.5 DIAGNOSTIKA MALARIJE ............................................................................ 13 3.1.5.1 Mikroskopiranje krvnih preparatov...................................................... 13

3.1.5.2 Hitri testi za dokaz malarije ................................................................. 15 3.1.5.3 Druge diagnostične metode ................................................................. 16

3.1.6 ZDRAVLJENJE MALARIJE ............................................................................ 16

3.2 PREVENTIVA IN PREPREČEVANJE MALARIJE ................................................. 18 3.2.1 OSEBNI ZAŠČITNI UKREPI ........................................................................... 19 3.2.1.1 Repelenti ............................................................................................. 19

3.2.1.2 Impregnirane mreže ............................................................................. 19 3.2.1.3 Obleka ................................................................................................. 20

3.2.2 UPORABA ZDRAVIL PROTI MALARIJI ............................................................ 21 3.2.3 SAMOZDRAVLJENJE ................................................................................... 22

3.2.4 RAZVOJ CEPIVA ........................................................................................ 22

3.3 PREDSTAVITEV SPECIALIZIRANE AMBULANTE ZA POTNIKE IN VLOGA

MEDICINSKE SESTRE ........................................................................................... 23 3.3.1 PREDSTAVITEV SPECIALIZIRANE AMBULANTE ZA POTNIKE ............................. 24

3.3.2 VLOGA MEDICINSKE SESTRE V SPECIALIZIRANI AMBULANTI ZA POTNIKE .......... 25 3.3.2.1 Ocena nevarnosti/tveganja .................................................................. 26

3.3.2.2 Obveščanje o nevarnosti/tveganju ........................................................ 29 3.3.2.3 Zmanjšanje/obvladovanje tveganja ...................................................... 29

4 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................. 30

4.1 RAZISKOVALNO VPRAŠANJE IN HIPOTEZE..................................................... 31 4.2 METODOLOGIJA............................................................................................ 31

4.2.1 RAZISKOVALNE METODE ............................................................................ 31

v

4.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................. 32 4.2.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ................................................................. 32

5 REZULTATI RAZISKAVE .............................................................................. 33

5.1 GRAFIČNI PRIKAZ REZULTATOV ................................................................... 33

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA .............................................................. 51

6.1 RAZPRAVA O RAZISKOVALNIH VPRAŠANJIH IN HIPOTEZAH .......................... 51

7 SKLEP ................................................................................................................ 62

LITERATURA ...................................................................................................... 65

PRILOGE ...............................................................................................................1

vi

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža ................................................... 55

Tabela 2: Obisk ambulante za potnike ..................................................................... 57

Tabela 3: T-test razlike aritmetičnih sredin.............................................................. 58

Tabela 4: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža ................................................... 59

vii

SEZNAM GRAFOV

Graf 1: Delež anketiranih po spolu .......................................................................... 33

Graf 2: Deleži anketiranih po starosti ...................................................................... 34

Graf 3: Deleži anketiranih po izobrazbi ................................................................... 35

Graf 4: Informiranost o endemičnih področjih ......................................................... 36

Graf 5: Informiranost o simptomih in znakih ........................................................... 38

Graf 6: Informiranost o trajanju okužbe .................................................................. 39

Graf 7: Informiranost o izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo .................. 40

Graf 8: Zaskrbljenost zaradi okužbe z malarijo ....................................................... 41

Graf 9: Obisk ambulante za potnike pred potovanjem ............................................. 42

Graf 10: Razlogi, zakaj potniki pred potovanjem ne obiščejo ambulante za potnike 43

Graf 11: Viri informacij o malariji in njeni preventivi ............................................. 44

Graf 12: Preventivni zaščitni pripomočki pred okužbo z malarijo ............................ 45

Graf 13: Opuščanje uporabe zaščitnih pripomočkov s pogostostjo potovanj ............ 46

Graf 14: Informiranost o preventivnih zdravilih ...................................................... 47

Graf 15: Uživanje antimalarikov pri prvem potovanju ............................................. 48

Graf 16: Opuščanje uporabe antimalarikov s pogostostjo potovanj .......................... 49

Graf 17: Preventivni zaščitni ukrepi proti malariji ................................................... 50

viii

SEZNAM SLIK

Slika 1: Razvojni krog parazita malarije ....................................................................5

Slika 2: Epidemiološka slika malarije........................................................................8

Slika 3: Otroci in nosečnice so najbolj ogrožena skupina......................................... 12

Slika 4: Mikroskopiranje krvnega preparata ............................................................ 14

Slika 5: Hitri diagnostični test ................................................................................. 16

Slika 6: Preventivna posteljna mreža ....................................................................... 20

1

1 UVOD IN OPIS PROBLEMA

Danes nas v nekaj urah hitra prevozna sredstva pripeljejo na drug kontinent, v kraje s

povsem drugačnimi klimatskimi pogoji, življenjskimi in kulturnimi navadami.

Države sveta s svojo raznolikostjo predstavljajo popestritev vsakdanjega življenja,

vendar velikokrat tudi določena tveganja za zdravje (Zavod za zdravstveno varstvo

Ljubljana [ZZV Ljubljana], 2013a; Jordan Markočič, 2009, str. 11).

Človek je že od nekdaj potoval in tudi tako vplival na širitev nalezljivih bolezni, ki

predstavljajo tveganje za potnike in prebivalce dežel, kamor potniki potujejo in

kamor se vračajo. Letno 25˗30 milijonov ljudi potuje iz razvitih držav na področja,

kjer je malarija endemična, od teh jih 30.000 zboli za malarijo (Sagui, et al., 2011,

str. 233). Svetovna turistična organizacija poroča, da je leta 2010 mednarodne meje

prečkalo 940 milijonov potnikov ter predvideva, da bo število mednarodnih potnikov

do leta 2030 naraslo na več kot 1,8 milijarde (United Nations World Tourism

Organisation [UNWTO], 2012, str. 2).

Zaradi hitrosti, večjih kapacitet in pogostosti modernega potovanja obstaja večja

verjetnost, da se bodo potniki vrnili domov še znotraj inkubacijske dobe bolezni. Iz

tega sledi, da oddaljene bolezni niso več zunaj našega dosega, vendar je treba biti

seznanjen z načinom prenosa in preventivo ter se zavedati možnosti vnosa tudi v

Slovenijo (Kraigher, 2003).

Malarija je najbolj razširjena parazitska bolezen na svetu, ki v več kot 100

endemičnih državah tropskega in subtropskega pasu povzroča enega največjih

javnozdravstvenih in ekonomskih problemov, s katerim se srečujejo v večini

najrevnejše države sveta (Kšela, & Trampuž, 2006, str. 66).

Zaradi vse pogostejših potovanj v tropske kraje ter preseljevanja ljudi iz teh področij

v razvite države incidenca vnesenih primerov malarije v razvitih državah še vedno

narašča (Arguin, & Mali, 2012; WHO, 2010a, str. 142).

2

Malarija je ena redkih bolezni, ki se lahko v nekaj urah konča smrtno in zato

predstavlja nujno stanje, ki zahteva takojšnjo postavitev diagnoze in ustrezno

zdravljenje (World Health Organization [WHO], 2010b, str. 1; WHO, 2012, str. 7).

Zato je pomembno, da potnik pred potovanjem pridobi jasne in izčrpne informacije

v skladu z najnovejšimi priporočili. Prav tako se mora zavedati, da je varovanje

zdravja med bivanjem v neki državi v veliki meri odvisno od njega samega (ZZV

Ljubljana, 2013; Jordan Markočič, 2009, str. 11˗12).

Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake

družbe. Ne poznamo področja družbenega življenja, ki ne bi vplivalo na zdravje. Za

zdravje je najbolj odgovoren vsak posameznik, institucije države pa so v sodelovanju

z različnimi strokami in znanostmi odgovorne za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko

ljudje skrbijo za svoje zdravje.

Prizadevanja za osveščenost in odgovorno skrb za zdravje potnikov bi morala biti

bolj intenzivna, tako da bi večina potnikov na malarična območja obiskala

specializirano ambulanto pred vsakim potovanjem.

3

2 NAMEN IN CILJI MAGISTRSKE NALOGE

2.1 Namen

Namen magistrskega dela je opisati malarijo in njen pomen z vidika javnega zdravja

v Sloveniji. Glede na to, da vedno več ljudi potuje v dežele, kjer je malarija

endemična, je pomembno, da se potniki pravilno zaščitijo pred piki komarjev in

boleznijo. Predstavljena je specializirana ambulanta za potnike kot pomemben

dejavnik pri varovanju zdravja potnikov.

2.2 Cilji

Cilji teoretičnega dela magistrskega dela:

predstaviti osnovne značilnosti malarije,

predstaviti možnosti za preprečevanje malarije pri potnikih,

predstaviti specializirano ambulanto za potnike in vlogo medicinske sestre pri

izvajanju aktivnosti v zvezi s preventivo malarije pri potnikih, ki potujejo na

malarična območja.

Cilji empiričnega dela magistrskega dela:

ugotoviti način izpostavljenosti potnikov okužbi z malarijo,

ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri so potniki seznanjeni s

preventivo malarije,

ugotoviti, ali in katere zaščitne ukrepe uporabljajo potniki za preprečitev

malarije,

ugotoviti, ali potniki pred potovanjem obiščejo ambulanto za potnike.

4

3 TEORETIČNI DEL

3.1 Malarija

Malarija je ena izmed človeku najdlje poznanih bolezni. Nekateri avtorji menijo, da

je bila pomemben dejavnik, ki je vplival na propad antičnih imperijev (Sallares,

Bauwman, & Anderung, 2004, str. 311; Cunha, & Cunha, 2008, str. 194˗197). Ljudje

so ji pripisovali različne vzroke in med drugim je veljalo, da jo povzročajo škodljivi

hlapi močvirij (it. mal' aria »slab zrak«). Mejnik na področju raziskav malarije je

postavil Ronald Ross, ki je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali

medicino (Wikipedija, 2013a).

3.1.1 Povzročitelji malarije

Malarijo povzročajo obligatne znotrajcelične praživali rodu Plasmodium iz razreda

trosovcev ali Sporozoa. Povzročitelja je odkril francoski vojaški zdravnik Charles

Louis Alphonse Laveran, ki je za odkritje povezave med praživalmi in boleznijo leta

1907 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino (Wikipedija, 2013b).

Človeka lahko okužijo štiri vrste: Plasmodium falciparum, P. vivax, P. ovale in P.

malariae.

P. falciparum, povzroča malarijo tropiko oz. malarijo falciparum.

P. vivax, povzroča malarijo terciano oz. malarijo vivax.

P. ovale, povzroča malarijo terciano oz. malarijo ovale.

P. malariae, povzroča malarijo kvartano oz. malarijo malarije (Marolt Gomišček,

2008, str. 505).

Vsaka vrsta plazmodijev ima določene morfološke in biološke značilnosti, po katerih

jih ločimo med seboj.

5

3.1.1.1 Življenjski ciklus plazmodijev

Življenjski ciklus plazmodijev je pri vseh štirih vrstah skoraj povsem enak. Nespolni

del poteka v človeku, spolni pa v komarju.

Slika 1: Razvojni krog parazita malarije

Vir: NIAID, 2012

1. Ko okuženi komar piči človeka, spusti v kri in limfo gibljive zajedavce, ki jih

imenujemo sporozoiti. Ti s krvjo pridejo v krvni obtok človeka in se naselijo v

jetrnih celicah. V jetrnih celicah se plazmodiji nespolno razmnožujejo.

6

2. Po tednu ali dveh se sporozoiti sproščajo iz jetrnih celic, nastane na tisoče

merozoitov, ki gredo v krvni obtok in napadejo eritrocite. Nekatere vrste parazitov

mirujejo še mesece in leta v jetrih, kar privede do ponovitve bolezni.

3. Merozoiti se v eritrocitih hranijo. Eritrociti počijo in sproščajo merozoite, ki

ponovno napadajo nove eritrocite in tako se krog ponavlja.

4. Nekateri merozoiti se v eritrocitih razvijejo v spolne oblike, gametocite.

Razlikujemo moške mikrogamete in ženske makrogamete. Komar s sesanjem krvi

okuženega človeka vsrka gametocite, ki se naselijo v njegovem črevesju.

5. Ena izmed moških gamet oplodi ženski gametocit, pri tem se tvori zigota, ki se

spremeni v ookineto. Ta prehaja skozi želodčno steno komarja in se spreminja v

oocisto, v kateri se razvijejo sporozoiti. Ko cista dozori, poči in številni gibljivi

sporozoiti se razširijo po komarju, predvsem pa se naberejo na njegovi žlezi slinavki.

6. Čas spolnega kroga v komarju je odvisen od vrste zajedavca, od komarja ter od

razmer v okolici, kot sta temperatura in vlažnost. Pomembna je zlasti temperatura,

kajti pri temperaturi, nižji od 18 stopinj Celzija, se razvojni krog v komarju pretrga

(National Institute of Allergy and Infectious Diseases [NIAID], 2012; Eckhoff, 2011,

str. 302).

3.1.2 Epidemiološke značilnosti

Malarija je široko razširjena v tropskem in subtropskem pasu. Prisotna je v 108

državah sveta. Več kot 40 % prebivalstva živi na področju, kjer je malarija razširjena

(Schumacher, & Spinelli, 2012, str. 1).

Zaradi malarije vsako leto umre več kot 1,2 milijona ljudi, je pokazala študija

Univerze Queensland iz Avstralije. To je skoraj 50 % več, kot so kazale pretekle

raziskave. Novi podatki pa na srečo kažejo tudi, da število umrlih za to smrtonosno

boleznijo v zadnjih letih upada. Kot je pokazala raziskava omenjene univerze, je

7

zaradi te smrtonosne bolezni v letu 2010 umrlo najmanj 1,2 milijona ljudi (Science

Daily, 2012). Vendar se podatki zelo razlikujejo. Na spletnih straneh Svetovne

zdravstvene organizacije [SZO] dobimo drugačne podatke. Ta naj bi leta 2010

zabeležila 219 milijonov okuženih primerov, od tega jih je umrlo 660.000 (WHO,

2013). Okoli 80 % primerov malarije in 90 % smrti zaradi te bolezni se zgodi v

Afriki (WHO, 2012, str. 1). Rezultati raziskave iz Univerze Queensland so tudi

pokazali, da smrtne žrtve malarije niso le otroci, ampak tudi odrasli in mladi. Zaradi

malarije je leta 2010 umrlo 524.000 otrok starih do 15 let (Science Daily, 2012).

Podatki kažejo, da vsako minuto po svetu zaradi malarije umre en otrok (WHO,

2012). Po podatkih Ameriških centrov za nadzor in preventivo bolezni (Centers for

Disease Control and Prevention [CDC], 2011) je malarija peti (po respiratorni

infekciji, driski, HIV-u/AIDS-u, tuberkulozi) najpogostejši povzročitelj nalezljivih

bolezni in drugi najpogostejši vzrok smrti v Afriki, po virusu HIV in AIDS-u. Število

umrlih zaradi malarije pa zadnja leta glede na raziskavo na srečo upada. Število žrtev

je po navedbah omenjene raziskave naraščalo od leta 1980 naprej in vrhunec doseglo

leta 2004, ko je zaradi malarije umrlo 1,8 milijona ljudi. Od takrat se število žrtev

vsako leto zmanjšuje, kar je videti predvsem v afriških državah. Število smrtnih žrtev

je med letoma 2004 in 2010 upadlo na 1,1 milijona. Glavni razlog za upad smrtnih

žrtev so nova zdravila proti malariji in nove mreže proti komarjem, ki vsebujejo

insekticid. Poleg tega so finančna sredstva za boj proti malariji z manj kot 150

milijonov dolarjev leta 2000 narasla na več kot eno milijardo leta 2008 (Science

Daily, 2012).

V Afriki je najpogostejši povzročitelj P. falciparum. Prevladuje v podsaharski Afriki,

na Haitiju, Novi Gvineji, v jugovzhodni Aziji ter Srednji in Južni Ameriki. P. vivax

povzroča malarijo v jugovzhodni Aziji, Južni Ameriki in severni Afriki. Mnogo manj

pogost je P. malariae, ki je prisoten predvsem na jugovzhodu Azije ter v tropskih

predelih Afrike. P. ovale povzroča malarijo na zahodni obali tropske Afrike (Marolt

Gomišček, 2008, str. 506).

