(third international mathematics and science study) · 2017. 9. 28. · - podgotovka na...

Tre

ta i

nter

naci

onal

na s

tudi

ja p

o m

atem

atik

a i

prir

odna

ta g

rupa

pre

dmet

i(T

hird

Int

erna

tiona

l Mat

hem

atic

s an

d Sc

ienc

e St

udy)

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKABIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ODDELENIE ZA OCENUVAWE

Izve{tajza postigawata na u~enicite

od osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija

FizikaGeografija

MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO

ODDELENIE ZA OCENUVAWE

Izve{taj za postigawata na u~enicite

od osnovnoto obrazovanie vo Republika Makedonija

Fizika Geografija

Skopje, 2001 godina

Treta internacionalna studija po matematika i prirodnata grupa predmeti

Avtori: Simeon GE[OSKI, sovetnik za fizika Anica ALEKSOVA, nacionalen koordinator Stru~en odbor: Prof. d-r Nenad NOVKOVSKI, minister za obrazovanie i nauka Prof. d-r Magdalena GEORGIEVA, dekan na PMF Simeonka GU^EVA, direktor na BRO Anica ALEKSOVA, nacionalen koordinator Stru~na komisija: Prof. d-r Jordanka MITEVA, Institut za matematika - PMF Prof. d-r Zora MITRESKA, Institut za fizika - PMF Prof. d-r Zoran ZDRAVKOVSKI, Institut za hemija - PMF Doc. m-r Mitko KARADELEV, Institut za biologija - PMF Prof. d-r Dragan VASILESKI, Institut za geografija - PMF Prof. d-r Katerina ZDRAVKOVA, Institut za informatika - PMF Dimka RISTESKA, nastavnik, OU „Kiril Pej~inovi}” - Skopje Gordana DONEVA - ATANASOVA, sovetnik vo BRO - Skopje Goce [OPKOSKI, sovetnik vo BRO - Skopje Simeon GE[OSKI, sovetnik vo BRO - Prilep Jana~ko [TERJOV, sovetnik vo BRO - Kavadarci Nikola MITEVSKI, sovetnik vo BRO - Ko~ani

IZVE[TAJ za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie

vo Republika Makedonija

FIZIKA GEOGRAFIJA

CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski”, Skopje 373.312.6:91(497.7) (047.1) 373.312.6:53(497.7) (047.1) GE[OSKI, Simeon Izve{taj za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie: fizika: geografija / Simeon Ge{oski, Anica Aleksova. - Skopje: Biro za razvoj na obrazovanieto, 2001. - 53 str.; 29 sm ISBN 9989-723-95-8 1. Aleksova, Anica a) Fizika - U~eni~ki uspeh - Osnovno obrazovanie - Makedonija - izve{tai b) Geografija - U~eni~ki uspeh - Osnovno obrazovanie - Makedonija - izve{tai

RAZVOEN PROEKT:

REPUBLIKA MAKEDONIJA VO TIMSS – R

[to e TIMSS-R

Kolkava e mo`nosta za sporeduvawe na rezultatite

[to sodr`i internacionalniot izve{taj

Koj go sproveduva{e proektot TIMSS-R

5

NAMESTO VOVED [to e TIMSS-R

TIMSS-R (Third International Mathematics and Science Study), poznata kako TIMSS 1999 e Me|unarodna studija za matematika i prirodnite predmeti, koja gi meri postigawata na u~enicite po matematika i prirodnite predmeti {irum svetot. Ovaa studija gi mere{e postigawata po matematika i prirodnata grupa predme-ti na pove}e od 180 000 u~enici vo osmo oddelenie vo pove}e od 6 000 u~ili{ta vo 38 dràvi (Tabela 1) i na 34 jazici.

TIMSS-R e prodolùvawe na uspe{nata TIMSS 1995 studija, koja be{e naj-golema i najstru~na me|unarodna studija za postigawata po matematika i pri-rodnata grupa predmeti koja dosega bila sprovedena. Vo TIMSS 1995 bea sporedu-vani postigawata po matematika i prirodnata grupa predmeti na u~enicite od ~etvrto i osmo oddelenie vo 41 dràva, a TIMSS-R e povtoruvawe na TIMSS 1995 vo osmo oddelenie.

