Novo mesto, septembra 1954

Stev. 35 L e t o V.

L a s t n i k i i n izdajatel j i i Cpi odbori S Z D L Č r n o m e l j , K o č e v j e i n Novo me haja vsak petek. — U r e ­juje u r e d n i š k i odbor. — U r e d n i š t v o i n uprava : Novo me­sto, Cesta komandanta Staneta 25. — P o š t n i predal 33. — Telefon u r e d n i š t v a i n uprave 127. — T e k o č i r a č u n p r i Mes tn i h r an i l n i c i v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna n a r o č n i n a 480 d in , polletna 240 d in , č e t r t l e t n a 120 d in . — T i s k a T i s k a r n a »S lovenskega po ročeva l ca« v L j u b l j a n i .

Dolenjski TI din

1 Tednik okrajev Č r n o m e l j , K o č e v j e in N o v o nrr

OD TEDNA I DO TEDNA

V r e š k e m p r i s t a n i š č u se je z a s i d r a l a j a h t a » S a v a r o n a « z r d e č o zas tavo i n b e l i m p o l m e ­secem. Z nje j e s t o p i l n a t l a n a š e d o m o v i n e g. D j e l a l Ba ja r , p r e d s e d n i k r e p u b l i k e T u r č i j e . P o z d r a v i l i smo g a toplo , i s k r e ­no, i z s rca , t a k o k a k o r p o z d r a ­v i m o n a j d r a ž j e g a gosta ob v h o d u v svo j d o m . S r e č n i smo i n z a d o v o l j n i , k e r se n a m spet n u d i p r i l o ž n o s t , d a man i f e s t i ­r a m o povezanost , s logo i n i s k r e n o v z a j e m n o zaupanje , n a k a t e r e m s l o n i va rnos t B a l k a n a .

O b i s k a l a nas je m o č n a oseb­nost, eden i z m e d na j i z r az i t e j ­š i h d r ž a v n i k o v v z g o d o v i n i se­danje T u r č i j e . N a p r e d e n bo­rec, eden i z m e d n a j b l i ž j i h so­d e l a v c e v o č e t a r e p u b l i k e T u r ­č i j e K e m a l a A t a t i i r k a , h r abe r vo j ak , a g l l e n o rgan iza to r i n m o d e r d r ž a v n i k — g. D j e l a l B a j a r j e n a č e l u d e ž e l e , k i jo n a š a z a v e z n i c a i n s ka t e ro nas v e ž e j o i s k r e n e n a k l o n j e n o s t i . N a š u g l e d n i gost se bo povsod , k a m o r k o l i bo p r i š e l , p r e p r i č a l , d a je m e d n a j b o l j š i m i p r i j a ­telji« d a so v s i n a š i n a r o d i s r e č n i , k e r ga l a h k o p o z d r a v i ­jo v s v o j i s r e d i . K o b o m o po­z d r a v l j a l i p r e d s e d n i k a zavez­n i š k e T u r č i j e , b o m o g o v o r i l i s č u s t v i , v j e z i k u , k i j e p r e ­p r o s t e j š i , p r e p r i č l j i v e j š i k a k o r k a r š n o k o l i d i p l o m a t s k o i z r a ­ž a n j e ,

» T o je k o n e c f rancoske su ­v e r e n o s t i i n n e o d v i s n o s t i « — je v z k l i k n i l č a s t n i p redsedn ik N a r o d n e s k u p š č i n e , r a d i k a l n i soc ia l i s t E d u a r d H e r r i o t n a z a d n j i se j i , p r e d e n so p o s l a n ­c i g l a s o v a l i o s p o r a z u m u o e v r o p s k i o b r a m b n i skupnos t i . » T i s t i , k i b i t a k s p o r a z u m pod­p i s a l , b i p o d p i s a l d e k l a r a c i j o o n e e n a k o p r a v n o s t i svoje d r ­ž a v e , « j e d e j a l H e r r i o t .

I n po tem j e f r a n c o s k i p a r l a ­men t d o k o n č n o p o k o p a l n a č r t o e v r o p s k i o b r a m b n i skupno­s t i s t em, d a je s 317 g l a sov i p r o t i 264 g l a s o v a l z a p red log , na j ods t r an i jo z d n e v n e g a r e ­d a v p r a š a n j e E O S , k i je dob i -l a s t em s m r t n i udarec . K a j bo rcla'j, j e t e ž a v n o r e č i , l a h k o p a g o v o r i m o o p r o b l e m i h , k i so p r e d d u r m i . Ž e m e d p a r l a ­m e n t a r n o r a z p r a v o v b u r b o n -s k i p a l a č i so b i l i n a m r e č iz re­č e n i t ako t e h t n i d v o m i v e l i k e ­ga d e l a pos lancev , d a je b i lo s k o r a j o č i t n o , d a bo pogodba o e v r o p s k i o b r a m b n i s k u p n o ­s t i z a v r n j e n a .

N a č r t e v r o p s k e o b r a m b n e s k u p n o s t i j e n a s U l v pogo j ih hude h ladne vojpe , v dneh , k o so sovje tske g r o ž n j e ter jale od z a h o d n i h d r ž a v , d a so v n a g l i c i i s k a l e i z h o d v k a k r š n i k o l i r e š i t v i svo je v a r n o s t i . V d n e h take z a s k r b l j e n o s t i je b i l o m n o g i m o d g o v o r n i m l j u ­d e m n a Z a h o d u jasno, d a b i b i l a n a j u č i n k o v i t e j š a r e š i t e v p r o b l e m a v t em, č e b i n a š l i z a d o v o l j u j o č n a č i n o b o r o ž i t v e N e m č i j e i n v k l j u č i t e v n j e n i h o b o r o ž e n i h s i l v s i s tem evrop­ske ob rambe . P o v s e m n a r a v ­no je , d a je F r a n c i j a , k i p r ed ­s t a v l j a k l j u č v s a k e g a z a h o d ­nega o b r a m b n e g a s i s t ema n a e v r o p s k i c e l i n i , i g r a l a posebno v logo p r i i s k a n j u te r e š i t v e , p las t i pa , k e r p r a v n j i n i vse ­eno, k a k š n a b i b i l a obnov i t ev n e m š k i h o b o r o ž e n i h s i l . saj je v e č ko t znano , k a k š n e hege-n i o n i s t i č n e n a k a n e je Imela Nemf- i ja v d v e h m i n u l i h v o j ­n a h .

O d t l e j do danes so se raz­m e r e d o k a j s p r e m e n i l e , z las t i p a se Te s p r e m e n i l odnos s i l m e d t ako i m e n o v a n i m V z h o ­d o m i n Z a h o d o m i n s icer na š k o d o V z h o d a , s č i m e r so se p o v e č a l e m o ž n o s t i , d a b i s po­m o č j o op rezne i n g i b č n e p o l i ­t i k e o k r e p i l i va rnos t n a sve tu . De j s tvo je, d a so te s p r e m e m ­be p r i v e d l e mnoge odgovorne e v r o p s k e k r o g e — nekje pre j . nek je pozneje — do ugo tov i ­tev, d a j e t r e b a p r eg l eda t i d o ­tedanja s t a l i š č a i n g l e d i š č a g lede p o s a m e z n i h p r o b l e m o v E O S . P r i š l i so do spozan ja . d a b i b i lo t r eba r e š e v a t i p r o b l e m ev ropske v a r n o s t i na k r e p k e j -š i h i n bol j z d r a v i h t e m e l j i h , v o k v i r u n e k e g a nac r t a , z a m i ­š l j e n e g a glede e v r o p s k e v a r ­nost* in neodv i snos t i v d a l j n i p r i h o d n o s t i .

T e ž n j e e v r o p s k e p o l i t i k e , v k a t e r i Ima z a r a d i svojega po ­l o ž a j a posebno mesto sedanja f r a n c o s k a p o l i t i k a , gredo za

Suika krajina dobiva vodo r

i n zan imiv k o š č e k s loven-posebej. Odmaknjena od

Suha k ra j ina je zelo lep ske zemlje i n dolenjskih ta l prometnih s r ed i šč ž ivi še nekako svoje, po starem obar­vano ž iv l j en je , i n živi v e č k r a t tudi t e žko , saj o b č u t n o p o g r e š a dragocenega v i r a , k i so ga do l inc i povsem vsak­danje navajeni — vode. T o d a nov i čas veje tudi čez suho-kranjske goljave, p r i n a š a l judem kor i s t i i n ugodja, o k a ­ter ih so n e k o č le sanjah. Deže l i ca na obeh straneh K r k i -n i h sotesk se dviga gospodarsko i n ku l tu rno in po l i t i čno . M a r s i k a j jo še tež i i n č a k a r e š i t v e , mars ikak lep uspeh pa lahko tudi p o k a ž e . 2 » kratek sprehod po Suh i k r a j i n i nam p r i č a o pr izadevanju prebivalcev i n oblasti za »lepšo podobo tega suh/ga k r a j a « . . .

V O D A S E B L I Z A N a j h u j š a nadloga Suhe k r a j i ­

ne, pomanjkanje vode, bo k m a ­l u odpravl jena. Z m i l i j o n i , k i Jih je dala republ ika , nada l ju­jejo letos gradnjo vodovoda v s r ed i š če Suhe kra j ine . Petdeset

ga vodovoda. Zajetje vode je v Zagradcu. Letos res še ne bo vse k o n č a n o , dolgo pa ne bo treba č a k a t i i n bodo vse vasi imele dovolj zdrave, pitne vode. D a bo pa voda č i m p r e j stekla, je seveda odvisno od p r ip rav -

benih obljub, le m i l i j o n i so p r i ­šli letos i n zače l se je u r e s n i č e ­vat i ž iv l j en j sko važn i n a č r t za Suho kra j ino. L judska oblast d r u g a č e gleda na take potrebe, i n j i h tudi r e š u j e kjer k o l i so, č e p r a v postopoma, ker vseh na­enkrat n i m o g o č e . O tem se se­daj lahko uver i jo tudi vs i ne­ve rn i i n z lonamerni Tomaž i , k i se najdejo še tudi v Suhi k r a ­j i n i .

Z A S V E T I L A J E E L E K T R I K A

Že nekaj let so si prebivale; vasi Se la -Sumberk i n okolice vneto pr izadeval i , da b i dobi l i e l e k t r i č n o luč . K e r so da leč od več j ih krajev, njihove vasi pa raztresene, to n i b i la l ahka na ­loga, toda l judje niso odnehali Skupn i napori v a š č a n o v , okra j ­nega l judskega odbora, obč ine in kmeti jske zadruge so b i l i na­posled kronani z uspehom. 22. avgusta so p ros lav i l i ve l iko de­lovno zmago — v 6.> d o m a č i j a h

Poezi ja Suhe kra j ine — n a r a v n i s lapovi K r k e p r i D v o r u

l jud i , d o m a č i n o v , je zaposlenih p r i kopanju j a rkov , p r i gradnji poti do kraja , kjer bo g lavni zb i ra ln ik , i n p r i d rugih vodo­vodn ih del ih . Zače l i so p r i vasi Višn je , ka j t i pod ondotnim v r h o m bo g lavn i zb i ra ln ik . Od tam bodo speljane cevi skozi Prevole do H i n j , bosta pa dva odcepa: eden za Ratje, drugi za Z v i r č e . Tako se bo vsa Suha kra j ina oskrbovala z vodo iz te-

ljenosti i n sodelovanja doma­č inov samih. M n o g i Suhokran j -čan i še sedaj ne verjamejo, da bo nj ihova dolgoletna želja res u r e s n i č e n a . L e predolgo so j i m nekoč razni p o l i t i k i g rad i l i vo ­dovod samo z obl jubami pred v s a k i m i v o l i t v a m i , ljudje pa so mora l i še ka r naprej ob suši voz i t i vodo na desetine k i lome­trov da l eč . Po osvobodi tvi za vodovod pravzaprav n i bi lo no-

PROSLAVA 12-LETNICE USTANOVITVE GUBČEVE BRIGADE NA TREBELNEM

Pred 12 let i — 5. septembra — j« b i l a b l i zu B o g n e č e vasi p r i Trebelnem ustanovljena G u b č e -v a brigada, pod vodstvom ko­mandanta Staneta P o t o č a r j a .

T a br igada se je r azv i l a Iz

tem, d a b i n a r a v n a l e pot raz­vo j i po sve tu v t is to smer , k i b i na jver je tne je p r i v e d l a do t r a j n e j š e v a r n o s t i . O d n a d a l j ­n jega r a z v o j a francoski* p o l i ­t i k e je po tem t a k e m v seda­n jem t r e n u t k u odv i sno , a l i bo F r a n c i j a vz-ela v las tne roke svo jo usodo ko t v p l i v n a i n o d ­govorna d r ž a v a . N a Z a h o d u E v r o p e je zdaj t a p o l i t i k a ed i ­n i i z r a z t r a j n i h e v r o p s k i h i n ­teresov, v n je j je odgovornos t ! Je

n e u s t r a š e n i h borcev i n bork v eno od najbolj borbenih br igad, saj je vse do osvoboditve osta­la » u d a r n a b r i gada« .

2e p r v i dan po osvobodi tvi je b i l a br igada napadena v Bogne-či vasi . Poslej je b i l a v borbah iz dneva v dan, na p r imer : T r ­š k a gora, Jelenov ž leb , Kočev j e , Pi. iava gorica i td .

P ros lava 12-letnice ustanovitve G u b č e v e brigade bo 5. septemb­

ra na Trebe lnem, v gozdu p r i spomeniku. Troslavo p r i r ed i Z B Trebelno in vabi vse borce, pod-oficirje in oficir je G u b č e v e b r i ­gade in l judstvo, da se prosla­ve ude lež i v č im v e č j e m š t e ­v i l u .

G u b č e v c I — spomnite se, da b i l na Trebe lnem v a š dom,

je p r v i č zasveti la e l e k t r i č n a l u č ! Pet k i lomet rov dal jnovoda in 15 k i lometrov o m r e ž j a , in seveda vsa ostala dela, je b i lo treba napravi t i , prej kot je b i l a dose­žena ta v e l i k a gospodarska p r i ­dobitev. E l ek t r i f i kac i j a j i h ja vel jala nad 12 mi l i jonov. K r e p ­ko j i h je podpr l O L O , ve l iko so dal i p reb iva lc i sami, pa tudi nj ihova kmet i jska zadruga je pr ispevala lepo .vsoto. Vendar vs i r a č u n i le še niso poravnani . L judje so vesel i in ponosni na uspeh svoj ih pr izadevanj , saj pomeni e lek t r ika za njihove hr ibovske vasi z a č e t e k lepšega in u d o b n e j š e g a ž iv l j an ja . P o ­ž r t v o v a l n i in napredni gospo­dar j i na tem robu ž u ž e m b e r š k e obč ine res zas luži jo pohvalo in priznanje!

za usodo vo jne a l i m i r u na spomnite se par t izanskih mater, sve tu . j k i so za vas ž r t v o v a l e zadnji

V č a s u ko je E v r o p a zapo- i košček k ruha . Obišč i t e j i h ! In s lena s k r i z o E O S in k o je ' obišč i te grobove vaš ih soborcev, p r i š l o z V a r g a s o v o prostovoJj- kater ih t rupla poč iva jo tudi na no smr t jo do n o v i h d r a m a t i č ­n i h dogodkov v J u ž n i A m e r i ­k i , p a se š e zmera j n i p o m i r i l o ž a r i š č e n e v a r n o s t i na d r u g e m k o n c u sveta , ob F o r r n o z i . P e ­k i n g g roz i z v o j a š k o zasedbo o i o k a , na k a t e r e m je pod z a ­š č i t o a m e r i š k e m o r n a r i c e n a ­še l z a t o č i š č e p r e m a g a n i C a n g -k a j š e k . P r i t e m gre za razne i z raze n e u r e j e n i h odnosov m e d K i t a j s k o i n Z D A . k i j i h bo t r eba v in te resu m i r u pre j a l i s lej r e š i t i .

Trebelnem. Poncs imo j i m cvetja na grob!

Pr id i t e , v s i ! S t i sn i l i si bomo roke, se pogovor i l i in skupaj tudi povesel i l i na svobodnem Trebe lnem!

Zveza borcev Trebelno

V R E M E za č a s od 4. do 12 septembra

Dež okol i 5. in 10 septembra. Ostale dni v r o č e poletno vreme.

T A K E N O V E S O L E B I B I L I S E V M E S T U V E S E L I

M e d P revo l ami i n H i n j a m i , na h r i b č k u ob cesti, raste pod i z k u š e n i m i rokami gradbincev »Krke« iz Novega mesta ve l ika , malone 45 metrov dolga stavo?, k i je že dv ign i la od tal prvo nadstropje, k m a l u pa dobi še streho. To je novo, moderno šol­sko poslopje, k a k r š n i h imamo v okraju, in sploh na Dolenjskem še malo. Imela bo devet v e n k i h in svet l ih uči ln ic , stanovanje za uč i t e l j s tvo i n še druge prostore Dovol j bo za osnovno šolo ir

n iž jo gimnazi jo. Nekaj razredov bo ure jen ih ž« letos, ostali pa drugo leto. N o v a šola je v e l i k a pr idobi tev za Suho kra j ino i n S u h o k r a n j č a n i »o lahko ponosni nanjo. T u d i prostor zanjo je res dobro Izbran, ka r bodo mora l i naposled pr iznat i tudi t is t i , k i so želel i , da b i stala v H in j ah . K a j t i šola mora b i t i v « red i šču šo l skega okol iša i n na p r imer ­nem kra ju .

Z A D R U Ž N I D O M , K I J E I N N I . . .

Č u d n o je zaostal v svoji rasti z a d r u ž n i dom v Ž u ž e m b e r k u . Grade ga že nekaj let, ve l iko mater iala , denarja i n t ruda so vložil i vanj , pa vendar še ne s luži svojemu namenu. Sedaj je upanje, da bo do jeseni vsaj to­l iko dograjen ,da -:e bosta vanj presel i l i z a d r u ž n a t rgovina i n upravna pisarna. D o m a č e miza r ­sko podjetje z a k l j u č u j e zadnja mizarska dela. V p r i t l i č j u bo­sta dva v e l i k a t rgovska loka la , v p r v e m nadstropju pa upravna pisarna i n d r u ž i n s k o stanova­nje. Ostal i del doma z ve l i ko dvorano bo še p o č a k a l bo l j š ih časov , k i nemara niso več da­leč. Tako bo počas i dobi l Ž u ­ž e m b e r k kot po l i t i čno i n go­spodarsko s r ed i š če Suhe k r a j i ­ne lep z a d r u ž n i dom z dvorano, k i jo tako nujno potrebuje za svoje ku l tu rno i n organizacijsko ž iv l jen je . Samo škoda , da niso p r i gradnj i doma u p o š t e v a l i Še niž je gimnazije, k i tudi potre­buje p r i m e r n e j š i h prostorov.

I N S E E N Z A D R U Ž N I D O M

Tega pa gradijo v H i n j a h . P o ve l ikos t i se res ne more mer i t i z d rug imi z a d r u ž n i m i domovi , vendar bo za potrebe, k i j i m je namenjen, ka r ustrezal . Sezidan je že, tudi pokr i t . V njem bodo ime l i svoje trgovske in upravne prostore kmet i j ska zadruga, ob­č insk i l judsk i odbor i n poš t a . Imel bo pa tudi več jo sejno dvo­rano. Z a potrebe H i n j bo zado­stoval k a r lep čas . Treba je le pospeš i t i del?., da bo lahko č i m ­prej s lužIl svojemu namenu.

G L I N O K O P V R A T J U

Povo jnemu gospodarskemu napredku Suhe kraj ine mora ­mo p r i š t e t i tud i g l inokop v Rat ju , k i ga i zkor i šča novome­ško podjetje » K r e m e n « . Ce bodo preiskave odkr i le v e č j e zaloge te prvovrstne r a t e š k e gline, bo gl inokop dobi l ve l ik pomen za narodni dohodek Suhe kra j ine .

S U H A K R A J I N A G R E V N O V O Ž I V L J E N J E

Že ta bežn i prelet Suhe kra­j ine avgusta letos p r i č a , da tu ­di pas ivni predel dohi teva dru­ge kraje i n da v novi d r ž a v i n i zapostavljen in pozabljen. K ° bo Suha kra j ina , ta svojevrstna deže l i ca ob gornjem toku K r k e , imela poleg šol, z a d r u ž n i h do­mov in vode še e l ek t r i ko po vseh vaseh, bo tudi zanjo na­stalo novo in l epše ž iv l j en je . O e lek t r i f ikac i j i vse Suhe kraj ine že ve l i ko razpravljajo. Ne bo dolgo i n bodo tudi p r i n j ih pe­trolejke šle v kot, kaj t i Suho­k r a n j č a n i hoče jo temelji to ob­r a č u n a t i z zaostalostjo, k i j i h je kot mora duš i l a vse do nedav­na. L judska oblast j i m nudi vso m o ž n o pomoč , vendar morajo prebiva lc i tudi sami krepko po­pr i je t i , da i zbr i še jo ostanke za­ostalosti, da gospodarsko d v i g ­nejo svoj kraj in se vneto p r i ­k l juč i jo graditel jem soc ia l i s t i č ­nega gospodarstva. . K a j t i le v tem je prihodnost Suhe kraj ine , njen napredek in blaginja!

OSTROŽNO MANIFESTACIJA DOSEDANJIH USPEHOV NA­

ŠE DOMOVINE, NAŠE ENOTNOSTI SPOMIN NAŠE NADČLOVEŠKE ZMAGOVITE

BORBE IN REVOLUCIJE SPRIČEVALO NAŠE POLITIČNE ZRELOSTI MANIFESTACIJA NAŠEGA SOCIALIZMA IN

DEMOKRACIJE PRED SVETOM D O L E N J S K A NEKOČ BORBENA V OSVO­

BODILNEM BOJU, DANES BORBENA V GRADITVI SOCIALIZMA - SE PRIPRAV­LJA ZA OSTROŽNO

O s n o v n e o r g a n i z a c i j e S Z D L -Ostrožno je sedaj vaša osnovna naloga. Pohitite s propagando! Obiščite sleherno družino, povabite vsakogar! Tolmačite delovnim množicam, da na Otrožnem ne bo le neka proslava, ampak da pomeni

Ostrožno vseljudsko manifestacijo vsega našega naroda!

IZ N O V E G A M E S T A B O Š L O 1500 L J U D I Zbiranje pr i jav za u d e l e ž b o je po vsem n o v o m e š k e m

okra ju v polnem teku. V zadnjem tednu so se razgibal i tudi v Suh i k r a j i n i ! Izmed podeže l sk ih obč in še vedno vodi M i r n a , k i ima že 220 pr i jav . V s i p r i j av l jenc i so tudi že p lača l i vožn jo za tja i n nazaj. P r e t ek l i teden so b i l i v v več k ra j ih sestanki č l anov Soc ia l i s t i čne zveze in drugih organizaci j , na ka te r ih so razprav l ja l i o ude l ežb i na p ro­s lav i . M n o g i , k i so se odloči l i za Os t rožno , so č a k a l i p rve ­ga v mesecu, da so obenem s pr i javo položi l i tudi denar za vožn jo . V N o v e m mestu se je p r i j av i lo do nedelje 29. avgusta že oko l i 1200 l j ud i , r a č u n a j o pa, da se bo ta š t ev i lka dv ign i l a na najmanj 1500 l jud i .

T u d i iz A d l e š i č e v bodo š l i ' n a Os t rožno . Predvidevajo, da bosta voz i l a dva kamiona . To je ka r precej za tak kra j kot so Adleš ič i . L judje se za proslavo nenavadno zan i ­majo i n v K m e t i j s k i zadrugi , k je r vpisujejo u d e l e ž e n c e , je vedno ve l iko l j ud i

D O L E N J S K E T O P L I C E bodo v rn i l e obisk Š t a j e r s k i . Zanimanje za proslavo na O s t r o ž n e m je zelo ve l iko . I zvo l i l i so propagandne odbore, k i razlagajo l judem po vaseh pomen proslave »Š ta j e r ska v borb i« i n zbirajo pri jave za u d e l e ž b o na v e l i k e m slavju. Najbolj delavna je mladina , k i bo š la tudi v n a j v e č j e m š t ev i lu na proslavo. Posebno mladinec J o ž e K o š m e r l je zelo pr izadeven p r i agitaci j i , saj je v majhni vas i p r idob i l že 20 u d e l e ž e n c e v .

T U D I V K O Č E V J U S E P R I P R A V L J A J O Z A P R O S L A V O N A O S T R O Ž N E M

Ladnje an i se v k o č e v s k e m okra ju ve l iko razpravl ja o proslavit ^ Š t a j e r s k a v borbi !« , k i bo septembra na o pros lav i »Š t a j e r ska v borbi!« O b č i n s k e i n v a š k e organiza­cije S Z in Z B N O V že sprejemajo pri jave u d e l e ž e n c e v . Do sedaj se je p r i j av i lo že k a k i h 600 l jud i , n a j v e č iz Kočev ja , Kostelske doline i n R i b n i š k e doline. P rodan ih je tud i že vel iko značk .

Prebiva ls tvo K o č e v j a se temelji to zaveda svoje zgodo­vine, saj je b i l a K o č e v s k a ena najbolj par t izanskih po­k ra j in . Preb iva ls tvo še n i pozabilo na proslavo, k i je b i l a l an i v K o č e v j u , pred k r a t k i m pa v Č r n o m l j u i n zato *e hoče oddolž i t i tudi Š t a j e r s k i .

O b j a v a Aeroklub Novo mesto z vsemi

aeroklubi Letalske zveze Slove­nije in s pomočjo jugoslovanske­ga vojnega letalstva priredi v nedeljo 12. septembra 1954 ob 14. uri v Prečni pri Novem mestu

V E L I K AEROM1TING S p o r e d :

1. Otvoritev aer orni t ing a, 2. otvoritveni skok s • padalom, 3. nastop modelarjev, 4. let s šol­skim jadralnim letalom, 5. let z visoko sposobnim jadralnim le­talom, 6. skupinski skoki s pa­dali, 7. skupinsko letenje motor­nih letal, 8. poleti raznih vrst jadralnih letal, 9. akrobacije z jadralnimi in motornioni letali, 10. šaljivi polet, 11. poleti na iz­žrebane karte srečolova, 12. ogled posameznih letal.

Udeležite se velike letalske manifestacije, k i bo pokazala velik* napredek letalske tehnike! Vabimo množične organizacije in podjetja, da organizirajo skupin­ske obiske aeromttinga!

Po mitingu zuhava s plesom. Prevozi na letališče in nazaj s kamioni in avtobusi iz Novega mesta vsake pol ure in z želez­niške pontade o<b prihodu vla­kov.

Podprimo z tnnožlSno vdeiežbo na drugeen velikem dolenjskem aeromitlngu plemenite cilje pri

vzgoji naše mladin« za bodoče pilote jugoslovanskega vojnega

I letalstva in čuvar je našeg« svo­bodnega neba!

V primeru slabega vremena, bo miting prihodnjo nedeljo. — Vstopnina 50 dinarjev.

Vse za svobodno nebo!

T E K S T I L N A T O V A R N A N O V O M E S T O

Oglejte si naše izdelke na zagrebškem velesejmu od K tio 14. septembra

<U?STAVNI PROSTOR št. 225

S SEJE ZVEZE ZADRU2-NIC V KOČEVJU

25. avgusta so imele članico okrajnega odbora Zveze zadiuž-nic pri OZZ v Kočevju redno sejo. Po pregledu dela, storjene­ga v času od zadnje seje pa do-sedaj, so preši* na obravnavanje tekočih stvari.

2ene zadružnice so se uspešno uveljavile povsod, kjer so v do­voljni meri zastopane " odborih kmetijskih zadrug. Povedale so, da se uspeimo uveljavlja žena tam, kjer prevladujejo v odbo­rih zadrug mladi in napredni ljudje. Zene so krepko posegle v zadružno politiko na vasi, in ne majhne zasluge pr i razvoju zadrug imajo žene zadružnice.

Na seji so razpravljale med drugim o dvigu napredne Živino­reje. Dosti je bilo govoTa o tem, kako žene izobraziti, da bodo znale pravilno vskladiSč'ti polj­ske kulture, pravilno konzervi­rati razno sočivje, sadje itd. V ta namen naj bi se organizirala posebna predavanja i i i tečaji- — Skozi vso sejo v razpravi se Je vlekla kot nit misel: več napred­ka v naše vasi, izobraževanja že­ne, napredna žena ob naprednem možu je jamstvo nenehnega raz­voja na vasi, v zad/uv.niStvu z»i kjer ko l i ,

2ene so se tudi pogovorile, da bodo storHe vse. da lio " m v e č žena odšlo na vseslovensko slav­je na Ostrožno pri Cciju. Refl nioramo, v Kočevju Je bila spet ena plodna konferenca, če Jo smemo tako imenovati, ali druga­če povedano, koristno Izmenjanj« skušenj in koristnih nasvetov 7* Lodoče.