8

Slika 2: Epidemiološka slika malarije

Z rdečo barvo so označena področja malarije z visoko stopnjo okuženosti komarjev.

Vir: Symptoms of malaria, 2012

Avtorji Purnomo, Solihin, Gomez Saladin, & Bangs (1999, str. 574˗579 v Logar,

2010, str. 65) navajajo istočasno okužbo človeka z dvema, tremi ali z vsemi štirimi

vrstami plazmodijev. Na Tajskem kar pri 30 % malarijskih bolnikih poročajo o

istočasni okužbi s P. falciparum in P. vivax. V Afriki večkrat najdejo istočasno

okužbo s plazmodijem P. falciparum in P. malariae. Istočasna okužba človeka s

plazmodijem P. ovale in P. vivax je zelo redka.

Malarija se prenaša z vbrizgom sporozoitov pri piku samice komarja Anofeles, krvno

transfuzijo (infektivne so vse stopnje parazita, razen gametocitov), z iglami,

okuženimi s krvjo, in redkeje z matere na plod, kongenitalno. Življenjski ciklus

parazitov malarije ima to pomembno posebnost, da mora sleherna razvojna stopnja

slediti natančno po opisanem zaporedju. Sporozoit iz komarja ne more stopiti v

eritrocit, jetrna oblika parazita pa ne more inficirati komarja. S praktičnega vidika je

še bolj pomembno, da so različne stopnje tudi različno občutljive za zdravila proti

malariji (Keystone, 1993, str. 1˗52 v Logar, 2010, str. 66).

9

Pri širjenju malarije imajo poglavitno vlogo sprejemljivost, podnebje, socialno-

ekonomske razmere in razširjenost anofelesov. Od več kakor 200 vrst anofelesov jih

samo okoli 60 vrst prenaša malarijo. Nekatere vrste niso prenašalci, ker je v njih

sporogonični razvojni krog slaboten, druge zaradi navad, tretje pa zato, ker so tako

redki. Nekateri komarji se mnogo lažje inficirajo z eno vrsto plazmodijev kakor z

drugo. Aktivnost, preživetje in razvoj plazmodijev v komarjih so odvisni tudi od

temperature okolja in vlage. Tako tudi podnebje vpliva na prenašanje malarije, saj

lahko skrajša verjetno dobo preživetja komarjev za toliko, da ni dovolj časa za

sporozoični ciklus. Zato je malarija sezonska (Keystone, 1993, str. 1˗52 v Logar,

2010, str. 67). Deževna doba in predeli, kjer je veliko vode, predstavljajo večje

tveganje za prenos bolezni, saj komar nujno potrebuje vodni medij za svoj življenjski

ciklus in razmnoževanje (Diallo, Dos Santos, Lalou, & Hesran, 2012, str. 345). V

razvitih državah je malarija najpogostejša med potniki, priseljenci ali vojaškim

osebjem, ki se vrača iz endemičnih področij (vnesena malarija) (Wertheimer,

Brundage, & Fukuda, 2011, str. 1702˗1703).

3.1.3 Patogeneza in klinična slika

Malarija je težka akutna bolezen, pogosto tudi kronična. Klinična slika malarije je

neposredno povezana z razvojnimi fazami parazita v človeku. V času eritrocitnega

ciklusa in razmnoževanja parazitov v krvi še ni bolezenskih znakov. Inkubacija

bolezni tako traja povprečno okoli 12 do 14 dni, pri plazmodiju P. malariae pa tudi

do 4 tedne ali več. Razpočenje zajedenih eritrocitov in imunski odziv gostitelja

povzroči malarijski napad. Zaradi številnih razpočenih eritrocitov je pri P.

falciparum malariji hemoliza tako obsežna, da ima bolnik hemoglobinurijo. Pri

drugih vrstah malarije je slabokrvnost blažja (Logar, 2010, str. 60).

Pri bolnikih je močno povečana vranica. Povečana so tudi jetra. Poškodovane so

ledvice in možgani. Možgani so edematozni in hiperemični. Bolezenski znaki

malarije so precej spremenljivi. Bolezen je podobna tifusu, encefalitisu, koleri,

influenci in celo zastrupitvi z alkoholom (Marolt Gomišček, 2008, str. 507).

P. vivax povzroča blažjo obliko malarije kakor P. falciparum, čeprav je to precej

odvisno od seva zajedavca in odpornosti gostitelja. Klasični znaki vivax malarije so

10

mrazenje, vročina in potenje. Po splošni slabosti bolnika mrazi približno 30 minut do

1 ure. Mrazenje spremlja razpočenje eritrocitov in sprostitev merozoitov v krvi. Proti

koncu mrazenja začne temperatura naraščati do 40 stopinj Celzija ali več, kar je

odraz dozorevanja trofozoitov. V tej dobi bolnika mučijo slabost, bljuvanje, driske in

hud glavobol. Več ur ima visoko vročino. Ko ta naglo pade, se bolnik močno spoti.

Po napadu se čuti olajšan in navadno zaspi. Naslednji dan mu je bolje, nato se napad

ponovi. Brez zdravljenja napadi polagoma postajajo blažji. Eritrocitni ciklus traja 48

ur, zato ima bolnik vročino vsak tretji dan, če dan prejšnjega napada računamo kot

prvi dan. Malarija, ki jo povzroča plazmodij P. vivax, ni pogosto smrtna, zato jo

imenujemo tudi benigna. Zaradi persistence nekaterih mirujočih oz. t. i. spečih

sporozoitov v jetrnih celicah in morda zaradi vnovičnega eksoeritrocitnega ciklusa se

malarija pri teh bolnikih po več tednih, mesecih ali celo po več letih ponovi.

Govorimo o pozni ponovitvi bolezni oz. t. i. relapsu. To je pomembno za zdravljenje,

ker morajo bolniki jemati tkivne in eritrocitne shizonticidne snovi (Logar, 2010, str.

60).

Klinična slika P. malariae je občutno drugačna. Zdi se, da je človek na infekcijo s

plazmodijem P. falciparum manj prilagojen kakor na infekcijo z drugimi plazmodiji.

Zato je bolezen hujša. Napadi niso tako natančni in izraziti. Ciklus v krvi je

neustaljen in traja 36 do 48 ur, skoraj toliko kolikor ciklus pri vrsti P. vivax. Ker je

pogosto smrtna, jo imenujejo maligna terciana. Mrazenje, vročina in potenje se ne

razlikujejo od znakov pri infekciji s plazmodijem P. vivax, le da so hujši, splošni

bolezenski znaki pa še bolj izraziti. Skoraj vedno obstajajo znaki okvare možganov,

kakršni so zaspanost, stupor in celo koma. Vse to je posledica krvnih strdkov v

možganskih kapilarah. Okvare so tudi v drugih organih, kar razumno vpliva na

bolezenske znake. Posebno občutljivi so prebavna cev, ledvice, jetra, vranica in

kostni mozeg. Bolniki umirajo zaradi krvavitev v nadledvice, ledvice in možgane ali

zaradi slabokrvnosti in zastrupitve.

V endemičnih predelih bolezen postane kronična, bolnik se pogosto na novo inficira.

Bolniki imajo za 4 do 5 krat povečano in trdo vranico. Pri malariji, ki jo povzročata

P. falciparum in P. malariae, se eksoeritrocitni krog pretrga, ko se začne eritrocitna

shizogonija. Vnovič se začne le, če bolnika piči še drugi okuženi komar (Logar,

2010, str. 62).

11

Prebivalci endemičnih področij postanejo po preboleli primarni okužbi delno imuni

in ponovne okužbe ne povzročajo več hude malarije. Pogosto poteka ponovitev

bolezni brez povišane telesne temperature (White, 2011, str. 278).

3.1.4 Malarija in ogrožene skupine

Med ogrožene skupine za okužbo z malarijo spadajo otroci, nosečnice, vojaki, ljudje

z imunsko oslabelostjo in starostniki.

3.1.4.1 Otroci

Pri malariji otroci predstavljajo posebno ogroženo skupino. Približno 86 % smrti

zaradi malarije se zgodi pri otrocih mlajših od 5 let starosti (Schumacher, & Spinelli,

2012, str. 2). Letno potuje 1,9 milijona otrok (Weinberg, Weinberg, & Maloney,

2012). SZO odsvetuje potovanja dojenčkov in mlajših otrok na malarično območje,

kjer je možen prenos P. falciparum (WHO, 2010a, str. 155). Zaradi manjše možnosti

zaščite pred komarji in zmanjšanega imunskega odziva pogosteje zbolevajo za

malarijo, klinična slika je hujša in z več zapleti. Ker so simptomi in znaki

nespecifični ter podobni drugim boleznim, je ob vsakem vročinskem stanju otroka v

tem starostnem obdobju, ki se nahaja na endemičnem območju, potrebno na malarijo

pomisliti in takoj poiskati zdravniško pomoč (Radšel, 2009, str. 29; Schumacher, &

Spinelli, 2012, str. 2˗5).

Preventiva malarije je pri otrocih enaka kot pri odraslih: osebna zaščita pred piki

komarjev in kemoprofilaksa. Kemična zaščitna sredstva za otroke naj bi vsebovala

med 30˗35 % DEET (dietilmetatoluamida) zaradi možnosti toksične encefalopatije

pri večjih koncentracijah. Posebno praktična so zaščitna sredstva, ki jih je potrebno

nanašati vsakih 12 oz. 24 ur. Repelentov ne smemo nanašati na poškodovano ali

razdraženo kožo, v okolico ust in oči ter na roke otrok. Ob večdnevni zaporedni

uporabi repelentov jih s kože speremo, ko je otrok na varnem pod mrežo ali v sobi,

kjer ni komarjev. Permetrin je varen za zaščito otroških oblek ter zaščitnih mrež in

ob pravilni uporabi deluje več tednov (Weinberg, et al., 2012; WHO, 2010a, str.

155˗156).

12

Slika 3: Otroci in nosečnice so najbolj ogrožena skupina

Vir: Oguntola, 2006

3.1.4.2 Nosečnice

Malarija pri nosečnicah zviša tveganje za spontani splav, mrtvorojenost in zastoj v

intrauterini rasti ploda. Poleg tega so nosečnice zaradi spremenjene imunosti

nagnjene k hujšim oblikam malarije, zaradi česar pride do hude anemije, potek

bolezni je hujši, posledično je visoka tudi maternalna umrljivost (WHO, 2010a, str.

153˗154; WHO, 2010b, str. 26˗27). Raziskave so pokazale, da nosečnice zbolijo

dvakrat pogosteje kot nenoseče ženske (Oguntola, 2006). Še posebno so ogrožene

nosečnice, ki niso nikoli živele na področjih z malarijo in niso pridobile delne

imunosti. Zato nosečnicam odsvetujejo potovanje na endemična območja, še posebej

na področja z malarijo, ki jo povzroča P. falcipaum. Če se potovanju ne more

izogniti, se mora držati vseh preventivnih zaščitnih ukrepov, vključno s

kemoprofilakso. Pri sumu na malarijo mora takoj poiskati zdravniško pomoč. O

varnosti in učinkovitosti večine antimalarikov v nosečnosti ni veliko podatkov, še

posebej v prvem trimesečju, kljub temu pa uporaba le-teh v zgodnji nosečnosti ni

indikacija za umetno prekinitev nosečnosti (Schantz˗Dunn, & Nour, 2009, str.

188˗191; WHO, 2010a, str. 153˗154).

13

3.1.4.3 Pripadniki oboroženih sil (vojaki, mirovne misije)

Malarija je prepoznana tudi kot pomembna bolezen operativnih pripadnikov

oboroženih sil, saj so pri svojih misijah izpostavljeni tveganju za malarijo, tako

zaradi namestitve kot tudi med izvajanjem operacij na endemičnih območjih

(Afganistan, Afrika, Haiti). Malarija predstavlja 5˗10 % vseh okužb pripadnikov

oboroženih sil Združenih držav Amerike [ZDA].

Pripadniki oboroženih sil morajo biti seznanjeni s tveganjem za malarijo zaradi

izpostavljenosti na malaričnem območju. Morajo imeti primerno zaščitno opremo

(npr. impregnirane uniforme), pripomočke (npr. zaščitne mreže) in preventivna

sredstva (npr. repelente, antimalarike) ter poznati načine preventivnega ravnanja,

vključno s samozdravljenjem (Armed Forces Health Surveillance Center [AFHSC],

2012, str. 2˗6).

3.1.5 Diagnostika malarije

Sum na malarijo postavijo na osnovi anamnestičnih podatkov (bivanje v endemskem

področju v zadnjih 2 do 3 letih), kliničnih znakov in laboratorijske diagnostike. Vsak

sum na malarijo morajo mikrobiološko potrditi, da bolezen lahko ustrezno zdravijo.

3.1.5.1 Mikroskopiranje krvnih preparatov

Osnovna laboratorijska diagnostika malarije temelji še vedno na sto let stari

standardni metodi iskanja in prepoznavanja krvnih parazitov v obarvanem krvnem

razmazu in debeli kaplji venske ali kapilarne krvi s svetlobnim mikroskopom. V

krvnem razmazu iščejo plazmodije v eritrocitih, določajo po značilnostih njihovo

vrsto in razvojno stopnjo ter delež s parazitom okuženih eritrocitov. Najboljše vzorce

za pregled dobijo ob malaričnem napadu mrzlice, ker je takrat količina parazitov v

krvi največja (Arguin, & Mali, 2012; WHO, 2010b, str. 10-11; Barber, William,

Grigg, Yeo, & Anstey, 2013, str. 9).

14

Število pacientov, testiranih z mikroskopiranjem, se je v letu 2011 povzpelo na 171

milijonov (WHO, 2012, str. 37).

Slika 4: Mikroskopiranje krvnega preparata

Vir: Baier, 2008

Vendar je resničnost uporabe mikroskopiranja v revnih malaričnih območjih povsem

nasprotna in zaskrbljujoča. Tako na primer v večini medicinskih centrov v Afriki

mikroskopske diagnostike sploh ne izvajajo, če jo, pa je zaradi slabe opreme,

neznanja kadra in preiskovalčeve subjektivne ocene stanja njena specifičnost slaba.

Zato večino diagnoz še vedno postavljajo na podlagi klinične slike. Zato se na

malaričnih področjih vsako vročično stanje zdravi kot malarija (WHO, 2010b,

str.10˗11). Ob tem se pojavi vprašanje, kolikšen delež zdravljenih je dejansko

okuženih z malarijo.

Avtorji Barber, et al. (2013, str. 12˗13) so nadaljnje ugotovili, da je na področjih, kjer

so endemične različne vrste povzročiteljev malarije, z mikroskopiranjem

nezanesljivo določiti povzročitelja. Raziskava poudarja potrebo po razvoju drugih

oblik diagnosticiranja, v prvi vrsti hitrih testov za dokaz malarije. Pravilna diagnoza

je pomembna pri učinkovitem zdravljenju in pri razvoju smernic za zdravljenje, ter

za spremljanje razširjenosti različnih vrst povzročiteljev malarije.

15

3.1.5.2 Hitri testi za dokaz malarije

Kot presejalni testi so predvsem za potrditev tropske malarije na razpolago različni

testni trakovi ali testne ploščice, ki imajo na testno površino pričvrščena specifična

monoklonska protitelesa (Maltha, Gillet, & Jacobs, 2013). Osnovna diagnostika

malarije pomeni namreč predvsem izključitev tropske malarije in to čim hitreje in

čim ceneje. SZO priporoča uporabo hitrih testov za dokaz okužbe s plazmodiji na

endemičnih malaričnih področjih, ki so pogosto brez elektrike, laboratorijske opreme

in ustrezno izobraženega laboratorijskega osebja (WHO, 2012, str. 35). Število

uporabe hitrih testov za dokaz okužbe iz leta v leto narašča. Leta 2005 so zabeležili

200.000 primerov, leta 2011 pa že 74 milijonov (WHO, 2012, str. 37). Uporaba hitrih

presejalnih testov se priporoča tudi potnikom predvsem za spremljanje morebitnega

pojava odpornosti na zaščitno protimalarijsko terapijo. Potrebna je samo kapljica

kapilarne krvi in natančno upoštevanje navodil proizvajalca za izvedbo posameznega

testa. Posebno pomembno je upoštevati navedeni reakcijski čas do odčitka rezultata.

