[tukaj vnesi ime šole]]

Seminarska naloga

MAJI

Predmet:Mentorica:Dijak:

[tukaj vnesi datum]

KAZALO

KAZALO................................................................................................................................................ 2

UVOD..................................................................................................................................................... 2

NASELITEV AMERIKE..........................................................................................................................2

IZVOR MAJEV....................................................................................................................................... 2

ZGODOVINSKE TEORIJE.........................................................................................................................2

MAJEVSKI MIT O STVARJENJU................................................................................................................2

ODKRIVANJE MAJEVSKE CIVILIZACIJE...........................................................................................2

ŽIVLJENJE IN VERA............................................................................................................................. 2

KAKŠNI SO BILI MAJI............................................................................................................................. 2

POLJEDELSTVO IN PREHRANA...............................................................................................................2

OBIČAJI IN OKRUTNA VERA....................................................................................................................2

ARHITEKTURA MAJEV........................................................................................................................ 2

PREDMAJEVSKO OBDOBJE.................................................................................................................... 2

PREDKLASIČNO OBDOBJE (2600 PR.N.ŠT. – 250 N.ŠT.)..........................................................................2

Mesto El Mirador............................................................................................................................ 2

KLASIČNO OBDOBJE (250 – 900 N.ŠT.) IN MESTO TIKAL.........................................................................2

Mesto Tikal..................................................................................................................................... 2

POKLASIČNO OBDOBJE (10. – 16. STOL.)...............................................................................................2

Mesto Chichén Itza........................................................................................................................ 2

NOVOMAJEVSKA ARHITEKTURA..............................................................................................................2

MAJEVSKO VOJSKOVANJE................................................................................................................2

PISAVA MAJEV..................................................................................................................................... 2

MAJEVSKI KOLEDAR.......................................................................................................................... 2

TUN-ON KOLEDAR................................................................................................................................. 2

LETO 2012 - ZAČETEK KONCA SVETA?..................................................................................................2

ZAKLJUČEK.......................................................................................................................................... 2

VIRI IN LITERATURA............................................................................................................................ 2

SEZNAM SLIK........................................................................................................................................ 2

2

UVOD

Starodavne kulture nas zaradi mnogih mističnih skrivnosti že od nekdaj močno zanimajo. Še posebno veliko o Majih slišimo v zadnjem času, saj se nam po njihovem koledarju bliža konec današnjega sveta, z rojstvom novega, boljšega, zlatega. Po majevskem koledarju naj bi sedaj živeli v času med dvema svetovoma ali apokalipsi. Ta naj bi svoj vrhunec dosegla 21.12 2012 ob zimskem solsticiju. Nobeden pa natančno ne ve kaj se bo na ta dan v resnici zgodilo.

Po nekaterih prepričanjih naj bi bila prebujena naša notranja starodavna znanja. Kaj se bo komu zgodilo je popolnoma odvisno od njega samega. Za tiste, ki se ne bodo že zdaj ali v bližnji prihodnosti celostno povezali in izražali etičnost, razumevanje, potrpežljivost, sodelovanje, ljubezen in mir z vsem, kar je, ter bodo še vedno naravnani na sodbe, strah, zavist, pohlep, avtoriteto, voljo do moči z manipulacijami in denar, se ne bo dobro končalo.

Močno naj bi se spremenili ljudje, ki že danes živijo drugače. Doživeli naj bi nekakšen kvantni skok zavesti, galaktično prebujenje, osebne evolucije in transformacije zavesti.

Po majevskih prerokbah in prepričanjih se bomo razvili v planetarnega človeka z galaktično zavestjo. Prisluhnili bomo svoji intuiciji in instinktu, prebudili telepatijo kot osnovni način sporazumevanja. Naši možgani bodo bolj razviti (dan danes nam deluje le 3% možganov), zmožni naj bi bili teleportacije, telekineze, astralne projekcije ipd. Postali naj bi posamezniki z razširjeno zavestjo in močno naj bi bili povezani z Zemljo in vsem kar je na njej. Vendar tiste ki se ne želijo niti danes niti v bližnji prihodnosti spreminjati, razvijati, bo doletela enaka usoda kot neandertalca.

Slika 1: Prizor iz filma 2012 - propad sveta po majevskem koledarju

Vir: http://www.kolosej.si/filmi/film/2012/

3

NASELITEV AMERIKE

Ker je Homo sapiens edina človeška vrsta, katere ostanke so našli v Severni in Južni Ameriki, sklepamo da ljudstva obeh Amerik izhajajo iz sorazmerno mladih azijskih priseljencev. Tradicionalna teorija razlaga, da so lovci in nabiralci kamene dobe prišli iz Sibirije čez Beringov preliv, pred kakimi 15 000 – 20 000 leti. To je obdobje zadnje ledene dobe, ko je Kanado, polovico ZDA, Severni Atlantik in severno Evropo prekrival velikanski do 3 km debel ledeni pokrov. Ker je bilo v ta ledeni pokrov vklenjeno toliko vode, se je vodna gladina znižala za 60 m ali več (Danes je voda v Beringovem prelivu globoka samo 50m). Na območju današnjega Beringovega preliva se je tako raztezal širok kopenski most, imenovan Beringija, ki je povezoval Azijo in S Ameriko.

Slika 2: Beringijski most

Vir: A. Mason: Amerika, str. 9

S severa so se nato v dobi Kloviške kulture razselili po obema Amerikama. To dokazujejo najdbe orožja iz kremena in obsidiana. Okrog leta 10 000 pr. Kr. naj bi prišli že vse do rta Horn na skrajnem jugu Južne Amerike.

4

IZVOR MAJEV

Majevska civilizacija, ki naj bi se domnevno začela razvijati leta 2000 pr. Kr. v tako imenovanem predklasičnem obdobju, je poseljevala celoten polotok Jukatan, Gvatemalo, Belize, Salvador in Honduras. Njihova kultura je cvetela še v klasičnem in poklasičnem obdobju, vse do stika s Španci leta 1502, izginjati pa so začeli že prej. Kako so izginili pa je še danes ena velikih skrivnosti njihovega obstoja.

O izvoru Majev poznamo kar nekaj teorij. V svoji nalogi bom predstavil dve, ki se opirata na ''trdna zgodovinska dejstva'' in pa majevski mit o stvarjenju.