Videli boste naše kvalitetne i zdel h*

Skoraj v*e do postaje Gradac v B e l i k r a j i n i t« sliši Iz bl iž­njega gozdiča brnenje vr ta lnega stroja. Ne da leč od silosa p r i postaji, med n i z k i m i smrekami in bor i , Že nekaj let lomijo k a ­men, navidez povsem navadni kamen, v resnic i pa prav k v a ­l i teten marmor . T u se polago­ma razv i ja podjetje, k i bo prav gotovo že v pr ihodnj ih le t ih z i z k o r i š č a n j e m skladov prvovrst­nega kamna - marmor ja dajalo n a š e m u gospodarstvu lepe do­hodke, med n j imi tudi devize.

Z a to podjetje prav gotovo še malokdo ve celo v B e l i k r a j i n i . R a z v i j a t i se je zače lo leta 1918. Nekaj let je bi lo v sk lopu ' j u l ­i janskega podjetja » M o r m o r « , l a ­n i pa je postalo samostojno. Se­daj zaposluje 31 l jud i , Z inve­s t ic i jami se bo letos znatno raz­š i r i lo in , kar je Se bolj v a ž n o , p r i č e l o bo de la t i n a č r t n o in s po-močjo strojev. Dosedanji., na ­čin i zkor i ščan ja ležišč kamna i n obdelava »ta b i l a povsem r o č n a . E d i n a » m e h a n i z a c i j a « je i k r i p c e v j e , s p o m o č j o katerega dvignejo kos kamna iz jame, in i e to zelo počas i . Letos bodo i n v e s t i r a l i 20 mi l i jonov d in , od tega večji znesek za nakup po­t rebnih strojev. S temi inves t i ­c i j ami bodo tudi o d k r i l i zemelj­sko plast, k i z a k r i v a sloje mar ­morja, da bo i zkor i ščan je laže . Potrebno je tud; ugotovit i vsaj p r i o l i i n e zaloge kamna . Po zu ­nanj ih znak ih sega sloj tega kamna vse do V r a n o v i č , to je v daljavo dobrega pol k i lomet ra . K a k o globoko gre sloj , pa bodo ugotovi l i z g lob insk im usekom. 2e dosedaj so o d k r i l i , da so spodnji sloj kamna znatno bo l j ­ci kot gornj i .

Podjetje ima Izredno ugo ine ponudbe za izvoz kamna v inozemstvo. P r i b l i ž n o tol iko, kot za par volov na d o m a č e m sejmu, b i dob i l i za k u b i č n i me­ter takega kamna na Inozem­skem trgu. Ce lo daljna Ind:ja bi b i l a kupec. P r e d sk leni tv i jo pogodbe za več je dobave pa je potrebno ugotovi t i zaloge In us tvar i t i pogoje za izkor i ščan je -Poleg tega pa hoče podje'je prodajati predvsem k o n č n e iz ­delke, saj ima že strokovno spo­soben kader za opravljanje vseh

v skladih trdesa kamna k a m n o s e š k i h del . H k r a t i ko raz­š i r ja jo podjetje, sprejem\'n na­roči la za k a m n o s e š k a dela. Za le tošn jo proslavo v B e l i k r a j i n i so pos tav i l i več spomen.kov m naprav i l i nekaj p lošč . P r a v tako dobavljajo kamen za v e ^ č a s t n ! spomenik pad l im borcem na G r i č k u v Č r n o m l j u . Po ugodnih cenah prevzemajo tudi izdelavo in postavitev nagrobnih spome­nikov in druga podobna dela.

Podjetju je predvsem potreb­na mehanizaci ja . 2e z letos kupl jen im v r t a l n i m strojem ze­lo p r a k t i č n e ob l ike j i m je deio znatno o l a j šano . Na jveč j e t e ž i -ve imajo z odkr ivan jem ležišč kamna, ker je teren raven. Za to delo b i b i l potreben m o č a n bager a l i vsaj ž e r j a v , k i bi hk ra t i služil za dviganje kosov kamna, Dosedaj še n i t i e lek t r i ­ke nimajo, a jo bodo dobi l i v kra tkem. P r a v tako b i potrebo­v a l i drobi lec, s ka te r im bi d ro­b i l i odpadne koščke in osta 1 : kamen, k i ga nalomijo p r i c d -k r ivan ju skladov ma 'mor ja . P redvsem pa potrebuje podjet­je žago (gater) za rezanje p lošč .

G r a d a š k i marmor je Izredno lep i n dobre kval i te te . Ze p r i lomljenju so vidne v njem š te ­v i lne f igure, k l p r i po l i ran ju pridejo še bolj do Izraz* Z a n i ­mivo je, da posamezne figure v kamnu predstavljajo popol­noma prav i lne obl ike r a m h ž!-v a l i i n škol jk . P lošče tega mar­morja so zelo pr imerne za razne mizice i n drugo p o h i š t v e n o opre­mo ter za oblaganje stavb.

P r a v b i b i lo , da b i se vs i , k i imajo k a k r š n o k o l i k a m n o s e š k o n a r o č i l o , najprej ob rn i l i na to d o m a č e podjetje, k i bo v bodo­če r azv i lo svojo dejavnost še na Izdelovanje predmetov lz umet­nega kamna. Ze dosedanja od-k r i v a l n a dela k a ž e j o , da so zaloge kval i te tnega marmor ja ve l ike . S po t rebnimi inves t i c i ­j ami za odkri t je ležišč ln me­hanizacijo I zkor i ščan ja bodo ustvarjeni pogoji za v e č j i raz­voj podjetja. P r a v gotovo leže pod i lovnato p o v r š i n o i n nizt t lmi smrekami ter bor i p r i G r a i a c u znatni v i r i narodnega dohodka, le o d k r i t i i n d v i g n i t i j i h bo treba.

Potreben je ukrep proti nediscipliniranim obrtnikom

N a I V , redn i seji zbora pro­izvajalcev O L O Novo mesto 21. avgusta so č l a n i zbora razprav­l j a l i o p o r o č i l u okrajnega Zavo­da za socialno zavarovanje i n p o r o č i l u delovnega i n š p e k t o r j a , o o b r t n i š t v u ter še nekater ih drugih gospodarskih zadevah.

Iz po roč i l a d i rek tor ja ok ra j ­nega Zavoda za socialno zava­rovanje je razvidno, da bo šlo letos v okra ju v socialne name­ne skoraj 334 mi l i jonov dinar­jev. To je znaten del narodnega dohodka in zato de lovn im l j u ­dem, k i ta sredstva ustvarjajo, ne more b i t i vseeno, kako se trosijo. Medtem ko se Zavod za f i n a n č n o u r a v n o v e š e n j e poslo­vanja bor i z v e l i k i m i t e ž a v a m i , je še vedno dokaj p r i v a t n i h za­vezancev, pa t ud i med d r ž a v n i ­m i podjetji so t ak i , k i se na vse n a č i n e izmikajo rednemu p l a č e ­vanju p r i spevkov socialnega za­varovanja (o nekater ih tak ih iz-

HUDA NESREČA PRI MLAČVI

K m e t i j s k a z a d r u g a i m a

m l a t i l n i c o n a t r a k t o r s k i p o ­

g o n , s k a t e r o d e l a u s l u g e z a ­

d r u ž n i k o m . 27. j u l i j a so m l a ­

t i l i p r i B o j a n u K o J e n c u n a

M i r n i . Z a v l a g a č a s n o p o v j e

b i l d o d e l j e n n a l a s t n o ž e l j o

A n t o n S e p i c . T a k o j o b z a ­

č e t k u m l a č v e j e priš lo d o h u ­

d e n e s r e č e , p r i k a t e r i j e Š e -

p e c z g u b i l n o g o . Z g o d i l o se

j e t a k o l e :

P o p r e d p i s i h b i m o r a l b i t i

b o b e n m l a t i l n i c e z a v a r o v a n

m k*], -da b i se n e s r e č a n e

m o g l a z g o d i t i k a r p a v t e m

p r i m e r u n i b i l o . M l a t d l n i c a

i m a p o l e g b o b n a m a n j š i p r o ­

stor, k j e r m o r a z a r a d i l a ž j e ­

ga v l a g a n j a stati v l a g a č . Č e ­

p r a v p r e d p i s i o p o z a r j a j o , d a

n a m i z i n e s m e b i t i s n o p j e

a l i s l a m a , j e b i l o v t e m p r i ­

m e r u r a v n o n a r o b e . K o j e

t r a k t o r i s t h l a n B o n p o g n a l

s t r o j , j e S e p e c s t o p i l n a k u p

s l a m e n a m i z i i n p r i t e m

z d r s n i l t l e v o n o g o v o d p r t i ­

n o b o b n a , n a m e s t o , d a b i

s t o p i l na p r o s t o r , k j e r m o r a

stati v l a g a č , i n j e že b i l a n e ­

s r e č a t u . S e p i c u j e o d t r g a l o

l e v o n o g o n a d k o l e n o m .

D a j e p r i š l o d o t a k o h u d e

n e s r e č e , z a r a d i k a t e r e j e Š e -

p i c p o s t a l t r a j n i i n v a l i d , j e

v e č v z r o k o v . P r v i č n e z a š č i t e ­

n a m l a t i l n i c a , k o t to z a h t e v a ­

j o p r e d p i s i o h i g i e n s k i h , t e h ­

n i č n i h i n v a r n o s t n i h u k r e p i h

p r i d e l u s k m e t i j s k i m i s t r o j i

( U r . l ist F L R J št- 54/47), d r u ­

gič, n e u p o š t e v a n j e p r e d p i s o v

o r a v n a n j u d e l a v c e v z m l a ­

t i l n i c o , i n tret j ič i m a p r i

tej n e s r e č i s v o j d e l e ž a l k o ­

h o l . Š e p i c j e prišel n a d e l o

k s t r o j u n e p o s r e d n o i z g o ­

s t i l n e , k j e r j e po l a s t n i i z j a v i

p o p i l s t o v a r i š e m v s a j l i t e r

v i n a . V t a k e m stainju j e č l o ­

v e k p r a v g o t o v o m a n j p r e ­

v i d e n .

S e p i c n i b i l z a v a r o v a n , k e r

u i b i l v d e l o v n e m r a z m e r j u ,

zato se p o s t a v l j a v p r a š a n j e

n j e g o v e i n v a l i d n i n e . T a i n

p o d o b n e n e s r e č e p r i d e l u naj

b o d o v s e m p o n o v e n o p o m i n

za v e č j o p r e v i d n o s t p r i d e l u ,

z l a s t i p r i s t r o j i h - A l k o h o l i n

d e l o p r i s t r o j i h ne s p a d a s k u ­

p a j , to b i si m o r a l i z a p o m n i t i

v s i , pa b i b i l o m a n j n e s r e č .

L . K .

m i k a č i h smo že pisa l i v n a š e m l i s tu , o drugih pa bomo ob d r u ­gi p r i l i k i ) .

V e l i k o š t ev i lo obra tn ih nezgod in obolenj v p r v i h šes t ih mese-

ch letos k a ž e , da v p r a š a n j u t eh­n i č n e i n higienske zašč i te dela še nismo posve t i l i dovolj p a ž n j e , V sedmih mesecih je b i lo v okra ju 551 de lovn ih nezgod, za­radi ka te r ih je b i lo izgubl jen ih 10.600 de lovn ih dn i ! V b o l n i š k e m stanju je b i lo 2083 l j u d i , s po­v p r e č n o b o l n i š k o dobo 20 dn i , kar pomeni , da je b i lo za rad i obolenj in de lovnih nezgod i z ­gubl jenih v teh mesecih skoraj 50.000 de lovn ih dn i ! Imenovan je poseben koord inac i j sk i odbor za p r e p r e č e v a n j e obra tn ih ne­zgod in obolenj, ka te r i bo pre­gledal delovna mesta, predlagal izbol j šanja de lovn ih pogojev ter imel sestanke z de lavc i .

Zbor je ob ravnava l nekatere p r iva tn ike , k i ne p l aču j e jo p r i ­spevkov za socialno zavarovanje a l i k i dolgujejo v e č j e zneske. Med p r i v a t n i m i o b r t n i k i ie sor­te sta z las t i z ida r sk i moj j t e r J u r i j J a k o p i č i n m i z a r s k i m o j -ser M a t e v ž K o c j a n iz B iča p r i Zagor i c i . S lednj i je poleg tega še slab p l a č n i k d a v č n i h obvez­nosti . O d b o r n i k i so predlaga l i , da je potrebno t a k i m p r i v a t n i ­kom, k i ne p l a č u j e j o redno p r i ­spevkov socialnega zavarovanja , prepovedat i zaposlovanje tuje delovne sile, t a k i m pa, k i na sp lošno ne p l a č u j e j o d r u ž b e n i h obveznost i , odvzeti obrtno do­voljenje.

Ajdova paša na Dolenjskem Le tošn j e dežev je je za čebe l e

zelo neugodno. S red i poletja «o mora l i č e b e l a r j i kupova*! s l ad­kor , da so j i h o h r a n i l i p.-l ž iv -jenju. O d le tošn je ajdove p a š e si obetajo vsaj to l iko , da bodo Imele čebe le dovol j hrane čez zimo. Venda r po vsej Dolen jsk i tudi ajda n i taka, kot b i mora la bitL Zato p r e v a ž a j o č e b e l a r j i svoje d r u ž i n l c e v kraje, k jer ajda lepo k a ž e . Se ka r ugodna je b i l a letos p a š a na d iv jem kostanju. G .

Franc Morkovlč, novi predsednik občine

Dol. Toplice 22. avgusta je obč insk i odbor

v Do len j sk ih Top l i cah Izvol'1 za novega predsednika o b č i n e Franca M a r k o v i č a , k i je b i l do­sedaj njen podpredsednik. Za predsednika gospodarskega od­seka pa so i z v o l i l i An tona S t r ­n i šo , k i je b i l pred nedavn im izvol jen v obč insk i l j u d s k i od­bor.

N a Isti seji so razprav l j a l i tudi o gospodarskih v p r a š a n j i h : o e l e k t r i k i i n vodovodu, k i j u je treba r az š i r i t i . Z a vodovod že kopajo ja rke . G ,

V vinogradih je letos lepo Lansko leto sta pom'adansk i

mraz i n toča skoraj po vsej Do len j sk i u n i č i l a grozdje. Letos pa ka r lepo k a ž e . O b i l i c a dež j r sicer n i ugodno v p l i v a l a , vendar se obeta precej bogata le t ina. Trgatev se bo za k a k i h 14 dni zakasni la . Po navadi se ob tem času grozdje že m e h č a , l« :os pa še skoraj nI bi lo s l i ša t i Črička, k i b i oznani l , da bo grozdje za ­če lo dobivat i barvo.

Kako obvarujemo goved obadov in muh

V poletnih in jesenskih mesecih ž iv ina zelo trpi zaradi vseh mo­gočih vrst muh. Ce je to v p r e ž n a ž iv ina , ima sitnosti tudi voznik, ker mu hoče živina zbezljati. N a ­vajamo nekaj preizkušenih recep­tov proti tej nadlogi:

1. Skuhaj zeleno orehovo listje ali orehove lupine v vodi a l i v kisu. 2. Pest navadnega tobaka skupaj v l i tru vode; na t r i dele >prilij en del petroleja. 3. P r i l i j vodi nekoliko neočiščene, surove karbonalne kisline. 4. L i t r u vode pri l i j toliko l izola , da bo postala tekočina bela.

Z eno od teh zmesi namazi ži­val na najobčutljivejših mestih (po ušesih, vratu, okrog oči, pod trebuhom, pa bo žival rešena hu­de nadloge.

0 dosedanjem delu in razvdfa hantun (Nadaljevanje)

Ce bo po l i t i ka komune p r a ­v i l n a i n v sk ladu z n a š i m i osnovnimi pr izadevanj i , bo to ve l iko pr ipomoglo k po l i t i čn i in gospodarski prosperi tet i de­l a v s k i h ko l ek t i vov , v nasprot­nem p r i m e r u pa bo mnogo te­žav , nesoglasij ln tudi gospo­darsk ih neuspehov. K o m u n i s t i bi mora l i ves svoj v p l i v l n vse svoje znanje uporabl ja t i za to, da bo komuna, n a č e l n o z l j u d ­sk im odborom in še posebej z zborom proizvaja lcev, znala vsk lad i t i odnose, da bo znala p rav i lno usmer i t i organe delav­skega upravl jan ja ln delavske ko lek t ive . V s k l a d i t i bo torej mora la z ene strani odnose med gospodarskimi o rgan izac i jami i n komuno, z druge s t rani pa med soc i a l i s t i čn im In p r i v a t n i m sek­torjem proizvodnje, l n tako s k o n k r e t n i m i o b l i k a m i i n ustvar­janjem gospodarskih pozici j u r e s n i č e v a t i po l i t iko soc i a l i s t i č ­ne preobrazbe kmet i jske pro­izvodnje.

Enake naloge l n enaka n a č e l a veljajo tudi za ostala p o d r o č j a d r u ž b e n e samouprave, kot so zdravstvo i n prosveta. O b l i k e d r u ž b e n e samouprave, k i j ih že imamo, na p r imer zdravstvo, a l i j i h p r ip r av l j amo , kot v pro-svetl , so s icer že same po sebi v e l i k ko rak naprej O b l i k e pa bodo z a ž i v e l e ln dobile socia­l i s t i čno vsebino še le l ak ra t , ko bo v n j ih p rev lada l neposredni v p l i v de lovnih l jud i i n ko bodo utr jevale soc ia l i s t i čne pozici je l n soc ia l i s t i čne d r u ž b e n e odno­se. K a k o se bo vzgajala mlad i ­na v n a š i h šo l ah , kako bodo delale zdravstvene ustanove, k a k š n a bo stanovanjska p o l i t i ­k a Itd., to nI samo stvar zvez­n i h in r e p u b l i š k i h zakonov i n predpisov, ampak je tudi stvar d r u ž b e n e m sistemu.

komun , nj ihove po l i t ike , nj iho­ve sposobnosti, zrelost i In a k t i v ­nosti. T u nI več m o g o č e utrje­vati soc i a l i s t i čn ih pozici j i n soc ia l i s t i čne miselnost i samo s sp lošn imi p rog rami , n i t i ne t s p l o š n o k r i t i k o In f ronta ln iml napadi , ampak samo s s tvar­nim, us tvar ja ln im In s ta ln im p o t r p e ž l j i v i m delom v organih d r u ž b e n e g a upravl janja . T i o r ­gani odpirajo komunis tom ve l i ­ke m o ž n o s t i za delo v kor is t celotne d r u ž b e . V komunah, v organih d r u ž b e n e g a up rav l j a ­nja, kamor naj b i b i l i k o m u n i ­sti Izvoljeni , ne zato, ker so komuni s t i , ampak zato, ke r so v o l i v c i p r e p r i č a n i , da bodo de­l a l i In b r a n i l i kor i s t i skupno­sti , se odpirajo nove šole socia­l i s t i čne zavesti ln n o v i h d r u ž ­benih odnosov. Te šole potre­bujejo u č i t e l j e v , ka r je danes poglav i tna naloga komunis tov, kot je r e k e l tov. T i t o .

P r e d nami so torej konkre tn i p rob lemi obl ikovanja soc ia l i s t i č ­nih odnosov v n a š i h ok ra jn ih skupnost ih, p roblemi delovanja organov d r u ž b e n e g a upravl janja in odnosov okra jn ih organov d e m o k r a t i č n e g a upravl janja do obč in , mestnega centra do po­deže l j a , l n zlasti aktualno vp ra ­šan je z d r u ž i t e v mest z okolico v eno komunalno skupnost.

Napetost i , k i se sedaj pojav­ljajo v odnosih med mestom ln vasjo i n p r i z d r u ž e v a n j u mest z okol ico , bodo prenehale, če bodo v n a š i h organizacijah zma­gal i jasno o b l i k o v a n i smotr i soc i a l i s t i čnega razvoja . Te na ­petosti, pomis l ek i i n bojazni izhajajo n a j v e č k r a t lz nesocla-11 s t i čnega pojmovanja interesov komunalne skupnosti ln njene vloge v n a š e m soc ia l i s t i čnem

Plodni zbori KZ v novomeškem okraju

V r s t a n o v i h gospodarskih predpisov, zlast i n o v a uredba o kmet i j sk ih zadrugah, je spro­ži la na po l l e tn ih o b č n i h zbor ih kmetljskiih zadrug v novome­š k e m okra ju š i r o k o razpravo o b o d o č e m delovanju i n razvoju kmet i jskega z a d r u ž n i š t v a . Po pol le tnem bolj a l i manj u s p e š ­nem delovanju polagajo up ravn i odbor i o b r a č u n svojega dela. Dosedaj so polletne občne zbo­re u s p e š n o ln ob v e l i k i ude l ežb i č l a n s t v a k o n č a l e K Z D v o r , V^šna sela, V e l i k a L o k a , Sela-Sumberk , Sentruper t l n še ne­katere druge.

Razprave na o b č n i h zbor ih i zp r i ču j e jo , da zanimanje č l a ­nov za poslovanje kmeti jske zadruge vidno raste. P r i poda­janju o b r a č u n o v dela up ravn i odbor i nimajo posebnih t ežav , zlasti ne t is t i u p r a v n i odbor i , ki so u s p e š n o izpoln jeva l i svoje naloge v kor i s t vsega č l a n s t v a . Tako je u p r a v n i odbor K Z Sent­ruper t l ahko mi rno s topi l pred z a d r u ž n i k e , saj je pokaza l ne­kaj p rav l ep ih uspehov. Ž i v i n o ­re j sk i odsek kmet i jska zadruge je zajel vse napredne ž i v i n o ­rejce l n znatno r az š i r i l dejav­nost n a svojem o b m o č j u . T a k o kot ž i v i n o r e j s k i , sta se r a z v i l a tudi sadjarski ln poljedelsko-semenogojski odsek. V idne uspe­he vseh t reh odsekov lahko opazi vsak 61an. O b č n i zbor je zato sk l en i l , da kot manifesta-t l v n l z a k l j u č e k u s p e š n e z a d r u ž ­ne dejavnosti v l e t o š n j e m letu organiz i ra v e l i k o kmet i j sko raz­stavo, k i bo najbolje p r ikaza la

u s p e š n i razvoj z a d r u ž n i h pospe­š e v a l n i h odsekov. T a pr i red i tev bo p r a v i k m e č k i p r azn ik vse doline, saj bodo p r i razs tavi sodelovale t ud i sosedne kmet i j ­ske zadruge ln Okra jna z a d r u ž ­na zveza. Podobno kmeti jsko pr i red i tev p r i p r a v l j a tud i K Z Š e n t j e r n e j .

N a o b č n e m zboru K Z V r š n a sela so č lan i sprev ide l i , da so dosedaj p r e v e č zanemar i l i po­s p e š e v a l n e odseke. E d i n a de­javnost K Z je b i l a t rgovina . S k l e n i l i so, da bodo sedaj p r i ­čel i o rgan iz i r a t i p o s p e š e v a l n e odseke. Ze takoj na o b č n e m zboru so us tanov i l i ž i v i n o r e j s k i odsek, ke r Ima nj ihov kra j do­bre pogoje za napredno ž iv ino ­rejo. R a z p r a v l j a l i so še o usta­nov i tv i sadjarskega i n kred i tno-hrani lnega odseka. T u d i na o b č ­nem zboru K Z Sela-Sumberk so ve l iko r azp rav l j a l i o naprednem kmet i j s tvu . I z r a z i l i so tudi že­ljo po d o k o n č n i e l ek t r i f i kac i j i ln v ta namen določi l i znatno vsoto v p r v e m pol le t ju ustvar­jenega d o b i č k a .

Poleg razprave o razv i jan ju in p o s p e š e v a n j u z a d r u ž n i h kme­t i j sk ih panog pa so povsod ve­l iko r azp rav l j a l i tudi o z a d r u ž ­nih gradnjah i n Investici jah. V S t r a ž i b i radi dogradi l i z a d r u ž ­ni dom ln pos tav i l i strojne lope, v D o l . Top l i cah sk l ad i šča ln strojno lopo, na D v o r u b i nuj ­no pot reboval i sodobno z b i r a l ­nico za mleko , v Zagradcu go­s t insk i objekt, v V e l i k i L o k i morajo dogradi t i z a d r u ž n i dom, v Skoc janu več jo z a d r u ž n o stav­

bo za t rgovino l n sk lad i šča ter lope za stroje, v V r š n i h sel ih dograditev z a d r u ž n e g a poslopja Itd, N a č r t Investicij za kmet i j ­stvo z a d r u ž n e g a sektorja p red­v ideva v le tu 1955 za gradnje, nasade, nabavo plemenske ta delovne ž iv ine , e lek t r i f ikac i jo i n drugo, najmanj 309 mi l i j onov dinarjev inves t ic i j sk ih potreb.

Posebno pozi t ivno pa se raz­v i j a razprava na občn ih zbor ih glede kredi tov i n regresov, k i j i h daje d r ž a v a kmetovalcem po kmet i j sk ih zadrugah na N a r o d ­no banko. P r i vsem tem č lan i soglasno poudarjajo, da b i b i lo posebno kor is tno dajati p o m o č kmet i j s tvu z regresom na ce­ment, s ka t e r im b i kmet i j sk i p ro izva ja lc i g r ad i l i g n o j n i č n e jame, gno j i šča l n silose. N a po­deže l ju gre vsako leto v izgubo ve l ike ko l i č i ne dobrega gnojila zaradi neurejenih gnoj i šč . U r e ­di tev teh b i b i l a v kor is t ne samo kmet i j s tvu , p a č pa tudi zdravstveno h ig iensk i u red i tv i nasel i j .

N a o b č n i h zbor ih razpravl ja jo z a d r u ž n i k i prav tako o kolek­t i v n i h pogodbah, k i j ih sklepa­jo z de lavc i in u s l u ž b e n c i . Pre­tresajo p r a v i l n i k e t rgovskih po­s lovaln ic , doč im nova z a d r u ž n a p r av i l a ne bodo sprejeta p r i vseh K Z na pol le tn ih občn ih zbor ih , razen tam, kjer so uprav ­n i odbori že p r i p r a v i l i osnutke p r a v i l . Vse ostale kmeti jske zadruge bodo sprejemale nova p r av i l a na Izrednih o b č n i h zbo­r i h v mesecu decembru.

V naš i soc ia l i s t i čn i po l i t i k i se moramo bor i t i p ro t i v s a k r š n i m zajedalskim t e ž n j a m , bodisi me­sta na š k o d o podeže l j a , bodisi individualnega pro izva ja lca na škodo mesta, soc i a l i s t i čnega sek­torja aH skupnosti kot celote. Vse take škod l j ive pojave bomo mora l i v komunah z vso odloč­nostjo onemogoč i t i . T a k i pojavi ne prispevajo k razvoju l n u t r ­d i tv i komun, ampak j i h slabijo in razbijajo.

Zgoraj omenjeni r az l i čn i k o n ­cepti n a š e pol i t ike iz raža jo v b i s tvu bodisi d r ž a v n o k a p i t a l i ­s t i č n o pojmovanje n a š e g a go­

spodarskega razvoja , k i nujno škodu je n a š i m p roduk t ivn im s i ­lam, bodis i t ežn je po k l a s i č n e m k a p i t a l i s t i č n e m izkor i ščan ju o z i ­roma težnje po p r iv i l eg i r anem po loža ju pr ivatnega k m e č k e g a l n obrtnega proizvajalca.

Predvsem morajo komune jasno Iz raža t i , da naša p o l i t i k a nI naperjena proti množic i In­d i v i d u a l n i h proizvajalcev; n j i ­hov obstoj sam ni t i ne naspro­tuje n i t i ne og roža soc ia l i s t i č ­nega gospodarskega in celotne­ga d r u ž b e n e g a razvoja . Naša po l i t i ka pa je seveda nenehno naperjena prot i poskusom in pojavom k a p i t a l i s t i č n e g a i zko ­r i š čan j a , kamor sama po sebi teži p r iva tna blagovna pro .!-vodnja. P r o t i t ak im t e ž n j a m moramo uporabi t i zakonske predpise, sredstva smotrne so­c ia l i s t i čne ekonomske pol i t ike ln druge ukrepe, k i na temelju sp lošn ih zakonskih določi l ln v skladu z interesi komune sodi­jo v njeno pristojnost.

Z d r u ž e v a n j e okol ice z mestom Ima predvsem namen odstranit i umetno i n adminis t ra t ivno o v i ­ro za po l i t i čn i v p l i v mesta kot soc ia l i s t i čne postojanke na oko­l ico , h k r a t i pa odstrani t i osno­vo za b i rok ra t i zem vodstven 'h organov okol ice , k i sa ne m o r e

dovolj p o s l u ž e v a t i soe la l i s t i čn 'h pozicij mesta l n njegovega po­l i t i čnega v p l i v a na okolico. Z z d r u ž e v a n j e m h o č e m o doseči , da se bo soc ia l i s t i čn i v p l i v v de­m o k r a t i č n i h obl i l rah r azš l i i l ; doseči h o č e m o , 6\ bo soc l i l ' . -s t i čna vsebina naše demokra­cije bolj u č i n k o v i t a , odprav i t i h o č e m o odminis t ra t ivno oviro za naravno ekonomsko in pol i ­t ično gravi taci jo okolice k me­stu i n za soc ia l i s t i čn i v p l i v me­sta na okol ico.