Na tržišču so na razpolago številni hitri testi, večina za dokaz okužbe s P.

falciparum. Slabost teh testov je, da so rezultati lahko pozitivni, čeprav so klinični

simptomi malarije že izginili in paraziti ne bi smeli biti več prisotni v krvi.

Domnevajo, da ostane v krvi še nekaj prikritih parazitov, ali pa, da daljši čas krožijo

v krvi topni kompleksi antigen-protitelo (Gillet, et al., 2011, str. 166˗167; WHO,

2011).

Negativen rezultat hitrega presejalnega testa ne izključuje morebitne infestacije s

plazmodijem, saj je lahko test premalo občutljiv za zelo nizko parazitemijo.

16

Slika 5: Hitri diagnostični test (angl. rapid diagnostic test)

Vir: Harvard University, 2013

3.1.5.3 Druge diagnostične metode

Najbolj specifična in občutljiva metoda za prepoznavo plazmodijev v krvi je verižna

reakcija s polimerazo (PCR). Preiskava je dolgotrajna in draga, zato se uporablja le

za epidemiološke in raziskovalne namene ter za potrditev nejasne sočasne okužbe z

dvema vrstama plazmodijev (Cnops, Boderie, Gillet, Van Esbroeck, & Jacobs, 2011,

str. 67˗68).

Za določitev v periferni krvi prisotnih malarijskih protiteles se uporabljajo tudi

klasični serološki testi, predvsem posredni imunofluorescenčni test (IFA) in

imunoencimski test (EIA; ELISA). Tudi te metode laboratorijske diagnostike

malarije so primerne predvsem za raziskovalne in epidemiološke študije. S serološko

preiskavo ne moremo ugotoviti, ali je okužba s parazitom akutna ali gre za staro

okužbo (Wongsrichanalai, Barcus, Muth, Sutamihardija, & Wernsdorfer, 2007, str.

119).

3.1.6 Zdravljenje malarije

Malarija je nujno stanje. Potrebna je takojšnja diagnostična obdelava (najmanj v 24

urah) in ob potrditvi diagnoze takojšnje zdravljenje. Ob močnem sumu na malarijo

in/ali težkem kliničnem poteku je potrebno takojšnje empirično zdravljenje še pred

potrditvijo diagnoze. Kotar (2004, str. 78) zaključuje, da pri začetni empirični terapiji

17

malarije (ali kadar ni možno zanesljivo določiti vrste plazmodijev) vedno pričnemo

zdraviti, kot da bi šlo za malarijo tropiko.

Ko govorimo o zdravljenju malarije, lahko trenutno stanje strnemo v nekaj

zaskrbljujočih ugotovitev:

v endemičnih področjih je razširjena uporaba neučinkovitih zdravil,

podcenjena je problematika bolezni,

skoraj vsi antimalariki, ki so danes v uporabi, so bili razviti pred več kot

tridesetimi leti in skoraj pri vseh se je pojavila odpornost povzročitelja na

antimalarike,

pojavlja se hitro širjenje sevov plazmodijev, odpornih na vse antimalarike

(ang. multidrug resistence),

širjenje odpornosti je hitrejše, kot razvoj novih antimalarikov, s strani

zaenkrat nezainteresirane farmacevtske industrije (Kšela, & Trampuž, 2006,

str. 72).

Kotar (2004, str. 78˗79) poudarja, da je sprejem v bolnišnico potreben pri vsakem

nejasnem vročinskem obolenju, ki se je pojavilo po nedavnem bivanju v tropskih

krajih. Praviloma je pri malariji tropiki možno sekundarno poslabšanje, kljub

ustreznemu zdravljenju. Sprejem v bolnišnico je potreben tudi pri zapletenih oblikah

malarije, če je potek bolezni hujši ali če bolnika svojci ne morejo neprekinjeno

nadzorovati in ga ob poslabšanju takoj pripeljati v bolnišnico.

Ustrezni antimalarik se izbere na osnovi individualne ocene tveganja za pojav

malarije in znanih vzorcev porazdelitve odpornih plazmodijev, poleg tega pa na

izbiro vplivajo tudi učinkovitost zdravila, način delovanja, odpornost organizma,

enostavnost jemanja in cena zdravila (Kšela, & Trampuž, 2006, str. 69˗70).

Kotar (2004, str. 80) pravi, da je odgovor na antimalarike potrebno spremljati

(klinični pregled, Glasgowska lestvica kome, telesna temperatura, pulz, krvni tlak,

EKG, ponavljajo gosto kapljo in razmaz). Ob zdravljenju s kininom se pogosto

poveča nevarnost hipoglikemije. Pomembno je aktivno iskanje in takojšnje

18

prepoznavanje zapletov: hipoglikemija, zlatenica, konvulzije, hiperpireksija,

porušeno tekočinsko, elektrolitsko ali acido-bazno ravnotežje, akutna ledvična

odpoved, hipotenzija, respiratorna stiska, metabolna (laktat) acidoza, sekundarna

bakteriemija.

Avtorji Anthony, Burrows, Duparc, Moehree, & Wells (2012, str. 316, 334) govorijo

o velikem napredku pri razvoju novih učinkovitih in varnih zdravil za zdravljenje

malarije. Potekajo številni projekti, ki so usmerjeni v razvoj izdelkov za zdravljenje

odpornih sevov parazita malarije.

3.2 Preventiva in preprečevanje malarije

Avtorji Sagui, et al. (2011, str. 233) ter Genton, & D'Acremont (2012, str. 637˗654)

navajajo kot najpomembnejša ukrepa za preprečevanje malarije izogibanje in

preprečevanje pikov z osebnimi zaščitnimi ukrepi (ekspozicijska profilaksa) ter

zaščito z zdravili (kemoprofilaksa).

SZO opozarja na tri poglavitne elemente nadzora in preprečevanja malarije:

Zmanjševanje števila komarjev z uničevanjem ali zmanjšanjem za komarja

ugodnih bivalnih okolij: izsuševanje močvirij, uničevanje larv, ličink in

odraslih oblik prenašalca (vektorja) s kemičnimi spreji in zmanjševanje stika

med človekom in komarjem.

Hitra diagnoza in učinkovito zdravljenje bolezni v vseh endemičnih

področjih, ne glede na ekonomske in socialne razmere v prizadetih področjih

in državah. Zdravljenje mora zmanjšati tako obolevnost in umrljivost kot

tudi razsoj parazitov po krvi, kar onemogoči okužbo novih komarjev.

Dobro napovedovanje in hitro ugotavljanje novih epidemij s takojšnjo

uvedbo kontrolnih ukrepov (WHO, 2012, str. 23˗31).

SZO (WHO, 2012) v letnem poročilu o malariji opisuje, da je v zadnjih letih opazen

napredek na področju biološkega nadzora vektorjev, razvoju cepiv, uvajanju novih

19

zdravil, ki zmanjšujejo razsoj parazitov po krvi in novosti v preprečevanju stika med

človekom in komarjem.

3.2.1 Osebni zaščitni ukrepi

3.2.1.1 Repelenti

Repelenti, ki jih nanašamo na kožo, zaščitijo samo uporabnika, so aktivni le nekaj ur

in jih zato priporočajo samo posameznikom, ki se nahajajo v malaričnem področju

krajši čas.

Avtorji Stauffer, Kamat, & Magill (2003, str. 226) poudarjajo, da na učinkovitost

repelentov vpliva vrsta dejavnikov: okolje (temperatura, relativna vlažnost, sončna

svetloba, veter), sestava (koncentrat ali raztopina), del izpostavljene kože (telo,

glava) individualne lastnosti posameznika (potenje, prodiranje repelenta skozi

različno debelo kožo, higienske navade).

Trenutno se največ uporabljajo dietiltoluamid (DEET), dimetilftalat (DMP),

etileksandiol (Rutgers 612), N-butil-N-acetil-3-etilaminoproprionat (35/35) in

Icaridin (hydroxyethyl isobutyl piperidine carboxylate). Repelent prve izbire je še

vedno DEET, ker zanj obstaja največ podatkov (WHO, 2010a, str. 44).

3.2.1.2 Impregnirane mreže

Pomembna ugotovitev v povezavi s preprečevanjem malarije v zadnjem času je, da

uporaba repelentov in zaves ter posteljnih mrež proti komarjem, impregniranih s

kemičnimi insekticidi pomembno zmanjšajo obolevnost in umrljivost za malarijo.

Avtorji Doolan, Dobano, & Baird (2009, str. 19˗20) izpostavljajo vprašanje razvoja

pridobljene imunosti, kajti dolgoročna uporaba impregniranih mrež ima negativen

vpliv na aktivno pridobljeno imunost. Pridobljena imunost proti malariji se razvija

postopno in je funkcija frekvence okužb. Doolan, et al. (2009, str. 20˗21) so nadalje

dokazali, da se pri odraslih osebah po dveletnem bivanju na endemičnem področju

20

pomembno zmanjša smrtnost zaradi okužbe s parazitom, kar nakazuje, da se

pridobljena imunost razvije razmeroma hitro. Pri otrocih je ta doba pet let.

Pridobljena imunost je po vsej verjetnosti vrstno specifična in za njeno ohranitev je

najbrž potrebna nenehna izpostavljenost okužbi, saj ljudje, ki so že razvili takšno

imunost, le-to izgubijo, če daljši čas ne živijo na endemičnem področju. Avtorji

Greenwood, Targett, Chandramohan, Logan, & Schellenberg (2012, str. 512)

navajajo, da se ob zmanjšani izpostavljenosti okužbi zaradi uporabe mrež upočasni

pridobivanje imunosti. Slednje vodi do večje pojavnosti malarije v kasnejših letih.

Slika 6: Preventivna posteljna mreža

Z insekticidi prepojene posteljne mreže so v zadnjih letih v Afriki postale vodilna metoda za

preprečevanje malarije.

Vir: Health & Education advice & Resource team [HEART], 2010

Poleg mrež lahko z insekticidi in repelenti impregniramo tudi oblačila. Praviloma

aktivna snov ostane v oblačilih v zadostnih količinah tudi po večkratnem pranju. Za

impregnacijo se danes uporabljajo permetrin, deltametrin, lambdakihaltrin in

alfametrin (WHO, 2010a, str. 45).

3.2.1.3 Obleka

Pred piki insektov se zavarujemo z nošenjem obleke, ki prekriva večino telesa in je

svetlih barv, da so insekti bolj opazni in mi bolj pozorni.

21

3.2.2 Uporaba zdravil proti malariji

Poleg osebnih zaščitnih sredstev se potnikom, ki potujejo v endemična območja,

svetuje uporaba zdravil. V času naraščajoče odpornosti plazmodijev na antimalarike

in širjenja endemičnih malaričnih območij postaja primerna izbira antimalarikov vse

težja in zahtevnejša. Antimalariki se v Sloveniji dobijo samo na zdravniški recept v

lekarnah in specializiranih ambulantah za potnike. Kšela, & Trampuž (2006, str.

69˗70) navajata, da je pomembna izbira ustreznega antimalarika na osnovi

individualne ocene tveganja za pojav malarije in znanih vzorcev porazdelitve

odpornih plazmodijev. Poleg tega na izbiro vplivajo še poznana učinkovitost

zdravila, enostavnost jemanja zdravila in njegova cena. Preden se potniku svetuje

antimalarik, je treba pretehtati, kakšna je verjetnost, da potnik sploh zboli za

malarijo, ter kakšna je verjetnost, da se pojavijo neželeni učinki, povezani z uporabo

antimalarikov. Tveganje za pojav malarije, ki ga ocenjujejo z natančno anamnezo in

poizvedbo o načrtu potovanja, je odvisno od geografskega področja, nadmorske

višine obiskane regije, letnega časa, trajanja potovanja, načina potovanja, načina

nastanitve in stopnje ozaveščenosti posameznika. Nekateri antimalariki so na

določenih območjih bolj učinkoviti kot drugi. Prav tako niso vsi antimalariki

primerni za vsakogar, saj je potrebno upoštevati zdravstvene razloge

(kontraindikacije) zaradi katerih se opusti jemanje antimalarika. Avtorji Chen,

Wilson, & Schlagenhauf (2006, str. 2239) pravijo, da v kolikor je verjetnost za pojav

neželenih učinkov večja kot tveganje za pojav malarije, se antimalarik odsvetuje,

namesto tega pa se svetuje tako imenovano samozdravljenje (angl. stand-by

emergency tretment).

Pred potovanjem se svetuje pravočasen obisk v ambulanti za potnike, saj se večina

antimalarikov začne jemati teden dni ali več pred prihodom na malarično območje.

S kemoprofilakso je potrebno začeti pred vstopom (običajno en teden prej, odvisno

od vrste zdravila) in nadaljevati z njo ves čas bivanja v endemičnem področju,

končati pa šele po vrnitvi domov (običajno štiri tedne po vrnitvi).

Kšela, & Trampuš (2006, str. 70) opozarjata, da se zaradi neželenih učinkov

antimalariki ne smejo predpisovati v primerih, ko potnik ni izpostavljen tveganju

22

okužbe s povzročitelji malarije. Zato je pomembno, da zdravniki, ki predpisujejo

antimalarike, poznajo, kje so endemična območja in da so dobro seznanjeni z

aktualno epidemiološko situacijo malarije ter spremljajo podatke o prisotnosti

povzročiteljev malarije po vsem svetu.

3.2.3 Samozdravljenje

Ker se možnost okužbe glede na geografsko lego razlikuje in ker protimalarična

sredstva lahko povzročijo neželene učinke, priporoča SZO samozdravljenje. To je

primerno predvsem za osebe, ki se ne odločijo za preventivno jemanje antimalarikov,

in osebe, ki se dlje časa mudijo v krajih brez zdravniške oskrbe ali so več kot 24 ur

oddaljeni od zdravnika oziroma zdravstvene pomoči, še posebej na območjih, kjer je

prisoten P. Falciparum. Samozdravljenje pride v poštev tudi pri potnikih, ki pogosto

potujejo na malarična območja, na katerih pa se zadržujejo le kratek čas (npr.

poslovneži, mornarji, piloti, letalsko osebje). Samozdravljenje se, skupaj z dosledno

uporabo osebnih zaščitnih sredstev, priporoča tudi osebam, ki potujejo za več kot en

teden na območja, kjer je tveganje za multiresistentno malarijo sorazmerno majhno v

primerjavi z verjetnostjo neželenih učinkov zaradi antimalarikov. Praviloma je na teh

območjih potnikom običajno dosegljiva ustrezna zdravniška pomoč v manj kot 24

urah. Potniki, ki jim je predpisano samozdravljenje, morajo dobiti natančna pisna

navodila o tem, kdaj naj z zdravljenjem začnejo in kako ga izvajajo ter kakšni so

možni neželeni učinki. Samozdravljenje pomeni le začasen ukrep v nujnih, natančno

opredeljenih primerih in ne nadomešča zdravniškega pregleda, ki ga mora potnik

kljub samozdravljenju opraviti čim prej (WHO, 2010a, str. 150˗152; Chen, et al.,

2006, str. 2239˗2240; Chen, Wilson, & Schlagenhauf, 2007, str. 2253).

3.2.4 Razvoj cepiva

Uspešnega cepiva še vedno ni, kajti po tridesetih letih velikih vlaganj v raziskave in

kljub naporom v razvoj cepiva, le tega še nimamo. Kaže, da smo podcenjevali

23

kompleksnost parazita in da še ne poznamo vseh imunskih mehanizmov, ki nas

ščitijo pred okužbo (WHO, 2012b, str. 33˗34).

SZO (WHO, 2012b, str. 33˗34) v letnem poročilu o malariji še poudarja, da se od

razvijajočih se cepiv proti malariji pričakuje, da bodo le-ta rešila problem, ki nastaja

zaradi večanja rezistence na insekticide in antimalarična zdravila.