Zgodovinske teorije

Prva zgodovinska teorija govori, da so nas študije majevskega jezika pripeljale do domneve, da je okoli leta 2500 pr. Kr. živela proto-majevska skupina na območju, ki se dandanes imenuje Huehuetenango v Gvatemali. Prebivalci te skupine so govorili nekakšen proto-majevski jezik, ki se je nato čez čas razdelil v več kot 30 majevskih jezikov. Govorci tega jezika so se kasneje preseljevali in se naselili na različna območja, ki so bila kasneje definirana kot območja Majev. Ti priseljenci naj bi povzročili dvoje: razdelitev različnih skupin in njihov kontakt z drugimi kulturami. Vse to je privedlo do različnih teorij o izvoru Majev. Če upoštevamo odkritja različnih raziskovalcev je bilo to v severnem Tabascu in južnem Veracruzu, kjer so se te skupine mešale z Olmeki.

Druga zgodovinska teorija govori o tem kako so Maji kot kmetijska skupščina živeli v gorovjih Gvatemale, kjer so gojili predvsem koruzo. Nato so se razširili na sever in zahod, kjer so bili pod vplivi drugih ljudstev predvsem Olmekov. Olmeška civilizacija naj bi bila ''mati'' mezoameriških kultur, saj je ustvarila prve elemente za nadaljen razvoj teh civilizacij. Najpomembnejši kulturni elementi, ki so jih Olmeki zapustili Majem so bile arhitekturne oblike, elementaren sistem številk in koledarski sistem, ki se je kasneje razvil v slovit Majevski koledar.

Majevski mit o stvarjenju

Majevski mit o stvarjenju pa govori o tem, da so po majevskih predstavah in razumevanju vesolja jame odprtine, ki vodijo v podzemlje, polno vode t.i. Xibalbá ali kraj groze. Xibalbá ima osrednjo vlogo v zgodbi o stvarjenju, kot je opisana v majevski sveti knjigi Popol Vuh.

Legenda govori o dveh bratih dvojčkih, ki sta bila zelo spretna pri tradicionalni igri z žogo. Ker sta bila s svojo igro tako glasna, sta zmotila bogove v Xibalbáju, ki so ju pozvali na dvoboj. Na tem dvoboju so bogovi dvojčka premagali, ju žrtvovali in pokopali pod igrišče. Le glavo Hun Hunahpujeva, enega od dvojčkov so obesili na drevo z bučami, podobnim ljudem.

Za zanimivo drevo je slišala tudi mlada boginja Xquic, in ker je bila zelo radovedna, si ga je sklenila ogledati. Vendar ji je, ko se je drevesu približala, Hun Hunahpujeva

5

glava pljunila v roko in jo oplodila z junaškima dvojčkoma: Hunahpujem in Xbalanquejem. Kmalu sta dvojčka v igri z žogo postala še boljša kot njun oče in stric, zato so bogovi tudi njiju dva pozvali na dvoboj v Xibalbáju. Tudi onadva sta izgubila bitko z bogovi, zato so le-ti njune kosti zmleli in jih vrgli v reko. V reki sta se dvojčka znova rodila. Najprej kot ribi potem pa kot potujoča igralca.

Slika 3: Dvojčka Hunahpujem in Xbalanquejem

Vir: National Geofraphic, posebna izdaja, št. 3, 2009, str. 36

Z namenom, da bi se maščevala sta se odpravila v Xibalb, saj sta si izmislila bistroumno past. Bogovom sta najprej pokazala kup osupljivih junaštev, nato pa je Xbalanque obglavil Hunahpuja in ga sestavil nazaj. Bogovom je bilo to tako všeč, da so dvojčka prosili, naj tudi njih žrtvujeta in jih nato obudita v življenje. Dvojčka sta jim z veseljem ustregla in jih razsekala na kose, nato pa jih pustila zgniti, brez da bi jih kadarkoli obudila. Tako je dobro premagalo zlo in zemlja je bila nared za nastanek ljudi.

Brata sta nato prišla iz Xibalbája, skozi ustje jame oblikovane kot kača, kot Sonce in Luna, darilo Majem. Vsak dan brata znova prehodita pot v podzemlje in se nato vesela vrneta od tam.

6

ODKRIVANJE MAJEVSKE CIVILIZACIJE

Šele nedavno so začeli arheologi in drugi sestavljati dramatične koščke, dramatične zgodovine majevskega sveta. Raziskovalci, oboroženi z novimi tehnologijami, odkrivajo številne odgovore na vprašanja, ki nas že dolgo begajo: kdo natanko so bili maji? Kako so ustvarili tako visoko razvito civilizacijo sredi globoke neprehodne džungle? Kaj je povzdignilo njihova velika mesta v tak blišč in sijaj in jih nato pahnilo v nazadovanje in propad?

Raziskovalci so si edini, da ima starodavna majevska civilizacija korenine globoko v obeh Amerikah. Za odkrivanje majevske civilizacije so arheologi potrebovali tudi pomoč znanstvenikov z različnih področij. Washingtonske ustanove Carnegie so pričele vsako leto pošiljati v Mehiko in Srednjo Ameriko odprave arheologov, botanikov, zoologov, geologov in folkloristov. Najprej so si ljudje Maje predstavljali kot miroljubne kmetovalce, ki so jim vladali svečeniki astronomi. Ta predstava je kmalu zamrla, ko so začeli raziskovalci prodirati v skrivnosti majevske hieroglifske pisave. Odkrili so, da je bila majevska civilizacija prav tako bojevita in spletkarska kot vse druge.

Danes vemo, da so Maji ustvarili eno najbolj dovršenih družb, kar jih je kdaj uspevalo v starodavnem svetu. Njihovi gradbeniki so si zamislili visoke, s kamni obdane piramide in jih postavili brez pomoči železnega orodja ali koles. Njihovi izobraženci so doumeli pojem ničle in so števila zapisovali z mestnimi vrednostmi. Njihovi astronomi so neverjetno natančno izračunali Sončev, Lunin, Venerin in Marsov cikel. Njihov izračun Lunarnega meseca se za samo 24 sekund razlikuje od današnjega, ki ga merijo atomske ure.