(Se r-jdaljuje)

pralni prašek

za pranje NYLONA

SVILE VOLNE

in TKANIN

0B 10-LETNICI SMRTI ZASLUŽNEGA TRDIN0SL0VCA

dr. Alojza Turka 1. avgusta 1944 Je v N o v e m mestu u m r l za posledicami s r č n e bolezni ,

k i Jo je b i l a l a š k a Internacija še pospeš i l a , profesor dr. A l o j z T u r k . Z n j i m smo Izgubi l i nenavadno mar l j ivega slovstvenega zgodovinarja , snovalca n o v o m e š k e g a muzeja, vestnega l n t e n k o č u t n e g a s r e d n j e š o l s k e g a vzgoj i te­lja , pr i jetnega d r u ž a b n i k a l n plemenitega Človeka, k i ga Je ž iv l j en je ne­usmil jeno pestilo že od mladost i , dokler ga nI un ič i l o v enalnpetdesetem letu.

A l o j z T u r k se Je rod i l 8. Junija 1893 na V r d u n u p r i S t o p i č a h kot sedmi Izmed enajstih otrok F r a n c a T u r k a in Magdalene, rojene P a p e ž . Po osnovni i o l i , oprav l jen i v S t o p i č a h i n N o v e m mestu, so ga s t a r š i pos la l i v š e n t v i š k o gimnazi jo p r i L j u b l j a n i ; že le l i so pač , da b i se č i m p r e j r e š i l i s t r o š k o v za sina in da b i tudi ta postal , k a k o r že eden poprej , »gospod«. Toda Lojze Je sk l en i l d r u g a č e : po š t i r i h , od l i čno d o v r š e n i h razred ih se Je k l jub m a ­te r inemu nasprotovanju — oče Je b i l medtem že u m r l — vp i sa l na novo­m e š k o gimnazi jo s t r d n i m sklepom, da se prebi je v ž iv l j en je po poti , k i si jo bo i zb ra l sam. Zato m u Je mat i odrek la še tisto skromno p o m o č , k i Je Je b i l d e l e ž e n dot lej .

P r i č e l o se Je trdo ž iv l j en j e revnega Studenta, polno sk rb i , kje dobi t i kosi lo, kje v e č e r j o , obleko, knj ige i td . V l i terarno ob l ikovanem Neodpos la ­nem pismu, ohranjenem v z a p u š č i n i , T u r k naravnost pretres l j ivo popisuje svojo p o n i ž a n j polno mladost: p r i nek i n o v o m e š k i d r u ž i n i Je za p o u č e v a n j e sina dob iva l t r i k ra t na teden kos i lo i n i t i r i k r a t v e č e r j o , p r i dveh drug ih pa dvakra t kos i lo i n t r i k ra t v e č e r j o . »V sest i«, p i še prav tam, »se m i je obrni lo v enem oz i ru na b o l j e . . . V e č e r j e n isem Imel n i č l n Je tudi letos n imam. Pa sem b i l vseeno bolj zadovoljen kot p r e j š n j e leto, vsaj niso več za menoj k a z a l i : Gle j te , ta je t is t i Š tuden t , k i i m a p r i po l N o v o m e š č a n i h hrano . . .<

K l j u b temu Je Izdeloval v Soli In se še sam I z o b r a ž e v a l v k n j i ž e v n o s t i In f i lozof i j i , se d r u ž i l z l i t e ra rno nadahnjeniml v r s tn ik i , k a k o r je b i l kas­neje na fronti padl i pesnik l n s l i ka r Cve lba r , in pisa l v rokop i sn i d i j ašk i list Izpod Gorjancev pesmi In prozo. Ze tedaj ga je zelo prevze l pisatelj Tols toj , da ga Je n a v d u š e n raz lagal m l a j š i m d i j akom na sprehodih po Marofu . Posebno ga je p r i t egn i l s svojo preprosto besedo T r d i n a , č iga r spisi so prav tedaj izhaja l i p r i Schwentner ju v LJub l j an i . SIcer pa Je n a v d u š e n o s t zanj r azuml j iva , ka j t i T r d i n a najraje popisuje Podgorje, od­koder Je b i l T u r k doma.

P o ma tu r i j u l ; j a 1914 se Je nameni l na Dunaj š t u d i r a t f i lozofi jo. K e r

pa nI Imel denarja, se Je vp i sa l na p r a v n i oddelek i n š t u d i r a l k a r doma. Z Izposojenimi 200 k r o n a m i Je v d rugem pol le t ju vendar le k r e n i l v pre­stolnico l n se prepisa l na fi lozofi jo. P o s l u š a l je s lavis t lko , germanis t iko, k l a s i č n o f i lo logi jo i n f i lozof i jo ; med d r u g i m i so b i l i n jegovi profesorj i tudi zgodovinar l n slavist J l r e č e k , s t rokovnjak za staro cerkveno s l o v a n š č i n o Jezikoslovec V o n d r a k l n H r v a t M i l a n R e š e t a r . V avgustu 1916 je mora l o d r i n i t i k vo jakom, vendar Je b i l po dobrem letu zaradi bo ln ih oči od­p u š č e n l n Je nada l jeva l š t u d i j . Č e p r a v Je imel za sabo le t r i leta i n pol i t ud i j a na un ive rz i — i t e l i so m u tudi v o j a š k o dobo — je brez izpi tov v Šolskem le tu 1918-19 prevze l pouk kot suplent, i n sicer prav na n o v o m e š k i g imnaz i j i , od katere se je b i l komaj š t i r i leta poprej pos lov i l kot m a ­t u r a n t

Naslednje teto Je s l u ž b o v a n j e p r e k i n i l In Š tud i r a l s lav ls t iko na za ­g r e b š k i un ive rz i , u d e l e ž e v a l pa se je tudi f o l k l o r l s t i č n i h vaj p r i profesorju B o r a n i ć u .

O d 1920 do 1929 Je s l užbova l kot suplent na ptujski g imnaz i j i , dok le r n i b i l 31. Jan. po čl . 254 Zakona o d r ž . us l . o d p u š č e n . Zdaj Je na podlagi gradiva , k i ga Je b i l zb i r a l dolgo vrsto let, napisal disertaci jo o Janezu T r d i n i i n z njo na z a g r e b š k i u n i v e r z i dosegel doktorsko čas t . Doktora t m u je služIl kot d ip loma in ponovno Je b i l sprejet v s lužbo , tokrat v G o s p l č u . Se isto leto se je v r n i l v Novo mesto In ostal tu do smr t i , če izvzamemo 18 dn i , k i Jih je 1932 p r e b i l na mar ibo r sk i g imnaz i j i .

Toda tudi sedaj Je mora l p r e ž i v e t i Se kako grenko. P r e d v s e m ga Je k a k o r mora t i š ča l a mise l na neopravl jen i s t rokovni izpi t . Dost i mla j š i njegovi kolegi , k i Se da l eč niso i m e l i to l iko znanja kot on, so ga mimo grede o p r a v i l i l n redno napredoval i , on pa, k i se Je v r h tega u k v a r j a l z znanstvenim delom, Je t iča l Se vedno v n i z k e m p l a č i l n e m razredu samo zato, ke r m u p r e v e l i k a vestnost nI da la i t i k Izpitu brez Se posebne temelji te pr iprave . Toda k o n č n o Je 1933 o p r a v i l tud i to. Predsednik izpitne komis i je un lv . prof. dr . Nah t iga l mu je k m a l u zatem pisal besede, k i dobro o z n a č u j e j o p reve l iko T u r k o v o a v t o k r i t l č n o s t : »Bodi te p r e p r i č a n i , da nam je b i lo veselje dela t i (da se Šalj ivo Izrazim) s tako sol idno f i rmo. Gotovo V a m pa VaSa, morda p reve l i ka skromnost s luži le v čast .«

Zdaj se Je Se z v e č j i m "veseljem v rge l na Studij Janeza Trd ine . Njegove disertacije lz 1929. leta, k i smo Jo že omen i l i , ne moremo Rmatrati za d o k o n č n o ; pisana je b i l a n a m r e č v nag l ic i , ke r je Imel z njo namen pred­vsem, reš i t i se Iz stiske, v ka ter i se Je znaSel po odpust i tv i lz s lužbe . O d tod tudi nedodelanost i n fragmentarnost nekater ih poglavi j . Zdaj je hotel predvsem p r i p r a v i t i popolno izdajo T r d i n o v i h spisov, nato pa Se mono­grafijo o pisatelju, v ka ter i naj b i bi lo podano njegovo ž iv l j en je l n delo, podoba č l o v e k a ln pisatelja. S temeljitostjo, k i sicer menda nI z n a č i l n a za dolenjskega č l o v e k a , Je Izpopolnjeval že poprej zbrano bogato gradivo, h o t e č podati celotno podobo T r d i n e ; toda sp r i čo T u r k o v e vprav sk rupu­lozne metode bi m u moralo, zlast i če u p o š t e v a m o vestnost, s katero Je h k r a t i op rav l j a l šo l sko delo, dobesedno zgoretl pero v r o k i , preden b i

delo d o v r š i l . Tako Je zbra l za Trd ino samega In za našo sp lošno kul turno zgodovino izredno dragoceno gradivo, k i ga je sicer v drobt in icah upora­b l j a l od časa do časa tudi v sk romnih č l a n k i h , toda glavno dela Je ostalo n e d o k o n č a n o . P r a v a i roni ja Je, da je od vseh, k i so se u k v a r j a l i s Trd ino , prav dr . T u r k najgloblje p rod r l vanj , toda je o njem napisal za javnost najmanj, vsega nekaj k r a t k i h objav, medtem ko njegovo disertacijo p r i ­p rav l j a za t isk še le sedaj prof. J anko Ja rc .

T u r k o v o delo pa je ovi ra lo tudi še nekaj drugega. Vede l je, da zida na pesek, dokle r m u n i dostopna T r d i n o v a ostal ina z dragocenimi, dotlej še neobjavl jen imi Spomin i ; i n d n e v n i k i . O d 1. 1919 Je zaman prosi l las tnika Schwentner ja , naj b i m u dovo l i l vpogled vanjo. Sele 1937, ko se je z Mohor jevo d r u ž b o dogovori l , da bo izdal v dveh snop ič ih izbor iz Trd ine za šo l sko rabo, Je Schwentner popust i l l n T u r k se je s staro vestnostjo l o t i l podrobnega ekscerpiranja ostallne, da b i jo h k r a t i i z rab i l tudi za svojo monografi jo. Z a l tudi mladinske izdaje n i utegnil p r i r ed i t i . Cut t l Je, da b i laže dela l , če b i dobi l s l užbo k n j i ž n i č a r j a v S tud i j sk i kn j ižn ic i v L J u b l j a n i (1938), toda zanj nI bi lo mesta.

P r i š l a je druga svetovna vojna i n okupaci ja . K o t zavednega Slovenca so ga 14. Junija 1942 odvedl i v internaci jo. Decembra se je sicer v r n i l , toda z m o č n o omajanim zdravjem. J u n i j a 1944 ga Je zadela s r č n a kap, 1. avgusta pa je podlegel.

D r . T u r k Je b i l v i soka , s loka, prav markantna pojava. Ze kot dijak Je b i l , dasiravno je izhajal iz strogo k a t o l i š k e d r u ž i n e , svobodomiselno usmer­jen. K o t profesor je b i l vesten, tako da sta m u p r ip rava za pouk, posebno pa korek tu ra nalog Jemala skoraj ves prosti čas . P o č i t n i c e , k i so pomenile d i j akom ln v e č i n i njegovih kolegov čas potreben oddiha, so bi le njemu čas stopnjevanega dela, ko se Je lahko nemoteno posveča l Studiju Trd ine in ekscerpiranju. Njegovi predstojniki poudarjajo v s l u ž b e n i h ocenah od l ično s trokovno sposobnost l n izvrstno metodo, taktnost do u č e n c e v i n kolegov, preudarnost, posebno pa marl j ivost . Za 1. 1935 bere mo tole znač i lno ozna­ko: »Zelo mar l j i v l n do skrupuloznost i vesten v I z v r š e v a n j u službe.«

P r a v v tej skrupuloznost i je nemara temel jni vzrok , da so g lavni nje­gov i n a č r t i (Trdina , Cvelbar) ostali n e i z v r š e n i . Nekaj nad dvajset č l a n k o v , ob jav l jen ih po L jub l j anskem Zvonu , Časop i su za narodopisje, Ž iv l j en ju ln svetu, S lovenskem jez iku i n K r o n i k i (le-tej je b i l tudi loka ln i urednik) še da l eč ne k a ž e j o njegovih sposobnosti, saj so t a k o r e k o č le skromne drob-tine, kj so odpadle z njegove bogato ob ložene znanstvene mize, še manj pa njegove Izredne mar l j ivos t i .

Danes, ko se tudi n a š a znanost r azv i j a pod vse d r u g a č n i m i pogoji, k a k o r se je v času dr. A l o j z a T u r k a , č u t i m o s p o š t o v a n j e do njegovega dela, obenem pa se zavedumo, da b i nam b i l lahko, če bi Se živel , drago­cen sodelavec ln Izkušen svetovalec.

V i r i : 1. zapuščina dr. A. Turka v novomeSkl Studijski kn}l*nlcl tn hlhlloRiaflJa njegovih spisov, k i jo Je sestHVII upravnik B. K o m e l l ; 2. arhiv

gimnazije (ui lužbpnski Ust A . Turka); 1. sporočila tov. prof. novomcike tnž. I. Zobca ln ravn. J . Jarca.

K a r e l B a č e r

V novomeškem okraju Jo 77 novih obrtnih pomočnikov

Število kandidatov za oprav­ljanje pomočniških izpitov je bilo letos iz vseh strok izcedno ve­l iko — kar 96. Izpiti so se pr i okrajni obrtni zbornici v Novem mestu pričeli ob zaključku šol­skega leta 1953/54. Od vseh pr i -javljencev je iz-pite opravljalo 84 kandidatov, opravilo pa le 77. Tako prak t ično kakor teoret ično so b i l i kandidati pri l ično dobro pripravljeni, vendar so v prakt ič­ne«!, delu izpita padli štirje kan­didati, v teoret ičnem pa trije (za 3 mesece).

Vso javnost, zlasti pa starše vajencev ln obrtne mojstre go­tovo zanima, kako so izpiti po­tekali. Izpite Je opravljalo 17 kandidatov državnega. 6 zadruž-

mlv i so uspehi, k i so j ih kan­didati dosegli. Odlično oceno v prakt ičnem delu je dobilo 11 vajencev, prav dobro 21; z dobro oceno je izdelalo 32, z zadostno pa 13 vajencev. Ocene v teore­tičnem delu izpita pa so bile: odličnih 8, prav dobrih 22, dobrih 32, zadostnih 15. Med odličnjaki so b i l i v večini (v p rak t ičnem in teoret ičnem delu izpita) vajenci privatnega sektorja — v prak t ič ­nem delu od 11 odllčnjakov 10, v teore t ičnem delu pa 5. V prak­tičnem delu je po en odličnjak Iz stroke avtomehanikov, kova­čev, mizarjev ln frizerjev, dve šivilji in 5 pletilj. V teoret ičnem delu pa Je po en odličnjak v kle­parski, pletiljski. sedlarski

nega, 2 družbenega in 52 kandi-1 čevljarski stroki, 2 iz avtomeha-datov piivatnega sektorja. Zani-1 nične stroke in 2 mizarja. V oce-

Ustanovitev Kmetijsko - gospodinjske šole

v Gradacu N a pobudo O L O Č r n o m e l j

so se o b r a l i v G r a r i a c u 5. n o ­v e m b r a 1953 p o l i t i č n i , p r o ­sve tn i i n k m e t i j s k i d e l a v c i iz o k r a j a i n d rugod , d a b i se r-o-m e m l i o u s t a n o v i t v i K m e t i j -sko-gospodin jske š o l e v G r a ­d a c u .

19. m a r c a letos pa s l a o k r a j -n . zbor i n zbor p r o i z v a j a l c e v ok ra j a Č r n o m e l j v z v e z i s p r e d l o g o m sveta za p ros v eto i n k u l t u r o i n sveta za gospo­dar s tvo i z d a l a o d l o č b o o u s t a ­n o v i t v i K m e t i j s k o - g o s p o d i n j -ske š o l e v G r a d a c u .

Z e 30- m a r c a se je p r e s e l i l a

Krasinčani v borbi za neoredek vasi V zadnjem času tudi prebivalci

Krasinca v Bel i krajini potrju­jejo, da hočejo s časom naprej. Letos so se z vsemi silami za­grizl i v gradnjo velikega gasil­skega doma. Dom bo velik 12X19 metrov in bo imel poleg potreb­nih prostorov za gasilce tudi dvorano za kulturne prireditve. Pod osebnim vodstvom povelj­nika gasilske čete Toneta Pezdi i -ca, k i Je tudi član občinskega ljudskega odbora, ter ob pomoči občine, okrajne gasilske zveze in vaSčanov, je dom zrasel iz tal zelo hitro. Pred kratkim so ga spravili pod streho, sedaj pa hite z delom naprej, da bo to leto do kraja dograjen. Posebno do­mači gasilci veliko pomagajo s prostovoljnim delom pri gradnji doma. Vsak gasilec se je zave­zal za 8 delovnih dni brezplač­nega dela. To obvezo so mnogi že tudi izpolnili in presegli.

Se za en zdravstveno-higienski ukrep v svoji vasi so se odločili Kras inčanl . Skoraj pri vsaki hiši imajo mlakužo . Podobne mla-kuže ali kale imajo tudi po dru­gih belokranjskih vaseh, toda na Krasincu so se pogovorili, da j ih bodo zasuli ln dali tako vasi lep­šo podobo, hkrati pa s tem za­tr l i legla žab, komarjev, mr­česa, nesnage ln bacilov. Prav gotovo Imajo pr i razšir janju t i ­fusa te mlakuže pomembno vlo­go. Ker je za napajanje živine v bližini Kolpa, so te luže res po­vsem nepotrebne.

Včasih so se CerkvlSčanl radi kosali s Krasinčanl , kadar je šlo za napredno stvar. P r i grad­nji gasilskega doma pa so j ih sedaj prehiteli Kraslnčani . Tudi v Cerkviščah namreč hočejo po­staviti gasilski dom in so s pod­poro okrajne Gasilske zveze že kupil i neko stavbo, k i Jo name­ravajo preurediti v gasilski dom. Ta sklep Cerkviščanov Je vseka­kor vreden pohvale, toda dosedaj so premalo storili , da bi ga ure­sničili. So se pa Krasinčanl čisto drugače oprijeli dela, zato Imajo take uspehe.

G o s p o d i n j s k a šo l a i z V i n o m e r a v G r a d a c . V š o l s k e m l e tu 1954-1955 p a se bo z a č e l reden pouk za k m e č k e fante i n dek le t a . Š o l a za fante bo t ra ja la dve z i m i po pet mesecev, i n s icer od srede o k t o b r a do srede m a r c a ; za dek l e t a pa je p r e d ­v i d e n o enole tno š o l o v a n j e — od sep tembra do j u l i j a .

S o l a i m a n a m e n i z o b r a ž e v a ­t i k m e č k o m l a d i n o , k i je d o ­p o l n i l a 16 le t s taros t i . P o u k bo p r i k r o j e n b e l o k r a n j s k i m r azmeram, da bodo go jenc i i n gojenke l a h k o p r i p o m o g l i k d v i g u d o m a č e k m e t i j s k e p ro­izvodnje i n gospodin j s tva . Z a ­to bo i m e l a š o l a dobre s t ro ­k o v n e m o č i . l abo ra to r i j e za p r e i s k a v o zeml je i n dovo l j m o ž n o s t i za k m e t i j s k o p r a k s o : š o l s k i poses tv i v G r a d a c u i n na K r u p i , s s k u p n o p o v r š i n o p r i b l i ž n o 47 ha , o k o l i 1.50 ha v i n o g r a d o v v S e m i č u i n 10 h a gozda. G o j e n c i bodo l a h k o spo­z n a l i t u d i m o d e r n o k m e t i j s t v o , saj bo posestvo n a b a v i l o p r e ­cej n o v i h strojev-

Š o l s k o poslopje je p r e n o v ­l jeno, i m a n a n o v o nape l j an v o d o v o d i n e l e k t r i č n o razsvet ­l j a v o . Ž i v l j e n j e i n delo v d o m u bo p r a v p r i j e t no i n bo t eme­l j i t o i zob raz i l o n a š o p o d e ž e l ­sko m l a d i n o v k m e t i j s t v u i n gospod in j s tvu .

i n g . B . M .

Novice iz Drage K o je sekal d rva , se je pone­

sreč i l V a l e n t i n J a n e ž iz Podpre -ske. Upognjena veja je odsko­čila, i n ga udar i l a po nosu, m u z lomi la nosni pre t in i n p o š k o ­dovala ustno vot l ino . Z r e š i l n i m avtomobi lom so ga pe l ja l i v l jubljansko bo ln i šn i co .

V .

ni prakUčnega dela izpita pre­vladuje ocena dobro, k i Jo je prejelo 36 kandidatov (v teoret. delu pa 32). Prav dobrih ocen je v p rak t ičnem delu 21 (v teo-ret. 22). Precej porazno je š te­vilo zadostnih ocen: 13 v prak­t ičnem in 15 v teoret ičnem delu izpita. Ce Izračunamo skupno oceno v obeh delih izpitov, do­bimo končno oceno »dobro«, kar pomeni, da se kvalifikacija va­jencev in njih znanje od zadnjih, to je pomladanskih izpitov ni prav nič dvignilo. Po strokah so bili pri izpitih najmočneje zasto­pani mizarji s 35 kandidati. Tek­stilcev (krojače V, šivilj , pletilj) je bilo 19, brivcev in frizerjev 5. Kovinarj i so postavili 16 kandi­datov na Izpit. Izpit je opravljalo še 6 čevljarjev ter po en sedlar, pek ln kolar.

Rezultati doseženih ocen pr i teh izpitih so poleg uspehov po­kazali tudi vrsto napak, zlasti v delovni metodi posameznih pod­jetij in mojstrov, kar Je znak, d a Je treba te metode nujno pr i ­lagoditi novim predpisom. Pa Še diuga negaUvna stran se Je po­kazala: preslabi s t iki med vajen­cem, starši in mojstrom. Vajenci, s katerimi so imeli starši vsaj nekoliko stika med učno dobo, in so vsaj kol ikor toliko vplival i na razvoj njihovega učenja v delavnici ln šoli ter se zanimali za njihove uspehe, so pokazali neprimerno več znanja i n pre­

jel i mnogo boljše ocene kot n j i ­hovi tovariši , k i so b i l i vso učno dobo prepuSčeni sami sebi.

Danes, ko so t i vajenci, k i so pri izpitu nekako »skozi zlezli« z zadostno oceno in postali po­močniki, se je pojavil zanje, za njihove starše, prav posebno pa še za mojstre nov pereč problem, ki bo najbolj bremenil pač pod­jetje, oz. mojstra. Mladi pomoč­niki , k i so b i l i vse do zadnjega takorekoč navezani na učnega mojstra ali s tarejšega pomoč­nika, bodo sedaj imeli kaj težko stališče. Treba bo mnogo volje, mnogo truda in zatajevanja —da tudi zatajevanja po visokih po­močniških plačah — pa mnogo dela, da se bodo uvrstili v vrsto drugih pomočnikov v delavnici.

Po novih odredbah mora pod­jetje ali mojster obdržati novega pomočnika še eno leto v svoji delavnici in ga kajpada tudi pla­čevati po obstoječih predpisih ter odvajati akumulacijo od nje­gove plače socialnemu zavaro­vanju! Nastane vprašanje, kako dati takemu novemu pomočniku, ki je komaj »zlezel« pr i izpitu z zadostnim redom, enako plačo, kot njegovemu starejšemu ln bolje kvalificiranemu tovarišu. Kajt i dogaja se, da prav takile pomočniki najraje in najprej za­htevajo ustrezno pomočniško pla­čo.

Za enkrat je stvar še taka, zdi se pa, da bi bilo zelo pametno tudi tu uvesti kategorizacijo in urediti plače i n določiti prispev­ke za socialno zavarovanje po pomočnikov! zmožnosti . —r—

Živinske razstave na Kočevskem so pokazale lep napredek živinoreje

Plemenito je delati v organizaciji RK V mal i dvorani množičnih or­

ganizacij v Kočevju so se zbrali 2j. avgusta predsedniki in tajniki Rdečega križa in člani OO R K S . V njihovi sredini je b i l tudi predstavnik OO R K S . P r v i ds l Konference Je bi l posvečen 10. obletnici ustanovitve R K S . Malo pozna Je bila ta obletnica toda zato nič manj slavnostna in lepa. Besede predsednice OO R K S . Dušanke Svigljeve, k i 'e v svojem nagovoru orisala zgodo­vino in pomen R K S vse od usta­novitve do danes, so se vsem globoko vtisnile ln marsikdo na konferenci Je bil ponosen, da Je sodeloval v tej človekoljubni or­ganizaciji. Lepe besede o Jubi­leju R K je spregovoril tudi pred­stavnik GO R K S , nato pa v imenu Glavnega odbora R K iz ­ročil petim (od tega so štiri že­ne) najdelavnejS'tm v organiza­ciji R K v okraju lične diplcme, kot nagrade za delo. Tudi OO R K je nagradil najzaslužnejše organizacije R K in posamezni­kom z ličnimi diplomami ter knjižnimi nagradami.

Drugi del konference je obse­gal delovni program. Preveč pro­stora bi zavzelo, če bi hoteli za­pisati vse kar BO razpravljali na konferenci. Odbori R K so usipeš-no sodelovali tvri organlziTanriu zdravstvenih tečajev za kmečko mladino. Skozi te tečaje je flo z.rirtnje dve leti nad 800 deklet. Vso skrb so posvečali otrokom — partizansk :m sirotam, otrokcni socialno ogroženih staršev, zdrav­stvenim kolonijam Itd. Uspešno je bila Izvedena akcija za pro­stovoljno oddajo k rv i , nadalle borba proti T B C . R K je nudil pomoč socialno ogroženem l ju­dem, pomembna je pomoč pri mali asanacijl vasi — 1,400.000 din, prihodnje leto pa namera­vajo zbrati in dati v te namene 3,000.000 din. Organizacije R K se bodo skupno z ostalimi organi-

Pismo iz Drage Sred i k o č e v s k i h i n not ranj ­

sk ih gozdov se razprost i ra v v i ­šini 800 m š i r n a planjava, k i na j u ž n o z a p a d n i s t rani mej i na L R H r v a š k o , na severozapadu pa na postojnski okraj . K a k o r jate kokoš i čepe na tej r avn i c i vasi Podpreska, Draga, Srednja vas in Trava , vhod na to planjavo pa zapira vas Lazeč . S Trave se pot strmo spušča prot i Č r n e m u

Pojasnilo k Članku: »Spet ena iz Ribnice -aH izlet v Koper«

V zadnji številki Dolenjskega I dati, da nekateri podatki v na Usta Je bil objavljen krajši stavek z naslovom »Spet ena lz Ribnice — ali izlet v Koper«. Resnici na ljubo moram pove-

Se četrti balonček Franc Cimiprič Iz Lasca pri

Dragi Je 3. avgusta pregledoval svoj laz i n našel balonček s kar­tončkom, na katerem Je pisalo, da Je bil poslan 15. Junija 1951 točno opolnoči l n da naj ga naj­ditelj pošlje na naslov: Dovsse 28 Corus Carnot Cavtlillon Va-ncluse. Najditelju je* obljubljena nagrada 5000 frankov.

Franc Clmprlč Je M l v Francij i t r i leta, kamor Je šel Iskat dela ln kruha, k i ga Je rtoma primanj­kovalo, je priden delavec In skr­ben gonpodar. Vsi »osedje in znanci žele, da bi pošiljatelji ba­lončka izpolni l i svojo obljubo.

M . V .

vedenem sestavku ne drže. Po razgovoru s predstavniki organi­zacije ZO v Ribnici in samimi udeleženci Izleta je bila stvar naslednja. Izleta so se udeležili samo člani Z B , od tega 6 pripad­nikov J L A . Organizacije Z B v okoliških vaseh Ribnice so bile obvefečene nekaj dni pred Izle­tom pismeno. Izlet v Koper je bi l organiziran na pobudo in s pomočjo OO Z B Kočevje.

Naj še omenimo, da so udele­ženci na svojem potu obiskali kolonijo otrok partizanskih star­šev lz Kočevske, k i taborijo v Izoli, otroci so v koloniji na stro­ške OO Z B . Udeleženci izleta so otroke obdarili z denarjem.

Do netočnosti pri omenjenem sestavku Je prišlo zaradi napač­nih (aH zlonamernih) informacij ter se s tem vsem prizadetim opraščam. —m—

potoku, Punger tu , m o č n o v i j u ­gasta cesta pa nas popelje v malo mestece Gorskega Kotor ja — v Caber. Ze s Trave lepo v i ­dimo Os i ln i ško dolino i n h r v a ­ške hr ibe, od ka ter ih je na jv id ­nejši Risnjak . S Petr ihovega vrha pa sega pogled tja do no­tranjskega S n e ž n i k a , po H r v a ­ški i n S loven i j i ter k o č e v s k i h gozdovih. Ce se spustimo malo niž je , pa pr idemo do i z v i r a C a -branke in njenih lep ih slapov. V s i t i k r a j i so zelo p r i l jub l jen i Izletnikom iz Zagreba i n drugih predelov H r v a š k e . Posebno za­g r e b š k i š t u d e n t j e radi pridejo tja na v e č t e d e n s k i poč i t ek .