3.3 Predstavitev specializirane ambulante za potnike in vloga

medicinske sestre

Turizem predstavlja danes v svetu vodilno gospodarsko panogo, saj se število

turistov in potnikov iz leta v leto povečuje. Vse več potnikov se v želji po izjemnih in

nenavadnih doživetjih odloča za tvegane načine potovanja in obiske zelo oddaljenih

in eksotičnih destinacij.

Tudi v Sloveniji se povečuje zanimanje za potovanja in počitnice, s tem pa tudi

število ljudi, ki potrebujejo nasvet pred potovanjem zaradi morebitnih zdravstvenih

problemov, povezanih s samim potovanjem, ali pa zaradi strahu pred poslabšanjem

že obstoječih zdravstvenih težav.

Zavedati se moramo, da je uspešna ohranitev lastnega zdravja in zaščita pred

boleznimi na potovanju predvsem v rokah potnika samega. Odvisna je od izbire

destinacije, aktivnosti, ki jih bo potnik imel ter kdaj, kako in kje bo zbral informacije

o sami destinaciji potovanja (klima, nadmorska višina, deževna doba, kultura,

politične razmere, bolezni itd.).

V današnji dobi potnik prve informacije o zdravstvenih tveganjih najlažje in

najhitreje dobi na spletnih straneh, ki so namenjene zdravstvenim informacijam za

potnike. To so spletne strani Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije [IVZ

RS] (http://www.ivz.si/), kjer redno objavljajo obvestila o pojavu nalezljivih bolezni

in epidemijah nalezljivih bolezni po svetu, spletne strani devetih zavodov za

zdravstveno varstvo, spletna stran Zdravi na pot + nazaj ZZV Ljubljana

24

(http://www.zdravinapot.si/) in tuje spletne strani, predvsem strani SZO

(http://www.who.int/topics/malaria/en/), Ameriškega centra za nadzor in preventivo

nalezljivih bolezni (http://wwwnc.cdc.gov/travel/), ter še nekaterih evropskih držav.

Na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije [MZZ RS]

(http://www.mzz.gov.si/) so tudi informacije o politični situaciji v izbranem področju

potovanja.

Smiselno je, da se potniki pred potovanjem obrnejo na osebnega zdravnika in se

pomenijo o tem, ali njihovo zdravstveno stanje dopušča potovanje in o varovanju

zdravja na potovanju, kar je potrebno zlasti bolnikom s kroničnimi boleznimi.

Predhodni obisk pri osebnem zdravniku je za potnika, ki je kronični bolnik,

pomemben zato, da se posvetuje, kako naj ravna, da se na potovanju ne bi poslabšale

obstoječe kronične bolezni in kaj naj naredijo, če se zdravstvene težave povečajo.

Morda je potreben tudi posvet s specialistom. Smiselno je, da imajo kronični bolniki,

ki jemljejo narkotike, antidepresive, psihotike, inzulin in druga zdravila v injekcijah s

seboj dokument zdravnika o boleznih in predpisanih zdravilih (učinkovina in

odmerki) v angleškem jeziku.

Osebni zdravnik najbolje pozna potnikovo zdravstveno stanje in bo lahko po posvetu

z njim priporočil ali odsvetoval udeležbo na potovanju.

3.3.1 Predstavitev specializirane ambulante za potnike

Specializirane ambulante za potnike se nahajajo v vseh zavodih za zdravstveno

varstvo, v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Kranju, Novem mestu, Novi Gorici,

Murski Soboti in Ravnah na Koroškem.

Zaželeno je, da se potnik zglasi v ambulanti nekaj tednov pred odhodom v tujino.

Cilj obravnave potnikov v specializirani ambulanti je učinkovita priprava potnika na

zdravstvena tveganja na potovanju ter zadostno zavarovanje pred možnimi

nevarnostmi za zdravje, vključno s cepljenjem in antimalariki. Da potnika uspešno

25

zavarujemo in spodbudimo k ohranjanju zdravja in preventivnemu ravnanju na

potovanju, moramo nenehno spremljati informacije o boleznih in prisotnosti njihovih

povzročiteljev po svetu in izpopolnjevati znanje o možnih preventivnih ukrepih.

3.3.2 Vloga medicinske sestre v specializirani ambulanti za potnike

Temeljna naloga vsake medicinske sestre je izvajanje zdravstvene nege in

svetovanje. Medicinska sestra je oseba, s katero se največkrat sreča vsak, ki obišče

katerokoli zdravstveno ustanovo. Da lahko pravilno svetuje in pomaga reševati

težave ljudem, s katerimi pride v stik, potrebuje medicinska sestra veliko znanja in

mora biti sama zdravstveno vzgojena. Z zdravstveno vzgojo pouči in poskuša

vplivati na ljudi in jih spodbuditi, da v skrbi za svoje zdravje postanejo dejavni, kajti

le dejavno sodelovanje posameznikov je temeljni pogoj, da prevzamejo svoj del

odgovornosti za lastno zdravje. To pa je mogoče le, če so ustrezno osveščeni in

motivirani, zato morajo imeti dostop do informacij in možnost nadzirati dejavnike, ki

vplivajo na zdravje. Le tako bodo dobili sposobnost za razvoj lastnih zmožnosti in

imeli možnost pravilne izbire (Hoyer, 2005, str. 1).

Zdravstvena nega je osnovna sestavina celotnega zdravstvenega varstva, ki vključuje

izboljšanje zdravja, preprečevanje bolezni in pomoč v času prizadetosti zdravja.

Zdravstvena nega zagotavlja svojo funkcijo z načrtovanim, enovitim in usklajenim

delovanjem. Deluje v skladu z usmeritvijo strategije SZO za uresničitev teh ciljev:

uveljaviti zdrav način življenja,

preprečevati zdravju škodljive okoliščine,

omogočiti kvalitetno okrevanje,

pomagati, kjer je zdravje resno prizadeto (Zupančič, et al., 1994, str. 1 v

Pajnkihar, 1999, str. 9˗10).

Medicinska sestra ima pri delu v specializirani ambulanti za potnike samostojno in

odvisno vlogo. Del svojega dela lahko načrtuje, opravlja in ocenjuje samostojno, del

pa opravlja po navodilu zdravnika.

26

Standardiziran in dobro organiziran pristop, s primerno izpeljanim in učinkovitim

postopkom svetovanja ima tri faze:

oceno nevarnosti/tveganja (angl. risk assessment),

obveščanje o nevarnosti/tveganju (angl. risk communication),

zmanjšanje/obvladovanje tveganja (angl. risk management) (CDC, 2011;

Jordan Markočič, 2009, str. 13).

3.3.2.1 Ocena nevarnosti/tveganja

Nevarnosti in tveganje ocenijo glede na podatke o potniku (starost, spol), podatke o

prejšnjih cepljenjih in kemoprofilaksi, podatke o zdravstvenem stanju (akutne in

kronične bolezni, alergije, stanja (npr. nosečnost), o zdravljenju in prejemanju

zdravil), ter glede na podatke o potovanju (izbrana destinacija, način, namen in

dolžina potovanja). Potniku lahko najbolj optimalno svetujejo priporočena cepljenja,

zaščito z zdravili in mu dajo splošne napotke, če že ima izdelan natančen načrt poti.

V tropskih in subtropskih krajih se pojavljajo tudi bolezni, ki jih pri nas sploh ni.

Nekatere države niso holoendemske za posamezne tropske bolezni. Dobro je vedeti

tudi, kakšne so klimatske razmere v državi, kdaj nastopijo deževna obdobja.

Higienski standard v deželi, dostopnost do zdravstvene oskrbe in urejenost prometa

se lahko bistveno razlikujejo od tistega, ki smo ga vajeni doma. Dostikrat je

pomembno tudi to ali je področje, kamor odhajamo, politično stabilno.

Poizvejo tudi, na kakšen način bo potnik potoval in kakšne aktivnosti bo tam imel,

kajti bivanje v podeželskih predelih poveča tveganje za okužbo s hrano, vodo, pa tudi

za nekatere bolezni, ki jih prenašajo insekti ali druge živali. Bivanje v urejenih

hotelih pa je v vseh pogledih mnogo bolj varno kot bivanje v preprostih kočah, ki jih

ponujajo domačini ali celo spanje na prostem. Prav tako je zelo pomembno, kakšne

oblike prevoza bo potnik uporabljal. Pri potovanju z javnimi prevoznimi sredstvi je

pomemben pravočasen nakup povratne vozovnice. Avtoštop pomeni določeno

stopnjo varnostnega tveganja, prav tako pa vse države nimajo razvite kulture

avtoštopanja.

27

Pri potovanju z lastnim vozilom je pomembno preveriti, ali je vozniško dovoljenje

veljavno in ali države zahtevajo mednarodno vozniško dovoljenje. Pomembno se je

seznaniti s cestnoprometnimi predpisi tujih držav (vožnja po levi strani, omejitve

hitrosti itd.) in preveriti stanje cest na poti.

Nesreče so drugi najpogostejši vzrok smrti na potovanjih (po boleznih srca in ožilja),

kar predstavlja tretjino vseh smrti, povezanih s potovanji. Nesreče v prometu zaradi

neizkušenosti predstavljajo glavni vzrok smrti med nesrečami. Svetuje se vožnjo z

zanesljivimi prevozniki ter dosledno uporabo varnostnega pasu in čelade. Odsvetuje

se vožnja ponoči ter pod vplivom alkohola in drog.

Pomemben delež smrti na potovanjih predstavljajo tudi utopitve. Odsvetuje se

plavanje v neznanih razmerah, po obilnem obroku ali v opitem stanju in plavanje

tam, kjer so nevarni tokovi. Kopanje v morju (zaradi nevarnih živali, visoke plime ali

ladijskega prometa) kot tudi v sladkih stoječih ali tekočih vodah ter potapljanje

prinašajo nevarnosti, ki se jim s pravilnim ravnanjem potnik lahko izogne.

Poslabšanje kroničnih bolezni na potovanju je prav tako pomemben vzrok smrti na

potovanjih. V zadnjem času potuje vse več kroničnih bolnikov in starejših oseb,

katerim se lahko njihovo stanje zaradi stresa, naporov in podnebnih razmer zelo

poslabša.

Eden od vzrokov smrti na potovanjih je tudi pljučna embolija, ki je posledica

globoke venske tromboze zaradi dolgotrajnega sedenja in mirovanja na medcelinskih

poletih. Potovanje, daljše od štirih ur, podvoji nevarnost nastanka globoke venske

tromboze. Najbolj so ogrožene osebe, ki imajo prekomerno telesno težo, so višje od

190 centimetrov, nosečnice, ženske, ki jemljejo oralne kontraceptive, kronični

bolniki z rakom ali srčnim popuščanjem, bolniki po nedavni operaciji in starejši od

40 let. Kot preventivo se vsem potnikom na daljših letih svetuje primerna oblačila, ki

so udobna in ohlapna v pasu, občasno razgibavanje (sprehod in telesne vaje sede) ter

primerno hidracijo. Bolj ogroženim potnikom svetujejo, da imajo med letom

28

kompresijske nogavice oziroma si po navodilu zdravnika pred poletom dajo

nizkomolekularni heparin (Krt Lah, 2010, str. 13˗14).

Potnike je potrebno posvariti pred nevarnostjo spolno prenosljivih bolezni, predvsem

hepatitisa B, AIDSA, sifilisa, gonoreje in klamidije. Opozorila se nanašajo na to, da

se potniki izogibajo nezaščitenim spolnim stikom z domačini in drugimi turisti ter

uporabljajo kondom. Zaradi nevarnosti prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni z

ostrimi predmeti se svetuje izogibanje prebadanja kože (npr. tetoviranje, piercing,

akupunktura) (ZZV Ljubljana, 2013b).

Potnikom se svetuje redna uporaba zaščitne kreme za sončenje. Pri sočasni uporabi

sončne kreme in repelentov za zaščito pred piki komarjev, se prvo na kožo nanese

sončna krema, šele nato repelent (ZZV Ljubljana, 2013c).

Potnikom se svetuje uživanje primernih količin tekočine, še zlasti takrat, če se pojavi

potovalna driska za katero zboli med 20˗55 % potnikov, ki se odpravijo v nerazvite

predele sveta. Osnovno zaščito na potovanju predstavlja upoštevanje splošnih

priporočil glede prehranjevanja in higiene. Pri blagi driski zadostuje že

nadomeščanje tekočine in elektrolitov, pri hujši obliki pa je potrebno zdravljenje po

navodilu zdravnika (ZZV Ljubljana, 2013d).

Dober primer delovanja v specializiranih ambulantah za potnike v angleško

govorečih državah (Kanada, ZDA, Avstralija, Velika Britanija) in tudi v Sloveniji je

ocena tveganja s pomočjo vprašalnika (Priloga 2 in 3), ki ga potnik izpolni pred

pogovorom z zaposlenimi v specializirani ambulanti za potnike. Vprašalnik vsebuje

podatke o potniku (ime, starost, spol, telefonska številka), podatke o potovanju:

destinacije, način, namen in trajanje potovanja, podatke o prejšnjih cepljenjih,

podatke o uživanju zdravil, podatke o zdravstvenem stanju: akutne in kronične

bolezni, alergije, operativni posegi, stanja (nosečnost, dojenje).

V ambulantah, kjer poleg svetovanja izvajajo tudi zaščito s cepljenjem in zdravili,

mora potekati delo v skladu z dobro prakso (Kraigher, & Sevljak Jurjevec, 2011, str.

39˗45; Plevnik Vodušek, Kraigher, & Grgič Vitek, 2011, str. 47˗77).

29

3.3.2.2 Obveščanje o nevarnosti/tveganju

To je pomembna faza svetovanja in je osredotočena na korektno podajanje za

potnika relevantnih informacij o tveganju iz zanesljivih virov in pojasnitev tveganja.

S tem pridobimo odločitev potnika, da se strinja oz. da je seznanjen s priporočeno

zdravstveno zaščito. Ne samo ocena tveganja in predstavitev tveganja, temveč tudi

to, kako potnik dojame to tveganje, vpliva na to, ali se bo odločil za optimalno

zaščito, ki mu je predlagana. Pomembno je tudi, da mu damo ustno in pisno

informacijo, kar pomaga pri komunikaciji in poudarku pomembnejših napotkov.

3.3.2.3 Zmanjšanje/obvladovanje tveganja

Elementi zmanjševanja tveganja vključujejo:

izbor cepljenj in izvedbo cepljenja (obvezna, priporočena cepljenja;

indikacije, kontraindikacije, previdnosti),

izbor in svetovanje zaščite z zdravili glede na tveganje (antimalariki, zdravila

in nadomestila za lajšanje potovalne driske, potovalne slabosti, višinske

bolezni),

preventivo in zaščito pred drugimi vektorskimi boleznimi,

navodila za preprečevanje/zmanjšanje možnosti bolezni, ki se prenašajo s

hrano, navodila za preprečevanje zoonoz, varovanje pred steklino,

informacije in nasveti za zmanjšanje negativnih vplivov tveganj zaradi

destinacije (nadmorska višina, onesnaževanje zraka, vplivi sonca, časovni

zamik), zaradi specifičnih aktivnosti na potovanju (potapljanje, rafting,

treking po podeželju), življenjskega stila (spolno prenosljive bolezni, droge),

osnovne informacije o znakih bolezni, ki zahtevajo zdravniški posvet med

potovanjem ali po vrnitvi, o pripravi potovalne lekarne, seznam nujnih

kontaktnih naslovov za zdravniško pomoč z ureditvijo zdravstvenega

zavarovanja za tujino,

30

spremljanje opozoril in napotkov MZZ RS, ki vsebujejo informacije o

varnosti potovanj (politični nemiri in konflikti, naravne nesreče, epidemije),

dodatne informacije o varnosti potovanj na spletnih straneh SZO, Sekretariata

Sveta Evropske unije, seznam kontaktnih številk o diplomatsko-konzularnih

predstavništvih Republike Slovenije.