Kljub temu da vsako leto o majevski civilizaciji izvemo več, ker si znanstveniki pomagajo z vrsto novih tehnologij, ostaja še vedno kup vprašanj na katera morajo arheologi še odgovoriti. Naprimer: Kje in kdaj so Maji ustanovili svoja prva mesta? Kako so prehranili številno prebivalstvo? Kdo so bili prvi Majevski kralji in kako so si pridobili brezmejno oblast?

7

ŽIVLJENJE IN VERA

Kakšni so bili Maji

Maji so bili nizke in debelejše rasti, s temno kožo, črnimi lasmi in izredno okroglimi obrazi. Občudovali so čim bolj položna čela in zato so jim že kot otrokom pritrjevali okoli čela lesene obroče, ki so jih sploščili. Matere so jim obešale pred oči svetlikajoče se predmete, da bi začeli škiliti, ker je bil tudi to znak, ki jih je približeval božanski podobi. Možje so nosili današnjim pončem podobne srajce iz platna in lesene sandale. Ženske so nosile kratka tesna krila ali lahke dolge obleke iz bombaža, ki so imele vezane barvne okraske. Duhovniki in mnogi drugi Maji so nosili ogrlice iz raznih semen ali krila žuželk. V ušesih so imeli velike okraske iz žada, školjk, obsidijana ali lesa.

Poljedelstvo in prehrana

Maji niso poznali kolesa in niso imeli udomačenih živali. Kjer je narava dovoljevala so zgradili gosto mrežo kanalov, večja religiozna središča na Jukatanu pa so povezali s cestami. Bili so izkušeni poljedelci in dobro so znali izkoriščati svoja siromašna zemljišča. Vse majevsko ozemlje je bilo na gosto poseljeno, vendar ni šlo za prava mesta, temveč prej za središča zbiranja, kjer so stale javne zgradbe: templji, svetišča, observatoriji, stadioni in tržnice. Ni znano, ali so na obrobju teh svetišč živeli svečeniki in javni funkcionarji, toda majevski prebivalci so živeli več kilometrov stran. V središče so hodili le ob verskih praznikih, na gledališko predstavo ali na semenj.Majevske koče so bile zelo preproste. Vsa zemlja je bila skupna last. Obdelovalna polja so pridobivali s sekanjem in požiganjem gozda. Tako pridobljenih zemljišč pa niso orali. Dovolj je bilo narediti luknjo s palico in vanjo vrči seme. To razloži, zakaj je majevsko ljudstvo lahko imelo čas za gradnjo svojih velikih gradbenih del. Poleg koruze so gojili pšenico, sladki krompir, fižol, bombaž, konopljo, kakav. Čebele brez žela so gojili v votlih drevesih. Zelo pomembno je bilo drevo sapotilje, iz katerega so pridobivali lepljivo snov, ki so jo uporabljali kot lepilo in tudi kot žvečilni gumi. V majevski prehrani ni manjkalo mesa. Lovili so veliko rib, med divjimi živalmi pa damjake, pasavce, želve, zajce, fazane, med domačimi pa purane, kokoši in race.

Običaji in okrutna vera

Takoj ob rojstvu so svečeniki določili najprimernejši dan, ko naj bi otroku dali ime. Za Maja je imelo ime magičen pomen; tako so nosili »namišljeno« ime, tisto pravo pa so poznali le starši in najožji prijatelji. Otroku so sploščili glavo, prav tako pa so poskrbeli za poudarjeno škilavost – to so bili lepotni ideali. Ko je mladi Maja postal polnoleten (dvanajst let za ženske, štirinajst za moške), so priredili svečan obred. Razkošno oblečeni svečeniki so izlivali prečiščeno vodo na dečke in deklice, zbrane na svetem dvorišču. V tem trenutku so postali moški in ženske s pravicami in dolžnostmi odraslih.

Rituali in obredi, ki so jih izvajali neke vrste šamani – h'mani, so bili povezani s cikli narave in zemlje (vesolja). H'mani so svoje obrede izvajali z namenom, da bi vplivali

8

na cikle narave, predvideli prihajajoče dogodke in zdravili ljudi. Cikle so opazovali in opisovali v svojih koledarjih. Verovali so, da je vsak svet iz treh svetov (podobno kot danes), da obstaja svet pod nami, realen svet in svet v nebesih.

Njihova starodavna verovanja danes spremlja negativen odnos, saj so v svojih obredih žrtvovali ljudi, celo otroke. V današnjih časih nekateri novodobni Maji, ki starodavne rituale še izvajajo, pri svojih ritualih človeško kri nadomeščajo s piščančjo.

Majevsko ljudstvo je bilo globoko verno. Za Maje je bilo žrtvovanje svečan obred in ne dejanje krutosti. Prvi primer žrtvovanja: žrtev so položili na oltar in duhovniki so ji dobesedno prerezali vrat. Drugo, za majevsko vero značilno skupinsko žrtvovanje: v mestih so raziskovalci našli številna globoka brezna. To so bili sveti cenotes. Vanje so med slovesnimi obredi metali »izvoljene« moške in ženske namenjene žrtvovanju. V breznih so bila izkopana okostja odraslih in otrok ter mnogo predmetov.

Arheologi so prišli tudi do novejših spoznanj o obredih žrtvovanja, ki so jih izvajali Maji. Ugotovili so, da niso žrtvovali devic, ampak majhne dečke. Maji, ki so živeli v Yucatanu, so znani po stopničastih templjih in palačah, zgrajenih v džungli Srednje Amerike. Znanstveniki so do zdaj menili, da so žrtvovali mlada dekleta, saj so ob kosteh velikokrat našli nakit iz jantarja. Arheolog Guillermo de Anda je s potapljanjem v vrtače, kamor so Maji metali žive žrtve, na površje prinesel kosti 127 teles. Z analizo so ugotovili, da jih 80 odstotkov pripada dečkom med 3. in enajstim letom.

Imeli so veliko bogov. Najpomembnejši so bili tisti na nebu, na zemlji in pod njo. Imeli pa so božanstva še za vsako delo: boga za čebelarje, boga za trgovce, za popotnike in celo za tistega, ki je tetoviral. Pogosto so božanstvom pripisovali živalske lastnosti: npr. bogove dežja so istovetili s plazilci ali krokodili. Pogosto so majevski bogovi privzemali četveren videz. Eno od teh božanstev je bil Chaac, poglavitni bog dežja, upodobljen kot starec s strašno dolgim nosom in zmeraj ves solzen. Solze so simbolizirale deževne kaplje. Med pomembnejšimi so bili tisti, ki so nadzorovali čas, dneve, mesece, leta in gibanje zvezd. Toda za ljudstvo, navezano na zemljo, je imel ugled predvsem bog koruze. Koruza je bila največji dar, ki so ga bogovi dali ljudem, saj je osnova za njihovo preživetje. Setev koruze pa ni bilo samo delo: preden so pripravili njivo, so se postili in prinašali bogovom darove; vsak trenutek obdelovanja je bil svet obred.