TI k ra j i so zelo lep i , a zaradi oddaljenosti malo poznani , da se zdi č loveku , kakor b i b i l i od­trgani od sveta, vendar tega ne zas luž i jo . Saj so med N O B n u ­d i l i n a š i m borcem k o l i k o r so mogli . Zato so se okupatorj i ln domač i izdajalc i nad n j imi m a ­ščeva l i ; požganl domovi , padle ž r tve , m u č e n j e v koncentrac i j ­skih t a b o r i š č i h p r i ča jo o tem. Zato je prav, da bi o teh k ra j ih vsaj kaj p i sa l i , da b i se utari borci spominja l i dn i , k i so j i h p rež ive l i tu med N 0 3 .

M . V .

zacljami se v večji meri kot doslej borile proti pi jančevanju. Pijančevanje je na Kočevskem še v mnogih družinah tisto z'.o. k i nas resno opozarja, da se mo­ramo proti njemu boriti z vsemi sredstvi. Na konferenci smo s l i ­šali tudi plemenit nasvet, naj bi se organizacije R K zavzele tudi za tiste, k i pridejo iz zaporov. Po odslužitvi kazni ne smemo te ljudi pustiti v nemar, sicer bodo zagrenjeni i n prej ali slej spet padli v kr iminal . Vide l i smo, da dej a vnos* R K sega na vsa pod­ročja in da Je lahko tudi povsod uspešna, če so ljudje voljni de­lati v tej plemeniti i n človeko­ljubni organizaciji. O. K .

Po vsej r i b n i š k i d o l i n i so v a b i l i p l a k a t i na ž i v i n o r e j s k e razstave, k i so b i l e z d r u ž e n e s p r o s l a v o k m e č k e g a p r a z n i k a : — 25. avgus ta p r v a r azs t ava goveje ž i v i n e v R i b n i c i , 26. avgus ta p r v a razs tava ž i v i n e v J u r j e v i c i , 27. avgus ta r a z ­s tava ž i v i n e v S l a t n i k u , na to v K a r l o v i c i , S t r u g a h , v d r u g i po­l o v i c i septembra p a bo raz­s tava goveje ž i v i n e v F a r i p r i K o č e v s k i r e k i .

26. avgus ta je b i l a r azs tava V R i b n i c i . K m a l u po sedmi u r i j e r az s t avn i prostor n a p o l n i l a lepa. re jena p l e m e n s k a ž i v i n a . K a r p r a z n i č n o t i j e b i l o p r i s rcu , ko s i opazova l na sme ja ­ne obraze ž i v i n o r e j c e v , ponos­n i h n a lepo ž i v i n o , k i je p lod n j ihovega t r u d a i n u r r .neg i go­spodars tva . N a r a z s t a v i v R i b ­n i c i je b i l o 90 g lav živin.?, k i s i j o je ogledalo precej ob i sko­v a l c e v . S t r o k o v n o vods tvo raz­s tave je b i l o v r o k a h ing . Z o r -ca, p r i z n a n e g a ž i v i n o r e j s k e g a s t r o k o v n j a k a i z K o č e v j a .

N a r a z s t a v i v J u r j e v i c i j s b i l o 138 g lav goveje ž i v i n e do

s i v i h a b r k e . » L e poglejte, kaj n a r e d i , g l e š t a ' i n s k r b za ž i v i ­no. Ce jo p r o d a m , m i bo v r g l a lepe d e n a r c e , « takole s i m e n ­da m i s l i m o ž a k , ko opazuj smo n jegovo res l epo k r a v o . N a raz­s t av i je ing . Z o r e č r az l aga l o b i s k o v a l c e m de lo ž i v i n o r e j ­cev, pa t u d i r azs tav i j a l c i so s l i š a l i m a r s i k a j kor i s tnega .

N a s l e d n j i d a n je b i l a raz ­s tava v S i a t n i k u ( K Z S u š j e i . Ž i v i n o r e j c i so p r i g n a l i b l i z u 160 g lav p l emenske ž i v i n e . T u d i na r a z s t a v a h v K a r l o v i c i i n S t r u g a h je b i l o ž i v a h n o .

R a z s t a v n i p r o s t o r i so b i l i

povsod lepo u re jen i , o k r a š e n i z m l a j i i n z a s ' a v a m i . Č e p r a v je precej naga ja l d e ž so ž i v i ­n o r e j c i p r i g n a l i o k o l i 600 g i a v ž i v i n e . V s i ž i v i n o r e j c i so b i l i nagra jen i . S t r o k o v n a k o m i s i j a je oceni la ž i v i n o i n j i p r i s o d i l a od 20 do 150 k g m o č n a t i h k r ­m i l .

S t r o k o v n j a k i so de ja l i , se je ž i v i n o r e j a na K o č e v s k e m zelo d v i g n i l a . P a ne samo s t r o ­k o v n j a k i , t u d i v sak o b i s k o v a ­lec je to l a h k o u g o t o v i l . V s e l o p a je k a j p a k nemajhna zas lu ­ga ž i v i n o r e j s k i h odsekov p r i K Z . O. K .

rHDINOVO ROJSTNO MESTO P R A Z N U J E 800-LETN CO

m a č e s ivo r j ave pasme. O b l e p i I t o v

ž i v i n i v i d i š s tat i m o ž a k a r j a , k i ' s l h

Letos praznuje Trd inov rojst­ni kra j , Mengeš na Gorenjskem, 800-letnico svojega obstoja. Mengeš je p r e t e ž n o o b r t n i š k o mestece, vendar n i brez vsake Industrije. Znana je m e n g e š k a tovarna glasbi l , v p r e j šn j i h ča -

so Imeli g r a š č a k i Stare**1

M i f

Pogled tUk M e n g e š

Zabave in prostosti je bilo hitro konec

V P o d h o s t i p r i D o l . T o p l i c a h so 15. avgus ta o d k r i l i spome­n i k p a d l i m bo rcem. P o s lavno-s t i je b i l a z a b a v a na v r t u p r i b i fe ju . N a z a b a v i je b i l t ud i d o m a č i n i z Podhos te , posest­n i k V i k t o r N o v i n a . D o n o č i se je n e k o l i k o o p i l i n k o so ga os ta l i gostje s p r a v i l i n a lež i ­š če za v e s e l i č n i m p ros to rom, m u je iz ž e p a v s u k n j i p a d l a d o b r o rejena d e n a r n i c a . D e ­n a r n i c o je opaz i l le 23-letni J o ž e M e d i c i z M e n i š k e v a s i š t . 25. N e o p a ž e n o se je v r n i l k N o v i n i in oobra l dennrmeo. v k a t e r i je b i l o n a d 42-300 d i n . D e n a r je pozneje š e enk ra t p r e š t e l v n a v z o č n o s t i J o ž e t a M a v s e r j a i z M e n i š k e v a s i . i n « u Zab iča l , n^j m o l č i . J o ž e M a v s e r je z a h t e v a l od njega po lov ico denar ja , M e d i c pa m u je d a l le 600 d i n . Pozne je sta skupaj š e p i l a , n a k a r je M e d i c p i janega M a v s e r j a s p r a v i l d o ­m o v . D o m a m u je p o n u d i l še 7 t i s o č a k o v i n k e r je b i l M a v ­ser zaspan, m u j i h je v t a k n i l v ž e p .

D r u g i d a n je M e d i c o d š e l v L j u b l j a n o . P r i N a - M a je k u ­p i l m o š k o ob leko za 12.800 d i n . d e ž n i p l a š č za 6.500 d i n , kapo za 320 d i n , p r i » T r i g l a v « č e v l j e za 5.900 d i n i n Še nekje pa r nogav ic i n srajco. D e n a r n i c o i n d o k u m e n t e je r a z t r g a l i n \ih v r g e l v s t r a n i š č e pod tro-mos tov jem. O b l e č e n » k o t iz š k a t l j i c e « i n š e z neka j t i s o č a -

l a na o k r a j n e m s o d i š č u v N o ­v e m mes tu 24. avgus ta . M e d i c je dejanje o d k r i t o p r i z n a l , to­da b rez t roh ice kesanja , M a

brez n a v z o č n o s t i , i n s icer z a ­r a d i n e p l a č e v a n j a p r e ž i v n i n e za enega nezakonskega o t roka i n zato, k e r je o t r o k o v o ma­ter, k o ga je o p o m n i l a na o č e ­tovsko obvezo se o k l o f u t i l . K e r

ser pa je z a n i k a l , da b i z a h - 1 I« sojen p o n o v n o za i s t i pre

k i Š i š k o , k j e r je b i l ž e 17. avgus ta z v e č e r a re t i ran-

D a je M e d i c m l a d . n e v a r e n pokvar jenec , k a ž e t u d i d r u g i p r i m e r . Letos v m a j u je š e l v D o l . T o p l i c a h k ž u p n i k u in gn oros i l naj m u posodi 20 000 d in . K e r je ž u p n i k t r d i l , d a n i ­m a denar ja , je M e d i c poskus i l d r u g a č e i n i z j a v i l , da j e u s l u ž ­benec T a j n i š t v a za not ran je zadeve, pa k l j u b t e m u d e n a r ­j a n i d o b i l .

O b a k r i v c a s ta se zagovar ja -

t eva l p o l o v i c o dena r j a i n da b i v e d e l , da je ta denar dob­l jen n e p o š t e n o . V e n d a r je od prejetega denar j a d a l m a t e r i 1000 d i n , za ostalo p a je k u p 1 ! ž a g o .

J o ž e M e d i c je b i l z a obe de­j a n j i obsojen n a eno leto stro­gega zapora i n p o v r a č i l o š k o d e o š k o d o v a n c u v z n e s k u 29.708 d i n ; J o ž e M a v s e r pa na 3 m e ­sece zapora i n p o v r n i t e v znes­k a 1.800 d i n . N e k a j denarj- i so m u m i l i č n i k i v z e l i ž e pri a re tac i j i i n ga v r n i l i o š k o d o ­vancu . O b a obsojena m o r a t a p l a č a t i t u d i s t r o š k e po 300 d i n p o v p r e č n i n e .

6 mesecev zapora, ker ni plačeval preživnine

A n t o n D e ž e l a n je s i n v e č i e -ga poses tn ika lz V e l . B r u s n i c . Za to s i go tovo m i s l i , d a s i l a h ­ko t ud i v e č p r i v o š č i . V doma­či v a s i i m a k a r d v a n e z a k o n ­ska o t roka , v sakega z d r u g i m dek le tom. Z a oba o t roka se pa kaj m a l o b r i g a i n ne p l a č u j e redno d o l o č e n e p r e ž i v n i n e D v a k r a t ie b i l zato že obsojan, enk ra t na en mesec i n d r u g i č na t r i mesec? zapora. T o fin pa nI i zpame tova lo . Obe n e z a ­k o n s k i m a t e r i sta le ios spet

v ž e p u Jt j M j t t j r | v lož i l i t o ž b o p r o t i n j e m u zara d i zanemar jan ja o č e t o v s k i h d o l ž n o s t i . Z a n i m i v o je. da J* ena svoje p r v o t n o p r i č e v a n j e , č e š d a j i n i t o l i k o i n t o l i k o č a s a d a l nobenega denar ja p r e k l i c a l a i n naved l a d a j i >t>roti p l a č a vse. G o t o v o jo ie kdo tako p r e g o v o r i l toda z a ­r a d i k r i v e g a p r i č e v a n j a se bo m o r a l a p r a v gotovo sama za­govar ja t i p red s o d i š č e m .

D e ž e l a n se t u d i n i o d z v a l p c -z i v u s o d i š č a , zato je b i l na r a z p r a v i 20. avgus ta obsojen

k r š e k , je sodba doka j stroga i n se g l a s i : 6 mesecev zapora , 5£0 d i n za z d r a v n i š k o s p r i č e ­valo , 1000 d i n za b o l e č i n e o t ro­k o v i ma te r i , k e r jo je napade l i n 1000 d i n p o v p r e č n i n e . T a k o bo sedaj poleg p l a č i l a obvez­nos t i š e sedel v zaporu šest, mesecev, k je r bo l a h k o spo­zna l , d a n a š i z a k o n i vedno šč i t i j o o t r o k a .

Brez povoda

je oklal tovariša

V nedel jo 22. avgus ta je b i ­l a v N e m š k i v a s i p r i R i b n i c i gas i l ska vese l i ca B i l o je dost i l j u d i , z a b a v a l i so se i n p e l i k a k o r je o b i č a j n o na vese l ic i -M e d to d r u ž b o sta b i l a t u d i m l a d a fan ta , k i sta p i l a p r i l i t r u : G o r š e F r a n c iz R a k i t n i -ce i n O r a ž e m F r a n c i z G r č a -r i c . K a r n e n a d o m a je O r a ž e m z v l e k e l z v e s e l i č n e g a p ros to ra G o r š e t a ter ga zabodel z lov ­s k i m n o ž e m , ka te rega s i je nek je na n e p o š t e n n a č i n p r i ­s v o j i l , g loboko v r e b r a na d e ­sno s t ran . Gost je , k i so k m a l u o p a z i l i ka j se je zgodi lo , so r a z ­j a r j en i n a v a l i l i na zve r inskega fanta i n le po zas lug i o rganov L M , k i so ga le s t e ž a v o u b r i -n i l i p r e d r a z b u r j e n i m i l j u d m i je odnesel celo k o ž o . Zabode­nega G o r š e t a so s p r a v i l i do z d r a v n i k a v R i b n i c o od t a m pa takoj v b o l n i š n i c o v L j u b l j a ­no- G o r š e je b i l da l j č a s a ne ­zaves ten i n le po zas lug i o r g a ­n o v L M i z R i b n i c e , k i so m u n u d i l i p r v o p o m o č , o z i r o m a p o ­s k r b e l i za h i t e r p revoz do z d r a v n i k a i n v b o l n i š n i c o , ter v e s t n i m z d r a v n i k o m v b o l n i š ­n i c i se ie z a h v a l i t i , d a bo ž iv ­l jenje m l a d e g a fanta ohranje­no. M l a d i napadalec z a s l u ž i n a j s t r o ž j o kazen . - e m -

tam pivovarne, k a r a k t e r i s t i č n a za Mengeš pa je stara industrija s lamnikov. O b r t n i k i so v glav­nem m'zar j i . V Mengšu in oko­l ic i je precej t rdnih kmetov, k a k r š e n je b i l tudi oče pr»po-vednika in dolenjskega uarda Janeza Trdine .

Ob tej v i sok i obletnici je izšel »Mengeški zbornik 1151 — 1954«, k i je pcmemben doprinos k n a š e m u krajevnemu zgodovi­nopisju. Vsebina zbornika )e pe­stra: razprava »Iz preteklosti Mengša« nas seznani s prazgo­dovinsko, r imsko in itatosl'j-vensko dobo »n z nadaljnjim razvojem kraja in okolice. Te­mu sestavku sledi prevod treh kra jš ih poglavij iz Valvasorjeve »Slave vojvodine Kran j ske« , l u ­di leto 1848 je naš lo v Zboru >ku svoje mesto — objavljen je ou-lomek iz T r d i n o v i h Spominov, kjer popisuje dogodke v Mengšu v tem letu. Dalje nas sezn.iai Zborn ik z umetnostno zgodov»i -sk imi spomeniki , z gospodarskim orisom kraja, z ž iv l jenjepis : po­membnih l judi , k i so se rodi l i v Mengšu i td . D r u g i del Zbor­nika, k i bo izšel prihodnje leto ob 50-letnici Trdinove smrt i in 10-letnici zmage nad okupator­jem, bo o b š i r n o obravnaval c^s narodnoosvobodilnega gibanja in čas po osvoboditvi .

Tudi Novo mesto čes t i t a Mengšu ob visokem jubi le iu , kakor b i mu čes t i t a l Janez T r d i ­na, k i n i b i l samo M e n ^ a n , ampak tudi N o v o m e š č a n . in to še v večj i mer i .

POD »SVILENIM DEŽNIKOM« Dobro uro od železniške posta­

je je letališče Prečna. T u presku­šajo mla-di padalci svojo sposob­nost in znanje, pridobljeno v spo­mladanskem tečaju. Semkaj ,r>ri-hite večkrat tudi mladi modelarji pod vodstvom Novakovega Petra s svojimi modeli pokazat razne čudovite akrobacije.

Prejšnji teden so imeli N o v o ­meščan i pr i l iko, da so si s prebi­valci Prečne ogledali prve skoke s »svilenimi dežniki« mladincev in mladink iz Novega mesta.

T o so Študentje, mladi delavci, učenci v gospodarstvu itd. Vs i so željni skokov in letov, drzni, ne­učakani. Dolgo so čakali , mnogo jih je že obupalo. Mis l i l i so, da ne bodo nikol i uspeli. Pa le ni šlo vse gladko. Ze samo letališče ni nič kaj primerno za začetnike. Tako so padali »svileni dežniki« po zeleni poljani, drevju, koruzi in celo v potok. K r i v o je bilo tudi vetrovno vreme. Čeprav so bil i vsi hrabri in veseli, se jim je vendar videl na obrazu strah: kako sko­čiti, ali se bo padalo odprlo, kje bo pristalo? Toda ves strah je bil pozabljen, ko so srečni in veseli pristajali na zemljo. Po prvem skoku si je vsak želel še skskati. Vsakdo izmed -padalcev je pravi l , kako lepo in prijetno je na pa­dalu ter da ne bo nikoli pozabil dneva, ko je bi l prvič pod »svile­nim dežnikom«. Brane

Dopisujte

v »Dolenjski listu

TOVARNA LESNIH IZDELKOV NOVO MESTO in LESNO INDUSTRIJSKO POD3ET3E NOVO MESTO sta se združila in preimenovala v firmo:

. N O V O L E S ' dolenjska lesna industrija NOVO MESTO Tekoči račun pri NB Movo mesto št. 616-T-5

Svojim odjemalcem nudi po najnižjih dnevnih cenah: smrekov (ielov) rezan les, bukov parjen in neparjen rezan les, brestov rezan les, hrastov rezan les, sadne zaboje — gaibice, bukove in hrastove parkete — lesno galanterijo vseh vrst

Stran 4 » D O L E N J S K I LIST« Btev. 33

bčino Mirn i možnosti za razni P o t r e b u j e j o b o l j š o ž e l e z n i š k o posta jo i n s k l a d i š č e

— Ima jo m o ž n o s t i za s t a l e n k a m n o l o m in apnen ico , k i b i z a p o s l i l a d o m a č o d e l o v n o s i l o — K o m u n a l n a d e l a ugodno n a p r e d u j e j o — M n o g o si obeta jo od no­ve avtoceste

l z M i r n e P e č i odha ja vsak d a n na delo v X o v o mesto k a ­k i h sto l j u d i . V l a k se od L j u b l j a n e do M i r n e p e č i že t ako n a p o l n i , da za p o t n i k e , k i vs topajo na tej pos ta j i , n i v e č p ros tora . N a t i k a j o se po h c d n i k i h in s topnicah in ce lo na o d b i j a č i h . K o se bo p r i č e ­l o š o l s k o leto. bo g n e č a še v e č j a in n e s r e č e tudi" ne bodo i zos t a j a l a . Zato M k n o p e č a n i o p r a v i č e n o zahteva jo , da se ta z a d e v a u r ed i . A l i ne b i b i l o m r s r o č e p r i k l j u č i t i še enesa a l i d v a p o t n i š k a vozova? T u ­d i m a j h n a posta ja v e * ne za­dela s e d a n j i m po t rebam. V d e / ' u in m r a z u je s i la t e ž k o p r ezeba t i na m i r n o p e š k i po­s ta j i , k i še z d a l e č ne more s p r ^ i r t i vseh p o t n i k o v .

\ M i r n i p e č i ima jo t r i t rgo­v i n P . k i dobav l j a jo b lago iz L j u b l j a n e , d e l o m a tud i iz N o ­v c a mesta. Ima jo pa v e l i k e težave. N a d o m a č i pos ta j i ne m č - e r o blaga n i t i sp re je t i n i t i o d d a t i . T o l a h k o o p r a v i j o v N e v e r i mestu a l i v T r e b n i e m . k a r |e d r aga zpdcva . S a m o v r r v k do N o v e g a mr^ta sta­ne , n 0 0 d i n a r j e v . K o l i k o po-TP - i en voz za t rgov ino , s: l a ^ - i m i s l i t e . Zato ie v M i r n i p e " : no*no potrebno s k l a d i š č e n? " ' e z n i š k i pos ta t i .

_ ^ ' , r i r > a i m a d o v o l j d e l o v n e ' ; i i šče zapos l i t ve dni<rod.

P r ' - ' p r a v i l u ceste v N o v e m rr - d o l a i o s k o r a j sami M i r -n ' " t i . D o m a n i m a j o p rave 2 l i t ve . O b č i n s k o podjet ­j e ~:ont (Sol oš no miza r s tvo , te >tyo, z idars tvo) z a p o s l u i e ¥ :<y)i 30 l j u d i . P reos tane Še d 3 p r i v e l i k i h k m e t i h , p a W f e n i v e l i k o . Zato i š č e j o M * v e č a n j d e l o d r u g o d , v d rvv*] o b č i n i pa l e ž e ne i z -k o r i Š ' a n i s k l r d i o d l i č n e g a k-•••>.-!a. T u d i a r n e n c a p r i m e r -n ° : D ?.-[ p r i d c b i v r . n i e apna . j e d o v o l j . Z n j i m i b i l a h k o sta!no v z d r ž e v a l i v e l i k o ap -np" , , , ' o . O b e pod je t j i b i zapo­s l i l i k a r v e l i k o l j u d i .

V p o v o j n i h l e t i h je o b č i n a M ; i m a o e č že p r ece j nap redo­v a l a . P o s t a v i l i so l ep in p r o ­s toren z a d r u ž n i d o m . D v o r a ­na 'e že u re j ena . 16. m a r c a so v n j e j p r o s l a v i l i d ru tri o b č i n ­s k i p r a z n i k . Z z a l i m i d e i i brdr) letos n a d a l j e v a l i . Z a pc^rr . • i lo obi r ldr« p r i v a š k e m p o k o p a l i š č u je d a l a o b č i n a

100000 dinair jev. L j u d j e se za vsa ta de l a ž ivo z a n i m a j o , posebno pa še za v o d o v o d , p o p r a v i l o cest in po t i . V ta nomen j e o b č i n a do loč i l a 620 t i s o č d i n a r j e v . N a z b o r i h vo­l i v c e v in m n o ž i č n i h ses tan­

k i h so o b č a n i s k l e n i l i , da bo­do n a p r a v i l i p ro s tovo l jnega de l a za d v a m i l i j o n a d i n a r ­j e v . P o t i so že p o p r a v i l i v K a r t e l j e v e m in S e n t j u r i j u , od postaje M i r n a p e č p ro t i V e ­l i k e m u K a l u pa s o , z g r a d i l i cesto. V o d o v o d i m a j o v H m e l j * č i č u , na Velikem in M a l e m K a l u , v Š e n t j u r j u so ga zg ra ­d i l i l an sko leto, D o l e n j a vas pa ga p r i p r a v l j a letos.. V ob­č i n i j e š e osem vas i b rez

e l e k t r i k e ; G o r e n j e i n D o l e ­nje K a r t e l j e v o , G o r n j e i n D o l ­nje K a m e n j e S p o d n j i , S r e d ­n j i , G o r n j i G l o b o d o l i n Jo r ­danka! . K m e t j e bodo d a l i sa­m i les za d rogove in s k o p a l i j ame-

P r e b i v a l c i o b č i n e M i r n a p e č n a v d u š e m o p o z d r a v l j a j o g radn jo nove ceste L j u b l j a n a —Zagreb, saj j i m bo n u d i l a z a s l u ž e k » v e t o m .

i n j i h poveza l a s

fiasilski praznih v Suhi krajin V nedeljo 22. avgusta je bilo

v središču Suhe krajine v Hinjah kaj ž ivahno. Saj ni čudo — že ves teden preje so se člani gasil­skega drušrva in ostali prebivalci pridno pripravljali na svečan sprejem motorne briz^alne, katero jim je podarila O G Z iz sredstev Tajniš tva za notranje zadeve pri O L O N o v o mesto. Gasilski dom, ki je kljuboval vsem vojnim v i ­harjem in ie edini ostal nepoško­dovan, ie bil ta dan slovesno okra­šen, dovoli zgovorna or iča , da z veseljem spre ;ema zopet dragoce­no orodje. Pričetek slovesnosti je bil napovedan za 14. uro, to na­mero pa so preprečili temni oblaki

USTANOVITEV PODJETIJ ZA PROMET Z 02PADKI

V Uradnem l is tu F L R J š tev. 29 54 je objavljen odlok o pogo­j i h za ustanovitev podjetij za promet z odpadki in enotnih sk lad ih teh podjetij. Z zb i r a ­njem in prometom odpadkov se lahko ukvar ja podjetje, k i i z p o l ­njuje pogoje predpisane v 22. č l enu uredbe o t rgovanju ter o t rgovskih podjetjih i n t rgovinah in k i ima do ločeno t e h n i č n o opremo.

Z zbiranjem odpadkov se l ah ­ko ukvar ja tudi proizvajalno podjetje, k i uporablja odpadke v proizvodnj i kot surovino a l i mater ia l .

Podjetja za promet z odpadki lahko imajo v svoji sestavi pro­dajalno za proda-o na drobno uporabnih odpadkov.

in precej hud naliv. Čeprav so si I govorom izročil dragoceno orodje ljudje želeli dežja — vendar bi ga društvu, z željo, da bi bilo vedno prav radi odložili na drugi dan, da ne bi motil slavnostnega razpo­loženja. Po enourni zamudi so okrašeni konji pripeljali novo briz-galno. Precej velika množica ljudi je s posebnim priznanjem sprejela novo orodje, saj se bodo odslej ooČutili vse bolj varne v svojih obnovljenih domovih kakor doslej.

Po strumno podanem raportu je pevski zbor zapel d ržavno himno. Predsednik občine tov. Babic je otvoril slavnost in pr i s rčno po­zdravil zbrane goste. Mešani zbor pod vodstvom tov. BabiČa je za­pel tri pesmi tako lepo in obču­teno, da zasluži vse priznanje. Na to je sekretar O G Z s posebnim

na mestu' v pripravljenosti, a v resničnem požaru naj bi uspešno gasilo goreče domove tudi v tem predelu lepe slovenske dežele. Po govoru je moški zbor zapel še tr i pesmi, nakar se je že ob lepem sončnem vremenu pričela prijetna domača zabava — tretja po šte­vilu v št ir i indvajsetletnem obstoju druš tva .

Naj bo ta dan nov začetek dru­štvenega življenja, dan, na kate­rega se bodo še dolgo spominjali vsi Suhokranjčani . T o orodje naj zopet udruži razcepljenost in jih tesno poveže v pravo bratsko skupnost in mirno sožitje.

P. J.

V 55 DOMOVIH JE ZASVETILA ELEKTRIČNA LUČ

22. avgusta je bilo v Zburah pri Skocjanu zelo ž ivahno. Kako ne, saj jim je izpolnjena dolgoletna želja: imel; bodo elektriko. Zasve­tila je v 55 domovih vasi Zbure, Zavrh , Zalog, Modruše in Rink . Za to svečanost so se prebivalci vseh vasi zelo marljivo priprav­ljali , le vreme jim je nekoliko ov i ­ralo delo. N a otvoritveno prosla­vo so povabili predstavnike ljud­ske oblasti in zastopnike podjetja, ki jim je napeljalo elektriko.

Prebivalci novo elektrificiranih vasi se zahvaljujejo vsem, k i so pomagali, da se je uresničila nji­hova davna želja in potreba. Z a ­hvalo zaslužita predvsem O L O N o v o mesto, k i je prispeval za

Ali cigani lahko sekafo brez dovoljenja in plačila

Glede ciganov p r i nas še n i urejeno in kaže , da tudi še ne bo kma lu . Star i n a č i n ž iv l jen ja se p r i c iganih še ni p r e ž i v e l . Nemi rna nomadska k r i j i h žene iz kra ja v kraj i n le z ve l iko t ežavo zd rže v nekem kra ju

Iz mesim ruševin — me* t o cvetitt

Nekaj let po vo jn i smo v N o ­vem mestu na vsakem sestan­k u a l i zboru vol ivcev obravna­v a l i pospravljanje r u š e v i n . B i l o j i h je na kupe, saj je vojna v i ­hra prizadejala mestu hude r a ­ne. Po letu 1951 pa je razprav­ljanje o r u š e v i n a h prenehalo, saj so popolnoma izgini le . Se v e i . Mesto je danes lepše kot je b i lo kdaj k o l i poprej, ve l iko saveda na hvalo t lakovani cesti i n urejenim p l o č n i k o m . Naj lep­ša pridobitev Novega mesta pa je vsekakor ureditev Goren j ih vrat skupno s s p o m e n i š k i m pro­storom. Skoraj n i tujca, k i po­tuje skozi Novo mesto, da se ne b i us tavi l na tem kra ju i n s i ogledal res uspelo r e š i t ev G o r e ­n j ih vrat ter lepe spomenike.