31

4 EMPIRIČNI DEL

Uporabili smo analitično presečno epidemiološko metodo zbiranja podatkov s

standardnim anketnim vprašalnikom (Priloga 1), ki je vseboval 18 vprašanj zaprtega

tipa.

4.1 Raziskovalno vprašanje in hipoteze

Raziskovalno vprašanje

Ali se potniki pred potovanjem na malarična območja pozanimajo glede

izpostavljenosti malarični okužbi in zaščiti pred malarijo?

Hipoteze

H1 Potniki največ informacij o malariji in njeni preventivi dobijo na spletu.

H2 Izobrazba vpliva na obisk ambulante za potnike.

H3 S pogostostjo potovanj se zmanjšuje pozornost zaščite pred piki komarjev.

4.2 Metodologija

Raziskava temelji na analitični presečni epidemiološki metodologiji dela.

4.2.1 Raziskovalne metode

Magistrsko delo temelji na pregledu virov z različnih področij, ki ustrezajo

obravnavani tematiki, in so zajeti v teoretičnem delu magistrskega dela. Pri iskanju

literaturnih virov so uporabljene mednarodne baze podatkov, kot so: MEDLINE,

PubMed in CINAHL. MEDLINE predstavlja osnovno izhodišče za izvedbo

raziskave o preventivnem vedenju potnikov pri okužbi z malarijo.

Pri pregledu virov smo uporabili obstoječo domačo in tujo literaturo. Uporabili smo

metodo deskripcije (analiza predmeta omenjenega raziskovanja in analiza stanja

32

obravnavanega področja), metodo kompilacije (prevzemanje tujih rezultatov

znanstvenoraziskovalnih del), ter metodo anketiranja.

Pridobljene podatke smo analizirali s statističnim testom deleža, statističnima

programoma SPSS 19 in Microsoft Word Excel 2007 ter jih interpretirali. Rezultate

smo predstavili v obliki grafov in tabel.

4.2.2 Raziskovalni vzorec

Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, poslanega s pomočjo

elektronske pošte uporabnikom različnih potniških socialnih omrežij. Nepopolno

izpolnjenih vprašalnikov nismo vključili v analizo. V analizo smo vključili le

izpolnjene ankete potnikov, ki so navedli, da so potovali na malarično območje.

4.2.3 Postopki zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo v obdobju od 20. januarja 2012 do 3. junija 2012. V analizo

smo vključili 500 anketiranih vprašalnikov, ki so jih izpolnili potniki, ki so kadarkoli

potovali na malarično območje. Vsak sodelujoči v raziskavi je bil seznanjen, da je

sodelovanje v raziskavi prostovoljno in anonimno ter da ima pravico do odklonitve

sodelovanja.

Upoštevan je bil etični vidik izdelave magistrskega dela, kar pomeni, da bodo

podatki aktualni, verodostojni in uporabljeni v namen izdelave magistrskega dela ter

da posamezniki ne bodo prepoznavni v nobenem dokumentu.

33

5 REZULTATI RAZISKAVE

5.1 Grafični prikaz rezultatov

Graf 1: Delež anketiranih po spolu

Anketirali smo 500 (100 %) potnikov, ki so potovali po malaričnem območju, od

tega je 171 (34 %) moških in 329 (66 %) žensk.

66 %

34 %

ženske

moški

34

Graf 2: Deleži anketiranih po starosti

V anketi so sodelovati potniki različnih starosti. Od 500 anketiranih v anketi je 280

(56 %) potnikov starih od 21 do 30 let, 148 (30 %) od 31 do 40 let ter 72 (14 %)

potnikov starih od 41 do 50 let. Anketiranja se ni udeležil nihče iz starostnega

obdobja do 20 let ter starejši od 51 let.

0

56

30

14

0 0

10

20

30

40

50

60

do 20 let 21 - 30 let 31 - 40 let 41 - 50 let več kot 51 let

Od

stote

k a

nk

etir

an

ih

35

Graf 3: Deleži anketiranih po izobrazbi

Iz izobrazbene strukture anketiranih je razvidno, da ima 33 (7 %) potnikov poklicno,

97 (19 %) srednjo, 122 (24 %) visoko in 248 (50 %) univerzitetno izobrazbo.

7

19 24

50

0

10

20

30

40

50

60

poklicna srednja visoka univerzitetna

Od

stote

k a

nk

etir

an

ih

36

Graf 4: Informiranost o endemičnih območjih

Najbolj malaričen kontinent je po mnenju potnikov Afrika, saj je to navedlo kar 448

(90 %) anketiranih, sledi Azija s 34 (7 %) odgovori, ter Južna Amerika z 18 (3 %)

odgovori. Nihče od anketiranih se ni odločil za Evropo, Severno Ameriko in

Avstralijo.

7

90

0 0 3 0 0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Azija Afrika Evropa Severna

Amerika

Južna

Amerika

Avstralija

Od

stote

k a

nk

etir

an

ih

37

Opis rezultata: Informiranost o prenosu

Pri ponujenih odgovorih na vprašanje, kako se prenaša malarija (po zraku, s stikom z

drugo osebo, s pitjem onesnažene vode ali s pikom komarja) je vseh 500 (100 %)

anketiranih odgovorilo, da se malarija prenaša s pikom komarja.

38

Graf 5: Informiranost o simptomih in znakih

Večina, 490 (98 %), anketiranih potnikov je navedla kot glavne simptome in znake

okužbe z malarijo povišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobol in bruhanje. 10 (2

%) potnikov pa povišano telesno temperaturo, otrdel vrat in izpuščaj na mestu vboda.

Nihče se ni odločil za odgovore kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu in pretirano

zaspanosti.

98 %

2 %

povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol, bruhanje

kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu

pretirana zaspanost

povišana telesna tempertura, otrdel vrat, izpuščaj na mestu vboda

39

Graf 6: Informiranost o trajanju okužbe

Na vprašanje o trajanju okužbe je več kot polovica anketiranih, torej 279 (56 %),

potnikov odgovorila, da bolezen lahko nastopi leto dni po okužbi, 73 (14 %)

potnikov je odgovorilo, da ne, 148 (30 %) potnikov pa ni vedelo odgovora.

56 %

14 %

30 %

da

ne

ne vem

40

Graf 7: Informiranost o izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo

Večina, 468 (94 %) anketiranih potnikov se pred potovanjem pozanima o možnostih

izpostavljenosti okužbi in zaščiti pred malarijo, medtem ko 32 (6 %) potnikov tega

ne stori.

94 %

6 %

da

ne

41

Graf 8: Zaskrbljenost zaradi okužbe z malarijo

Med potovanjem je v skrbeh zaradi možnosti okužbe z malarijo 320 (64 %)

anketiranih potnikov, medtem ko 180 (36 %) potnikov nima teh skrbi.

64 %

36 %

da

ne

42

Graf 9: Obisk ambulante za potnike pred potovanjem

Ambulanto za potnike je pred potovanjem obiskalo 269 (54 %) anketiranih potnikov,

medtem ko jih 231 (46 %) ambulante ni obiskalo.

54 %

46 % da

ne

43

Graf 10: Razlogi, zakaj potniki pred potovanjem ne obiščejo ambulante za

potnike

Od 231 (100 %) anketiranih potnikov, ki niso obiskali ambulante za potnike, jih je 68

(30 %) navedlo, da niso vedeli za obstoj omenjenih ambulant, 56 (25 %) potnikov

trdi, da ni potrebe po obisku, 32 (14 %) potnikov se posvetuje z drugimi

strokovnjaki, 27 (11 %) potnikov ima prenatrpan urnik pred potovanjem. 26 (11 %)

potnikov kot razlog navaja cepljenje iz prejšnjih potovanj, 12 (5 %) jih navaja slabe

izkušnje z osebjem ambulante, 10 (4 %) jih je mnenja, da ni veliko tveganj za

zdravje. Nihče od anketiranih ni podal kot razlog za opustitev obiska ambulante

kratko trajanje potovanja.

4

25

11 14

30

11

0 5

0

5

10

15

20

25

30

35

ni veliko

tveganj za

zdravje

ni potrebe

po obisku

sem že

cepljen od

prejšnjih

potovanj

posvetujem

se z drugimi

strokovnjaki

nisem vedel

da obstaja

natrpan

urnik pred

potovanjem

trajanje

potovanja je

bilo manj

kot en teden

slabe

izkušnje z

zaposlenimi

Od

sto

tek

an

ket

ira

nih

44

Graf 11: Viri informacij o malariji in njeni preventivi

Največ, kar 321 (64 %), anketiranih potnikov je dobilo največ informacij na

internetu, 59 (12 %) v ambulanti za potnike, 60 (12 %) v ustrezni literaturi, 10 (4 %)

pri lokalnih prebivalcih, 10 (4 %) pri osebnem zdravniku ter 10 (4 %) potnikov pri

prijateljih in družini. Nihče ni navedel kot glavnega vira informacij organizatorja

potovanja.

64

12

12

4

4

4

0

0 10 20 30 40 50 60 70

na internetu

v ambulanti za potnike

v potovalni literaturi

pri osebnem zdravniku

pri prijateljih, družini

pri lokalnih prebivalcih

pri organizatorju potovanja

Odstotek anketiranih

Vir

i in

form

acij

45

Graf 12: Preventivni zaščitni pripomočki

Največ, kar 355 (71 %), anketiranih potnikov se pred okužbo z malarijo zaščiti z

repelenti, 214 (43 %) z zaščitno mrežo, 54 (11 %) z insekticidi, 23 (45 %) z dišečimi

mili ter 8 (2 %) s tlečimi spiralami. 10 (2 %) potnikov je navedlo, da se zaščitijo z

antimalariki.

71

43

11

5

2

2

0 10 20 30 40 50 60 70 80

repelenti

zaščitne mreže

insekticidi

dišeča mila

tleča spirala

drugo - antimalariki

Odstotek anketiranih

Pre

ven

tivn

i zaš

čitn

i pri

po

mo

čki

46

Graf 13: Opuščanje uporabe zaščitnih pripomočkov s pogostostjo potovanj

420 (84 %) anketiranih potnikov je odgovorilo, da s pogostostjo potovanj ne

opuščajo uporabe zaščitnih pripomočkov, medtem ko 80 (16 %) potnikov to počne.

16 %

84 %

da

ne

47

Graf 14: Informiranost o preventivnih zdravilih

268 (54 %) anketiranih potnikov je navedlo, da lahko malarijo preprečimo z

uživanjem preventivnih zdravil, medtem ko jih je 232 (46 %) navedlo, da to ne drži.

54 %

46 % da

ne

48

Graf 15: Uživanje antimalarikov pri prvem potovanju

Pri prvem potovanju na malarično območja je uživalo antimalarike 263 (53 %)

anketiranih potnikov, medtem ko jih 237 (47 %) tega ni storilo.

53 %

47 % da

ne

49

Graf 16: Opuščanje uporabe antimalarikov s pogostostjo potovanj

S pogostostjo potovanj na malarična območja 329 (66 %) anketiranih potnikov ne

opušča uživanja antimalarikov, medtem ko 171 (34 %) potnikov opušča uživanje

antimalarikov.

34 %

66 %

da

ne

50

Graf 17: Preventivni zaščitni ukrepi proti malariji

Največ anketiranih potnikov, kar 352 (70 %), za preprečitev okužbe z malarijo

uporablja repelente in insekticide, 192 (38 %) potnikov okna in vrata zaščiti z

mrežami, 152 (30 %) obleče svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami. 72 (14

%) potnikov je navedlo, da se zaščiti s cepljenjem, 48 (10 %) jih biva izključno v

hotelih s petimi zvezdicami, 40 (8 %) potnikov preventivno uživa antibiotike. 32 (6

%) potnikov se izogiba uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov ter 24 (5 %) jih

uporablja klimatske naprave. Nihče izmed anketiranih potnikov se ne izogiba

aktivnostim čez dan, kar bi uporabili kot zaščitni ukrep.

70

38

30

14

10

8

6

5

0

0 10 20 30 40 50 60 70 80

uporaba repelentov in insekticidov

okna in postelja zaščitena z mrežami

svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami

zaščita s cepljenjem

bivanje izključno v hotelih s petimi …

preventivno jemanje antibiotikov

izogibati se uporabi dišečih mil, šamponov …

uporaba klimatske naprave

izogibati se aktivnostim čez dan

Odstotek anketiranih

Pre

ven

tivn

i zaš

čitn

i ukr

ep

i

51

6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

6.1 Razprava o raziskovalnih vprašanjih in hipotezah

V analizo je bilo vključenih 500 izpolnjenih anket potnikov, ki so predhodno

potovali na malarično območje in so vprašalnik izpolnili ter poslali po elektronski

pošti.

Anketni vprašalnik je izpolnilo 329 (66 %) žensk in 171 (34 %) moških. Anketirani

so bili stari od 21 do 50 let. Največ anketiranih 248 (50 %) je imelo univerzitetno

izobrazbo, anketiranih z visoko izobrazbo je bilo 122 (24 %), s srednjo 97 (19 %).

Najmanj, 33 (7 %) anketiranih, je imelo poklicno izobrazbo.

Kljub velikemu število potnikov, ki vsako leto potujejo, je zelo malo informacij o

njihovem zavedanju o dejavnikih tveganja, katerim so izpostavljeni ali o tem, kako

se pripravijo na svoje potovanje s stališča njihovih zdravstvenih potreb.

Raziskava je bila opravljena z namenom pojasniti znanje potnikov, ki potujejo na

malarična območja o malariji, zdravstveno osveščenost in obnašanje med

potovanjem.

Rezultati raziskave bodo pomagali specializiranim ambulantam za potnike, da

razvijejo bolj učinkovite pristope oskrbe ter svetovanja na področju potnikovega

zdravja.

Rezultate naše raziskave bomo primerjali s štirimi podobnimi tujimi raziskavami o

malariji in potnikovem obnašanju ter skrbi za zdravje na potovanju. Z raziskavo,

objavljeno v Malarija Journal, izvedeno med letoma 2002-2009 na nizozemskem

letališču, in tremi raziskavami, objavljenimi v Journal of Travel Medicine leta 2004

med potniki iz Avstralije, Združenih držav Amerike in Španije, objavljeno leta 2007.

V nadaljevanju so podani odgovori na raziskovalno vprašanje.

Raziskovalno vprašanje: Ali se potniki pred potovanjem na malarična območja

pozanimajo glede izpostavljenosti malarični okužbi in se zaščitijo pred

malarijo?

52

Zaradi varovanja zdravja na potovanju, bi moral vsak potnik pred potovanjem

pridobiti potrebne informacije, ki bodo pripomogle k zmanjševanju nevarnosti in

dejavnikov tveganja za zdravje. Osebje potovalne ambulante bi moralo biti

usposobljeno nuditi informacije, prilagojene namenu potovanja in destinaciji, starosti

in osebnosti potnika, predhodnemu znanju, izkušnjam in pričakovanim tveganjem.

Večina anketiranih potnikov (94 %) iz naše raziskave se pred potovanjem pozanima

glede izpostavljenosti malarični okužbi in se zaščiti pred malarijo.

Avtorji Van Genderen, Van Thief, Mulder, & Overbosch (2012) v raziskavi na

Nizozemskem poudarjajo nižje zanimanje potnikov za okužbo in zaščito pred

malarijo kot v naši raziskavi. Le 65 % potnikov se pozanima o okužbi in njeni

zaščiti. Potniki iz omenjene raziskave so prepričani o že potrebnem obstoječem

znanju.

Lopez-Velez, & Bayas (2007) v španski raziskavi govorita o pomanjkljivem znanju

španskih potnikov, ki potujejo na malarična območja. Medtem ko je večina potnikov

(83 %) seznanjena s prenosom malarije preko pika komarja, jih skoraj polovica (46

%) ni seznanjena o večji aktivnosti komarjev v času med sončnim zahodom in

vzhodom.

Vsi (100 %) anketirani potniki so mnenja, da so informirani o prenosu malarije s

pikom okuženega komarja.

Potniki dobro poznajo simptome in znake malarije, saj je 98 % potnikov navedlo

pravilen odgovor, kot so povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol in bruhanje.