TIMSS-R go mere{e nivoto na steknatite znaewa i sposobnostite na u~e-nicite na krajot od zadolìtelnoto obrazovanie. Vo matematika bea opfateni 5 sodrìnski podra~ja: Broevi i operacii; Merewe; Rabota so podatoci, Anali-za i verojatnost; Geometrija i algebra. Od prirodnite nauki bea opfateni so-drìni od podra~jata: fizika; hemija; biologija; op{ta geografija; opkruù-vaweto na ~ovekot; kako i nau~nite metodi, postapki i prirodata na nau-kite.

TIMSS-R, isto taka, gi prou~uva uslovite za u~ewe matematika i prirod-nata grupa predmeti vo dràvite vklu~eni vo studijata, preku odgovorite na pra{awata vo pra{alnicite za u~enicite, nastavnicite, direktorite na u~i-li{tata i pra{alnikot za nastavnite programi. Pribrani se informacii za ob-razovnite sistemi, nastavnite programi, nastavnata praktika i karakteristiki-te na u~enicite, nastavnicite i u~ili{tata. Ova ovozmoùva podlaboko sogle-duvawe na nastavniot proces i u~eweto matematika i prirodnata grupa pred-meti.

Rezultatite od TIMSS 1995 predizvikaa debati, zabrzaa procesi na re-formi i im ovozmoìja dobivawe vredni informacii za onie {to donesuvaat odluki za promeni na obrazovnite sistemi i unapreduvawe na nastavata, za is-traùva~ite vo obrazovanieto i za praktikata {irum svetot. Se o~ekuva deka i rezultatite od 1999 }e imaat sli~no ili pogolemo vlijanie.

Za da izlezat vo presret na podgotovkata na mladata populacija za teh-ni~ko-tehnolo{ki orientiraniot 21 vek, na kreatorite na obrazovnata politi-ka im se potrebni informacii za u~enikovoto razbirawe na matematikata i prirodnite nauki zaradi unapreduvawe na nastavata. Internacionalnoto spore-duvawe na u~eni~kite postigawa i faktorite koi vlijaat na postigawata ovoz-moùvaat gledawe na postigawata i od aspekt na sopstveniot obrazoven sistem

6

sporeden so drugite. Ovaa studija ima potencijal da vlijae na unapreduvaweto na nastavniot proces i u~eweto na matematikata i prirodnata grupa predmeti vo u~ili{tata. Kolkava e mo`nosta za sporeduvawe na rezultatite

Postapkite {to se koristeni vo studijata ovozmoùvaat sporeduvawe na postignatite rezultati me|u dràvite. Za da se osigura komparirawe na rezul-tatite prezemeni se strogi postapki pri procesot na prevod i verifikacija na prevodot, procesot na testirawe i procesot na bodirawe na u~eni~kite odgo-vori. Be{e vospostaven sistem na me|unaroden i nacionalen monitoring na sproveduvaweto na studijata so obu~eni nabquduva~i koi dostavuvaa izve{tai do me|unarodniot studiski centar. Izborot na primerok be{e vr{en vrz osnova na standardi i postapki dizajnirani taka {to sporeduvawa na postigawata i drugite podatoci se mo`ni. Duri i vo po~etnata faza na analizirawe, podato-cite od sekoja dràva bea podloèni na proverka za verodostojnost i konzis-tentnost. [to sodrì internacionalniot izve{taj

Rezultatite na 38 dràvi {to u~estvuvaa vo TIMSS-R se prezentirani vo me|unarodni izve{tai: eden za matematika i eden za prirodnite nauki. Izve{-taite sodràt sporeduvawe i rangirawe na dràvite po podra~ja, sporeduvawe na sekoja od dràvite so internacionalnite nivoa na postigawa i razlikite vo postigawa spored polot na u~enicite. Koj go sproveduva{e Proektot TIMSS-R

Me|unarodnoto zdruènie za vrednuvawe na postigawata vo obrazovanie-to (IEA) ja rakovode{e organizacijata i realizacijata na ovaa studija. IEA e sa-mostojno me|unarodno zdruènie na nacionalni istraùva~ki institucii, od-nosno dràvni istraùva~ki agencii na poleto na obrazovanieto, a Republika Makedonija, preku Biroto za razvoj na obrazovanieto, e nejzina ~lenka. Edna od najbitnite aktivnosti na IEA e organizacija i realizacija na golemi kompara-tivni studii na postigawata vo obrazovanieto koi ovozmoùvaat podlaboko raz-birawe na efektite od obrazovnata politika i praktika vo razli~ni obrazovni sistemi i vlijanieto na u~eni~kite postigawa.