Lepemu i n pr i je tnemu l i c u Novega mesta mnogo pr ipomo­rejo urejeni pa rk i i n cve t l i čne grede, da ne govor im o k o p a l i ­šču na L o k i , k i je ob vsakem s o n č n e m vremenu pravo m r a v ­l j išče vode, z raka in sonca ž e l j ­n i h l jud i . Most čez K r k o na L o ­k i temu de lu mesta ve l iko p r i ­speva, z dogradi tvi jo stadiona pa bo L o k a dobi la svoj p r av i pomen za vse mesto. O d ka r je zgrr.ten most, se je osebni pro-m ' t i • Smihela , Irce vasi , Drske

in Broda , pa tudi iz dela K a n -dije ves preusmer i l čez most i n L o k o . Dnevno gre čezenj vsaj t i ­soč l j ud i .

K d o r k o l i ima ko l i čka j s m i ­sla za lepoto, bo mora l pr izna t i , da so l judsk i odbor mestne ob­č ine , O l e p š e v a l n o d r u š t v o ter pr idne roke mestnega vr tnar ja in delavcev, ob sodelovanju i n pr izadevanju podjetij in p reb i ­valcev v nekaj le t ih re3 spreme­n i l i mesto r u š e v i n v mesto cvet­ja i n zelenja. L e malo se ozrite oko l i , pa se boste p r e p r i č a l i . Mes tn i v r tna r K a r e l K a p š je zasadil cvetlice na vseh m o g o č i h k ra j ih , ob z idovih , pod kostanji , povsod in tako lepe, da j i h je veselje gledati . K a k o lepo Je oko l i spomenikov, potem pred Domom ljudske prosvete, pr i o t r o š k e m i g r a ć u , skra tka po­vsod, kjer Je kaj prostora za rože . O l e p š e v a l n o d r u š t v o Je oskrbelo s podporo o b č i n e ln tudi postavilo venko k lop i po vsem mestu, prav tako pa za ­sadilo ve l iko okrasnega drevja . T u d i na okn ih Je sedaj ve l i ko več r /e t ja kot včas in . P r i h o d ­nje leto bo treba o l e p š e v a l n o d r u š t v o r a z š i r ' t i se na K m d i j o in B r š l j i n .

dalj časa, č e p r a v Imajo delo in zas lužek . K a m o r pridejo, j i h n ihče n i vesel, ke r se j i h drž i še ve l iko star ih razvad; vendar je treba pr izna t i , da je med n j imi tudi precej t ak ih , k i se poš t eno p rež iv l j a jo z delom svoj ih rok.

Oglejmo si preskrbovanje z d r v m i . Šotor , konj , ogenj i n c i ­gan so n e r a z d r u ž n i . Do sedaj še ni b i lo s l i ša t i , da b i c igani za svojo »kuhinjo« k u p i l i drva . Lepo si j i h naberejo in naseka­jo tam, kjer p a č so. V bl iž in i B r š l i na je več ciganskih d r u ž i n i n kmetje se p r i t ožu j e jo , da j i m v gozdovih delajo o b č u t n o škodo , ke r sekajo drevesa, naj ­raje podmladek. To je to l iko bolj znač i lno , ker kmet mora imet i za sečn jo lesa posebno dovoljenje i n še p l a č a t i gozdno takso, cigani pa seveda nimajo nobenega dovoljenja in ne p l a ­ču je jo gozdne takse n i t i lesa. Res je, če ga dobiš , bo kazno­van, toda v p r a š a n j e je, če bo s tem škoda prenehala.

N e k i posestnik Iz V e l . B u č n e vasi p r i N o v e m mestu, k i nas je opozori l na to nadlogo, p r a ­v i tudi, da ciganke še niso pre­nehale s p r o s j a č e n j e m po h i ­šah . N e k i dan je b i lo v njegovi hiši samo dopoldne kar šest c i ­gank, i n to zelo n a d l e ž n i h . Omenja tudi pr imer , k i ga je v ide l v jeseni v gozdu b l i zu svojega doma. C igan i so ime l i dva p r a š i č a , k i so j u k r m i l i s k rompi r j em In svež imi koruz­n i m i s t roki , dasi nimajo v b l i ­žini nobene svoje nj ive. K m e t ­je, k i imajo za sosede a l i »me­jaše« ciganske d r u ž i n e , žele , da se to v p r a š a n j e reš i na tak a l i d r u g a č e n nač in .

elektrifikacijo 3,175.000 dinarjev, in okrajna Z a d r u ž n a zveza v N o ­vem mestu, k i je pomagala z 1,500.000 dinarji. T u d i vaščani niso držal i rok kr ižem, ampak so pomagali kar so največ mogli. Preskrbeli so 190 drogov in na­pravi l i nad 4000 ur udarniškega dela. Najbolj se je zavzemal za delo Janez Pisker iz Zbur, čeprav nima svoj« hiše. T u d i mlinarica Katar ina Ajdovec je zadovoljna, da ji bo svetila elektrika; na vse kriplje pa se je upirala napeljavi za industrijski tok. Revica se je menda bala, da bodo ljudje začeli doma mleti, potem pa »adijo mer 'ca«. A . S.

Kdaj bedo nehali nezakoniti odpusti?

Razumljivo je, da moralo bltt navedbe za utemeljitev odoovedi delovnega razmerja resnične. O tem so že mnogo pisali naši ča­sopisi, vendar Še v mnogih pr i ­merih odkrijemo laži.

Upravnik gostinskega in zdravi­l iškega podjetja v Dolenjskih To­plicah je 30. septembra 1053 izdal odločbo štev. 24-53 o odpovedi de­lovnega razmerja I. K . Odpoved utemeljuje s tem, da so poljska dela prenehala in da bodo z za­k l jučkom gostinske sezone uk in i l i tudi svinjerejo na zdravil iški eko­nomij i ; druge primerne zaposlitve pa za imenovano tovarlšico n i .

I. K . je pr i posredovalnici za delo pri OLO Novo mesto zahte­vala oskrbnino, pr ipadajočo de­lavcem, k i začasno alfo v delov­nem razmerju.

Letos junija pa je prišel imeno­vani upravnik na posredovalnico za delo in vprašal za 5 poljskih delavk in eno snažilko. Ponudil i so mu tudi I. K . , k i pa jo je odklonil , češ da je imela n ip ra -vi len odnos do dela in se 1e z upravo neuprav ičeno prepirala. Tudi pismeno sporočilo, k i ga je zahteval Bi ro za posredovanje de­la, je bilo tako. Tov. I. K . torej niso odpustili Iz podjetja zato, ker zanjo ni bilo primernega mesta, saj so takoj poiskali drugo usluž­benko. Pripomnit i moramo, da le tovarlš ica I. K . vdova žrtve fa­šističnega terorja. mati dveh otrok in brez vsakega premože­nja. '

Sama Je Izjavila, da je n i nihče n ikol i opomnil, da ne dela prav aH da bo odpuščena, če se ne bo popravila. Vprašamo se, kaj je tu storila sindikalna organizacija /.a zaščito svojega člana. V kolikor so b i l i podatki o odpovedi Službe tov. I. K . neutemlleni, je Li la posredovalnica za delo oškodova­na za 17.500 din, k i j ih Je tov. I. K . prejela. V takih primerih bi bilo treba krivce klicati na od­govor ln j ih tudi kaznovati.

N . M .

P o č i t n i c e so m i n i l e , z n o v a so :e o d p r l a v r a t a n a š i h o s n o v n i h šol, v s r edn j ih š o l a h pa se bo čez teden a l i d v a t u d i zače l pouk.

K j e r so o t roc i i m e l i res lepe p o č i t n i c e , se zdaj s p o č i t i i n p o l n i vo l je spet v r a č a j o h k n j i ­gam, da s i nabere jo novega znanja . D a b i b i l o n o v o š o l s k o leto u s p e š n o , pa n i samo s tva r T i l a r t i n " i n vzgo j i t e l j ev , p a č pa v v e l i k i m e r i t u d i s t a r š e v . P r a v te d n i so na b v e t o v n ^ u . kongresu za z a š č i t o o t rok v Z a g r e b u š e posebej poudar j a l i , k a k o v e l i k e g a pomena je vzgo-ia v d r u ž i n s k e m k r o g u za rast mladega č l o v e k a . M n o g i s t a r š i m i s l i j o , da so se s t em, ko j t o t rok z a č e l h o d i t i v šo lo , zne­b i l i s k r b i , v r e s n i c i pa se s tem d o l ž n o s t i s t a r š e v še p o v e č a j o .

Z a v sakega o t r o k a so p r v i k o r a k i v š o l s k o ž i v l j e n j e svo j ­s tven dogodek. N e k a t e r i otroc ' s topi jo p r v i č v š o l o p r e p l a š e n i , d r u g i spet z v e l i k i m p r i č a k o ­v a n j e m . T e m in o n i m pa b i m o r a l i s t a r š j precej pomaga t i že p r i p r v i h k o r a k i h v » s v e t u č e n o s t i « . P r a v je , č e oče aH m a t i p r v i dan š o l s k e g a l e t a z b c d r i l n i m i besedami posp remi ­ta o t r o k a v šo lo . K o se v r n e domov , m o r a m o o t r o k a z z a n i ­m a n j e m p o s l u š a t i , m u daja t i nasvete, ne p a t a k o ko t se ža l m a r s i k j e — posebno n a pode­ž e l j u — zgod i , da t a k š e n š o l a r -č e k n i m a n i k o g a r ob sebi , s k o m e r b i se l a h k o p o g o v o r i l i n se č u t i osaml jenega .

Se mnogo v a ž n e j š e p a je , da s t a r š i vse le to sk rb i jo , k a k o se

t r o k uč i , a l i i m a p r i u č e n j u t e ž a v e i n k a k o sp loh uspeva v šo l i . N e k a t e r i m i s i l i j o , da je dovol j , č e ob k o n c u l e t a a l i ne­kaj t ednov p re j p o v p r a š a j o :

. . a l i bo moj z d e l a l . . «, m e d l e tom p a j i m n i ma r , ka j o t rok p o č e n j a , k a k o se u č i , k a k o n a ­

r e đ u j e . Š e bol j pa so vsega obsojanja v r e d n i t i s t i s t a r š i , k i nalagajo o t r o k o m t o l i k o de la ,

da se ne more jo u č i t i , d a m o r a ­jo zanemar j a t i šo lo , izostajajo od p o u k a i td . Res je, da je ved ­no man j s t a r š e v , k i o t roka ne o i p u s t i l i v šo lo , če š , moja m a t i i n o č e sta t u d i z n a l a le c i t a t i i n p i sa t i , pa sta le ž i v e l a , z a k a j b i se p a moj o t r o k to l ike v l a č i l po š o l s k i h k lopeh . V e n ­dar p a se posebno na p o d e ž e l ­s k i h š o l a h zgodi , da k m e č k i o t roc i po en teden a l i š e v e č ne p r ide jo v šo lo , k e r mora jo p r i j e t i d o m a za po l j sko delo.

P r i teh o t r o c i h n i š k o d l j i v o Ie to, k e r ne ob iskuje jo p o u k a i n v šo l i zaostajajo, t e m v e č z a o ­stajajo t u d i v svo j i r as t i , k e r j i m s t a r š i na laga jo t aka de la , za ka t e r a š e n iso dovo l j m o č n i .

K o se odp i ra jo spet v r a t a h r a m o v u č e n o s t i , b i že l e l i , da b i b i l o t a k i h p r i m e r o v vse manj , da bj v se l e p š e ras te l n a š m l a d i r od i n se usposab l ja l za ž i v l j e n j e , saj danes bol j ko t ' - d a i k o i i veii-3 p r a v i l o : ^ K o l i ­k o r z n a š t o l iko v e l j a š ! « Z . G .

aesessjave v nase j

Z e l e n j a v a j c za zd rav je n u j n o po t rebna in mnogo p i v m e n i v l j u d s k i p r eh ran i - P r i na.s v S l o v e n i j i po jemo na s p l o š n o p r e m a l o ze l en jave , vsaj razne anke te povedo ta­ko . V k m e č k i h d r u ž i n a h jo p o r a b i j o v e l i k o le v p o l e t n i h mesec ih , p o z i m i pa je je po­vsod p r e m a l o . P o s k r b e t i b i m o r a l i , da b i b i l a e n a k o m e r ­no p o r a z d e l j e n a vse leto.

K a j p r a v z a p r a v je ze l en j a ­va, iz č e s a j e ses tav l jena? V z e l e n j a v i j e p o v p r e č n o 70—90 ods to tkov vode, 2 o d s t o t k a b e l j a k o v i n , od 2,5— 12 odstot­k o v o g l j i k o v i h h i d r a t o v , o d 0,1 —0,5 ods to tkov m a š č o b , do 2 ods to tka r u d n i n s k i h s n o v i in vseh vrst v i t a m i n o v . P o ­m e m b n e so p r e d v s e m r u d n i n ­ske s n o v i i n v i+amini , k i b i j i h m o r a l č l o v e k z a u ž i t i vsa j 240 g r a m o v na dan .

Z e l e n j a v a v p l i v a o s v e ž u j o ­č e na č l o v e k a , v z b u j a tek in s i l i p r e b a v n e o rgane k m o č ­n e j š e m u d e l o v a n j u . Se poseb­no p o t r e b n a je z e l en j ava o t r o k o m , k e r p o s p e š u j e rast k o s t i , c e l i č j a in t v o r b o k r v i . P o m a n j k a n j e ze l en j ave in s tem v i t a m i n o v p a p o v z r o č a r a z n a obo len ja -

Seda j , k o j e ze l en jave na

19. septembra vsi na Ostrožno,

na vseljudsko manifestacijo našega ljudstva!

e pre tek , b i m o r a l a vsaka go­s p o d i n j a m i s l i t i n a z i m o in zgodn jo spomlad , k o je po­m a n j k a n j e ze len jave na job-č u t n e j š e . P r i p r a v i na j s i č i m ­v e č ze l en jave za tiste >suhe d n i « . Sedaj j e še čas , da vse-je m o t o v i l e č , r a d i č , š p i n a č o , nasadi e n d i v i j o i n z i m s k o so­la to . T a k o bo p r e s k r b l j e n a z z e l e n j a v o še v z g o d n j i po­m l a d i . P o z i m i p a bodo p r i š l e p r a v ze l en j avne k o n z e r v e , k i j i h j e t r e b a že sedaj p r i p r a ­v i t i . N e k a t e r e vrste ze l en ja ­ve pa l a h k o t u d i p o s u š i m o a l i s p r a v i m o v k le t . C e se ta­ko p r i p r a v i m o za z i m o , ne b o m o v z a d r e g i za s v e / o i n s o č n o h rano . B. Z.

Kaj pravijo k temu starši

Never j e tno p o k v a r j e n a sta se p o k a z a l a d v a m l a d i n c a iz ž u ž e m b e r š k e oko l ice . 22- a v g u ­sta v p o p o l d a n s k i h u r a h k o -l o v r a t i l a s ko les i m e d Z a -faro i n C v i b l j e m i n se p r i tem obr a š a l a sk ra jno nedostojno. S k o l e s i v r e d sta se v l e g l a s re ­d i ceste, odpe la h l a č e ter k a ­za l a m i m o i d o č i m i n t i m n e dele telesa.

O b a se bosta zagova r j a l a za p o h u j š l j i v o o b n a š a n j e n a j a v ­n e m p ros to ru p r e d s o d n i k o m za p r e k r š k e , toda to je p r e ­malo . T a k o o b n a š a n j e z a s l u ž i

j n a j s t r o ž j o kazen . D o b r o b i b i ­l o t u d i vede t i , ka j p r a v i j o k

I t e m u s t a r š i i n n j i h o v i svojc i? 1 A l i j e n j i m vseeno, ka j de la jo

n j i h o v i s i n o v i a l i n e č a k i i n k a ­k o se o b n a š a j o ? V z g o j i m l a d i ­ne n a ž u ž e m b e r š k e m . p o d r o č j u b i res m o r a l i p r a v v s i p o s v e č a t i v e č p a ž n j e , ke r go rn j i p r i m e r

N o v i stadion BO v mSmm Partizana

Javno vprašanje Gozdnemu avtopodjetju v Kočevju Avtobusna progo Stari trg od>

Ko!(pI — Črnomelj in Stari trg — Kočevje ima kočevsko Gozdno a\ t d [)<:,:; i e i i e iz Starega trga vozi avtobus trikrat tedenski) v Črnomelj in trikrat tedensko v Kočevje. To je edina zveza Po­ljanske doline ob Kolpj z zuna­njim svetom.

Prebivalci te doline so na ža­lost lahko 2e večkrat ugotovili, da navedeno podjetje podcenjuje to edino prometno zvezo. Kadar­koli namreč podjetje potrebuje avtobus za kakšne luksuzne vož­nje al i Izlete, vzame za to avto­bus iz starotrske proge, ne glede, kaj bodo rekl i številni potniki, k i so vezani nanj. Včasih pošlje podjetje na mesto avtobusa to­vorni avto, včasih pa t.?dl tega nc. Tako je bilo 11. avgusta le­tos, ko so številni potmiki. med njimi tudi matere r otroki v Cr-nnm.tju zastonj čakali kaUrvio-koli voxilo. Nič ni pomagalo, vsi potniki so morali peš Iz Čr­

nomlja v Stari trg. Od is. avgu­sta dalje pa sploh vozi samo to­vorni avtomobil ln to po Isti ceni, kot avtobus. Po nav:i<li na­lože na tovorni avtomobil >e l i i ino bllago, da je neudobnost in nevarnost voznic še večla .

•Ts vmo vprašamo delavski svet kočevskega Gozdnega avtopod-jetja, kako dolgo bo še tako 6 t a -n\ti na tej progi in kdaj bo to podcenjevanje prenehalo. Na vse p c M t d o v a n j e občinskega judske-B'. o d b o r a ood.'elje odgovori l ca mo z obljubami, stanje pa Je čimdalje slabše. Dobro razume­mo prizadevanje podjetja za f i-n.uuno plat poslovanja, toda to prizaCev: i.Je ne more ' t i na ra-fun skoraj 2000 preblva'ccv to doline, za katere Je avtobus, kot navedeno, edino prome'no s r e d ­stvo. S takim ravnanjem kočev­skega (czdnega avtoi) >ttJK}a se prebivalci v resnici č u t j o ; ino-»tavljenc. Potnik.

ža l n i osaml jen . L . M .

pralni prašek

odlične kako­vosti, poceni

omogoča Ugcdno oranje

Hude preglavice delajo le toš­nje prepogoste padavine in mar­s ikdo j i h t ežko p r e n a š a . M e d t*mi je prav gotovo tudi t ra f i ­kant v Trebnjem. Kada r k o l i dežu je ( in to je letos res pogo­sto), mora beža t i s svojo miz ico v kot, kjer je še najbolj suho tud i ob d e ž j u i n tam stati ter s t r eč i s t rankam, k i z odpr t im d e ž n i k o m v r o k i č a k a j o n« c i ­garete. Naj povem še to, da je t ra f ikant t ežk i i n v a l i d , katere­m u stalno zal ivanje za vra t go­tovo ne kor i s t i , kot tudi zdrave­m u č l o v e k u ne. D a je ta t r t f !ka v o b č i n s k i s tavbi , to pa tako vs i vedo.

T a m okolk 2 u ž e m b e r k a so j a ­ko p o b 0 * * 1 I n k u l t u r n i ljudje, l a to so v Smlhe lu p r i Ž u ž e m ­b e r k u 1. a v g u s t i zelo lepo p r a i -nova l l ln p o č a s t i l i svetega J a ­koba . V popoldanskih u r a h Iste­ga dne i n ob Isti p r i l i k i so or -

Drobtine iz dolenjske D o o o t n e m a l h e

gan iz l ra l l Izredno u č i n k o v i t k u l ­t u rn i pretep, kot je to star na­rodni ob iča j pr i n j ih . P r i tem so se najbolj i zkaza l i Vid ičevI pobje iz D r a š č e vas i , to je Franc , A l o j z ln Stanko, v sramoto nj im pa n i b i l nit: Stanko Kas te l lc lz Dišeče vas i . K a r krepko »o se medsebojno razmesar i l l , da sta Imeli reš i ln i postaji L j u b ­l jana i n Novo mesto dobro za ­posli tev. Mimogrede so iz gole poboinost l in menda v p o č a s t i ­tev ž e g n a n j a »pocahna l l« še ne­kaj nev t ra ln ih opazovalcev, k i sedaj toplo p r i p o r o č a j o okra jne­m u sod i šču , da mesarsk im po-b o ž n j a k o m podel i ka r najbolj debel odpustek.

»Le tako nap re j !« k l i č e m vsem d r u š t v o m In organizaci jam, k i r r i re ja jo veselice v kombinac i j i s k r a j e v n i m i Žegnanjl , kot to to n a p r a v i l i g«»tlcl v Pod tu rnu ln drug i . V medsebojni pomoč i je uspeh zagotovljen. O tam so se p r e p r i č a l i tudi v nek i vas i p r i M i r n i p e č i , odkoder so kot na j ­bolj v iden uapeh kombinaci je tudi posla l ! dva na l lvan je v •novomeJko bo ln i šn i co . V k o l l -U k o r v k a k e m k r a j * tttoate

v ina za dovolj krepak k u l t u r n i Izgled veselice ln se bojite, da bi ostala brez rezultata, poča­kajte malo. Smarn ica dobro k a ­že. Rezerviraj te s i sile ln to m n o ž i č n o vese l l čno ku l tu ro za takrat . Uspeh je več kot aajam-č e n . Saj p r av im, le tako naprej , nekdo ima nad tem prav goto­vo svoje dopadenje.

Ce bi še ž ivel v e l i k i ve r sk i reformator M a r t i n Lu the r , bi prav gotovo tudi imel dopade­nje nad skupinico goreč ih p r i ­v r ž e n c e v v N o v e m mestu, k i vneto š t u d i r a j o njegovo bibl i jo . K a k š n a s i la je spreobrni la a l i v p l i v a l a na presedlanje teh ov-člc, k i b i baje rade postale pa­st i r ice , lahko sodimo po n j ihovi i z j av i , čeS da se j i m v tej ve r i najbolj dopade to, da se duhov­nik lahko poroč i . Torej vsaka s tvar Ima svoj razlog aH vzrok , kot Ima svoj vzrok tudi to, da sta na L o k i kino predstava ln ples z d r u ž e n a . Je č is to p r av da sta, kajti k inoprojektor se med predvajanjem prav tako trese, kot plesalec p r i »Bugy-vugy ju« , V e č k r a t tudi pomeŽikne , kot za­ljubljen plesalag l n s« sploh ob«

n a š a svojemu namenu skrajno nepr imerno. Se dobro, da ga ne opazi kdo od Doza, ker stoji med predvajanjem na lesenem podu, kaj t i ne vem, kako b i se potem vse to Izteklo.

Vsekakor b i mora la Imeti Z v e ­za komunis tov tudi svoj uradni Ust. kaj t i prizadeti odpadnik i zastonj iščejo po vseh u radn ih l i s t ih zakonsk ih predpisov, po ka te r ih b i b i l i dolžni v r n i t i le­git imacije. P r av i j o , da so se za legit imacije b o r i l i . To j i m lah­ko ver jamem, ker se za idejo prav gotovo niso. T a k i strastni l jub i t e l j i legi t imaci j , do ka ter ih nimajo prav nobene pravice , 10 v Č r n o m l j u , pa tud i v Brš l j inu bi se naše l ka ter i ln še kje drugje. SIcer pa pravi jo pozna­v a l c i , da se z odvzemom tegitjh> macije aH uradne listine ne spremeni ve l iko . T a k i trdijo, da se na pr imer za stare ln po­znane goste v uk in jen ih pr ivat­nih gostilnah v Novem mestu nI drugo spremenilo, kot vhod­na vra ta . Uradno so m l v Novem mestu po t rd i l i , da se lahko po­s r e č i z d r a v n i š k i pregled p r i Specialistu tudi brez napotila zd ravn ika , kot se je t is t i , k i sem ga zadn j ič omeni l . Sicer pa velja napotilo i n raje ne po i zku ­ša j te brez njega.

V Skocjanu me že dolgo nI bi lo , pa sem jo o n i dan mahni l s Š tevi ln imi romarj i v rad , k i so pes, n a ko les ih m v o z o v i h

h i t e l i prot i Skocjanu in ka ter ih je ob nedeljah še v e č kot ob de l avn ik ih . P o m e š a l sem se med nje i n ksmalu zvedel za »vzv i ­šeni« ci l j nj ihovega tajinstvene-ga romanja. »Za s rečo se gre,« so m l zaupal i ln h i te l : v n izko p r i t l i č n o h i šo , kjer se že nekaj let sem z v e l i k i m uspehom pre­rokuje s r eča . Skoda , da z a d r u ž ­na pekarna odjeda prostore ta­ko donosnemu pok l i cu na l jud ­sk i zaostalosti p i t a joče se žen-šefne. Tako sem mora l z dru­g imi vred č a k a t i na cesti, ker v bajti n i bi lo prostora za vse. K m a l u sem izvedel še , da je Iznajdl j ivi ženic i in njeni slab­ši po lov ic i »šlofianje« res p r i ­neslo s rečo . Pol je j ima drugI obdelujejo za polovico pr ide lka , mož Ima kar č e d n o pokojnino, č e p r a v se še n i s r eča l z A b r a ­hamom. Zato kar s r e č n o naprej furata na r a č u n za prihodnost radovednih l jud i . Bo l j nerodno je le, ker jasnovidka ne more videt i za sebe, kaj se jI bo pr ipet i lo . In tako je bilo v h i ­šici tiste dn i po pr ihodu 94 po­ko jn insk ih j u r č k o v Izredno flet­no, vse dokler n i začel kuh in j ­sk i stol plesati po h rb tu prero-kova lke bodočnos t i . Tega si naj­b r ž nI p re rokova la ln b r ž k o n e n i t i nI vedela, da m o ž z ženo lahko počen ja ka r h o č e , kot je sam zatr jeval p r i tem napor­nem op rav i lu . K a j h o č e t e , nI s r . č o brez grenkih, kapl j ic , po­

sebno, če se ta p r e v e č za l iva z ru jn lm v inom! Zaradi tega pa »šloganje« nI nič manj donosen posel in, kar je glavno, obdav­čen nI.

Ce se bom šel kdaj uč i t ma­tematike, se je bom šel na Re­š i lno postajo v Č r n o m e l j . Pr* nj ih prav tako delajo, kot b» b u č e veče r j a l i . Iz ene se j i m t r i delajo. Tako so iz vožnje Č r n o m e l j — D r a g a t u š — T a n č a go­ra—Stari t rg naprav i l i in seve­da tudi z a r a č u n a l i t r i vožn je , č e p r a v je b i la samo ena. Za nekaj deset k i lomet rov ta r l ie več aH manj, so s i m i s l i l i , saj bo vse p l ača l Zavod socialnega zavarovanja. Sicer pa p r i n j ih tudi čudež i posebne vrste niso baje nobena izjema. So nek i dan tega leta pe l ja l i v bo ln i šn ico ženo , k i je že pred dvemi l e t i umr la . Ubogi vdove b i b i l goto­vo s i lno z a p r e p a š č e n , če b i m o r a l še dve le t i po smrt i svoje žen ice p l ačeva t i njen prevoz 1 avtom. K s reč i pa Je do lžan p iača t t spet Zavod socialnega zavarovanja . T a pa sn p lač i la na vse n a č i n e otepa in p r i tem odkr i je tudi take čudeže . SIcer pa se lahko p r i delu vsak zmoti , ka r bodo prav gotovo p o t r d i l i tud i v i d r a v s t v e n l ambulant i v M e t l i k i , kjer so enega b o l n i k a t a en pregled v p i s a l i dvakra t v r az l i čn i r u b r i k i l n tudi zara­č u n a l i dvakrat . Nerodno j« p r i ce l i zadevi samo to, d« sa č lo­

vek nekako laže zmoti p r i delu z grabl jami , kot p r i delu z v i ­l ami .

Cenjene goste, k i prihajajo v mestno gost išče sredi Č r n o m l j a , opozarjam, naj k lobuke, p l a šče , aktovke, palice in drugo r o č n o opremo pustijo doma, ker j« v novo preurejenem lokalu , k i i m a stene o p a ž e n e z lesom, n i ­majo kam obesiti . Okenske k l j u ­ke sicer 50, toda okna so že dovolj zapacana od muš j ih kak-cev In nI potrebno, da b i j i h še v i z vašo kramo.

S i lno nesoliden dostop do de­lovnega prostora ima kino ope­rater v K u l t u r n e m domu v Č r n o m l j u . R e v e ž u so menda p o z a b i l i ob gradnji doma zgra­d i t i stopnice do kabine ln sedaj mora plezati po lestvi gor ln dol , kot za l jubl jeni ponočn jak k oknu l jubice. Nevarno je, da m u kdo še to edino sredstvo za dostop na delovno mesto sune med predvajanjem f i lma. Je kar res, da Ima tudi modernizaci ja včas ih svoje muhe.

Zelo me drž i , da b i napisal nekaj konkretnega o globoki de­centra l izaci j i t rgovin v Č r n o m ­l j u po nov i uredbi , pa ne arnem. Gotovo b i me p r i j e l i xa jezik, če b i napisal , da Je sedaj d r u ­gače kot jo b i lo pre j , ln zato raje m o l č i m . P a Se d rug i č ka j in na svidenje!