Večina (90 %) anketiranih potnikov je seznanjena, da je Afrika najbolj endemičen

kontinent.

Več kot polovica (56 %) potnikov je vedela, da lahko bolezen nastopi leto dni po

okužbi.

Najbolj pogosto uporabljeno zaščitno sredstvo pred piki komarjev so repelenti in

insekticidi, kar uporablja 70 % potnikov. Sledijo uporaba zaščitne mreže (38 %),

uporaba svetlih oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami (30 %). Obstaja možnost, da

53

anketirani niso razumeli vprašanja glede cepljenja proti malariji, saj je kar 14 %

potnikov navedlo, da uporabijo cepljenje, kot zaščitni ukrep zoper malarijo, čeprav je

znano, da cepiva proti malariji za zdaj še ni na voljo. Lahko sklepamo, da so potniki

mislili na cepljenje proti drugim boleznim, najverjetneje proti rumeni mrzlici, proti

kateri se cepi večina potnikov, ki potuje v ekvatorialno Afriko. Manjši delež (10 %)

potnikov je bivalo izključno v hotelih s petimi zvezdicami, čeprav to ne predstavlja

absolutne zaščite. Majhen delež anketiranih potnikov (8 %) je navedel, da se odločijo

za preventivno uživanje antibiotikov. Novejše raziskave potrjujejo, da je tudi

antibiotik sredstvo izbora kot preventiva za malarijo (BIOPRO Baden-Württemberg,

2010). Možno pa je, da antibiotik vzamejo za zaščito pred drugimi okužbami. Manjši

delež (6 %) se izogiba uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov ter uporablja

klimatsko napravo (5 %). Nihče izmed potnikov se ne izogiba aktivnostim čez dan,

kar bi uporabili kot zaščitni ukrep.

Hamer, & Connor (2004) v ameriški raziskavi ugotavljata dobro seznanjenost

potnikov z zaščitnimi ukrepi. Večina (77 %) potnikov je predvidevala uporabo

oblačil z dolgimi rokavi in uporabo repelentov (75 %) na naslednjem potovanju. V

nočnem času je kar 84 % potnikov imelo namen zapirati okna in vrata in se tako

izognili piku komarja. Več kot polovica (59 %) je navedla uporabo naprave za

hlajenje zraka (klimatsko napravo) in uporabo insekticidov ter zaščitnih mrež (57 %)

pred piki komarjev.

Ne glede na trajanje in destinacijo se mora potnik na vsako potovanje dobro

pripraviti. To še posebej velja v primerih, ko potujejo z majhnimi otroki, v primeru

nosečnosti ali v primeru kroničnih bolezni in zmanjšane odpornosti. Anketirani

slovenski potniki izvajajo potrebne zaščitne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti

pikom komarjev, vendar bi moral biti delež takih še večji. Zaščita pred mnogimi

nevarnostmi ni enostavna, vendar z zahtevnostjo protiukrepov raste tudi stopnja

varnosti, ki si jo potnik zagotovi. Dobro pripravljene, zaščitene in seznanjene potnike

bodo morebitne nevšečnosti veliko težje prikrajšale za užitke na potovanju.

Najpomembnejša ukrepa za preprečevanje malarije sta izogibanje pikom komarjev

ter preventivno jemanje zdravil (kemoprofilaksa). Gre za preventivno jemanje

54

antimalarikov za preprečevanje bolezenskih znakov malarije. Antimalariki sicer ne

dajejo 100 % zaščite, zato okužbe ne moremo preprečiti, zato so osebna zaščitna

sredstva nujna (WHO, 2010a, str. 146).

Glavna pravila za preprečevanje malarije, s katerimi bi moral biti seznanjen vsak

potnik, ki potuje na malarična območja, so:

da se zaveda nevarnosti pikov komarjev in tveganja za malarijo, pozna glavne

bolezenske znake in inkubacijsko dobo malarije,

da se izogiba pikom komarja, predvsem v času med sončnim zahodom in

vzhodom, in se pred njimi zavaruje,

da upošteva nasvet zdravnika glede jemanja antimalaričnih zdravil,

da v primeru povišane telesne temperature, ki se pojavi po sedmih ali več

dneh bivanja na malaričnem območju, takoj poišče zdravniško pomoč.

V nadaljevanju je podana interpretacija hipotez.

Hipoteza 1: Potniki največ informacij o malariji in njeni preventivi dobijo na

spletu.

S statističnega vidika bomo sledečo hipotezo poskušali potrditi s tako imenovanim

testom deleža. Postavili bomo sledeči hipotezi:

0 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je 50 % ali manj)

1 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je več kot 50 %)

55

Tabela 1: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža

Test deleža:

n = 500

p = 0,642

= 0,05

0 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je 50 % ali manj)

1 : 0,5H (delež tistih, ki informacije dobijo na spletu, je več kot 50 %)

0,642 0,56,623

(1 ) 0,642 (1 0,642)

500

pz

p p

n

0,05 1,65kz z z

101,19 10 0p

S tveganjem približno 1,210-10

, kar je zanemarljivo, lahko zavrnemo ničelno

hipotezo. S skoraj popolno gotovostjo lahko trdimo, da večina anketiranih potnikov

največ informacij v zvezi z malarijo dobi na spletu.

Na vzorcu smo ugotovili, da je delež tistih, ki največ informacij v zvezi z malarijo

dobijo na spletu, enak 64,2 %. Svojo ugotovitev poskušamo posplošiti na nivo

celotne populacije (torej na vse potnike, ki iz Slovenije potujejo na malarična

območja). Pri tem ugotovimo, da lahko praktično brez tveganja zavrnemo ničelno

56

hipotezo in s tem sprejmemo sklep, da večina potnikov največ informacij v zvezi z

malarijo dobi prek spleta. S tem je prva hipoteza potrjena.

Hamer, & Connor (2004) sta v ameriški raziskavi ugotovila, da največ (33 %)

potnikov dobi informacije pri prijateljih in družini ter pri organizatorju potovanja (30

%). Za splet kot glavni vir informacij se je odločilo 22 % potnikov. Potovalna

ambulanta ni bila podana kot vir informacij.

Lopez-Velez, & Bayas (2007) sta v španski raziskavi ugotovila, da je od 73 %

potnikov, ki so pred potovanjem pridobili ustrezne informacije o zdravstvenih

tveganjih na potovanju 60 % pridobilo informacije od zdravstvenih delavcev

(ambulanta za potnike, osebni zdravnik), 10 % pri organizatorju potovanja in le 3 %

na spletu.

Na svetovnem spletu je veliko virov, ki jih lahko potniki uporabljajo. SZO ima

poseben portal znotraj svoje spletne strani, ki je posvečen malariji

(http://www.who.int/malaria). Le-ta zagotavlja podrobne informacije in pojasni

dejstva o malariji in njeni zaščiti. Ameriški centri za nadzor in preventivo bolezni

tudi zagotavljajo podrobne informacije o malariji in njeni preventivi, dostopni so na

spletni strani http://www.cdc.gov/Malaria. Potniki, ki želijo podrobnejše, najnovejše

in z raziskavami podkrepljene informacije uporabljajo na spletu objavljeno glasilo, ki

je dostopno vsem na http://www.malariajournal.com. Malaria Journal objavlja

članke, ki so predmet velikega zanimanja strokovne javnosti ter delajo na področju

raziskovanja malarije in cepiva proti malariji.

Med slovenskimi stranmi bi izpostavili preventivno promocijsko akcijo »Zdravi na

pot + nazaj« Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, dostopno na

http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--

komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze/malarija. Tudi posamezni regionalni

zavodi za zdravstveno varstvo na svojih spletnih straneh objavljajo najpomembnejša

dejstva in preventivne napotke o malariji. Na spletnih straneh lekarn, primer so

Pomurske lekarne, dostopno na http://www.pomurske-

lekarne.si/si/index.cfm?id=1700, potnikom ponujajo informacije o nevarnostih,

57

katerim so potniki izpostavljeni na potovanju, med drugim tudi malariji. Strokovna

zdravstveno vzgojna revija Vita ponuja vrsto člankov na temo malarije in njene

preventive, dostopno na strani http://www.revija-vita.com/.

Hipoteza 2: Izobrazba vpliva na obisk ambulante za potnike.

Naš vzorec razdelimo na dve skupini; na tiste, ki obiščejo ambulanto, in na tiste, ki je

ne. Če za vsako skupino posebej izračunamo povprečno stopnjo izobrazbe na lestvici

od 1 do 6, dobimo pri tistih, ki niso obiskali ambulante, vrednost 2,56, pri tistih, ki pa

so obiskali ambulanto, pa vrednost 3,11. Na vzorčnih podatkih je torej opaziti

precejšnjo razliko. Če pa želimo trditev posplošiti na celotno populacijo, torej na vse

potnike na malarična območja, pa naredimo t-test razlike aritmetičnih sredin za dva

neodvisna vzorca s sledečima hipotezama:

0 1 2:H (povprečna stopnja izobrazbe se po spolu ne razlikuje)

1 1 2:H (povprečna stopnja izobrazbe se po spolu razlikuje)

Tabela 2: Obisk ambulante za potnike

58

Tabela 3: T-test razlike aritmetičnih sredin

Test pokaže, da lahko z zanemarljivim tveganjem ničelno hipotezo zavrnemo. S tem

sprejmemo sklep, da se povprečna stopnja izobrazbe med tistimi, ki obiščejo

ambulanto za potnike, in tistimi, ki je ne obiščejo, razlikuje. Posledično velja tudi, da

je povprečna stopnja izobrazbe tistih, ki obiščejo ambulanto, večja od povprečne

stopnje izobrazbe tistih, ki je ne. To pomeni, da izobrazba vpliva na to, ali potniki

pred odhodom obiščejo ambulanto za potnike. S tem je tudi druga hipoteza

potrjena.

Van Genderen, et al. (2012) govorijo o podobnih rezultatih obiska ambulante za

potnike, kot v naši raziskavi. Za obisk ambulante se je odločilo 54 % potnikov.

O podobnih rezultatih govorita tudi raziskavi avstralskih in španskih potnikov.

Izjema je ameriška raziskava, ki govori o slabem (36 %) obisku ambulant za potnike.

Večina (43 %) potnikov je mnenja o dovolj dobrem obstoječem znanju.

Priporoča se posvet vsaj 4-6 tednov pred potovanjem. Seveda pa je koristen posvet z

zdravnikom tudi v primeru, če gre za potovanje v zadnji minuti in se posvet lahko

opravi tudi zadnji dan pred odhodom.

Hipoteza 3: S pogostostjo potovanj se zmanjšuje pozornost zaščite pred piki

komarjev.

Informacije v povezavi s to hipotezo najdemo pri dveh spremenljivkah, in sicer pri

spremenljivki 14 "Ali s pogostostjo potovanj opuščate uporabo zaščitnih

59

pripomočkov?" in spremenljivka 17 "Ali s pogostostjo potovanj opuščate uživanje

antimalarikov?". Če pogledamo vzorčne podatke, je na prvo vprašanje 16 %

potnikov odgovorilo pritrdilno, na drugo vprašanje pa celo 34 % potnikov, na obe

vprašanji pa je pritrdilno odgovorilo prav tako 34 % potnikov (torej ni nikogar, ki bi

opustil uporabo antimalarikov in bi še vedno uporabljal zaščitne pripomočke). Iz tega

lahko sklepamo, da delež tistih, kjer se pozornost zaščite pred komarji s pogostostjo

zmanjšuje, ni zanemarljiv.

Da pa bomo lahko svojo ugotovitev posplošili na celotno populacijo, torej na vse

potnike, pa si bomo podobno kot pri potrjevanju prve hipoteze pomagali s testom

deleža. Poskusili bomo potrditi, da vsaj četrtina potnikov s pogostostjo potovanj na

tak ali drugačen način opušča pozornost pri zaščiti pred komarji. V našem primeru

med takšne sodijo tisti, ki so vsaj na eno od teh dveh vprašanj odgovorili pritrdilno.

Postavimo torej hipotezi:

0 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je 25 % ali manj)

1 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je večji kot 25 %)

Tabela 4: Frekvenčna tabela: rezultat testa deleža

Test deleža:

n = 500

p = 0,34

= 0,05

60

0 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je 25 % ali manj)

1 : 0,25H (delež tistih, ki s pogostostjo opuščajo zaščito, je večji kot 25 %)

0,34 0,254,25

(1 ) 0,34 (1 0,34)

500

pz

p p

n

0,05 1,65kz z z

54,81 10 0,0000481p

Test pokaže, da lahko z izredno majhnim tveganjem, ki znaša 0,000048, ničelno

hipotezo zavrnemo. S tem sprejmemo sklep, da je delež tistih, ki opuščajo pozornost

pri zaščiti pred komarji, večji kot 25 %.

Hipotezo 3, da se s pogostostjo potovanj zmanjšuje pozornost zaščite pred piki

komarjev, smo uspeli delno potrditi.

Problem, s katerim smo se soočali, je, da na osnovi ankete naših potnikov, ki

potujejo na malarična območja, nismo uspeli ugotoviti, kolikokrat so anketiranci

pravzaprav sploh potovali na malarična območja. Tisti, ki so bili na potovanju samo

enkrat, namreč ne morejo vedeti, ali bodo pri ponovnem potovanju opustili zaščito

pred piki komarjev ali ne. V luči tega problema lahko upravičeno domnevamo, da je

delež, ki je večji kot 25 %, kar precej verodostojen podatek, ki govori v prid hipoteze

3. Če bi namreč, hipotetično gledano, lahko anketirali samo tiste, ki so na malarična

področja potovali večkrat, bi zelo verjetno dobili precej višji odstotek tistih, ki so do

zaščite manj skrbni kot prvič.

Van Genderen, et al. (2012) v raziskavi na Nizozemskem govorijo o podobnih

rezultatih zaščite potnikov z antimalariki kot v naši raziskavi. Potnikov, ki so jemali

antimalarike na malaričnem območju, je 71 %. Verjetno je razlogov več, od tega, da

potniki tveganje podcenjujejo, da se bojijo neželenih učinkov, do tega, da so jim cene

svetovanih antimalarikov previsoke.

61

Hamer, & Connor (2004) sta v raziskavi v Ameriki ugotovila, da le 46 % potnikov,

ki potujejo na malarična območja, jemlje antimalarike. Ko so bili vprašani za vzroke

nejemanja, jih je 46 % odgovorilo, da niso imeli nobenih težav na preteklih

potovanjih, 10 % je navedlo alergijo, 5 % ceno in 3 % stranske učinke.

Tako kot poznamo različne zaščitne ukrepe, poznamo tudi več vrst zdravil, ki nudijo

dobro zaščito pred malarijo. Izbira kemoprofilaktičnega sredstva je odvisna od

načina in trajanja potovanja, zdravstvenega stanja potnika itd. SZO (WHO, 2010a,

str. 146) navaja, da je jemanje zdravila odvisno od vrste posameznega zdravila, pri

tem pa je treba upoštevati, da nobeno izmed zdravil ni 100 % zanesljivo.

62

7 SKLEP

Z raziskavo smo prišli do ugotovitve, da je seznanjenost anketiranih slovenskih

potnikov, ki potujejo na malarična območja, o preventivnih ukrepih zoper malarijo

razmeroma dobra. Večina anketiranih se pred potovanjem pozanima o možnostih,

nevarnostih in tveganjih izpostavljenosti okužbi in možnostih zaščite pred malarijo.

Ugotovili smo, da potniki raje uporabljajo druge preventivne zaščitne ukrepe, kot pa

preventivno jemanje antimalarikov.

Ugotovili smo, da se jemanje antimalarikov zmanjšuje s pogostostjo potovanj na

malarična območja. Skoraj polovica anketiranih potnikov pred potovanjem ni

obiskala specializirane ambulante za potnike, da bi dobili dodatne informacije za

varovanje zdravja in varnost. Poleg malarije so potniki lahko izpostavljeni tudi

drugim okužbam, higiensko neustrezni pitni vodi in hrani, slabim splošnim

higienskim razmeram, nedostopnosti zdravstvene službe, večji nevarnosti za nesreče

v prometu in poškodbe, ugrizom živali, visoki nadmorski višini, soncu itd.