Vrtače so Majem predstavljale vhod v podzemlje, verjeli pa so tudi, da imajo bogovi radi majhne stvari. Še posebej bog dežja Chaac, ki je imel za pomagače štiri majhne ljudi. Prav zato so bili prepričani, da bodo z bogovi lažje vzpostavili komunikacijo, če jim bodo žrtvovali otroke.

9

ARHITEKTURA MAJEV

Z neverjetno inteligenco in versko vnemo starodavnih Majev je nastala občudovanja vredna arhitektura, ki v sebi zajema duha in energijo preteklih obdobij, bolj kot katerakoli dejavnost preteklega sveta. Je tako značilna, kot so npr. grška, rimska ali egipčanska. Ozemlje, po katerem se razteza, lahko razdelimo na več področij, vsaka od njih ima svoje posebnosti, ki so jih zaznamovali različni vplivi, v osnovi pa ta arhitektura predstavlja unikatno lepoto. Majevsko arhitekturo lahko razdelimo na več obdobij ustvarjanja: predmajevsko obdobje, predklasično obdobje, klasično obdobje, poklasično obdobje in novomajevsko obdobje.

Predmajevsko obdobje

O posebnostih arhitekture tega obdobja bolj ali manj ne moremo govoriti. Majevsko arhitekturo predstavljajo namreč večinoma mesta s svojimi mogočnimi kamnitimi zgradbami. Teh pa v tem obdobju še ni. Zato pa izvira iz tega obdobja njihov domnevni prototip. To je majevska koča. Koče so bile štirioglate ali ovalne s stenami iz palic, včasih prekrite z blatom. Stene so pokrili s palmovimi listi ali s travo. Večina koč je imela samo eno sobo z ognjiščem iz treh kamnov v enem kotu, in visečim mrežastim ležiščem – ham-mock, v drugem kotu. Oken ni bilo, obstajala pa sta dva nasproti si ležeča vhoda v daljših stenah. Dim je uhajal skozi streho. Podobnost med s slamo kritimi kočami in kamnitimi zgradbami je opazna. Ob tej podrobnosti domnevajo, da je poševna nagnjenost strehe dala idejo za nastanek štrleče, kamnite, kupolaste strehe, ki je ena izmed značilnosti majevske arhitekture.

Predklasično obdobje (2600 pr.n.št. – 250 n.št.)

Mesto El Mirador

Mesto El Mirador je zrastel v gostem deževnem gozdu, obrobljenem s sezonskimi močvirji in njegov obstoj sega v predklasično obdobje Majev. Njegova politična moč se je sesula okrog 150 n.š., ko so mesto in večina okoliških območji ostali zapuščeni.

El Mirador, ki ga še vedno obdaja gost gozd, leži v prostrani močvirni kotanju na severu Gvatemale. Na tem območju je malo sveže tekoče vode, a med deževnim obdobjem se v začasnih močvirjih naberejo hudourniški tolmuni. Majevski kmetje so se spretno prilagodili življenju v tej pokrajini. Kmetovali so na višjih obronkih in kopali blato z močvirij in jezer ter z njim gnojili polja. El Miradorski kralji so imeli največjo moč, bili so bogati in prevzeli so nadzor nad sosednjimi mesti. Temu nekateri arheologi pravijo Majevska država. Mesto El Mirador, ki je bilo središče te prve državo, je tako postalo eno največjih kar so jih Maji kdaj zgradili. V njem so bile zgrajene orjaške piramide in astronomski observatorij. Največjo stavbarsko čudo, kompleks Danta, se je dvigalo 70 metrov visoko nad trgov – to je bilo največje majevsko kamnito poslopje. Toda El Mirador je vso to veličastnost plačal s propadom. Zidove in tla bivališč in javnih zgradb so namreč na debelo ometali, da so bili elegantni na pogled. Omet so izdelovali tako, da so apnenec segrevali pri visokih temperaturah v pečeh na oglje. Za segrevanje so porabili ogromne količine lesa, ki so ga izskevali daleč okoli mesta. To je povzročilo ekološko katastrofo. Med

10

deževnim obdobjem je dež spral zemljo, s posek v nižine in lagune, ter jih nazadnje povsem sesul. Kmetje več niso mogli kopati blata za gnojenje in njihova polja niso več tako obrodila. Z manjšanjem zalog hrane se je krčilo tudi prebivalstvo in sredi 3. stol. n.š. je bilo nekoč prostrano mesto El Mirador, le še mesto duhov.

Klasično obdobje (250 – 900 n.št.) in mesto Tikal

To obdobje je najbolj pomembno in najbolj ustvarjalno v majevski arhitekturi in tudi na drugih področjih njihove umetnosti. Med opisi klasičnega obdobja lahko zasledimo tudi nekaj opisov poklasičnega obdobja predvsem zaradi podrobnosti, ki veljajo v obeh obdobjih. Elementi, ki so v rabi vse od začetkov klasične arhitekture so: kamen, malta, klada in obok. Najznačilnejše za majevsko arhitekturo je uporaba apnene malte pri gradnji. Apno so pridobivali iz apnenca, ki so ga žgali v trdih kopah. Po majevskem verovanju pa sta morala biti za uspešno žganje apna izpolnjena dva pogoja. Ves postopek je moral potekati v brezvetrju, zato, da je kopa gorela enakomerno in poskrbljeno je moralo biti za to, da se ni kapi približala nobena ženska. Verjeli so namreč, da bo žganje neuspešno, če se bo kope dotaknila ženska.