Lepo Vaa pozdravlja Vag Janez Popotni.

Btev. 35 » D O L E N J S K I L I S T « Stran I

TO IN ONO IZ KOČEVJA

č l o v e k u je k a r h u d o p r i s r c u , k o bere r a z n a v a b i l a za vese l i ce v s e m o g o č i h d r u š t e v . Z n a n j e m a t e r i n e g a j e z i k a je ze lo š i b k o i n n i t i ne k a ž e , d a ga ž e l i m o i z p o p o l n i t i , s icer ne b i i z o b e š a l i t a k i h l e p a k o v k a ­k o r je v i s e l v K o č e v j u :

» V e s e l o r i n g a ra ja v nede l jo 15. V I I I . 1954. 60 ob le tn ico U s t a n o v i t e v G a s i l . D r u š t v a P r e d g r a d , obha ja V e l i k o v r t n o vesel ico- Z a r a z v e d r i l o gostov p r e s k r b l j e n o , Z a p i j a č o j e d a č o i n os ta le s t v a r i bodi te b rez • k r b L V a b i pros t . gas» D r u ­š t v o . «

V s a k a r az l aga je t u o d v e č . P o d o b n i p l a k a t i v a b i j o po v s e m o k r a j u na vese l ice . N a š a d o l ž n o s t je , d a že v e n d a r p r i č n e m o s k r b e t i za s k r b n e j š e i z r a ž a n j e i n p r a v i l n c j š l j ez ik .

* • *

V e l i k a m n o ž i c a je s p r e m i l a n a z a d n j i p o t i t r a g i č n o p r e m i ­n u l e g a š p o r t n e g a p a d a l c a I g ­n a c a S t r u n o . B i l o je t u d i p r e ­cej j a d r a l n i h p i l o t o v i n p a

D e v e t s t a n o v a n j s k o h i š o g r a d i » Z i d a r « za svoj k o l e k t i v , spo­daj p a bodo l o k a l i , k a m o r se bosta v s e l i l i t r g o v i n i » T e k s t i -l a n a « i z K o č e v j a i n » K o m b i ­n a t « iz B o r o v e g a .

Adlešičke zgode in nezgode V pekarni pečejo kruh trikrat

na teden; črnega prodajajo po 45, belega pa po 55 din . Koristno bi bilo, da bi pekarno, kakor tudi trgovino, obiskala sanitarna in­špekcija.

* V trgovini K Z bi tudi že lahko

vedeli, da se začne njihov delovni čas ob 7. uri zjutraj in ne pol ure kasneje. Ljudi priganja delo in pridejo zgodaj v trgovino, da b i č imprej opravi l i , potem pa mo­rajo čaka t i na zakasnele uslužben­ce in zapravljati dragoceni Čas.

* N a K o l p i je treba poostriti

kontrolo nad »ribiči«. Mnogo je namreč takih, k i Še vedno mesari­jo z dinamitom. V nedeljo je po-

d a l c e v iz L j u b l j a n e , n j e g o v i h k a l ° k o c . ™ * « ? n t I \ ¥

P o . ? a

t o v a r i š e v . K l j u b s l a b e m u v r e - » W » » odnesli uničeni ribji za-m e n u je p r i l e t e l o n a d p o k o - rod v Savo. Ce bo šlo tako na-p a l i š č e l e t a lo i n p i l o t je s p u - prej, bo K o l p a kmalu prazna, s t i l venec l e t a l skega cen t ra , j , * N a j bo s k r o m n e m u i n m a r l j i - P r i nas imamo letos slabo leti-v e m u I g n a c u l a h k a d o m a č a no. Suša je uničila otavo, tudi z e m l j a , k i j o je t a k o l j u b i l i .koruza slabo kaže . N a ajdo m

* • • ' repo ni mnogo računat i , edino f i -R a z n l p r i l o ž n o s t n i d o p i s n i k i žola je dovolj,

so p o r o č a l i , da g r a d i g r a d - j . „ . , . . „ beno podjetje » Z i d a r « p r i o b - ' P r i Pobrezju b l izu Kuzminega č i n i t r g o v s k o h i š o za » T r g O - mlina je struga Kolpe stisnjena p r o m e t « V e n d a r to n i t o č n o , med dve skalnati steni. Pravijo,

NOVA MENZA IN STARE ŽELJE

da so imeli že pred vojno načr t za gradnjo hidrocentrale na tem mestu. Če je to izvedljivo, bodo ugotovili strokovnjaki, Adlešičani pa bi b i l i hidrocentrale zelo ve­seli, saj bi omogočila razvoj kakš ­ne industrijske panoge. T o bi bila za ta odmaknjen predel kar zgo­dovinska pridobitev.

* Letos se bo začel pouk v A d l e -

šičih 2. septembra. K e r je nižja gimnazija ukinjena in je preveč učencev, bo šola razširjena na 6-razrednico. Šolsko poslopje čaka nujnih popravil . K e r mad počit­nicami niso naredili ničesar, je skrajni čas, da začno, saj še tako ne bodo mogli dokonča t i in bodo popravila motila pouk.

-ml-

H r a n a je v n o v o m e š k i h go­s t i l n a h i n h o t e l i h za n e k v a l i ­f i c i r a n o d e l a v s t v o i n n i ž j e u s l u ž b e n s t v o o d l o č n o p r e d r a ­ga, saj s tane m e s e č n o 4.500 d i n . obetajo pa n a m , d a se bo š e p o d r a ž i l a - N o v o mes to i m a k o t u p r a v n o l n i n d u s t r i j s k o s r e d i š č e p r e t e ž n e g a de la D o ­l e n j s k e i z l e t a v le to v e č j i do­t o k u s l u ž b e n s t v a i n d e l a v s t v a ; od tod s t anovan j ska k r i z a i n d e l o m a t u d i v i s o k a cena h r a ­n i .

D a b i l j u d s k i odbor mestne o b č i n e vsaj za s i lo r e š i l p r o ­b l e m č i m c e n e j š e h r a n e p r e ­b i v a l s t v a v s l u ž b e n e m r az -r r e r j u , bo u s t a n o v i l menzo , k i ne bo s t r e m e l a za d o b i č k i .

A b o n e n t i bodo d o b i v a l i h r ano p r e d v i d o m a za 3000 d i n na me­sec.

K a t e r e g a le ta n a š e g a noveg'a š t e t j a i n v k a t e r e m obdob ju n o v e a tomske ere b o m o d o b i l i v N o v e m m e s t u z a j t r k o v a l n i -co? V d r u g i h m e s t i h so za j t r -k o v a l n i c e v v s a k e m k o r a k u ; za 1*5 do 20 d i n d o b i š z a j t r k — m l e k o i n k r u h . P r i nas, v s re ­d i š č u p o d e ž e l j a , p a m o r a š s k a n g l i c o na G r m i n š e d l j e . M e s t n a s l a š č i č a r n a p a i m a us t rezne p ros to re za z a j t r k o -v a l n i c o , k i b i j o N o v o mesto že v e n d a r l a h k o ime lo . T u d i p rome t b i b i l v e č j i , č e b i po­t r o š n i k o m n u d i l i t u d i m l e k o .

- k

V Fodhost i p r i D o l . Top l i cah so 15. av­gusta o d k r i l i spo­menik pad l im bor­

cem l n ž r t v a m f a š i z m a

Bogat pridelek bombaža Le tos je v M a k e d o n i j i , g l av ­

n e m p r e d e l u za go j i t ev b o m ­b a ž a v n a š i d r ž a v i , d o b r a l e ­t ina- B o m b a ž je dozo re l precej p re je ko t p o n a v a d i . S p o v r š i ­ne p r i b l i ž n o 12-000 ha p r i č a k u ­jejo n a d 5 m i l i j o n o v k i l o g r a ­m o v b o m b a ž a , to je skora j 2 i n p o l k r a t v e č ko t ga. je b i l o l a n s k o leto. S t r o k o v n j a k i me­n i jo , d a je zadn je d e ž e v j e to­l i k o i z b o l j š a l o l e t i no . K m e t j e lz P o v a r d a r j a , k i po l j a že u m e t n o namaka jo , p r i č a k u j e j o i z r e d n o l e t i no . V d jevd je l i j s k e m o k r a j u bo letos p o v p r e ­č e n p r i d e l e k b o m b a ž a 1500 k g n a hek t a r .

P O V E Č A N A P R O I Z V O D N J A K R E D E N A G O R I Š K E M

Ne izč rpna nahajališča krede, k i se razprostirajo od vrha trnovskih klancev do slapa Boke, so edino rudno bogastvo siromašne Bovške. Največ krede je na Srpenici, kjer jo že nekaj let izkorišča podjetje »Kreda«. Ker je to eno redkih tovrstnih podjetij v naši d r ž a v i , ima vse pogoje za razvoj. D a bi dobili točnejšo sliko o nahajali­ščih krede, sta pred kratkim pr i ­čela dva geometra s preiskova­njem. Izvršni svet Ljudske skup­ščine L R S pa je podjetje podprl s 30 mili joni iz sklada za pomoč pasivnim predelom. Proizvodnja tovarne se je dvigni la od junija lani do letos za 347.000 kg (skup­na proizvodnja je bila v tem času 1,490.000 kg).

Novice iz Drage

V n a š e m okra ju smo posvet i l i mnogo sk rb i za t i ranju ko lo rad­skega h r o š č a . N a m n o ž i č n i h pregledih je b i l a u d e l e ž b a sto­odstotna. Ljudje se zavedajo posledic, k i b i j i h povzroč i l koloradski h r o š č , če b i se raz-pasel. V teh k r a j i h je k r o m p i r n a m r e č g lavn i pr idelek.

T u d i z a d r u ž n o podjetje v Drag i je stori lo vse, da b i za­tr lo hudega škod l j i vca . Najbolj p o ž r t v o v a l n a p r i tem delu sta b i la F ranc O s v a l d i n Izidor Z b a š n i k . V .

Spet 24 novih Šoferjev

S l u š a t e l j i n o v e s k u p i n e š o ­fe rske š o l e v N o v e m mes tu , k i jo je o r g a n i z i r a l o av tomoto d r u š t v o letos s p o m l a d i , so te d n i p o l a g a l i p r a k t i č n e i zp i t e . O d 29 p r i j a v l j e n i h j i h je k a r 24 o p r a v i l o doka j s t rog i i zp i t , k a r je i z r eden uspeh . O k o l i 15. s ep tembra bodo p o l a g a l i p r a k t i č n i i z p i t s l u š a t e l j i d r u ­ge skup ine , m e d k a t e r i m i je n a j v e č v o j n i h o b v e z n i k o v , k i bodo š l i v j esen i v enote J L A n a o d s l u ž e n j e k a d r o v s k e g a r o ­k a . V d e c e m b r u bo p r i š l a n a v r s to že t re t ja s k u p i n a za te­o r e t i č n i p o u k .

Z a i z r e d e n uspeh p r v e s k u ­p i n e (tak uspeh n i b i l letos z a b e l e ž e n n i k j e r v S l o v e n i j i ) gre p r e d v s e m z a h v a l a p r e d a ­v a t e l j e m i n p o s a m e z n i m s t ro ­k o v n j a k o m , k i so se res p o t r u ­d i l i i n p o s r e d o v a l i znanje b o ­d o č i m v o z a č e m m o t o r n i h vo­z i l .

Gospodinjski center v Novem mestu

NOVOMEŠKI RADIOAMATERJI DELAJO Se poslednji spoj, nato v na­

petem pr ičakovanju mladi radio­amater vključi pravkar dograje­ni aparat. Ob prvetn zvoku od-da;-ier>ega glasu zasuti pradiiell nepopisno veselje in zadoš*enie za ves trud. Prodr l je v skriv­nost prenosa 7voka

Tako se v Radio-klubu Novo mesto spoznavajo ljubitelji radio-tehnike z njenimi osnovami. •-Mcrsikomu je to začetek bodo­čega poklica. Vsi pa oos.-eduieio svoje znanje prijateljem in tako širijo sodobne pridobitve radio-tehnike.

S preosnovo odbora Radioklu-ba se je delo oživelo. Okrajni odbor Ljudske tehnike je dode­l i l klubu znatno m i t e r i ć i n o po-

S T A K I M I P G O N I N E B O M O Z M A N J Š A L I Š K O D E

T u d i v okolbci Sinjega v rha delajo divje svinje na pol ju ve l iko škodo. D a b i to vsaj ne­k o l i k o omej i l i , so lovc i 8. av­gusta o rgan iz i ra l i pogon na to škodl j ivo d iv jad . K o t že v e č ­krat , je b i l tudi ta pogon brez­u s p e š e n zaradi slabe organiza­cije i n premajhnega š tev i l a gon-j a č e v . Kmetje vedno tož i jo , da j i m d iv j i p raš i č i delajo škodo , pogona pa se vendar nočejo ude lež i t i , č e p r a v j« to najbolj u č i n k o v i t n a č i n , da se škoda zman j ša . N o v i l o v s k i zakon toč­no določa , da so kmetje dolžni na krajevno o b i č a j e n n a č i n za­varovat i svoja polja pred divja­č ino , sicer se j i m š k o d a ne po­vrne . Pogon je sicer skra jn i , vendar za vse najbolj cenen n a č i n zavarovanja p r ide lkov , ln če se kmetova lc i pogona kot gonjači nočejo ude l ež i t i , bodo p a č m o r a l i sami t rpet i vso škodo . P . 2 .

moč, s č imer je omogočeno čla­nom večje prakt ično delo m iz-oopomjevanje.

Septembra se bo Dričel r.ov z a č e t n š k i tečaj , k i bo teoret ično in prakt ično seznanjal udeležen­ce z radiotehniko. Vabimo vse, k i se zanimajo za radio m tele­grafijo, da se prijavijo. Ob istem času se bo pričel tudi prakt ični tečaj iz elektro stroke, kjer se bodo slušatelji seznanili z apa-r i t i , k i j ih vsak dan uporablja­mo.

N a pobudo o rgan izac i j e ž e n ­s k i h d r u š t e v i n ob r a z u m e v a ­n j u S v e t a za p rosve to i n k u l ­tu ro je o k r a j n a l j u d s k a s k u p ­š č i n a sp re je la sk l ep o us tano­v i t v i O k r a j n e g a gospodinjske­ga cen t r a v N o v e m mes tu .

G o s p o d i n j s k i center bo sre­d i š č e za p o s p e š e v a n j e gospo­d i n j s t v a n a D o l e n j s k e m . R e ­š e v a l bo p r o b l e m e gospod in j ­ske e k o n o m i k e celotnega o-k r a j a . V o d i l bo n a č r t n o delo za i z b o l j š a n j e p r eh rane i n h i ­giene d o l e n j s k i h d o m o v . O r g a ­n i z a c i j s k o i n s t r o k o v n o bo p o m a g a l z i m s k e m u i z o b r a ž e ­v a n j u n a p o d e ž e l j u . G o s p o ­d i n j s k i center bo i m e l dve go­s p o d i n j s k i s t r o k o v n i u č i t e l j i c i . Z de-om bo z a č e l v z a č e t k u s ep tembra . Sve t za p rosve to i n k u l t u r o p r i o k r a j n e m l j u d ­s k e m odboru N o v o mesto bo center p o d p i r a l z do t ac i j ami .

G o s p o d i n j s k i center v N o ­v e m mestu bo po leg d r u g i h n a l o g p r i r e j a l t u d i vse le to gospodin j ske t e č a j e . S p r a k ­t i č n i m p o u k o m š i v a n j a , k u h a ­nja , k o n z e r v i r a n j a , posprav­l j a n j a i t d . bodo d e k l e t a i n m lade gospodinje p r i d o b i l e po t rebno znanje za p r a v i l n o i n smor tno ž i v l j e n j e d r u ž i n e . S t e m bo ž e n a , m a t i . d e l a v k a

v gospodin j s tvu r azb remen je ­na , v e č č a s a bo l a h k o posve­t i l a seb i i n v z g o j i o t rok .

P r v i t e č a j bodo ob i ska le de ­l a v k e i z T o v a r n e l e s n i h i z d e l ­k o v v N o v e m mes tu . T e č a j i bodo us t r eza l i č a s u i n i zobraz ­b i dek le t . Š i v i l j e bodo ob i ska ­le ie k u h i n j s k i pouk , n a m e -š č e n k e p o u k i z k u h a r s t v a i n š i v a n j a . Z a m l a j š a dek le ta , va jenke i n t ako dal je je p r e d ­v i d e n p o u k t u d i i z s p l o š n i h p r e d m e t o v : r a č u n s t v a , s l o v e n ­š č i n e , zgodovine i n podobno. Z a č e t n i t e č a j i v j e senskem č a s u bodo v s e b o v a l i v e č p o u k a o p r a k t i č n e m k o n z e r v i r a n j u sadja i n ze lenjave .

Gospod in j e i z N o v e g a m e ­sta bodo t e č a j e o b i s k o v a l e Z k r a t tedensko i n s i t ako p r i ­dobi le po t rebnega znan ja za gospodinjs tvo.

D e k l e t a , v p i š i t e se v gospo­d i n j s k i t e č a j saj bo za v a š e r d r a v j e i n ž i v l j e n j e koris tno* V z g o j i l e se boste v dobre go­spodin je i n se p r e p r i č a l e , d a se t u d i s m a l i m denar j em d a n a č r t n o i n dobro ž i v e t i .

C e n t e r i m a svoje pos lovne j i n u č n e pros tore v l o k a l u b i v -j š e g a I n v a l i d s k e g a gos t inskega j podjet ja n a G l a v n e m t r g u . i Z . A .

USPEH NAŠIH MODELARJEV NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V VRŠCU

Od 17. do 22. avgusta je bi lo

Kotiček za dolenjske gasilce Z d a n a š n j i m dnem odpiramo

v Dolenjskem l i s tu novo r u ­b r iko »Kot iček za dolenjske gasi lce«. V tem k o t i č k u bodo vse dolenjske zveze objavljale svoje s l u ž b e n e vest i teden za tednom. V s e m pros tovol jn im gas i l sk im d r u š t v o m v O G Z Novo mesto n a r o č a m o , da se zaradi tega obvezno n a r o č e na Dolen jsk i l ist , katerega že danes poš i l j amo vsem gas i l sk im d r u š t v o m z n a r o č i l o m , da ga ne v r a č a j o , t e m v e č n a k a ž e j o ]i6tu za to leto 160 d inar jev kot n a r o č n l n i o , katero lahko po­ravnajo na v s a k i poš t i . P r e d ­sedniki , oziroma ta jn ik i P G D pa so zado lžen i , da vestno pre­birajo n a š e s l u ž b e n e vesti in J ih posredujejo č l a n s t v u . S tem bo O G Z pr ihranjeno mnogo dela ln s t r o š k o v , d r u š t v a pa bodo vsa obvesti la Izrezovala ln j i h h ran i l a v svojem a r h i v u k a k o r dopise. Z a n a š a d r u š t v a je sicer to novost, k i mogoče k o m u ne bo všeč , vendar bo praksa pokazala , da je ta n a ­čin o b v e š č a n j a najbolj u s p e š e n i n tudi n a j h i t r e j š i . Z naSlm d « l o m pa naj se seznanja tudi najš i rSa javnost, k i v i d i in sodi n a š e delo le po zabavah in vesel icah, vsega drugega pa mars ikdo ne v i d i . Odpi ramo ta k o t i č e k z že l jo , da bi r o d i l o b i ­lo uspehov na p o d r o č j u gas i l ­skega udejstvovanja dolenjskih gasi lcev.

S L U Ž B E N E V E S T I O G Z N O V O M E S T O

I, Dne 3. septembra bo v No­vem mestu Okra in l gasilski na-•rtop s teikJtuovanJetn najbolj im desetin Izbranih na sektorskih

vanjlh. One desetine, ki so dosegle največ točk v svojem •ektorjti, prldelo obvezno v de­lovnih uniformah v Novo mesto | , iiiptenibTS tako, da lahko pr lč -nrj<> * tekmovanjem ob S u r i . Tekmuje se lz Štirih discipl in: t eo re t i čno znanje, metanje cevi,

v Vršcu (Srbija) državno mode­larsko tekmovanje, aH na ktrattko — zvezni modelarski zlet. Sode­lovalo je 25 aeroklubov iz vse Jugoslavije z nad 130 tekmovalci. Tudi novomeški aeroklub je po­slal svoja zastopnika Dušana Zu-panca in Petra Novaka. Tekmo­vanje je bilo organizirano v obl ik i taborjenja. K e r pa Je prva dva dni dež neusmiljeno nama­kal šotore i n seveda tudi tekmo­valce, je moral organizator tek­movanja vse premestiti iz šoto­rov v mesto.

Tako se Je tekmovanje pričelo

polnoma nepr ičakovano, toda si­gurno zmagal Peter Novak in si tako pr ibor i l pravico sodelovanja na mednarodnem tekmovanju v Bremenu leta 1955. Naslednjega dne je bilo tekmovanje motornih modelov in modelov z gumimo-torjem ali gumenjakom. Tudi to pot je nepr ičakovano odnesel prvo mesto drugi tekmovalec novomeškega aerokluba Dušan Zupane. Po končanem tekmova­nju so novi državni prvaki dobili nagrade za dosežene uspehe. Du­šan Zupane je dobil prehodni pokal in material za novi model,

i Peter Novak pa popolnoma nov Šele tretji dan po prihodu tek- I motor za leteče modele Aero-150. movalcev. T a dan so tekmovali T a k o s t a n a § a tekmovalca častno v dveh disciplinah: z Jadralnimi z a s t o p a i a novomeški aeroklub na modeli A-2 kategorije z letečimi d r z a v n e m prvenstvu. Saj se le k r i l i . V močni konkurenci sta T e ( M t o p r i m e r l i d a doseže eno naša tekmovalca zasedla v Ja- druš tvo kar dvoje prvih mest. drajnih modelih A-2 27. i n 29. mesto. V letečih k r i l i h pa Je po- i P .

K I N O Kino KRKA Novo mesto

Od 3. do 6. septembra: franco­ska komedija Gospod Hulot na poči tnicah.

Od 7. do 9. septembra: ameriški barvni mladinski fi lm Smoky.

Od 10. do 13. septembra: angle­ški fi lm Osebna zadeva.

Kino Črnomelj Od 3. do 5. septembra: Ljubezen

je lepa. Od 7. do 9. septembra: Brez mi­

losti. Od 10. do 12. septembra: Gospod

Hulot na poči tnicah.

Kino Jadran Kočevje Od 3. do 5. septembra: argen­

tinski fi lm Motne vode. Od 8. do 9. septembra: francoski

fi lm Umor. Od 10. do 12. septembra: ame­

riški fi lm Viharni zaliv.

Kino Loški potok 4. in 5. septembra: ameriški

f i lm Rebecca. -11. in 12. septembra: nemšk i film

Glas drugega.

Kino Dolenjske Toplice 4. in 5. septembra: amer iški fi lm

Pet prstov. 8. in 9. septembra: amer iški f i lm

Pavla. 11. in 12. septembra: angleški

fi lm Hitrejši od zvoka.

MALI OGLAS I P R O D A M vinograd na Trški gori.

Ponudbe na: Berus, Daljni vrh, p. Novo mesto.

POSESTVO v Gotni vasi (Novo mesto) okrog 5 ha, ugodno na­prodaj — po parcelah ali kot celota. Lepo stavbišče, voda, elektrika, stoječe gospodarsko poslopje. — Informacije: dr. Škerl j — Gotna vas.

S P R E J M E M starejšo žensko za gospodinjo. Po moji smrti po­deduje. Naslov v upravi lista.

Ke r nimamo točnega naslova, prosimo tovariša Vitkoviča in Malešlča, da dvigneta v tapet­niški delavnici izgotovljene vmetnice in žimniee najkasneje do 30. septembra 1954, sicer za­padejo. Prosimo, naj javita

vsaj naslov. — »Mizarstvo« No­vo mesto — tapetniški oddelek.

V ŽUŽEMBERKU je takoj na­prodaj hiša v trgu in njiva (Baskvar.ieva hiša). Informacije pri Josipini Cirk , Žužemberk.

Zahvala Zdravnikom in s t režnemu oseb­

ju internega oddelka novomeške splošne bolnišnice se najlepše za­hvaljujem za izredno požrtvoval­nost in skrb s katero so mi rešili hčerko Jožico.

Stane Gregorčič, Novo mesto

Preklic Podpisani Petek Alojzi j iz Do­

lenjih Lazov 23 pri Ribnici in Pe-terlin Mirna iz Zlebiča pri Ribnici preklicujeva neresnične govorice o Lovšin Jožetu mlajšemu iz Suš-ja 3 pri Ribnici v zvezi z okvaro kolesa, k i sva j ih izjavljala dne 8. avgusta 1954 v Zlebiču.

Petek Alojz i j , Dol . Laze 23 pri Ribnici — Peterlin Mirna, Zlebič pr i Ribnic i .

Bražbeni oklic 12. septembra ob 9. uri dopoldne

bo v Žabji vasi ob Karlovški ce­sti na javni dražbi prodaja več parcel, njiv in travnikov.

Golia Otili ja, Ljubljana, Gospo­ska 3/III.

RAZP IS Komisija z a razpis mesta d i ­

rektorja za farmaceutski labora­torij »Krka« Novo mesto' razpi­suje po 90. členu Uredbe o usta­navljanju podjetij in obrti (Ur. list F L R J št. 51-424/53) mesto d i ­rektorja za

Farmaceutski laboratorij »Krka« Novo mesto

Kandidati morajo biti diplo­mirani magistri farmacije in mo­rajo imeti najmanj 10 let rrakse v stroki.

Pravilno kolekovane urošnle z dokazili o šolski kvalifiKaciji in o praksi v stroki je poslati na Ljudski odbor mestne občine Novo mesto najkasneje do 11. septembra 1954.

Smrt fašizmu — svobodo ra :o-

Komisi ja za razpis mesta direk­torja pr i LO M O Novo mesto.

Gibanje prebivalstva v Novem mestu

Rojenih je bilo 11 dečkov in 10 deklic. — Porok ni bilo. -—.Umrl je Turk Anton, posestnik, 87 let iz Bršlj ina pr i Novem mestu.

Gibanje prebivalstva v ćrnomlju

Rojen ni bi l nihče. Porok n i bilo. Umr l je: Kolbezen Alojzi j , posestnik, 50 let iz Črnomlja.

Gibanje prebivalstva v Kočevju

Rojeni sta bi l i dve deklici . — Poročila sta se: Miklič Franc, traktorist, in Žagar Hiirta, navi-jalka, oba z Livolda. Umr l n i nihče.

iz K:VCMESKE PORODNIŠNICE

Pretekli teden so rodile: Ben­cina Pepca iz Skocjana — dečka. Judn ič Ana iz Ljubljane — deč­ka. Sutar Jožefa iz amarjete — dečka. Bakšič Jožefa iz Čistega brega pri Šent jerneju — deklice. Kalabota Dana iz Kočevja — de­klico. Grkovič Ivana i?. Novega mesta — deklico. Mii l ler Božena iz Črnomlja — dečka. • Grimšič Ljud­mila iz Novega mesta — dečka. Čuk Francka iz Rudaika pri K o ­čevju — deklico. Kos Antonija iz Vinice i - deklico. Rodič Antonija iz Dol. Radovlje — dečka. Krare-vec M i l k a iz Eušin.ie vasi — de­klico. Spendal Matilda iz Biške vasi — dečkr . Bučar Slavka iz Kostanjevice — dečka. Kozlina Marija iz Novega mesta — dekli­co. — Mladim mamicam Aesl)ta-mo!

S P O R T I N m t S N t f V O D B O J K A

šolski trodelnl napad ln prak-tična vaja. Ob 10. ur i bo vaja druš tev iz Novega mesta, nato mimohod in razdelitev nagrad najboljšim desetinam. Popoldne pa priredi P G D Novo mesto vrt­no veselico pr i Košaku.

Obvezno' se udeleže tega gasil­skega nastopa vse tekmovalne desetine in vsi člani d ruš tev , k i Imajo paradne uniforme. Zbira­lišče članov v paTacinih unifor­mah je ob pol 10. url pred ga­silskim domom v Novem mestu.

Predsedniki komisij (JapelJ, Bule Franjo, Zupančič Stane in Gregorcj se sestane j o v soboto ob 17. ur i v pisarni OGZ.

2. »Štajerska v borbi« proslavi svoj dan 19. septembra na Ostrož-nem. Vsi zavedni gasilci se bo-dp ta dan prikl juči l i mogočni armadi delovnega ljudstva in manifestirali za svojo svobodo. Udeležba v c iv i lu z znakom. Po­veljniki naj stopijo v stik z ob­činskimi odbori S Z D L zaradi p r i ­jav. Število udeležencev poroča j ­te v t romesečnem poročilu.