Rezultati naše raziskave pomembno prispevajo k poznavanju področja varovanja

zdravja slovenskih potnikov, ki potujejo na malarična območja po svetu, vendar le z

vidika poznavanja nevarnosti okužbe z malarijo in preventive.

Zanimivo bi bilo, da bi prihodnje raziskave zajele tudi potnike, ki potujejo na

območja z visoko stopnjo obolevnostjo za drugimi boleznimi, kot so: denga, rumena

mrzlica, okužbe z virusom zahodnega Nila (WNV), z novimi corona virusi in

številne druge. Podobno kot so naredili že drugi raziskovalci, bi lahko pridobivali

podatke s pomočjo anketnega vprašalnika na letališčih, kjer se potniki ponavadi

zadržujejo veliko časa, preden se vkrcajo na letalo proti izbrani destinaciji. Vprašanja

bi morala biti postavljena tako, da bi lahko ugotovili osebni odnos potnikov do

preventivnih ukrepov in kakšno je njihovo obnašanje/ravnanje v času potovanja. S

pomočjo obsežnih in dalj časa potekajočih raziskav bi bolje razumeli njihov odnos in

obnašanje ter tako lažje in bolje razvili oz. izboljšali pristope pri promociji za dvig

varnosti in s tem kakovosti bivanja med potovanjem.

63

Pri preprečevanju malarije je izrednega pomena zdravstvena vzgoja ljudi. Pri tem pa

imamo medicinske sestre pomembno vlogo, saj je zdravstveno vzgojno delo na

področju preventive ena od temeljnih nalog vseh zdravstvenih delavcev.

Potnike bi bilo potrebno seznaniti z nevarnostmi in poučiti, kako naj ravnajo, da

preprečijo malarijo, da pravočasno prepoznajo znake malarije in primerno ravnajo ob

pojavu prvih znakov bolezni. Potniki bi morali biti že v potovalnih agencijah in

drugih ponudnikih potovanj seznanjeni z možnostjo, da obiščejo specializirano

ambulanto.

Poiskati bi bilo treba možnosti kako bi bile specializirane ambulante za potnike bolje

prepoznane in obiskane. Pravtako bi lahko z drugimi oblikami, na primer z

organiziranimi predavanji, kjer bi se lahko ljudje pravočasno informirali o

nevarnostih in škodljivostih, ki ogrožajo njihovo zdravje povečali možnosti za

prosvetljevanje potnikov. Predstavili bi preventivne ukrepe za preprečevanje malarije

in drugih bolezni, poučili, kako lahko sami preventivno ukrepajo in jih motivirali, da

pravočasno sami poskrbijo za varovanje in ohranjanje svojega zdravja.

Organizirana predavanja bi vpeljali na različne festivale in izobraževalno-sejemske

prireditve, ki so odlična priložnost za promocijo programov, izdelkov, storitev in

izobraževanja družbe. V ta namen že delujeta pri nas Festival za tretje življenjsko

obdobje (http://www.f3zo.si/) in Študentska arena. Prva s svojim programom vpliva

na ustvarjalnost, vključevanje, izmenjavo idej, usmeritev in strokovne poglede na

življenje in delo starejših. Starejši potnik s kroničnim obolenjem mora poznati

načine, kako tveganja, ki jim je izpostavljen na potovanju, čim bolj zmanjšati s

pomočjo priporočil in pravil (Berger, Kostnapfel Rihtar, & Belavič Pučnik, 2009, str.

1˗2; Jordan Markočič, Kostnapfel Rihtar, & Belavič Pučnik, 2011, str. 65˗66).

Študentska arena (http://www.dobimo.se/) pa je namenjena mladim z namenom

pridobiti informacije s področja izobraževanja, štipendiranja, zaposlovanja v času

med študijem in ob iskanju prve zaposlitve, potovanj, zabave, prehrane, študijskih

izmenjav itd. Menimo, da bi bilo potrebno še intenzivneje kot do sedaj sodelovati z

organizatorji potovanja (turističnimi agencijami) ter z osebnimi zdravniki in pediatri.

64

Uporabljati bi morali različna informativna gradiva (zloženke, brošure), ki bi jih

imeli na razpolago osebni zdravniki, turistične agencije, potniški promet (letališča,

železniške postaje, luke). Še več bi bilo treba objavljati na spletnih straneh. Veliko

vlogo pri informiranju imajo tudi mediji.

Posredno rezultati naše raziskave nakazujejo potrebo po večji aktivnosti

strokovnjakov na področju potovalne medicine, ki bodo v timu z medicinsko sestro,

glede na prepoznane potrebe potnikov poskrbeli za celovito zdravstveno oskrbo in

svetovanje ter s tem prispevali k varovanju zdravja na potovanjih in preprečili vnos

bolezni.

Ena temeljnih vrednot človeštva je zdravje, česar bi se morali zavedati vsi. Z

izobraževanjem in usposabljanjem želimo povečati zdravstveno osveščenost in skrb

za lastno zdravje ter odgovornost ljudi in skupnosti za zdravje. Pomembno je, da

ljudem pomagamo poiskati zdrave oblike obnašanja, ki so osnova za učinkovito in

dolgotrajno spremembo vedenja.

65

LITERATURA

Anthony, M. P., Burrows, J. N., Duparc, S., Moehrle, J., & Wells, T. NC. (2012).

The global pipeline of new medicines for the control and elimination of malaria

[Electronic version]. Malaria journal, 11, str. 316˗341.

Arguin, P. M., & Mali, S. (2012). Infectious disease related to travel. Prevzeto 4.

april 2013 iz

http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2012/chapter-3-infectious-diseases-related-

to-travel/malaria.htm

Armed Forces Health Surveillance Center [AFHSC] (januar 2012). Medical

surveillance monthly report [MSMR]. Update: Malaria, U.S. Armed Forces, 2011.

Prevzeto 13. april 2013 iz

http://www.afhsc.mil/viewMSMR?file=2012/v19_n06.pdf

Baier, A. D. (14. januar 2008). USF Health News Archives. Prevzeto 12. april 2012

iz

http://hscweb3.hsc.usf.edu/health/now/?p=323

Barber, B. E., Williams, T., Grigg, M. J., Yeo, T. W., & Anstey, N. M. (2013).

Limitation of microscopy to differentiate Plasmodium species in a region co-endemic

for Plasmodium falciparum, Plasmodium vivax and Plasmodium knowlesi

[Electronic version]. Malaria journal, 12, str. 8˗14.

Berger, T., Kostnapfel Rihtar, T., & Belavič, S. (2009). "Zdravi na pot in nazaj" -

varno potovanje tudi za starejše (str. 1-2). V 9. festival za tretje življenjsko obdobje.

Ljubljana: Nevladne organizacije.

Biotechnology and life science in Baden-Württemberg (23. avgust 2010). Antibiotic

for prevention of malaria. Prevzeto 3. april iz

http://www.biopro.de/magazin/?lang=en&artikelid=/artikel/05503/index.html&linkG

lossaryTerms=1

Centers for Disease Control and Prevention [CDC]. (24. junij 2011). Ten great public

health achievement-worldwide, 2001-2010. Prevzeto 5. april 2013 iz

http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/mm6024a4.htm

Chen, L. H., Wilson, M. E., & Schlagenhauf, P. (2006). Prevention of malaria in

long-term travelers. The Journal of the American Medical Association, 18, str.

2234˗2244.

66

Chen, L. H., Wilson, M. E., & Schlagenhauf, P. (2007). Controversies and

misconceptions in malaria chemoprophylaxis for travelers. The Journal of the

American Medical Association, 20, str. 2251˗2263.

Cnops, L., Boderie, M., Gillet, P., Van Esbroeck, M., & Jacobs, J. (2011). Rapid

diagnostic tests as a source of DNA for Plasmodium species-specific real-time PCR

[Electronic version]. Malaria Journal, 10, str. 67˗78.

Cunha, C. B., & Cunha, B. A. (2008). Brief history of the clinical diagnosis of

malaria: from Hippocrates to Osler [Electronic version]. Journal of vector borne

diseases, 45, str. 194˗199.

Diallo, A., Dos Santos, S., Lalou, R., & Le Hesran J. Y. (2012). Perceived malaria in

the population of an urbansetting: a skipped reality in Dakar, Senegal [Electronic

version]. Malaria Journal, 11, str. 340˗348.

Doolan, D. L., Dobano C., & Baird J. K. (2009). Acquired immunity to malaria

[Electronic version]. Clinical Microbiology Review, 22, str. 13˗36.

Eckhoff, P. E. (2011). A malaria transmission-directed model of mosquito lifecycle

and ecology. Malaria Journal,10, str. 303˗320.

Genton, B. & D'Acremont, V. (2012). Malaria prevention in travelers. Infectious

Disease Clinincs of North America, 26, str. 637˗654.

Gillet, P., Scheirlinck, A., Stokx, J., De Weggheleire, A., Helder, S. C., Canhanga,

O., Tadeu B.T., Mosse, C., Tiago, A., Mabunda, S., Bruggeman, C., Bottieau, E., &

Jocobs, J. (2011). Prozone in malaria rapid diagnostics tests: how many cases are

missed [Electronic version]. Malaria Journal,10, str. 166˗177.

Greenwood, B., Targett, G., Chandramohan, D., Logan, J., & Schellenberg, D.

(2012). Are insecticide treated bednets failing [Electronic version]? The Lanced

Infectious Diseases, 12, str. 512.

Hamer, D. A., & Connor, B. A. (2004). Travel health knowledge, attitudes and

practices among United States travelers. [Electronic version]. Journal of Travel

Medicine, 11, str. 23˗26.

Harvard University (2013). Defeating malaria from the genes to the globe. Prevzeto:

30. april 2013 iz

http://www.defeatingmalaria.harvard.edu/science-translation/.

67

Health & Education advice & Resource team [HEART]. (1. julij 2010). Cost

effectiveness of malaria interventions. Prevzeto 12. junij 2012 iz

http://www.heart-resources.org/2010/07/cost-effectiveness-of-malaria-interventions/

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo, 2005.

Jordan Markočič, O. (2009). Splošni nasveti za popotnike in predstavitev potniške

ambulante. V T. Kotar, & T. Lejko Zupanc (Ured.), Medicinski razgledi, 48,

Potovalna medicina 4: zbornik predavanj (str. 11˗18). Ljubljana: Medicinski

razgledi.

Jordan Markočič, O., Kostnapfel Rihtar, T., & Belavič Pučnik, S. (2011).

Zmanjšajmo tveganja na potovanju starejših potnikov. V Priročnik 11. festivala za

tretje življenjsko obdobje: za strpno in socialno sožitje vseh generacij. (str. 65˗66). Ljubljana: Inštitut Hevreka.

Kotar, T. (2004). Malarija. V T. Kotar, & F. Pikelj (Ured.), Medicinski razgledi, 43,

Potovalna medicina 3: zbornik predavanj (str. 75˗82). Ljubljana: Medicinski razgledi.

Kraigher, A. (Ured.) (2003). Epidemiološko spremljanje nalezljivih bolezni v

Sloveniji [Elektronski vir]. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2003.

Kraigher, A. & Sevljak Jurjevec, M. (2011). Organizacija cepljenja. V A. Kraigher,

A. Ihan & T. Avčin (Ured). Cepljenje in cepiva-dobre prakse varnega cepljenja (str.

39˗45). Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino SZD, Sekcija za klinično

mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, Inštitut za varovanje zdravja.

Krt Lah, A. (2010). Nevarnosti, ki ogrožajo zdravje potnikov. V I. Grmek Košnik,

(Ured.), Gorenjski bilten javnega zdravja, 4, (str. 13˗23). Ljubljana: Zavod za

zdravstveno varstvo Kranj.

Kšela, J., & Trampuž, A. (2006). Novosti v preprečevanju, diagnostiki in zdravljenju

malarije. V T. Poplas Susič (Ured.), Medicinski razgledi, 45, Deveti Schrottovi dnevi

(str. 65˗74). Ljubljana: Medicinski razgledi.

Logar, J. (2010). Parazitologija človeka. Radovljica: Didakta.

Lopez-Velez, R., & Bayas, J.M. (2007). Spanish travelers to high-risk areas in the

tropics: airport survey of travel health knowledge, attitudes, and practices in

vaccination and malaria prevention [Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 14, str. 297˗305.

68

Maltha, J., Gillet, P., & Jacobs, J. (14. jan. 2013). Malaria rapid diagnostic tests in

endemic setting. Prevzeto 11. april 2013 iz

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23438048

Marolt Gomišček, M. (2008). Malarija. V M. Marolt Gomišček & A. Radšel Medvešček, Infekcijske bolezni (str. 505˗514). Ljubljana: Tangram.

National Institute of Allergy and Infectious Diseases [NIAID]. (3. april 2012). Life

Cycle of the Malaria Parasite. Prevzeto 4. december 2012 iz

http://www.niaid.nih.gov/topics/malaria/pages/lifecycle.aspx

Oguntola, S. (2006). Malaria: a disease of many parts. Prevzeto 12. junij 2012 iz

http://trial.eyesonmalaria.org/content/malaria-disease-many-parts

Pajnkihar M. Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena

šola, 1999.

Plevnik Vodušek, V., Kraigher, A. & Grgič Vitek, M. (2011). Cepljenje – dobra

praksa. V A. Kraigher, A. Ihan & T. Avčin (Ured). Cepljenje in cepiva – dobre

prakse varnega cepljenja (str. 47˗77). Ljubljana: Sekcija za preventivno medicino

SZD, Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, Inštitut za varovanje

zdravja.

Purnomo, Solihin, A, Gomez Saladin, E. & Bangs, M. J. (1999). Rare quadruple

malaria infection in Irian Jaya Indonesia [Electronic version]. Journal of

Parasitology, 85, str. 574˗579.

Radšel, A. (2009). Potovanje z otroki. V T. Kotar, & T. Lejko Zupanc (Ured.),

Medicinski razgledi, 48, Potovalna medicina 4: zbornik predavanj (str. 27˗33).

Ljubljana: Medicinski razgledi.

Sagui, E., Resseguier, N., Machault, V., Ollivier, L., Orlandi-Pradines, E., Texier, G.,

Pages, F., Miche, R., Pradines, B., Briolant, S., Buguet, A., Tourette-Turgis, C., &

Rogier, C. (2011). Determinants of compliance with anti-vectorial protective

measures among non-immune travellers during missions to tropical Africa

[Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 10, str. 232˗241.

Sallares, R., Bauwman, A., & Anderung, C. (2004). The sprea of malaria to Southern

Europe in antiquity: new approaches to old problems [Electronic version]. Medical

History, 48, str. 311˗328.

Schantz-Dunn, J., & Nour, N.M. (2009). Malaria and pregnancy: a global health

perspective [Electronic version]. Reviews in Obstetrics & Gynecology, 2, str.

186˗192.

69

Schumacher, R. F., Spinelli, E (2012). Malaria in children [Electronic version].

Mediterranean journal of hematology and infectious diseases, 4, str. 1˗12.

Science Daily. (2012). Malaria Kills Nearly Twice as Many People Than Previously

Thought, but Deaths Declining. Prevzeto 8. september 2012 iz

http://www.sciencedaily.com/releases/2012/02/120202201740.htm

Stauffer, W. M., Kamat, D., & Magill, A. J. (2003). Traveling with Infants and

Children. Part IV: Insect Avoidance and Malaria Prevention [Electronic version].

Journal of Travel Medicine, 10, str. 225˗240.

Symptoms of malaria. (2012). Malaria facts. Prevzeto 12. april 2012 iz

http://symptomsofmalaria.com/malaria-facts

The University of Texas. (avgust 2010). University Health Services. Prevzeto 10.

januar 2013 iz

http://www.uthealthservices.com/healthservices/pdfs/pretravel.pdf

United Nations World Tourism Organisation [UNWTO] (2012). UNWTO Tourism

Highlights, Edition 2012. Prevzeto 5. april 2013 iz

https://s3-eu-west-

1.amazonaws.com/storageapi/sites/all/files/docpdf/unwtohighlights12enlr_1.pdf

Van Genderen, P.J.J., Van Thiel, P., Mulder, P., & Overbosch, D. (2012). Trends in

the knowledge, attitudes and practices of travel risk group towards prevention of

malaria: results from the Dutch Schiphol Airport Survey 2002 to 2009 [Electronic

version]. Malaria Journal, 11, str. 179˗189.