Prostori majevskih zgradb so bili prekriti z nepravim obokom, pri katerem so se kamni v smeri k vrhu oboka konzolno približevali. Oboki so bili nameščeni na nosilne zidove ali na lesene tramove, ki so jih podpirali stebri. Kljub temu, da so znali oblikovati temeljni nastavek oboka, pa gradnje polkrožnega oboka niso nikoli odkrili. Steber in obok s presegajočimi kvadri pa sta konstruktivni prvini, ki ju srečujemo od najbolj zgodnih zgradb klasičnega obdobja in še po poklasičnem – tolteškem obdobju. Na navpičnih nosilnih osnovah (zidovi, stolpi ali stebri) leži vodoravno nosilni element – notranji obok, ki je v fasadi izražen z mogočno klado, ta pa je del stavbe, ki sloni na navpičnih podporah (klada ima funkcijo nosilnega elementa). Namesto spodnjega dela klade – arhitrava, ki leži prav na stebru, je tu tridelni venec – atadura, ki pa je nekakšna modifikacija arhitrava. Nad atatudo je širok, navadno z reliefi okrašen friz, ki se končuje z vencem, velikokrat spet v obliki atatude. Tak stil gradnje imenujemo puuc.

Nekaj značilnosti majevske gradnje; Majevsko znanje o konstrukciji je bilo zelo primitivno. Zgradbe so bile sicer nadstropne, vendar je bil pritlični del pod nadstropno nad stavbo pravzaprav zapolnjen. Bil je nekakšen zazidan kvader, ki daje temelj za etažno nad stavbo. Urejena je bila le njegova fasada. Primer take gradnje je piramida odkrita v Uaxactunu. Piramida je pokrita s šestnajstimi štukaturnimi maskami in ima štiri stopnišča.

Najznačilnejša stavba, ki jo srečamo pri Majih je večstopenjska piramida, ki ima na vrhu zgrajeno svetišče. Tak tempelj naj bi kralja približal bogovom v vesolju. Stopnišča, ki so vodila do vrha so bila široka in strma. Stopnice pa so lahko imele določen pomen. Majevske pritlične stavbe pa so bile dvodelne, dolge stavbe, s prostori eno za drugim. Vhod so imeli skozi vratne odprtine prav od zunaj. Maji oken niso uporabljali, saj jim je zadostovala svetloba, ki je prihajala skozi vratno odprtino in se odbijala od belih sten in apnenčastih tal.

11

Mesto Tikal

Ko je bil El Mirador v zatonu sta cvetela Tikal in tamkajšnja Severna akropola, mogočna ploščad, ki je v zgodnjem klasičnem obdobju postala kraljevska nekropola, vsaj osem vladarjev si je tu zgradilo kraljevsko grobnico. Leta 537 n.š., ko je Wak Chan Kawiil zasedel prestol, je bil Tikal najbogatejše in najbolj mogočno majevsko kraljestvo. Imeli so debele sklade kremenjaka surovine za izdelovanje kamnitega orodja in velikanska močvirja s plodno zemljo. Poleg tega je mesto ležalo na razvodju, ki ločuje reke ki so tekle v Karibsko morje, od tistih ki so se stekale v Mehiški zaliv. Rečni trgovci so potovali po poteh, ki jih je nadzorovalo kraljestvo Tikal in tikalska kraljeva družina je navezala trgovske stike z največjo trgovsko velesilo v Mehiškem višavju, mestom Teotihuacán.

Čeprav je kraljestvo cvetelo, so se začela kazati znamenja resnih težav. Majevsko prebivalstvo se je veliko preveč povečalo in pritisk na zemljo in vodo je bil prehud. Ko so se mogočni vladarji pričeli ozirati po rodovitnih poljih sosednjih kraljestev, se jih je polaščala vse večja želja po boju za novo ozemlje. Tudi sosednja ozemlja so načrtovala kako bodo razširila svoje ozemlje, na severu je kraljestvo Calakmul postajalo najhujši tekmec Tikala.

Calakmulski vladarji so začeli mešetariti s kraljestvi, ki so bila v prijateljskih odnosih z Wak Chan Kawiilom. Počasi so mu speljevali zaveznike, s tem so Tikal osamili in ga naredili ranljivega. Nazadnje ga je leta 562 n.š. Calakmul skrenil napasti. Tamkajšnji vladar, Priča Neba, je z majevskega koledarja odbral dan, ko je Venera planet vojne negibno stala na nočnem nebu, čas nadvse primeren za bojevanje. Podrobnejši opisi te bitke se niso ohranili, vendar stenske slikarije iz tega obdobja omogočajo arheologom, da rekonstruirajo poglavitne podrobnosti majevskega vojskovanja. Razbrali so, da je Calakmul porazil obrambo Tikala in tako postal najpomembnejše kraljestvo majevskega sveta. Toda zmaga ni prinesla miru, ker so Calakmulski kralji hlastali po še večji oblasti. Vse hujši spopadi so ohromili življenjsko pomembno trgovanje, ki je sicer ob suši in lakoti majevske kmete obdržalo pri življenju. Calakmulska kraljeva rodbina, je naredila usodno napako, ko je ponižala in osramotila starega nasprotnika Wak Chan Kawiila. Novi tikalski vladarji niso mogli pozabiti te hude žalitve. Tako je 5. avgusta 695 n.š. tikalski vladar Jasaw Chan Kawiil v mogočnem maščevalnem napadu na vladarja Calakmula slavil mogočno zmago. Ob koncu 8. stol. je v pokrajini vladalo nasilje. Majevski vladarji so podanike prehudo priganjali, da so zidali obrambne zidove in veličastne piramide. Družine so posekale preveč gozda, kmetje so iz zemlje poskušali iztisniti preveč hrane. Sledilo je še nekaj hujšega, okrog leta 810 n.š. je nastopila huda suša, ki je trajala približno 9 let. Sledile so ji še druge katastrofalne suše. Silno veliko ljudi je umrlo, drugi so zbežali iskat bolj zelene pokrajine. Ko se je deževje nazadnje vrnilo, so se redki preživeli podali nazaj v Tikal, toda slave svetih vladarjev niso več mogli obnoviti, zatonila je za vekomaj.

Poklasično obdobje (10. – 16. stol.)

Okoli 9. stoletja hkrati Mehiko in Srednjo Ameriko, se je središče kulture Majev premaknilo proti severu na Yucatanski polotok, kjer se je razcvetela nova umetnost. Mesta tega obdobja so nastajala izključno okrog nahajališč vode, ki jo je bilo v tej pokrajini povsod premalo. Največkrat upodobljeno božanstvo tukaj je bil bog dežja

12

Chac. Kot primer upodobitve Chaca lahko vzamemo 45 dolgo stavbo – Hišo mask. Njeno pročelje krasijo številne maske dežnega boga, ki ga v tej pokrajini vedno upodabljajo z nosom v obliki rilca.