3. Več druš tev še nI dvignilo nove ma t i čne knjige ln b rošu re »III. gasilski kongres«. Obe kn j i ­gi staneta 530 dinarjev. Dvignejo Jih lahko ob p r i l i k i gasilskega nastopa 5. septembra v naši p i ­sarni. 0

4. Tajnike opozarjamo, da pra­vočasno pošljejo t romesečno po­ročilo, sicer Jih bomo obeloda­n i l i na tem mestu.

OGZ Novo mesto «<

Gas i l ska d r u š t v a t o p U š k e g a sektorja tekmujejo med seboj za naslov n a j b o l j š e g a d r u š t v a . Dosedaj ima n a j v e č točk (404) gasi lska č e t a že lezn i šk ih delav­nic v S t r a ž i , najmanj pa gas i l ­sko d r u š t v o V r š n a sela, k i se tekem n i t i ne u d e l e ž u j e . To d r u š t v o je res samo na papi r ju , kot je v ide t i .

Na gas i l sk i p r i r e d i t v i v Pod-turnu je bi lo 12 č l a n o v doma­čega gasilskega d r u š t v a odl iko­vano za 15- l n 20-Ietno udej-stvovanje v prostovol jnem ga­s i l s tvu . V k ra tkem se bosta v KHsilskem tekmovanju pomer i la sektorja Ž u ž e m b e r k in D o l e n j ­ske Top l i c e . D . G .

SLOVENSKO-HRVASKA LIGA Ženska l iga:

T V D P A R T I Z A N (Novo mesto) : O K L O K O M O T I V A (Zagreb)

2:3 (13 :15, 6 : 13, 19 S 9, 15 :10, 9 : 15)

Prvo srečanje gornjih nasprotnic Je bilo spomladi v Zagrebu. Tedaj je Lokomotiva gladko zmagala s 3 :0 . V nedeljskem srečanju bi novomeščanke, posebno še, če bi nastopile v najmočnejš i postavi, lahko oprale nedavni poraz. Ce pa pomislimo, da so morale Igrati brez Ostankove, E . Finkove, M i -slejeve in Pascolove, potem lahko pr iš tevamo nedeljski Izid med uspehe novomeških odbojkarlc. Zmago so sicer Imele skoro že v rokali v prvem nizu, ko so vodile z 12 : 7. a so nenadoma popolnoma odnehale in Izgubile s 13 : 15. Tu ­di v drugem nizu kriza ni popu­stila, pač pa šele v tretjem in če t r tem, ko so prevzele vso po­budo ln z lahkoto osvajale točko za točko. Tega v odloči lnem pe­tem nizu niso nadaljevale, zato sta niz ln s tem zmaga pripadla Lokomotivi . Za njen uspeh imajo zasluge vse Igralke, zlasti pa Sen-čarjeva in Bellčeva. P r i Par t i ­zanu sta se odlikovali Knafllčeva ln Robarjeva, ostale Igralke pa so bile Keglovičeva, V . Flnkova, Pen-catova, Vogrlnčeva ln Smalčeva Sodila sta Lavrič kot glavni sod n lk ln Kržan kot pomožni .

Moška l iga: TVD P A R T I Z A N (Novo mesto)

OK L O K O M O T I V A (Zagreb) .3:1 (15 : 7, 7 : 15, 15 : 7, 15 : 5) K a r nI uspelo ženski vrsti, Je

uspelo moški , k i Je poravnala zagrebški račun . V spomladan­skem delu prvenstva je n a m r e č moška vrsta utrpela v Zagrebu kljub boljši Igri zaradi slabega

sojenja tekmo proti Lokomotivi 2 :3 . Za jesenski del prvenstva

se je Partizan temeljito pripravi l . P r v i uspeh je požel že prejšnjo nedeljo, ko je postal slovenski po­kalni prvak, Še bolj pa zadnjo, ko je odpravil Lokomotivo s 3 : 1. S tem sicer še nI rečeno, da Je predstavljala Lokomotiva podre­jenega nasprotnika, nasprotno, nudila je domačim fantom močan odpor in v drugem nizu celo pre­vladovala. V če t r tem nizu je po­stala p remoč novomeščanov očit­na, njihovega naleta ni bilo mo­goče zadržat i . S to zmago so se prerini l i v ospredje ln zavzemajo trenutno drugo mesto na prven­stveni lestvici takoj za Z O K LJub­ljana, Za uspeh je zlasti zaslužen odlični Dolenc, ugajali pa so tudi Pučko, Sonc in Simič. P r i Loko­motivi so bil i najboljši »stari« Sabljak, Butorac in Jankovtč .

Moštvi sta nastopili tako-le: za Partizan Pučko, Medic, Sonc, Do­lenc, SimlČ, Romih, ing, Sodnik in Lapajne, za Lokomotivo K i -rac, Semper, Mlhajlov, Butorac, Sabljak, SebalJ, Patač ič in Jan-kovič. Glavni sodnik Je b i l L a ­vrič, pomožni pa dr. Golež. Tek­mam Je prisostvovalo nad 200 gle­dalcev.

OKRAJNO PRVENSTVO V OD­BOJKI

Prihodnjo nedeljo ne bo l iga-škega sporeda v odbojki, pač pa bomo Imeli pr i l iko prisostvovati okrajnemu odbojkarskemu prven­stvu moških in ženskih vrst par­tizanskih d ruš t ev okrajne Zveze Partizan Novo mesto. Pr ičakuje se množična udeležba. Največ tekmovalnih vrst bo postavil do­mači Partizan. Obetajo se zani­mive borbe, posebno Se, ker so tudi nekatera zunanja druš tva precej napredovala. Tekme bodo na novih igriščih na spodnji L o k i .

i

Namlznoteniška trojka Pionirja v postavi Sonc, Ing. Zerjal in Medic je premagala ekipo Gradisa z rezultatom 5:4. Po dve igri sta dobila Sonc in Medic, ing. Zerjal pa eno. Za Gradiš so nastopili: Mlinar , Turk in ing. Blelweis. Ša­hovska ekipa Gradisa je lanski sindikalni prvak Ljubljane, zato Je bilo kaj malo upanja na uspeh domačih šahjstov. Medtem, ko sta pri Gradisu na prvih deskah Igra-

Ia mojstrska kandidata Mlinar in Sušnik, je bila ekipa Pionirja Iz­enačena in Je nepr ičakovano do­segla tesno toda zasluž.mo zmago. Rezultat dvoboja na šestih deskah je b i l 3,5 :2,5 v korist Pionirja. Za pionir so zmagali ing. Sodnik, Mihel in in Avsec, Medic pa je remiziral.

Letošnje srečanje med obema ekipama gradbenih pojjetij je pocolnoma uspelo. M

Brzoturnir ŠD Novo mesto Pretekli teden so šahisti odigrali

brzoturnir za prvenstvo društva za mesec avgust. Po načelni h pre­senečenjih, ko je Hof trikrat za­poredoma Izgubil, nJega je po­snemal tudi Sitar, sta p r e v z e l vodstvo i n tudi zmagala Avsec in

Doki . Sitar Je se nato malo po­pravil in zasedel tretje mesto. Če­trt i je bi l Kržan, peti je Hof, na šesto do deveto mesto so se plasirali Popovič, B^kič Milan , Kačunič in Medic, za njimi pa še Mihel in in Košir.

Moštveno prvenstvo Dolenjske

i pralni praek

j za sranje I finih tkanin •

I nima tekmeca trž šču! n a

Gradiš In Pionir sta se srečala na športnem polju Splošno gradbeno podjetje Pio­

nir Je zadnji čas prpcoj aktivno tudi na Športnem podro&ju, Pre-tvklt teden so gostovali v Kr škem

:i dosegli neka] lep'h >ltpshoV, Tokiat pa so s« Sior tn ik i Pio­

nirja pomerili z gradbenim pod­jetjem Gradiš lz LJubljane. Naj­prej so tekmovali odbojkarjl obeh podjetij. Ekipa Pionirja se Je i z ­kazala za bollšo ln zmagala z re­zultatom 3:1 (15:12, 15:11 Itd.) V zmagovalni ekipi P l o n i r l i so bil i najboljši Sonc, ing, Sodnik ln Sinilo,

Zvečer so tekmovali v keglanlu, namiznem tenisu ln šanu Kegia-ška ekipa Grndlsa Je med najbolj­šimi v Slovenl'1 zato Je bii mi ­nimalni poraz (11 kegll razlike) uspeh domače ekipe. Tu.U ženska ektpa Pionirja se nI mouta uspeš­neje upirati Izkušene j; 1, i n Igral­kam Gradisa ln 1e oodlegla z razliko 13 kegljev.

Rezultati : Gradiš 270 : 259, Grad i š : 243 : 230.

: P l ml r -mošk i P ionl r -ženske

SD Novo mesto Je organiziralo tnrn'r, na katerem sod s-uje 12 šahistov tretjekategornikov. To je kategorni turnir za do«.'i>o druge kategorije. Ker Igralo vsak d*u so igralci večkra t zadržani tn *,e niso odigrs.i popolnih kc ' Vodi Mihe l in s 4 točkami, odi­gral Je že osem partij (torej 50"/«). Po dve točki iz dveh par­tij ima Slavko Kastelic, k i je kandidat za prva mesta tn za

drugo kategorijo. Tudi Slavko Ftrkič in Roman Krzna sta resna kandidaja za prva mesta, poleg zmage sta zabeležila še remi. Avsec ima dve točki iz treh partij, Mi lan Brkič pa dve točki iz št ir ih. Tudi Miro Verbič. k i Ima eno ln pol točke je dobro začel, vendar je po neootrebnem izgubil z Mihel inom in remiziral z Brkičem. — M

Turnir Tretjekategornikov Letošnji turnir za drugo kate­

gorijo se »odlikuje« po nerednostl posameznih Igralcev, k i Imajo DO dveh tednih odigrani le dve ali tri partije. Zato Je tudi stanje na tabeli precej neja.sno. Vodi še vedno Rudi Mihel in s 5 točkami , toda odigral Je že ossm partij.

Stanje na tabeli: (v oklepaju število odigranih partij). Mihe l in 5 točk (8), Brk ič Slavko 3 in pol (4) , Brk ič M i l a n 3 (5), Popovič 3 (5) , Kačunič 2 i n pol (7), Medic 2 (2), Kastelic 2 (3), Avsec 2 (5), Kržan 1 l n pol (3), Verbič 1 in pol (4), Jenko 1 (5) itd. — M

MoStveni brzoturnir v Celju Ker Je proslava »Štajerska v

borbi« preložena na 19. september, so tudi šahovski moštvenl brzo­turnir v Celju preložili od 29. av­gusta na 12. september. Novome­ški šahist) bodo delovali z eno aH celo dvema ekipama, zato bo treba č imprej pr ičet i s priprava­mi . V petek 27. avgusta bo ob 20. ur l brzoturnir za prvenstvo SD

Novo mesto, na katerega vabimo vse šahiste, k i se zanimajo za brzoturnirje. Mesečni brzoturnir za okrajno prvenstvo pa bo v ne­deljo, 29. avgusta, da bodo lahko sodelovali šahis t i iz vsega okraja in tudi iz Črnoml ja . Zače tek br-zoturnirja za okrajno prvenstvo bo ob 9.30 v Mestni kavarni na Glavnem trgu. M ,

•

: * T-w ̂ ww Vvt? f t t f f ^ plinskih r r ek r škov . Tudi sodniki, k i so bi l i sami mladinci, so se dobro obnesli, saj so »zvozili« brez prepirov. Le v tekrni med Crncmljern in Gradacem je p r i ­šlo do m n t j š m nespcra-z.imov, k i pa so se srečno izgladili . To Je bila najlenša tekma vsega V -venstva. Crncmal jčani so si že v prvem polčasu zagotovil* zma­go (3:0). Drugi del t ekmi yo domači oaloSiii zase, oozneje pa so se gosti? opomogli ,n i z k l j u ­čili tekmo s 4:3. Najboljši 'gra-lec 1e bi l Schwelger L •

Tekma med Metl iko 1n Setnl-čem ni bila zanimiva, ker so b'11 Metličani v znatni nrem^či in so gladko odločili tekmo zase (i:f). Tudi ostali dve tekmi so M e l l i ­čani dobili z visokima rezulta­toma 6:1 i n 7:1.

Lepa je bila tekma med Se-mičem in Črnomljem. Semičani so si že v prvem polčasu zago­tovil i zmago, vendar so nasprot­n ik i v zadnjih 30 minutah tako navalil i na njihova vrata, da so Semičani komaj održali zm?po 2:1 (2:0). »

Tekmo med Semičem In Gra­dacem je oviral dež, vendar so domačini brez težav zmagali 3:0 (10)

Lestvica Je naslednja: Gradac 3 2 Partizan Črnomelj 3 2 Partizan Semič 3 2 Metl ika 3 0

Nogomet Pred dnevi so odigrali spomla­

danski del mladinskega nogomet­nega prvenstva Bele krali-.e. — Prvenstvo Je Partizan organizi­ral z namenom, da se belokranj­ska mladina pobliže spozna z nogometom in dobi zanimanje

zanj. K e r drugje nI primernih Igrišč, je bilo prvenstvo v Gra ­dacu.

Najboljša Je bila ekipa Met­l ike , k i je premagala vsa mo­štva z v isokim rezultatom, a se je diskvalif icirala zaradi disci-

1 9:4 1 8:5 1 5:4 3 0:9

T V D P A R T I Z A N (Novo mesto) : T V D P A R T I Z A N (Črnomelj)

6 : 2 (3:2) O novomeških nogometaših ni

dosti slišati. T u in tam odigrajo kako prijateljsko tekmo, vmes pa trenirajo na Stadionu. Moštvo le počasi, toda gotovo, napreduje, o čemer pr iča tudi nedeljska zma­ga, k i Jo Je po boljši igr i slavilo nad nogometaši iz Črnomlja. Vodstvo bo moralo poskrbeti za tekmovanje v enem ali drugem prvenstvu, kar bo nedvomno po­živilo zanimanje za nogomet.

St ran 6 » D O L E N J S K I L I S T « Btev. 85

Ujetniku v višini 16.000 metrov S o d o b n a r e a k t i v n a le

z v o č a o h i t ros t jo , l e t i j o m e t r o v ta ko r e k o č v s a k k a r sta d v a u č e n j a k a p i rov v i s o k o ; n i b i l to več z a z n a n s t v e n o raz i eno o d n a j v e č j i h de j a je i m e l po le t v e l i k zgo dnem, 17. m a j a 1931. le je po le tov v v e l i k e v i š i gust P i c c a r d i n p ro feso r ganfen p o s k u s o m postal N e m a r a š e b o l j ko t z p r o s l a v i l a m e d l j u m i s tem po le tu , k a j t i na v i besedno > u j e l a « .

N E Z N O S N A V R O Č I N A P R I 40 S T O P I N J A H M R A Z A

U č e n j a k a P i c c a r d i n K i p -fer sta se to re j v l e p e m zgod­n j e m j u t r u 17. m a j a 1931 d v i g n i l a v z r a k z n a j v e č j i m b a l o n o m , k a r j i h j e do ta­k r a t č l o v e k u uspe lo n a r e d i l i , sa j je b a l o n i m e l v seb i p o l m i l i j o n a k u b i č n i h č e v l j e v vo­d i k a . S p r v a j e š l o vse po sre­č i ; č e z n e k a j u r sta d r z n a r a z i s k o v a l c a s t ratosfere ž e doseg la v i š i n o 16 t i s o č met rov — tako v i s o k o do t a k r a t š e n i » s t o p i l a * č l o v e š k a noga.

Z u n a j j e b i l s t raho ten m r a z : 40 s top in j p o d n i č l o , v no­t r a n j š č i n i n e p r o d u š n o zapr te g o n d o l e pa neznosna v r o č i n a , t ako , da so se spo jke m e d ste­n a m i z a č e l e r az t eza t i i n je m e d p l o š č a m i gondo le nas t a l a m a j h n a o d p r t i n a , s k o z i ka t e ­r o je ž v i / g a j e z a č e l u h a j a t i i z gondo le zrak- D r a g o c e n i k i s i k se je t ros i l h i t r e j e , k o t b i se sme l , p o m a n j k a n j e k i ­s i k a je pa p o m e n i l o smr t . Č e se h o č e t a r e š i t i , se m o r a t a z r a k o p l o v c a č i m p re j =pnstiti n a z e m l j o . T r e b a je le , da iz g o n d o l e pobegneta za v r v i c o , povezano z b a l o n o m , in i z p u ­s t i ta , -z b a l o n a v o d i k . Z d a j pa sta n d k r i l a k a t a s t r o f a l n o ne­zgodo.

U S O D N A V R V I C A

Pro feso r P i c c a r d je p o t e e n i l za v r v i c o , toda v r v i c a j e b i l a z u n a j gondo le — p r e t r g a n a ! In k e r t a k o n i s t a mosda i z b a l o n a i z p u s t i t i v o d i k , sta ne­p r e m i č n o o b v i s e l a 16 k i l o ­m e t r o v n a d z e m l j o . U č e n taka sta se o b u p a n o spog leda la . N e m o g o č e je b i l o . da b i o d ­p r l a o k n o i-n s p l e z a l a na z u ­n a n j o s t ran gondo le ter zve ­z a l a v r v i c o — p r v i č je z u n a j t ak p e k l e n s k i m r a z , d r u g i č p a j e p r i t i s k z r a k a t ako m a i h e n , d a b i j i m a r a z n e s l o p l j u č a , t u d i č e b i o d p r l a c k n o le za n e k a j s e k u n d -

» S a m o eno n a m a os tane : v z d r ž a t i do m r a k a ! « j e d e j a l prof . P i c c a r d . >Ko b o sonce z a š l o , se bo v o d i k v b a l o n u o h l a d i l , t a k o se b o z m a n j š a l a n j e g o v a p r o s t o r n i n a , pa tud i p r o s t o r n i n a b a l o n a , i n b a l o n se b o z a č e l s p u š č a t i . K o bova na v i š i n i , k j e r b o v a b r e z s k r b i l a h k o odpr' .a okno , bo­va s p l e z a l a iz gondo le i n zve­za l a v r v i c o ter t ako spet mo­gla r a v n a t i z b a l o n o m . «

» T e č n o , « je d e i a l s o o o t n i k . « t e d a sedaj j e š e l e po ldne , nvi-

t a l a b r z i j o s k o z i z r a k z uad-v v i š i n i 10, 14 p a t u d i 16.000

d a n . T o d a k o m a j 23 let je , o le te la z b a l o n o m 16.000 me-

pole t z a r a d i r e k o r d a , t em-s k o v a n j e o z i a č j a . Bido j e tO u j z r a k o p l o v s t v a , v r h u tega d o v i n s k i p o m e n , ka j t i s t i s t i m ta, se j e z a č e l o novo r azdob -ne. O b a u č e n j a k a , prof . A v -P a u l K i p f e r sta s s v o j i m tve-a j u n a k a m o d e r n e znanos t i , z n a n s t v e n i m uspehom, sta se s v o j e v r s t n i m d o ž i v e t j e m pn i š i u i 16.000 m e t r o v s ta se do-

Kcme!e - strastni kadilci M n o g e ž i v a l i r ade u ž i v a j o

n a r k o t i č n a i n o m a m n a s r ed ­s t v a p r a v t ako ko t l j u d j e -Z n a n o je , da se o p i c e o p i j e j o do nezaves t i i n d a z n a j v e č ­j i m u ž i t k o m p o k a d e o d v r ž e n o c iga re to . T u d i k a m e l e so s t r a s t n i k a d i l c i . T o n j i h o v o s labos t A r a b c i d o b r o p o z n a j o i n t u d i i z k o r i š č a j o , k a d a r j e t r e b a p r i p r a v i t i k p o s l u š n o s t i t o t r d o g l a v o ž i v a l . S c i g a r a ­m i s p r a v l j a j o v d o b r o v o l j o svo je grbas te ž i v a l i . N a go­bec j i m p r i t r d i j o t r i o g l a t o d e š č i c o z l u k n j o v s r e d i n i , v k a t e r o v t a k n e j o p r i ž g a n o c i ­ga re to . D e š č i c a j e n a m e š č e ­na t ako , d a ž i v a l l a h k o v d i ­h a v a d i m . P o h l e p n o ga u ž i v a . D i m i z d i h a v a s k o z i n o z d r v i i n p r i t em m e ž i k a o d b l a ž e ­nos t i . S r e č a p a j e k r a t k o ­t r a j n a , k e r k a m e l a h u d o v l e ­č e i n za to c i g a r a h i t r o d o g o r i .

d v a sva p a v z r a k u že o d zo­re. B o v a v z d r ž a l a do m r a k a ? «

N E V A R N A B A R V A

l n u č e n j a k a sta b i l a obso­j e n a na č a k a n j e , k i se bo k o n ­č a l o z ž i v l j e n j e m a l i s smrt ­j o . V r o č i n a v g o n d o l i j e pa pos ta j a l a v g o n d o l i č e d a l j e h u j š a . K o j e P i c c a r d g r a d i l svoj b a l o n i n g o n d o l o j e do­b r o v e d e l , da bo t empe ra tu r a v g o n d o l i o d v i s n a od tega, k a k o bo g o n d o l a obarvana- C e bo č r n o . bo b a r v a p o b r a l a pre­v e č s o n č n i h ž a r k o v in v g o n ­d o l i , š i r o k i k o m a j d v a met ra , bo pos ta lo neznosno v r o č e . Č e bo o b a r v a n a be lo , bo bar ­v a p r e v e č o d b i j a l a tople ž a r ­k e i n v g o n d o l i bo p r e v e č m r z l o . Zato j e o b a r v a l p o l č r n o , m o t o r pa naj b i gondo­l o o b r a č a l z us t rezno b a r v o p r o t i soncu . T o d a za v reme p o l e t a je e l e k t r i č n i mo to r za o b r a č a n j e o d p o v e d a l i n gon­d o l a j e b i l a o b r n j e n a p r o t i soncu nepres tano z isto s t r a ­njo — i n ravno s č r n o . Zato je t e m p e r a t u r a v g o n d o l i z a ­č e l a rast i in j e d o - e g l a 50 s top in j v r o č i n o . U č e n j a k a s ta b i l a p o v s e m i z č r p a n a , za­č e l e pa so se t o p i t i t u d i gu ­maste in p l a s t i č n e s p o j k e med s t e n a m i gondo le . K i s i k j e č e ­d a l j e b o l j u h a j a l , neva rnos t j e pos t a l a smr tna . P iccard . i n K i p f e r sta b r e z m o č i in na k r a j u s v o j i h s i l č a k a l a , k a j še bo zgodi lo- N i s t a ime­l a r a d i o o d d a j n e pos ta je i n t ako sta o s t a l a b r e z s l ehe r ­nega s t i k a z zeml jo . K a z a l k a za v i š i n o m e r j e k a z a l a ne­pres tano 16.000 m e t r o v .

S O N C E Z A H A J A

P o z n o p o p o l d n e se j e ba­l o n le z a č e l s p u š č a t i , toda k o m a j t r idese t m e t r o v na u r o ! Bos ta p r i s p e l a na z e m ­l j o a l i bo p r e j z m a n j k a l o k i ­s ika? N a z a d n j e j e sonce, ve­l i k o kasne j e kot na z e m l j i , z a š l o z a d a l j n o obzor j e - V o ­d i k v b a l o n u se j e z a č e l od h l a d u gos t i t i , b a l o n j e s i ce r p o č a s i , toda s t a n o v i t n o pada l . O b o s m i h z v e č e r sta b i l a na v i š i n i 11 000 m e t r o v , u r o k a s ­neje p a samo še 4000 m e t r o v nad zeml jo . Š e l e zdaj sta u č e ­n j a k a l a h k o o d p r l a o k n o i n d o b i l a z r a k a . P r e š l a j e ne­varnost , d a b i se z a d u š i l a v t e m č u d n e m g r o b u m e d ne­b o m i n z e m l j o .

G r o z i l a j e p a n o v a n e v a r ­

nost — k j e bos ta p r i s t a l a? O b 4. u r i z ju t r a j sta se d v i g n i l a v n e m š k e m mes tu A u s b u r g u , veter in z r a č n i t o k o v i pa so j u odnes l i d a l e č n a d A l p e — na n a j n e v a r n e j š i p ros to r za pr i s tanek . Č e p r a v nis ta i m e ­la nobene m o ž n o s t i , da b i i š o f i r a l a « b a i o n , j e s p r e t n i ­m a i n d r z n i m a u č e n j a k o m a vendar uspe lo da sta ž i v a i n z d r a v a pr i s ta la na l e d e n i k u » G u r g l « b l i z u I n n s b r u c k a v A v s t r i j i , v p o p o l n i t emi ob pol dese t ih z v e č e r .

N j u n e m u p o g u m n e m u p o ­i z k u s u in r a z i s k a v i o z r a č j a se m o r a sodobno le ta l s tvo z a h v a l i t i , da l a h k o t a k o r e k o č b r e z s k r b n o po le t ava v s t ra to­s f e r s k i h v i š i n a h -

Kot v cesarskih č a s i h . . .

Ce ne b i b i lo spodaj pozdra­v a : » S m r t f a š i zmu . . .« bi m i s l i ­l i , da je pismo nekje ležalo pol stoletja. P a je p r i š l o č is to sve­že na nek i urad v Novo mesto. Takole se g las i :

»Glasom Vaše i zv r šne od ločbe z dne tega i n tega št. II. - 2450 V a m p o š t n o obratno tuuradno dostavljamo na znaje, da je b i la dostavitev iste, t. j . zgoraj ime­novane potom poš t e v zadevi agrarnega interesenta oporeka-na od b i v š e g a pravno n e v a ž e ­ćega las tn ika , nakar smo odsto­p i l i zadevne predmetne spise pr i s to jn im forumom v postopa­nje, ka r p r i g l a š a m o s tem urad ­n i m aktom ustreznemu nas lovu« .

Ce zna kdo napisati še h u j š o zblojo, naj se oglasi l

ŠE ENA 0 NOVIH KRAJEVNIH IMENIH P o Z a k o n u o i m e n i h nase l i j

i z l e ta 1943 i n P r a v i l n i k u k t e m u z a k o n u iz l e t a 1952 je t r eba o d p r a v i t i i m e n a nase l i j , k i n i so v s k l a d u z d a n a š n j o s tvarnos t jo . V s e k a k o r so o b ­č i n s k i l j u d s k i o d b o r i v n o v o ­m e š k e m o k r a j u o p r a v i l i to na logo p o m a n j k l j i v o T o p r e d ­v s e m zato, k e r je b l i z u pe tde ­set n a z i v o v ostalo b rez p n -s t a v k o v , č e p r a v t o z a d e v n i p r a ­v i l n i k zah teva , d a »v e n e m i n i s t e m o k r a j u ne sme b i t i d v o j e a l i v e č nase l i j z i s t i m i m e n o m . Č e i m a d v o j e a l i v e č nase l i j v i s t e m o k r a j u Isto i m e , mor?, v s a k o t a k o nasel je d o b i t i p r i s t a v e k , d a se p r e p r e č i z a ­m e n j a v a . « Zados tu j e , č e od d v e h nase l i j z i s t i m i m e n o m d o b i samo eno p r i s t a v e k . k e r sta s t e m i m e n i že r a z l i č n i .

V e n d a r p r a k t i č n o t a k a u r e ­d i t ev n i p r a v i l n a , k e r l j u d i e n a v a d n o u p o r a b l j a j o samo k r a j š i n a z i v b rez p r i s t a v k a , k a r l a h k o p o v z r o č i mnogo p o ­mot . N e k d o na p r i m e r navede , d a je iz D o b r a v e , ne bo pa p o v e d a l a l i j e to D o b r a v a v o b č i n i D o b r n i č a l i ona v o b č i n i Š k o c j a n . Za to je n a j p a m e t -neje, d a se en n a z i v v ce lo t i m e n j a , k e r so p r i s t a v k i po n a ­v a d i d o l g : i n n e p r i k l a d n i . S t e m s i p r i h r a n i m o č a s i n s t r o š k e : za n a z i v nase l j a S t a r a gora p r i V e l . G a b r u je t reba v b r z o j a v k i po sedan j i t a r i f i p l a č a t i 40 d i n , m e d t e m ko b i za n a z i v i z ene besede zado­s tova lo 8 d i n .

M e d p r e d l a g a n i m i n o v i m i i m e n i za nase l ja je neka j t u d i m a n j p o s r e č e n i h . N e v i d i m po t r ebe s p r e m i n j a t i n a z i v a S v e t i n j a , k i j e samo eden v t e m o k r a j u i n t u d i m a n j m o t i k a k o r na p r i m e r S e n t l o v r e n c . C e ž e ž e l e i m e t i n a z i v s k o r e ­n o m gora . na j to ne bo S t a r a go ra , k e r je ena ce lo v o b č i n i M i r n a i n j e m o ž n o s t , da se oba zna jde ta v i s t i k o m u n i . N a j se p r e b i v a l c i p o m e n i j o i n izbere jo m o g o č e ka te rega i z ­m e d n a s l e d n j i h n a z i v o v : G o ­r e č , G o r n i k , G o r i c , G o r i č n j a k , G o r j e k i t d .

Č e se p o s t a v i m o n a s t a l i š č e , da naj bodo n a z i v i č i m k r a j š i , j e nepo t r ebno n a p r a v i t i i z K u -k e n b e r g a P o d v r h n a D o l e n j ­s k e m . P r i s t a v e k je nepo t reben , k e r n a D o l e n j s k e m s p l o h n i

d r u g e g a P o d v r h a , r azen v o b ­č i n i O s i l n i c a . N a j p a m e t n e j e je, da se n a z i v , k o se ž e i z b i r a , s k r a j š a v P o d v r h e k , P o d v r š j e . P o d v r š i č i . pd . , a l i pa uvede p o v s e m n o v o i m e .