Weinberg, N., Weinberg, M., & Maloney S. M. (2012). Traveling safety with infants

& children. Prevzeto 10. april 2013 iz

http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2012/chapter-7-international-travel-infants-

children/traveling-safely-with-infants-and-children.htm

Wikipedija prosta enciklopedija. (2013a). Ronald Ross. Prevzeto 10. april 2013 iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ronald_Ross

Wikipedija prosta enciklopedija. (2013b). Charles Louis Alphonse Laveran. Prevzeto

10. april 2013 iz

http://sl.wikipedia.org/wiki/Charles_Louis_Alphonse_Laveran

Werthleimer, E. R., Brundage, J. F., & Fukuda, M. M. (2011). High rates of malaria

among US military members born in malaria-endemic country 2002˗2010 [Electronic

version]. Emerging Infectious Diseases, 17, str. 1701˗1704.

70

White, N. J. (2011). The parasite clearance curve [Electronic version]. Malaria

Journal, 10, str. 278˗286.

Wilder-Smith, A., Khairullah, N. S., Song, J. H., Chen, C. Y., & Torresi J. (2004).

Travel health knowledge, attitudes and practices amoung Australasian travelers.

[Electronic version]. Journal of Travel Medicine, 11, str. 9˗15.

Wongsrichanalai, C., Baraus, M. J., Muth, S., Sutamidardja, A., & Wernsdorfer, W.

A. (2007). A review of malaria diagnostic tools: microscopy and rapid diagnostic test

(RDT) [Electronic version]. The American Journal of Tropical Medicine and Hygiene, 77, str. 119˗127.

World Health Organization [WHO]. (2010a). International travel and health 2010.

Malaria. Prevzeto 17. maj 2011 iz

http://www.who.int/ith/ITH2010.pdf

World Health Organization [WHO]. (2010b). Guidelines for the treatment of malaria,

second edition. Prevzeto 3. april 2013 iz http://www.childinfo.org/files/9789241547925_en.pdf

World Health Organization [WHO]. (2011). Universal access to malaria diagnostic

testing. Prevzeto 5. januar 2012 iz http://www.who.int/malaria/publications/atoz/9789241502092/en/index.html

World Health Organization [WHO]. (2012). World malaria report 2012. Prevzeto 5.

april 2013 iz

http://www.who.int/malaria/publications/world_malaria_report_2012/wmr2012_full

_report.pdf

World Health Organization [WHO]. (2013). Malaria Key facts. Prevzeto 2. april

2013 iz

http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs094/en/index.html

Zupančič, P., Vuga, S., Švajncer, M., Ribič, T., Filej, B., Hajdinjak, M., Šušteršič, O.

(1994). Dolgoročni program splošnega razvoja zdravstvene nege. Obzornik

zdravstvene nege, 28, str. 1˗12.

ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013a). Zdravi na pot + nazaj.

Prevzeto 4. april 2013 iz

http://www.zdravinapot.si/predstavitev

ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013b). Zdravi na pot + nazaj.

Prevzeto 26. april 2013 iz

http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-se-prenasajo-s-krvjo-in-

spolnimi-odnosi/bolezni--ki-se-prenasajo-s-krvjo-in-spolnimi-odnosi

71

ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013c). Zdravi na pot + nazaj.

Prevzeto 26. april 2013 iz

http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--

komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze/bolezni--ki-jih-prenasajo-insekti--

komarji--bolhe-in-drugi-insekti--in-zoonoze

ZZV [Zavod za zdravstveno varstvo] Ljubljana (2013d). Zdravi na pot + nazaj.

Prevzeto 26. april 2013 iz

http://www.zdravinapot.si/nalezljive-bolezni/--revesne-nalezljive-bolezni/potovalna-

driska

1

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik

Anketni vprašalnik

Spoštovani.

Sem Natalija Prašnički, študentka magistrskega študijskega programa Zdravstvena

nega na Fakulteti za zdravstvene vede v Mariboru. Pripravljam raziskovalno

magistrsko delo z naslovom ʺPreventivno vedenje potnikov pri okužbi z malarijoʺ.

Vljudno Vas prosim za sodelovanje v raziskavi, s katero želim ugotoviti preventivno

ravnanje potnikov pri okužbi z malarijo. Zagotavljam vam, da bodo vsi podatki

pridobljeni s to anketo anonimni in uporabljeni izključno za potrebe magistrskega

dela. Prosim, omejite se na potovanja na malaričnem območju.

Pri vsakem vprašanju označite ustrezen odgovor. Pri nekaterih vprašanjih je možnih

več odgovorov.

S spoštovanjem,

Natalija Prašnički

1. Spol

moški

ženski

2. Starost

do 20 let

od 21 do 30 let

od 31 do 40 let

od 41 do 50 let

od 51 do 60 let

60 let in več

3. Izobrazba

osnovna

poklicna

srednja

visoka

2

univerzitetna

4. Kateri kontinent(i) so najbolj malarični?

Azija

Afrika

Evropa

Severna Amerika

Južna Amerika

Avstralija

5. Kako se prenaša malarija?

preko zraka

v stiku z drugo osebo, ki ima bolezen

s pitjem onesnažene vode

s pikom komarja

6. Kateri so simptomi in znaki za okužbo z malarijo?

povišana telesna temperatura, mrzlica, glavobol, bruhanje

kašljanje, kihanje, bolečine v ušesu

pretirana zaspanost

povišana telesna temperatura, otrdel vrat, izpuščaj na mestu vboda

7. Ali lahko bolezen nastopi leto dni po okužbi?

da

ne

ne vem

8. Ali se pred potovanjem na malarična območja pozanimate o možnostih

izpostavljenosti malarični okužbi in zaščiti pred malarijo?

da

ne

9. Ali ste med potovanjem na malarična območja v skrbeh zaradi okužbe z

3

malarijo?

da

ne

10. Ali ste pred potovanjem obiskali ambulanto za potnike?

da

ne

11. Če ste odgovorili z ne, kaj je razlog, da niste obiskali ambulante za potnike?

ni veliko tveganj za zdravje

ni potrebe po obisku

sem že cepljen od prejšnjih potovanj

posvetujem se z drugimi strokovnjaki

nisem vedel, da obstaja

natrpan urnik pred potovanjem

trajanje potovanja je bilo manj kot en teden

slabe izkušnje z zaposlenimi

12. Kje ste dobili največ informacij o malariji in njeni preventivi?

v ambulanti za potnike (Zavod za zdravstveno varstvo)

pri organizatorju potovanja (turistična agencija)

pri osebnem zdravniku

na internetu

v potovalni literaturi (knjige, revije)

pri prijateljih, družini

pri lokalnih prebivalcih

13. Katere zaščitne pripomočke nesete s seboj za zaščito pred okužbo z

malarijo?

zaščitne mreže

repelente

tlečo spiralo

4

dišeča mila

insekticide

drugo

14. Ali s pogostostjo potovanj na malarična območja opuščate uporabo zaščitnih

pripomočkov?

da

ne

15. Ali lahko malarijo preprečimo z uživanjem preventivnih zdravil?

da

ne

16. Ali ste pri prvem potovanju v malarična območja uživali antimalarike?

da

ne

17. Ali s pogostostjo potovanj na malarična območja opuščate uživanje

antimalarikov?

da

ne

18. Katere ukrepe uporabljate za preprečitev okužbe z malarijo?

bivanje izključno v hotelih s petimi zvezdicami

svetla oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami

okna in postelja zaščitena z mrežami

izogibati se aktivnostim čez dan

preventivno jemanje antibiotikov

izogibati se uporabi dišečih mil, šamponov in parfumov

uporaba klimatske naprave

uporaba repelentov in insekticidov

zaščita s cepljenjem

5

Priloga 2: Primer slovenskega vprašalnika v specializirani ambulanti

za potnike

EVIDENČNI LIST za potnike in druge osebe, ki se želijo cepiti v ambulanti

Centra za nalezljive bolezni, Inštituta za varovanje zdravja

Priimek in ime

Datum rojstva:

Naslov bivališča:

Datum začetka potovanja:

Države oziroma področja, kamor potujete (po vrstnem redu) in čas bivanja:

Ali ste že bili v ambulanti za potnike? DA NE

Ali ste trenutno zdravi? Če niste, navedite težave ali bolezen,

ki jo prebolevate:

DA NE

Ali se zdravite zaradi težav s srcem, pljuči, jetri, ledvicami, želodcem,

prebavili ali imate katerokoli drugo kronično bolezen? (ustrezno

obkrožite)

DA NE

Ali ste preboleli zlatenico? DA NE

Ali imate motnje srčnega ritma oziroma ste jih imeli in ste bili zdravljeni?

Če da, navedite leto:

DA NE

Ali se trenutno zdravite zaradi epilepsije oziroma ste se zdravili?

Če da, navedite leto:

DA NE

Ali imate luskavico (psoriazo)? DA NE

Ali imate resno očesno bolezen (npr. glaukom)? DA NE

Ali ste oziroma bi lahko bili noseči? DA NE

Ali jemljete zdravila oziroma tablete za preprečevanje nosečnosti?

Če da, navedite, katera jemljete:

DA NE

Ali ste alergični na pike žuželk, živalsko dlako, pršice, barvila, kemikalije?

(ustrezno obkrožite)

DA NE

Ali ste alergični na katerokoli hrano (npr. jajca)?

DA NE

Ali ste alergični na katero zdravilo? Če da, navedite katero:

DA NE

Ali ste imeli po prejšnjih cepljenjih kakršnekoli težave? Če da, navedite

kakšne:

DA NE

6

Zagotavljam, da so navedeni podatki točni.

Podpis:

Datum:

Izpolni zdravnik

Cepljenje proti:

Hepatitisu A Davici

Hepatitisu B Tetanusu

Tifusu Otroški paralizi

Rumeni mrzlici Ošpicam

Steklini Mumpsu

Pneumokokom Rdečkam

Meningokokom Noricam

Japonskem encefalitisu Gripi

Koleri Klopnemu ME

Kemoprofilaksa malarije:

Vrsta zdravila Čas izpostavljenosti Začetek jemanja Število tablet

Resochin (klorokin)

Paludrin (proguanil) Lariam (meflokin)

Vibramycin (doksiciklin)

Resochin (klorokin) samozdravljenje Lariam (meflokin) samozdravljenje

Drugo

Izdaja mednarodnega potrdila

Odvzem krvi

Prepis zdravila na recept

7

Opombe:

Podpis zdravnika:

Strinjam se s predlaganim.

Seznanjen-a sem bil-a z možnimi stranskimi pojavi.

Podpis:

Vir: Inštitut za varovanje zdravja

8

Priloga 3: Primer tujega vprašalnika v specializirani ambulanti za

potnike

University of Texas Health Services

Pre-Travel Health Consultation and History Form

Personal Information: Please complete this section Date:

Traveler’s Name:

Date of Birth: Male [ ] Female [ ]

Address:

Telephone: (home) E-mail:

(work) (cell)

Occupation:

Country of Birth: Citizenship:

Trip Information:

Date of Departure from home: Return date/length of trip:

Have you traveled internationally in the past? [ ]Yes [ ]No

Where?_______________

Do you intend to travel frequently in the future? [ ]Yes [ ]No [ ]Maybe

Itinerary: Please give ALL countries to be visited, including stopovers, in the order

(if possible) to be visited:

1.

2.

3.

4.

5.

Destination: Urban [ ] Rural [ ] Remote [ ] At High Altitude [ ] Beach [ ]

Is this a fixed itinerary? Yes [ ] No [ ] Unsure [ ]

Purpose of trip: (check all that apply)

Vacation [ ] Medical care [ ] Business[ ] Education [ ] Adoption [ ]

Volunteer/Humanitarian [ ]

Visiting Friends and/or Relatives [ ] Long-stay traveler [ ]

Organized tour? Yes [ ] No [ ] Partly [ ]

Explain:

Accommodations: Hotel [ ] Hostel [ ] Staying with locals/family/friends [ ]

Rented House/Apt [ ] Camping [ ] Cruise Ship/Boat [ ]

Will you be travelling alone? Yes [ ] No [ ]

If no, explain

Planned Activities: (check all that apply)

Air Travel [ ] Biking [ ] Hiking [ ] Snorkeling [ ] Swimming [ ]

Rafting [ ] Boating [ ] Scuba [ ] Climbing/Trekking [ ]

Contacting with Animals[ ] Cave/spelunking [ ] Public Transport [ ] (bus, train, etc)

Visiting schools, hospitals or orphanages [ ] Health Care Worker [ ] Occupational

exposure [ ]

9

Other:

Have you obtained travel medical evacuation insurance? Yes [ ] No [ ]

Health History:

Health Care Provider: Telephone:

Address:

Do you have any chronic health problems for which you take medication on a

regular basis or see a health care provider? Yes [ ]

No [ ]

If yes, please explain:

Are you currently being treated for any health problem: Yes [ ] No [ ]

If yes, please explain:

Health History, cont’d:

Do you currently have or have a past history of:

Antidepressant or psychiatric medication use Yes [ ] No [ ]

Depression, anxiety, panic attacks Yes [ ] No [ ]

Psoriasis (skin disease) Yes [ ] No [ ]

Seizures or convulsions Yes [ ] No [ ]

Cardiac conduction defect, have a pacemaker Yes [ ] No [ ]

Heart disease or surgery Yes [ ] No [ ]

Respiratory (lung) disease Yes [ ] No [ ]

Muscle or bone problems Yes [ ] No [ ]

Intestinal problems including heartburn or reflux Yes [ ] No [ ]

Immune disorder (chemotherapy, HIV, bone marrow or organ transplant,

rheumatoid arthritis treatment) Yes [ ] No [ ]

Live/work closely with anyone with immune disorder Yes [ ] No [ ]

Thymus gland surgery or disorder (myasthenia gravis, DiGeorge syndrome) Yes [ ]

No [ ]

History of altitude illness Yes [ ] No [ ]

Surgery or hospitalization in the past 3˗5 years Yes [ ] No [ ]

Have you had any transfusions or blood products in the past 5 years? Yes [ ] No [ ]

Have you ever had hepatitis (liver infection)? Yes [ ] No [ ]

Has your spleen been removed? Yes [ ] No [ ]

Do you drink alcohol regularly? _______________________________________

Yes [ ] No [ ]

Do you smoke? ____________________________________________________

Yes [ ] No [ ]

Have you ever had a TB test? _________________________________________

Yes [ ] No [ ]

History of tendonitis/Achille’s heel rupture

Yes [ ] No [ ]

Other medical problem

Yes [ ] No [ ]

Please explain any “yes” answers:

10

Allergies:

Medication(s) Yes [ ] No [ ] If yes, list:

Reaction to vaccine Yes [ ] No [ ] If yes, list:

Egg or other food allergies Yes [ ] No [ ] If yes, list:

Environmental Yes [ ] No [ ] if yes, list:

(pollens, dust, hay fever, etc.)

Animals Yes [ ] No [ ] If yes, list:

Bee stings Yes [ ] No [ ] If yes, list:

Have you ever experienced anaphylaxis (severe allergic reaction)? Yes [ ] No [ ]

Medications:

Please list all prescribed and over-the-counter medications and supplements you

use:

Medication or supplement: Reason for use:

1

2

3

4

5

When was your last dental visit?

Women:

When was your last menstrual period? Was it normal? Yes [ ] No [ ]

Are you currently or are you trying to become pregnant? Yes [ ] No [ ]

Any risk of an unplanned pregnancy? Yes [ ] No [ ]

Are you breastfeeding? Yes [ ] No [ ]

What form of contraception do you use?

Please tell us any additional information that you believe is important for us to know

as you prepare for your current trip.

I have answered this questionnaire fully and the best of my ability.

Traveler’s signature ____________Relationship of minor _________Date

________

Reviewed by: RN/ NP/ PA/ MD

Vir: The University of Texas