Labasnski lok je s svojim obokom eden od posebno zanimivih primerov poklasične arhitekture Indijancev Maja. Pravi obok, ki se je izoblikoval v Italiji, je prišel v Ameriko šele s Španci. Samostojen razvoj Majevske arhitekture in vse majevske umetnosti pa je prekinil prihod mehiških Toltekov, okrog leta 1000. S tem se je spremenil način majevskega življenja (iz poljedelskega na mestno življenje), vse bolj pa se je uveljavil vpliv tolteške vojaške mentalitete idealom moči in oblasti. Te posledice so vidne na področju majevske umetnosti. Vse manj časa imajo za prefinjeno izdelavo zgradb in obrtniškega dela. Zgradbe tistega časa so zgrajene površno in s slabo konstrukcijo

Mesto Chichén Itza

Nekatere od tistih, ki so preživeli velike suše v osrčju majevskega ozemlja so zgodbe o cvetočih novih mestih vlekle tja, kjer je bilo v desetem stoletju skrajno severno obrobje majevskega sveta. Tam je še vedno skromno deževalo in jukatanski Maji so izvotlili vodne zbiralnike, da so imeli v njih celoletno zalogo vode. Bili so tudi podjetni trgovci, ki so trgovali s soljo, školjkami, bombažnimi oblačili in vrečami kakava. Na osrednjem delu severnega Jukatana so konec 8. stoletja ustanovili mesto Chichén Itza. Mesto je bilo premožno, kultivirano in svetovljansko, v njem so živele različne etnične skupine in se govorili razni jeziki. Imeli so elegantna javna poslopja – orjaške piramide in svetišča, sijajne palače in astronomske observatorije. Imeli so tudi dva velikanska naravna vodnjaka od katerih je vsak lahko preskrbel z vodo vse prebivalce mesta. Ljudje v Chichén Itzaju so častili boga po imenu Kukulkán oz. Operjena kača. Božja beseda je mestni arhitekturi in umetnosti vtisnila prepoznavni znak. Po vsem mestu so s stebrov, zidov in stenskih poslikav strmele oči Operjene stavke.

Pomembno blago s katerim so trgovali trgovci s tega območja, je bilo ''belo zlato starodavnih Majev''. To je bila sol. Trgovci Chichén Itzaja so nadzirali velikansko pridelavo soli v obalnem pristanišču Emal. Emalske soline so se razprostirale na več kot 25 ha, ocenjujejo da so na njih vsako leto pridelali 5500 ton soli. Kako je mesto Operjene kače propadlo še danes ni znano. Neizpodbitno je le to da je propadlo do leta 1200 n.š. Med izkopavanji v Chichén Itzaju so arheologi sicer našli prevrnjene kipe in druga znamenja opustošenja, vendar ne morejo reči ali je bilo to plenjenje med vojno ali po njej, ko je bilo mesto že zapuščeno.

Novomajevska arhitektura

Mlajša mesta, ki ležijo večinoma ob obalah Karibskega morja in na bližnjih otokih nam omogočajo vpogled na razne majevske arhitektonske sloge, od klasičnega sloga z masivnimi zidovi, zgradb grajenih v stilu Puuc, vse do majevsko – tolteškega načina. Vendar pa izraz majevsko – tolteške zgradbe ni povsem natančen, saj se stavbe iz tolteškega obdobja močno razlikujejo od majevske konstrukcije zgradb. Celotna zamisel zgradb tega področja daje vtis, kot da bi jih ustvaril en narod. To pa

13

pomeni, da se je ob obali Quintana Roo posrečilo popolno zlitje majevske kulture s tolteško. Značilno mesto je Tulum. V tem obdobju je gradnja obokov skoraj opuščena. Za zgradbe uporabljajo enostaven in lahek strop iz tramov. Zgradbe so preproste in nizke, brez frizov. Še vedno so ohranile majevski videz, a le v tistih potezah, ki so bile že prej sorodne Toltekom (vhod s stebri).

14

MAJEVSKO VOJSKOVANJE

Maji, ki še zdaleč niso bili miroljubni kmetje in svečeniki, za kar so nekoč veljali, so se zagrizeno bojevali, vrhunec teh spopadov pa so bila krvava žrtvovanja. Nekatere spopade so uskladili s premiki na nočnem nebu, saj so bili navdušeni astronomi. Še posebej pomembno znamenje je bil vzhod Venere kar je bilo naklonjeno napadalcu. Možno je tudi, da so Maji pri spopadih upoštevali tudi poljedelske cikluse – napade so načrtovali v sušnem obdobju, da niso ovirali sajenja ali spravljanja pridelka.

Vojskovanje je imelo tako zemeljsko kot onstransko razsežnost. Zmaga je pomenila, da ima zmagovalec na svoji strani bogove. Pri vseh spopadih je so bile ključne osebe kralji – reinkarnacije bogov. Izid boja je bil odvisen od vladarjeve božanske karizme in od tega, kako uspešno je obvladal obredno plat vojskovanja.

Na velikih bojnih pohodih se je zbralo na tisoče vojakov in vsi so bili pobarvani na rdeče ali črno. Uporabljali so najrazličnejše orožje: loke in puščice, frače, kopja, pihalnike, sekire in gorjače obite z zelo ostrimi kamni. Nosili so umetelno okrašeno naglavno okrasje in maske in se branili s pletenimi ščiti iz bombaža ali palmovega listja, bombažnimi telovniki, napolnjenimi s kameno soljo, in usnjenimi ali bombažnimi vezmi na nogah in rokah.

Cilj boja ni bil sovražnika takoj ubiti, temveč ga onesposobiti ponižati in zajeti – še posebej kralja in plemstvo. Te so pogosto odvlekli domov, jih slekli, mučili in žrtvovali tako, da so njihovo kri darovali majevskim bogovom. Pogosto so jih usmrtili z obglavljanjem in številne lobanje so končale na stojalih, ki so obrobljala igrišča za igro z žogo.