N e k a j n a z i v o v je os ta lo n e ­s p r e m e n j e n i h , č e p r a v m o č n o tuje zvene : C i l p a h v o b č i n : T r e b e l n o , S t r a ž b e r k v o b č i n i R a k o v n i k , C v i b e l j v o b č i n i Ž u ž e m b e r k i n C v i b l j e v o b č i n i T r e b n j e . Z a te k ra j e b i l a h k o n a š l i l e p š a s l o v e n s k a i m e n a

O tem v p r a š a n j u b i b i l o t r e ­ba š e precej r a z p r a v l j a t i . Za to naj b i l j u d s k i o d b o r i p r i t e g n i l i k sode lovan ju vse, k i i m a i o v o l j o i n sposobnost p o m a g a l i . S t v a r m o r a j o dobro p r e m i s l i t i , k e r k a r bodo n a p r a v i l i , bo m o ­r a l o d r ž a t i desel le t ja , saj m o r a b i t i v e n d a r e n k r a t konec n e ­p r e s t a n i m s p r e m e m b a m . V t e m pog ledu je p a nu jno po ­t r e b n a č i m v v e č j a s ta lnost .

F r a n c B e r g a n t L j u b l j a n a

(Nadaljevanje i n konec) S a n F r a n c i s c o o b k r o ž a v e č

h r i b o v i n n a e n e m i z m e d n j i h s ta i m e l a poses tvo i n gos t i lne S l o v e n c a M a r t i n G o l o b i c i n N i k o l a j R a d o v i č . S l o v e n c i so p r e d p o ž a r o m b e ž a l i v e č i n o m a na ta h r i b i n se t a m n a s e l i l i , k e r j e b i l o š e precej p r a z n e zeml je . H r i b pa š e od t ak ra t nos i i m e K r a n j s k i h r i b . K m a l u z a t e m so se š t e v i l n i S l o v e n c i nase l i l i , n a K r a n j s k e m h r i b u , t a k o d a s to j i sedaj t a m 200 s l o v e n s k i h h i š . P o l e g zgoraj o m e n j e n i h sta o d p r l a gos t i lne t ud i M a r t i n J u d n i č i n A n t o n J u d n i č . P r i n j i j u j e b i l o t u d i dos t i S l o v e n c e v na h r a n i i n s t anovan ju . V n a j n o v e j š e m č a s u pa g rade a v t o m o b i l s k o cesto s k o z i K r a n j s k i h r ib , z a ­r a d i č e s a r se bo m o r a l o odse l i t i 28 s l o v e n s k i h d r u ž i n . T a cesta bo v o d i l a p r e k o mos tu k i v e ž e S a n F r a n c i s c o i n O a k -l a n d i n bo pe l j a l a p r o t i L o s A n g e l e s u .

Podporna društva -edina pomoč delavcem

v bolezni

P r v i nase l j enc i so b i l i v č a s u b o l e z n i a l i p o š k o d b p r e p u š č e n i le s a m i sebi . N i b i l o zakona , k i b i šč i t i l d e l a v c a , k o je zbo ­l e l . Č e se je de lavec p r i o p r a v ­l j a n j u pos la p o n e s r e č i l , so ga p o s l a l i a l i z a p e l j a l i na njegov d o m , na njegovo mesto p r i d e l u p a so p o s t a v i l i d rugega . N i h č e se n i b r i g a l zanj , ne za n je ­govo d r u ž i n o D e l a v c i so p r i š l i do z a k l j u č k a , da s i m o r a j o s a m i p o m a g a t i p r i teh n e ­v z d r ž n i h r a z m e r a h . Z a č e l i so se o r g a n i z i r a t i i n u s t a n a v l j a t i p o d p o r n a d r u š t v a , k i so b i l a p r v i m nase l j encem ed ina opo­ra v č a s u b o l e z n i .

S l o v e n s k i i z se l j enc i v S a n

F r a n c i s c u so u s t a n o v i l i p r v o p o r n o d r u š t v o . « S l e d i l a so še podporno d r u š t v o d n e 12. n o - d r u š t v a v l e t u 1916 » T a b o r v e m b r a 1892 i n ga i m e n o v a l i S l o v a n o v « i n š e d r u g a . » A v s t r i j s k o n a r o d n o d r u š t v o . « S l o v e n c i i m a j o svo ja p o d -D r u š t v o obstoja š e danes, l e p o r n a d r u š t v a v m e s t i h L o s p o d i m e n o m » S l o v e n s k o p o d - A n g e l e s , F o n t a n a , O a k l a n d , po rno d r u š t v o v K a l i f o r n i j i . « S a c r a m e n t o , G r o s s V a l l y , R i c h -L e t a 1910 je nas ta lo d r u š t v o m o n d i n C r o c k e t t . » P r i j a t e l j , « k i pa je k m a l u p r i s t o p i l o k » S l o v e n s k i s v o b o ­d o m i s e l n i zvez i .« — V le tu 1914 je nas ta lo » S l o v e n s k o -a m e r i k a n s k o b r a t s k o i n p o d -

0DPRAVA KAZNILNICE NA HUDIČEVIH OTOKIH

Kulturno življenje slovenskih izseljencev

v Kaliforniji

L e t a 1922 so s l o v e n s k i i z ­se l j enc i u s t a n o v i l i D r a m a t s k i k l u b S l o v e n i j a , ka te rega c i l j

H u d i č e v i otoki leže ob sever - 1 ^ b i l , da s i S l o v e n c i č i m p r e j nem delu J u ž n e A m e r i k e . Z n a - P ° s t a v i . j o svoj k u i t u r m d o m . ni so po nezdravem podnebju, I D a b l n a b r a l i po t reben znesek, £ L ! L £ , a S H h s v n r n n n n ™ in «° pogosto p r i r e j a h n a j r a z l i č -š t ev i l n ih l eg l ih š k o r p i j o n o v i n druge golazni ter po k r u t i h paz n i k i h . Na teh otokih je franco ska v lada leta 1884 osno kazni ln ico za šest t i soč k a ž n j e n cev. Skoraj vsako leto je p r i

ne.ise d r u ž a b n e i n k u l t u r n e p r i r e d i t v e . L e t a 1927 so res

'a la k u p i l i p r i m e r n o h i š o , jo n e k o ­l i k o p r e u r e d i l i , da j e odgova r ­j a l a n a m e n u . T a k o so S l o v e n c i v S a n F r a n c i s c u d o b i l i svoj

Kaj so plastične mase P l a s t i k i a l i p l a s t i č n e mase

(pojem, k i ga danes t o l i k o k r a t - l i š i m o ) so s n o v i , k i se s p o m o ­č jo toplote i n v e l i k e g a p r i t i s k a dajo i z o b l i k o v a t i v vse m o g o ­če o b l i k e (dok l e r so v r o č e ) . V š i r š e m p o m e n u so p l a s t i k i t u d i ž e l e z o , j e k l o , g l i n a , m a v e c i t d .

T o d a danes u p o r a b l j a m o n a -ziv » p l a s t i k i « s amo v o ž j e m po ­m e n u — to so n o v i i n d u s t r i j s k i s u r o v i n s k i p r o i z v o d i , s tvo r j e -n i ume tno , ne pa. p r i d o b l j e n i iz n a r a v n i h s u r o v i n . Z a t o j i m p r a ­v i m o s i n t e t s k i m a t e r i a l i , s in_ t e t i k i . M e d n j i m i so najbol j z r a n i r a z n i t e k s t i l n i p l a s t i k i na j lon , o r l o n , u m e t n a s v i l a , p o l i v i n i l i n d r u g i . S l e h e r n i p o ­zna c e l u l o i d , p o v s e m p r o z o r e n

Stara ženica je zadela milijon

V avgustu se je loterijska sreča nasmehnila Mariboru. Starka Nudlova je zadela 100.000 dinar­jev. Dolgo so ugibali, kdo neki je srečnik, k i bo zadel mil i jon dinarjev. 2G. avgusta pa se je v prodajalni srečk oglasila Angela Ost rožnlkova iz Maribora: »Mili­jon sem zadela«, je dejala vsa srečna. In ies se j i je nasmeh­nila sreča, saj Je zadela glavno

premijo.

D v o r pred sto l e t i

p l a s t ik , k i ga p ro i zva j a jo iz ce ­l u l o z n e g a n i t r a t a i n kaf re . B a _ k e l i t je p l a s t i k iz k a r b o l n e k i s ­l i n e i n f o r m a l i n a .

P l a s t i k i so n a v a d n o l a h k i , l a h k o se obde lu je jo i n ne sp re -vaja jo e l e k t r i k e . M n o g o b o l j i so c d n a r a v n e s u r o v i n e , k i jo n a d o m e š č a j o , v r h u tega pa so t u d i c e n e j š i . Danes j i h i z d e l u -j e o t o l i k o , da n e k i s t r o k o v n j a ­k i p r a v i j o , da j e t r eba dobo •/ k a t e r i ž i v i m o n a z v a t i » d o b o p l a s t i k o v « .

ŠKOF IN LETALO B i l o je p r e d 80- le t i n a n e k e m

m a j h n e m v s e u č i l i š č u v z a p a d ­n e m d e l u Z d r u ž e n i h d r ž a v . R e k t o r te u n i v e r z e je p r e d a v a l t u d i f i z i k o i n k e m i j o , v r h u te-51 a i e m o r a l b i t i t u d i gost i te l j r a z n i h » u g l e d n i h « osebnost i , k i so b i l e p a t r o n i i n p o d p o r n i ­k i te r e v n e u n i v e r z e .

N e k o č je d o b i l n a ob i sk ne ­k e g a p ro tes tan t skega š k o f a i n n j e m u v č a s t p r i p r a v i l banke t Š k o f je n a b a n k e t u na dolgo i n š i r o k o g o v o r i l o znanos t i i n n j e n i h u speh ih . R e k e l je, da je znanos t dosegla m e j o s v o j i h m o ž n o s t i , k e r j e ž e o d k r i l a i n s p o z n a l a vse, k a r je m o g o č e . » N o , k a j p a v i m i s l i t e , a ? « Je n a k o n c u v p r a š a l r ek to r j a .

R e k t o r je o d g o v o r i l , da po n j e g o v i s k r o m n i sodb i to ne d r ž i ; znanos t bo v n a s l e d n i i h pe tdese t ih l e t i h o d k r i l a i n i z ­n a š l a v e č , ko t v vse j s v o j i do ­sedan j i z g o d o v i n i .

» I m e n u j t e , č e more te , eno tako o d r k i t j e ! « j e za r o h n e l u ž a l j e n i škof . M i s l i m , da bodo l jud je čez petdeset l e t ' a h k o l e t e l i k a m o r bodo h o t e l i z l e ­t a l i , k i j i h bodo po m i l i v o l j i šo f i r a l i . «

» Č e t ako m i s l i t e , boste goto­v o k o n č a l i v p e k l u , * j e r e k e l škof . » K a j ne veste , d a je spo­sobnost l e t en ja d a n a s amo p t i ­c a m i n a n g e l o m , č l o v e k p a n i k d a r ne bo m o g e l l e t e t i ! «

T o d a p r e r o š k i škof se je h u ­do u reaa l . P i s a l se je W r i g h t i n i m e l d v a s i n a — O r v i l l a i n W i l b u r a . T a d v a sta s k o n s t r u ­

i r a l a p r v o l e t a l o v z g o d o v i n i .

pel jala francoska ladja oko l i dva . k u l t u r n i d o m _ v n j e i T _ s o i m e l i

t i soč nov ih ž r t ev , k i naj b i tu z b o r o v a n j a > s e i e ( k u l t u r n e i n prestale svojo kazen. To so b i l i | z a b a v n e p r i r e d i t v e p a t u d i ropar j i i n m o r i l c i : mnogo ]e bi lo , z e n i t v o v a n j a . tudi tak ih , k i j i m je le malo J ' M e d d rugo sve tovno v o j n o spodrsnilo s pot i francoskega ; s e j e v e l i k o S l o v e n c e v i z se l i l o pravosodja. Toda H u d i č e v i oto- : v m e s t o F o n t a n a b l i z u L o s k i so b i l i za vse enak i : n e v z d r ž - ! A n g e l e s a , k j e r je sedaj v e l i k a no podnebje, golazen, železni \ i j v a m a ž e l e z a i n j e k l a . N e k a -r ež im , n e m o g o č poskus bega. j t e r i so o d š l i t ja ko t s t r o k o v -

Nedavno pa je v p r i s t a n i š č e j n j a k i v i z d e l a v i j e k l a , d r u g i pa Bordeaux v F ranc i j i p r ip lu l a j z o p e t z a r a d i toplega podnebja , ladja z imenom »Liber te« (Svo- \ T u d i v F o n t a n i so si S l o v e n c i boda). Z ladje so stopi l i i z m u - j p o s t a v i l i svoj N a r o d n i d o m . čeni ljudje s t e ž k i m i ver igami j T o je m a j h e n o d l o m e k dolge na nogah. To so b i l i zadnji kaz - poves t i iz ž i v l j e n j a s l o v e n s k i h njenci s H u d i č e v i h otokov. F r a n - I i z se l j encev v K a l i f o r n i j i — d e -coska v lada je mora la odprav i t i j ž e l i z la ta . M . S. zloglasno kazn i ln ico . ' (po »Delavski enotnosti« 16. 5. 1552)

A V T O B U S N I P R O G I :

LJUBUHM-KRKfl-ŽUŽEMBERK UUBUMfl-2U2EMBER!C-$8V0 MESTO

S 30. A V G U S T O M z a č n e obratovat i avtobusna proga L J U B L J A N A — Ž U Ž E M B E R K kot razbremenitev proge L J U B L J A N A — N O V O M E S T O . — Avtobusa bosta voz i l a : i

O D H O D P R I H O D

14,45 14,30 L jub l j ana 8,00 7,45 15,02 14,47 Škof l j ica 7,48 7,34 15,13 14,58 Š m a r j e — Sap 7,37 7,23 15,20 15,05 Grosupl je 7,30 7,16 16,05 15,50 K r k a 6,45 6,31 16,16 16,01 • Zagradec 6,34 6,20 16,33 16,18 Ž u ž e m b e r k 6,14 6,00

16,28 D v o r 6,00 16.49 Topl ice 5,40 17,17 K a n d i j a 5,18 17.20 N o v o mesto 5,15

Avtobus L J U B L J A N A — T O P L I C E — N O V O M E S T O vozi vsak dan.

Avtobus L J U B L J A N A -— Ž U Ž E M B E R K vozi samo ob de-l a v n i k i h .

P o t n i k i na progi L J U B L J A N A — Ž U Ž E M B E R K se poslu­žuj te svojega avtobusa. Z uvedbo dodatnega avtobusa na progi L J U B L J A N A — N O V O M E S T O je u s t r e ž e n o pred­vsem d i r e k t n i m po tn ikom iz Novega mesta in Do i . Topl ic .

SflP - LJUBLJANI

O K R O G L E BODI ČAST t

OKROGLE IN BODIČASTE Mož je v strahu pred ženo

zlezel pod klop. Jezno je zavpita za njim: »Ali se mi ne pobereš takoj izpod klopi/*

»Naa!*, ji je odgovoril odloč­no. »Ne grem ven, bom videl kdo je gospodar v hTsi!*

ŽUPNIK IN SKOF V neki fari je veseljalil iup-

nik Trbonja, Spoštoval je dobro kapljico, sprejemal obiske devic in tudi na karte se je dobro ra­zumel. Vse to je prišlo škofu n.i uho. Ko je skof obiskal Trbonjc-vo faro, je župniku vrgel v obraz vse, kar je slišal o njem.

»Nikar te, prevzviseni,* se je branil župnik. »Ljudje so ljudje. Oni se kar izmišljajo, če bi vi vedeli, kaj vse o vas pripove­dujejo, ne bi nikdar prišli v naso faro.*

V MESNICI Neka ženska je tako dolgo

pregledovala in izbirala meso, da se je mesar ie ujezil.

»}e to jagnjetinaf Zgleda nam­reč kot da je bravina* je nazad­nje le vprašala.

»Bila je jagnjetina, ko sem vam jo prvič pokazal, gospa.'*

Id i l a na K r k i v F " ' " 1 k r a j i n i

»Aha, pri jelo je!«

DVOR NEKOČ IN DANES D v o r j e p r i j a z n a vas o b

ces t i N o v o m e s t o — L j u b l j a n a , o d k a t e r e je o d d a l j e n 53 k m , o d N o v e g a mes ta p a 20 k m -Z D v o r a d r ž i ces ta t u d i v K o č e v j e , s k o z i S u h o k r a j i n o p a v D o b r e p o l j e i n v A j d o ­vec . V a s l e ž i s r e d i p r o s t r a n e r a v n i n e na l e v e m b r e g u K r k e , aato p o z i m i d i v j a t u p r e c e j š ­n j a b u r j a . Z a p rome t z b l i ž ­n j i m i k r a j i so s i l j u d j e zme­ra j ž e l e l i , da b i b i l a ž e l e z n i ­ška p roga iz S t r a ž e s k o z i So­tesko p o d a l j š a n a d o D v o r a i n Ž u ž e m b e r k a . N o , v n o v i J u ­g o s l a v i j i j e za o sebn i p r o m e t p o s k r b l j e n o , k e r j e k r a j po­v e z a n z L j u b l j a n o , N o v i m m e s t o m in D o b r e p o l j e m z a v t o b u s n o progo- K r a j i m a o b č i n o , š t i r i r a z r e d n o š o l o i n uepeAno d e l u j o č o z a d r u g o . D v o r i n o k o l i š k e vasi p r e ž i v -Ija v g l a v n e m k m e t i j s t v o , po­b o č j e h r i b a V i n k o v v r h pa rodi t u d i v i n o , č e p r a v b o l j k i s l a s t o . M n o g i k m e t j e s i s l u ­t i j o k r u h š e z v o ž m j o l e sa in o g l j a v S t r a ž o . R o ž e n ne-kaij o b r t n i k o v i m a D v o r n a b t i i n j i J a m i t u d i Jeano io<ki-

» t r i j o z e n i m p o l n o j a r m e n i -k o m , k i zapos lu j e p r e c e j de­l a v c e v . L e p o Š t e v i l o D v o r j a ­n o v j e p r e j š n j e č a s e o d h a j a ­l o s t r e b u h o m za k r u h o m p o sve tu . T a k o s r e č a m o n j i h o v e po tomce v k r a j i h s k o v i n s k o i n d u s t r i j o c e l o v d a l j n i A m e ­r i k i . V z r o k , d a so m o r a l i p o svetu* j e b i l a u k i n i t e v o b r a ­t a v n e k d a j sdoveč i ž e l e z a r ­n i k n e z o v A u e r s p e r g o v o b K r k i . n a s p r o t i v a s i J ama . Ž e ­l e z a r n a j e b i l a , k a k o r kaže l e t n i c a na im/zJvaiimah, us ta ­n o v l j e n a 1?90, u s t a v l j e n a 1891, n a j v e č z a r a d i tega, k e r o d ­d a l j e n a o d ž e l e z n i c e im nave ­z a n a na d o v o z i n o d v o z m a ­t e r i a l a z Ž i v i n o n i mogila k o n ­k u r i r a t i z d r u g i m i ugodne je l e ž e č i m i podje t j i - I m e l a j e

Elavfr, l i va i rno z a ž e l e z o i n a k e r , k l j u č a v n i č a r s k o d e l a v ­

n i co , k o v a č nioo, m o d e l a r n o in ž a g o v e n i c i j a n k o . Z a p o s l e ­n i h j e b i l o za t is te č a s e v e l i ­k o š t e v i l o d e l a v c e v , o k r o g 500- V p l a v ž u j e b i l o de­l o c e l o d n e v n o , t d v e m a i z ­m e n a m a , d r u g o d p a p o l d n e v n o . V l i v a r n i sta b i l i dve k t i p o r k i za ^eh^io,

Hudo z a p l a v ž so d o v a ž a l i i z d v $ u r i o d d a l j e n e S t r a ž e , i z M i r n e p e č i i n iz S e n t r u p e r t a , n e k a j m a l e g a t u d i i z b l i ž n j e S t a v c e v a s i . D e l a v c i v platin i n l i v a r n i so i m e l i n a j t e ž j e de lo , za to so b i l i t ud i n a j b o l j e p l a č a n i . I z d e l k i l i v a r n e so b i l i n a g r o b n i k i , k r o g l e , o g n j i š č a , k o t l i , s v e č n i k i , v r t n e i n p i ­sa lne g a r n i t u r e ter d r u g i u p o r a b n i i n d e k o r a t i v n i p red­m e t i . Z a n i m i v o j e , da je d a l Č r n i J u r i j — Karad/<>rd/r - -v o d j a s r b s k e vs ta je l e t a 1901 t u v l i t i topove i n m o ž na r je za s v o j o v o j s k o , k a r p a b i A v s t r i j a , p r i j a t e l j i c a T u r č i j e , r ada p r e p r e č i l a . T o d a n i j i uspejo; i z d e l a n o O r o ž j e j e po s k r i v n i h p o t i h s r e č n o p r i š l o v S r b i j o . P l a č e v a l i so ga s s r e b r o m , vo lno , s v i n j a m i i n k o n j i . Z a te ž i v a l i so i m e l i v e l i k h l ev v S o t e s k i .

V kotvmčliici s o I z d e l o v a l i os i za v o z o v e in r a z n o o r o d ­je , k a k o r k r a m p e , lopa te , m o t i k e , g r a b l j e , r o p i n e , se­k i r e i t d . Č e u p o š t e v a m o , da so l j u d j e v e l i k o z a s l u ž i l i , e n i od de la , d r u g i o d v o ž n j e , j e j a sno , d a j e b i l o d a l e č na­o k o l i č u t i t i v p l i v tovarne . Za­to j e b i l o gospodar s tvo t e ž k o pjMUede^o, ko so let* 1894 po­

p o l n o m a u s t a v i l i v se deflo, P o t o v a r n i , i m e n o v a n i »Fužina*, so t u d i k r a j u do k o n c a o b ­sto ja t ova rne in še po t em r e k l i F u ž i n e . T o ime se za D v o r š e dandanes sli.ši. F u ­ž i n a j e i m e l a svo jo gos t i lno , š o l o in z d r a v n i k a . B o l j š a službena mesta so i m e l i N e m -ei in Č e h i . G l a v m a p i sa rna je b i l a v g r a d i š č u , na t r g u v » n o v i h i š i « p a so sta­n o v a l i v i š j i u s l u ž b e n c i . G r a ­d i č j e sedaj n a c i o n a l i z i r a n ,

n o v o h i š o * pa j e p r e d l e t i odkupil d o u u i č i n i n j o i m a sedaj z ad ruga .

P o p r i p o v e d o v a n j u b i v š e g a , sedaj ž e p o k o j n e g a h l apca , gospoda r j a nad š t i r i m i k o n j i t ova rne , j e b i l i i / .mrd viseli b i v š i h n\\ u i l c l j e v n a j s l a b š i VVeid l i eh . N j e n i u j e b i l a m a ­t e m a t i k a š p a n s k a vas. Z a n a j ­m a n j š o r e č n i z n a l izračuna* t i , k o l i k o bo s ta la a l i k o l i k o m a t e r i a l a se bo p o r a b i l o za­n jo . Iz zadrege ga je v e d n o s p r a v i l m o d e l a r s k i mojs te r r a z a r . K o t h l a p e c je imel m o ž p l a č e 14 g l 40 k r . » L e p o je b i l o « , j e p r i p o v e d o v a l m o ž , » č e p r a v v č a s i h tud i težko« VVeid l i eh je i m H v e l i k e g a psa v o l č j n k a pa suho, s i tno tenftko i a r a z v a j e n o h č e r

E l z o . V s a k d a n sem m o r a l v Ž u ž e m b e r k po meso i n k r u h . č e meso ž e n s k i ni b i l o v š e č , sem m o r a l k o n j a o b r n i t i _ pa naizaj v eno u r o o d d a l j e n i Z u / e n i b o r k . Nekega dne je spet b i l o t ako . Prinesel sem p l e č e , k i p a n i u g a j a l ) raz­v a j e n i ž e n i . >Ala. bo?, j a l o ­pa i k a , p o j d i na /n j pO d r u g o meso! - M e s a r j e pu r e k e l : » P r o k l e t a baba , š e v r a n e b o š ž r l a . « Močno j e b i l a tedaj n a giba« t o v a r n i š k a gos t d na z r a ­v e n c e r k v e in š o l e . P r i j a z n a , p o d j e t n a gostilničarka j e zna­la va&kega poatreči. P o n u j a l a j e o c v r t o p l i č e , k o je p ieek šc po d v o r i š č u skakal. T u *» je z b i r a l a vsa fnbrišta go­spoda, k i j e i m e l a k a r poseb­no sobo v g o s t i l n i . « D a l j e j.» p r a v i l m o ž , k a k o j e p o m a g a l direktorjevi E l z i poaredo**tti p o š t o m e d n j o in o r o ž n i k o m G a l e tom. L l / ! n o č e , bogat č l o ­vek , za to n i sme! z ve de t i . K o pa je n e k o č le pavobal, da prihajajo v*a p i s m a od t^ga o r o ž n i k a , k i j e bil po/ne j " v N o v n n meitn. n a s l o v l j e n a nan j , ga je d! i r e k t o r o š t i d . O n , hlapec, pa m u ie o d v r ­n i l : » K a k o gospod , j nz še p u -Itaba ne z n a m p r e b r a t i , k o nisem h o d i l v š o l o . to pa v e m , d a bo gotovo nemško, p a som

d a l z m e r a j E l z i , k e r sem m i ­s l i l , d a nese v a m . « T a k o sem i e i z m a z a l iz te E l z i ne l j u b e ­zenske zadeve . N a r a v n a t e l j a Weidlicha so b i l i d e l a v c i z e lo h u d i , k e r je po n j i h o v e m b i l on k r i v , da je de lo v t o v a r n i p reneha lo . V e č k r a t so za n j i m o p r e z a l i , a se jo z n a l č u v a t i .

Č u j m o zopet n e k d a n j e g a k o ^ i j a ž n : j -Sponi in jnm.se dob­ro z a d n j e g a d n e v a s l u ž b e . R a v n a t e l j , še v e d n o moj p r e d ­s t o j n i k , m i j s n a r o č i l , naj p r i d e JO o b 5. u r i z ju t r a j s k o č i j o p red f a b r i š k o gost i lno. B i l o jevdecenrbm im ob p e t i h te p o p o l n o m a tema. V gostil« u i ie n a m r e č z a d n j o ime p r o . nočila r a v n a t e l j e v a d r u ž i n a . Vse n j i h r eč i sem b i l ž e p re j pot pravil in odpeljal v i [UD* Ijano. P r i » E l e f o n t u * smo s p r e g l i , k a k o r po n a v a d i . K e r mi Je r a v n a t e l j d o l g o v n l še za m o j e d e l o i z v e n s l u ž b o , k o sem n jegove r e č i z a v i j a l in p o s p r a v l j a l , m i ie r e k e l , da bo ž e v*e s k u p a j p l a č a l o b »lovesn. D n i m i je pn le dob­rih 17 k r a j c a r j e v , nazadn je p a 5e n a r o č i l , na j m u p r i n e ­sem pa l i co , k i j c p o z a b i l p r i K o s o k u na G r o s u p l j e m . Z a tO p a l i c o pa se n i s e m v e č brigal. Dovolj mi je b i l o ne­

s r a m n e g a izkoriščanja. K o č i ­j o s em o d p e l j a l v gospodar­j e v o g r a š č i n o v Sotesko, k o ­nje pa so p roda l i . T a k o sem b i l ob s l u ž b o . K e r sem bid še mlad, sem posta] d e ž e l n i cefctar, K u p i l sem si h i š i c o na J a m i , se tam nase l i l z ž e n o ter z a d o v o l j i l o ž ive l .« O b a sta sedaj ž e p o k o j n a .

T o v a r n i š k e zg radbe so za­č e l e razpada t i , u p o r a b n i m a ­te r i a l , ko t opeko , s t r e š n o in z i d n o , o b d e l a n i k a m e n in razno ž H e / . j e je soteska g r a ­š č i n a k o t u p r a v n i c a mrtvih r u š e v i n r azo ro t l a l a . P r e j to­v a r n i š k a šnla j e postaln de­ž e l n a z vsem i n v e n t a r j e m . D o l g o č a s a zapos l en i dsfavej so d o b i l i _ m a l o p o k o j n i n e , m n o g i minjSi pn so se i / • >]\\\ k a m o r j e k a t e r i v e d e l i n z n a l .

N a j ne p o z a b i m o m e n i t i , d a so b i l i na d v o r s k e m o z e m l j u h u d i b o j i med p a r t i z a n i na V i n k o v e n i v i l , u j„ belogardi­sti na Sv. P e t r u O k upa ton se na d v o r s k e m o z e m l j u m mo­gel o b d r ž a t i . N a o k o l i š k i h h r i b i h Čujoči p a r t i z a n i so ?a spro t i p r e g i u i l i Zato je b i l D v o r med n a r o d n o osvob. . b i ­no b o r i m t u d i sedel u p r a v n o obla#ti n o v e J u g o s l a v i j o . ,