Ker je bilo preživetje zmagovalcev in poražencev odvisno od poljedelstva, so se spopadi navadno izognili kmetijam in vasem. Glavna tarča so bila mesta. Uspešen napad, se je lahko končal tako, da so zmagovalci pustošili po palači, razbijali kraljeve spomenike in skrunili svetišča.

15

PISAVA MAJEV

Za prva evropske raziskovalce so bili majevski zapisi popolna neznanka. Potem, kos o v Mezoameriki našli še več razvalin, v Evropi pa tri pozabljene majevske rokopise, so strokovnjaki uvideli, da gre za pisavo in ne za okrasje. Začeli so ugibati kaj neki pomeni. Prve so prepoznali številke, z ničlo vred, ki je v Evropi niso uporabljali vse do 12. stol. Po tem so obdelali astronomske tabele in majevski koledar. V tridesetih letih minulega stoletja, je britanski arheolog J. Eric Thompson izumil način klasifikacije pisnih znakov, vendar je njegova teorija, da vsak znak predstavlja besedo ali pojem desetletja ovirala pravo razumevanje znakov.

Ključno spoznanje je prišlo v začetkih petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je ruski jezikoslovec Jurij Valentinovič Knorozov odkril, da znaki predstavljajo tako zloge, kot besede. Deset let za tem je v muzeju Harvardske univerze umetnostna zgodovinarka Tatiana Proskouriakoff začela preučevati napise iz Piedras Negrasa. Ko jih je uredila po časovnem zaporedju je ugotovila, da govorijo o zgodovini dinastije. Zadnje odkritje, ki je pomagalo razplesti skrivnost majevske pisave, je razkril sin arheologa Georgea Stuarta, ki je že kot otrok spremljal starše na raziskovalnih odpravah na majevska najdišča. Tam se je kratkočasil tako, da je z voščenkami prerisoval majevske znake. Tako je v osemdestih letih minulega stoletja še kot najstnik ugotovil, kako gibki so hieroglifi – en znak lahko pomeni določeno besedo, a isto besedo lahko ponazori več znakov, ki so uporabljeni kot zlogi. Znaki imajo torej mnogovrsten pomen, tako da so med seboj pogosto zamenljivi.

Mojstri rabe znakov so bili pisarji, ki so bili cenjeni člani kraljevskega dvora, z lastnimi bogovi zaščitniki upodobljenimi kot opice. Zadnji znani datum, ki ga je zapisal majevski pisar na spomeniku iz Toninája, je 18. januar 909 n.š. Kot posledica uničujočih vojn so nekdaj velika mesta ostala zapuščena in kmalu jih je pokrila džungla. Ko so v 16. stol prišli Španci, so sežgali na tisoče starih rokopisov. Toda na razvalinah raztresenih predmetih in nekaj krhkih straneh iz knjig se je ohranilo dovolj besed, da omogočajo vpogled v to kako so živeli Maji in kako se je sesula njihova mogočna civilizacija.

16

MAJEVSKI KOLEDAR

Maji so veliko pozornost pripisovali teku časa. Skorajda na vseh oltarjih, stelah (visoki kipi okroglih oblik, na katerih je bila upodobljena neka oseba in dolge vrste hieroglifov s koledarskimi datumi ali oznakami) in ploščah je predstavljen čas. Prav tako kot vse starodavne civilizacije, so bili Maji izredno natančni astronomi in izredno dobri matematiki (iznašli so ničlo). Veliko vlogo v njihovem življenju je imel horoskop. Otrok je imel svoj horoskop že pred rojstvom.

Maji so imeli celo 22 različnih koledarjev. Znamenita sta predvsem dva njihova koledarja. Tzolkin, ki je 260 dnevni, in Tun-on, ki je 360 dnevni (tun pomeni krog). Tzolkinov koledar je razdeljen na 13 namenov in 20 vidikov oziroma pogledov na življenje. Uporablja se pri astrologiji in kot alternativni koledar. Čemu 260 in 360 dni se ne ve, je pa to povezano s kozmičnimi energijami in ni vezano na noben fizičen objekt.

Na vsakih 52 tunov (krogov) so imeli Maji velik praznik. Vsak plamen v celotni civilizaciji so ugasnili za en dan (24 ur). To je tako, kot bi mi izključili vse vire elektrike, do najmanjše baterije. Na 52 tunov sta Tun-on in Tzolkinov koledar spet prišla na točko kjer sta začela.

Tun-on koledar

Dokler niso odkrili kamna K* niso vedeli čemu je Tun-on koledar namenjen. Po odkritju tega kamna pa so ugotovili, da je ta koledar preroški.

Slika 4: Majevski koledar Tun-on

Vir: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/2012-se-ze-zacenja-konec-sveta.html

17

Posebnosti koledarja Tun-on:

- čas meri od nastanka 16.4 milijarde let, pa do 28. oktobra 2011 oziroma 21. decembra 2012,

- čas je razdeljen na 9 različnih podzemlji, vsako s svojo znamenitostjo. Vsako od teh podzemelj se še dodatno deli na 13 nivojev ustvarjanja,

- čas se pospešuje, vse poteka čedalje hitreje (to opažamo tudi danes v svojem življenju – včasih so nekatere spremembe potrebovale desetletja, stoletja, danes so to leta, meseci…),

- zavest se dviguje – npr. zadnje: razlog, zakon, moč, etika.

Slika 5: Devet podzemlji po koledarju Tun-on

  Prevladujoča zavest Začetek Posamezna enota

1. Podzemlje: Celično akcija - reakcija 16,4 milijarde let 1,26 milijarde let

2. Podzemlje: Podzemlje sesalcev dražljaj - odziv 820 milijonov let 63,4 milijonov let

3. Podzemlje: Družinsko individualni odziv 41 milijonov let 3,2 milijona let

4. Podzemlje: Plemensko podobnosti in razlike 2,2 milijona let 160 tisoč let

5. Podzemlje: Kulturno razlog 102 tisoč let 7900 let

6. Podzemlje: Nacionalno zakon 3115 pred n. št. 394 let

7. Podzemlje: Planetarno moč 1755 našega št. 19.700 let

8. Podzemlje: Galaktično etika 5. januar 1999 360 dni

9. Podzemlje: Vesoljno zavestno so-ustvarjanje 11. februar 2011 20 dni

Leto 2012 - začetek konca sveta?

Po koledarju Majev je človeštvo trenutno v obdobju zadnje, pete ere oziroma v 8. podzemlju. Naša era naj bi po njihovem koledarju videla svoj konec točno 21. decembra 2012 in kot velja za vse prejšnje, bo tudi ta v znamenju hudih podnebnih in okoljskih sprememb, ki bodo posledica zamenjave zemeljskega magnetnega pola, kar pa naj bi bilo posledica premika zemeljske osi.

Kaj se bo v resnici zgodilo ni mogoče napovedati. Ljudje to napoved različno doživljajo. Nekateri 21. december 2012 pričakujejo z velikim upanjem in veseljem, da bo negativna energija pustila prostor pozitivni energiji in, da bomo vsi začeli živeti na drugačen način, veliko manj materialistično usmerjen. Nekatere pa ta datum spravlja

18

v obup in so povsem črnogledi - napovedujejo konec sveta. Ena od napovedi o koncu sveta trdi, da bo Zemlja tri dni pred katastrofo zavita v popolno temo. 21. 12. 2012 pa je dan, ko naj bi se rotacija Zemlje ustavila za točno 72 ur in potem naj bi se Zemlja začela vrteti v nasprotno smer. Posledice teh 72 ur mirovanja so seveda številne – kot prvo velja omeniti inverzijo magnetnega polja, ki ji sledijo klimatske in seizmološke anomalije.

Seveda obstajajo tudi teorije, da bo Zemlja eksplodirala, se zdrobila, izginila ali kaj podobnega, vendar je to seveda precej neverjetno. Pojem konec sveta pa si lahko razlagamo tudi drugače: konec takšnega sveta, kot ga sedaj poznamo – predvsem kar se tiče tehnološkega razvoja.

Čeprav ljudje neradi razmišljamo o koncu sveta, pa nas vendarle begajo nekatere natančne napovedi Majev, ki so temeljile na njihovem velikem poznavanju zvezd in planetov. Nekateri znanstveniki sicer trdijo, da koledar, ki bi bil lahko za nas tako pomemben, pravzaprav ni delo Majev, temveč naj bi ga ti prevzeli od Toltekov. Kdo pa je njim posredoval to znanje? Ta koledar je namreč zelo natančen, saj so že okoli leta 3000 pred našim štetjem predvideli sončni mrk, ki se je zgodil 11. avgusta 1999. Sicer niso bili ravno točni, saj so zamudili »celih« 33 sekund.

Dejstvo je, da bo na ta dan tudi aktivnost Sonca zelo močna – to ni predvidevanje, to je znanstveno dejstvo. Zadnji sončni ciklus je bil leta 2001. Ta se ponavlja vsakih 11 let in točno 21.12. 2012 bo Sonce spet v maksimalni aktivnosti. Flare (sončne eksplozije) so sončni delci, ki se lahko nevarno približajo tudi Zemlji. Leta 1989 je bila ravno ta povečana sončna aktivnost kriva za velik izpad električne energije v Severni Ameriki. Nekateri znanstveniki, ki preučujejo te sončne eksplozije, trdijo, da so predvidevanja o koncu sveta nesmiselno paničarjenje, saj dejansko ta sončna aktivnost lahko škoduje le satelitom, ki krožijo okoli Zemlje in največ, kar se bo lahko zgodilo na Zemlji, so razni električni izpadi. Na vprašanje, ali lahko Sonce producira za Zemljo uničujoči 'flare', večina znanstvenikov odgovori kratko in jedrnato: Ne.

Dejstvo pa je žal tudi to, da se že danes dogajajo katastrofe, ki so jih napovedali Maji; potresi, cunamiji, vojne, poplave, globalno segrevanje. Vulkani se prebujajo kar eden za drugim. Ob tem si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali ali se že uresničujejo temačne napovedi Majev?

19

ZAKLJUČEK

Vsekakor raziskovalce čaka še veliko dela, če bomo hoteli priti do dna nastanku in propadu starodavnih civilizacij, torej tudi Majev. Vprašanje je, če je popolno odkritje vseh dejstev sploh mogoče.

Zanimivo je, da mnoga nekdanja plemena, ki sodijo med potomce Majev, še danes obstajajo. Vsako živi na svoj specifičen način in nadaljuje bogato tradicijo prednikov. Pri vseh je velikega pomena življenje v skladu z naravo in njenimi zakoni ter povezava z božanstvi, za katere je v sodobnem svetu vse več zanimanja. Ena od še vedno obstoječih tradicij je majevska. Potomci Majev še danes živijo, predvsem kot kmetje, v Mehiki in Gvatemali.

Gotovo bomo vsi z zanimanjem čakali 21. december 2012. Želim si, da bi bil ta dan drugačen, kot je prikazan v filmu 2012, ki je bil premierno prestavljen v lanskem letu in govori o koncu sveta, ki so ga v svojem koledarju napovedali Maji.

20

VIRI IN LITERATURA

1. A. Mason: Amerika in predkolumbovske civilizacije, Cankarjeva založba,

Ljubljana 2002.

2. H. M. Martell: Starodavni svet, Učila, Tržič 2007.

3. J. Diamond: Propad Civilizacij, Učila International, Tržič 2007.

4. L. R. Nougier: V času Majev, Aztekov in Inkov, Tiskarna Delo, Ljubljana 1991.

5. National Geographic, publikacija, posebna izdaja: Skrivnostni Maji, številka 3,

2009.

6. Spletna stran: http://24ur.com/ekskluziv/zanimivosti/2012-se-ze-zacenja-

konec-sveta.html

7. Spletna stran: http://sl.wikipedia.org/wiki/Maji

8. Spletna stran: http://www.zbudise.net/blog/2007/11/starodavni-koledar-mayev/

9. V. in G. Paolo Ceserani: Maji, Zgodbe starega sveta, Založba Domus, Kranj

1989.

SEZNAM SLIK

SLIKA 1: PRIZOR IZ FILMA 2012 - PROPAD SVETA PO MAJEVSKEM KOLEDARJU..................2

SLIKA 2: BERINGIJSKI MOST............................................................................................2

SLIKA 3: DVOJČKA HUNAHPUJEM IN XBALANQUEJEM.......................................................2

SLIKA 5: MAJEVSKI KOLEDAR TUN-ON.............................................................................2

Slika 4: Devet podzemlji po koledarju Tun-on..............................................................2

21