Za stru~nata rabota i menaxment na studijata be{e odgovoren me|unarod-niot studiski centar (ISC) vo Boston Kolex. ISC, me|u drugoto, be{e zadolèn za rabota so dràvite u~esni~ki vo gradewe konsenzus za site aspekti na studijata, a posebno za nejzinata implementacija soglasno me|unarodnite standardi.

ISC rabote{e zaedno so IEA Sekretarijatot vo Holandija, IEA Centarot za obrabotka na podatoci vo Germanija, Centarot za statistika vo Kanada i Slu`bata za testirawa vo obrazovanieto vo Wu Xersi.

Studijata be{e finansirana od vladata na SAD, Svetskata banka i od dràvite u~esni~ki vo Proektot.

TIMSS-R VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Dinamika na realizacija na studijata

Aktivnosti {to bea realizirani vo ramkite na studijata

Primerok

Instrumenti za pribirawe podatoci

1

9

1. TIMSS-R VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

U~estvoto na Republika Makedonija vo TIMSS-R be{e po preporaka i so finansiska poddr{ka od Svetska banka i Ministerstvoto za obrazovanie i nau-ka na Republika Makedonija.

TIMSS-R ovozmo`i dobivawe brojni podatoci za nastavniot proces, po-stigawata na u~enicite, rabotata na nastavnicite, kako i sporeduvawe na posti-gawata na u~enicite vo osmo oddelenie na me|unarodno nivo. Pokonkretno, dobieni se odgovori na bitni pra{awa, me|u koi:

- kakvo e nivoto na postigawa na u~enicite po matematika i prirod-nata grupa predmeti i kade e mestoto na Republika Makedonija vo me|unarodni ramki;

- kakov e nastavniot proces, podgotovkata na nastavnicite i nivniot profesionalen razvoj kaj nas i sporeduvawe so drugi dr`avi;

- kakvo e institucionalnoto organizirawe na vospitno-obrazovnata rabota vo obrazovni sistemi razli~ni od na{iot.

Aktivnosti {to bea realizirani vo ramkite na studijata? Podgotvitelen period:

- podgotovka za probno testirawe; - me|unarodno odlu~uvawe za i izbor na ajtemite; - podgotvuvawe na instrumentite za prevod; - izbor na 25 u~ili{ta u~esnici vo probnoto testirawe.

Probno pribirawe podatoci:

- prevod na instrumentite i potrebnite upatstva za sproveduvawe na studijata i nivna verifikacija;

- izbor na primerok u~ili{ta-paralelki; - izbor i obuka na u~ili{ni koordinatori i testatori; - probno testirawe i anketirawe (pribirawe podatoci); - obuka za pregleduvawe na pra{awata od otvoren tip i pregleduvawe

na testovite; - analiza na podatocite dobieni od anketiraweto i testiraweto i iz-

bor na ajtemi za glavnoto testirawe. Glavno pribirawe podatoci:

- izbor i obuka na u~ili{ni koordinatori i testatori; - podgotovka na instrumentite i pe~atewe; - glavnoto pribirawe podatoci;

10

- poseta na 10% od u~ili{tata od me|unarodna kontrola na kvalitetot na sproveduvaweto na Proektot;

- pregleduvawe na testovite, vnesuvawe i pro~istuvawe na podatocite od testiraweto i dostavuvawe na statisti~kite podatoci vo me|unarodnite studiski centri;

- podgotvuvawe nacionalen izve{taj za sproveduvaweto na studijata. Period na izve{tai:

- obrabotka na podatocite (kvantitativno i kvalitativno); - podgotovka na standardi za postigawata na u~enicite; - podgotovka na internacionalni izve{tai; - podgotovka na internacionalna baza na podatoci; - podgotovka na nacionalni izve{tai.

Primerok Populacijata za ovaa studija bea site osnovni u~ili{ta vo Republika

Makedonija, odnosno site u~enici vo VIII oddelenie.

Primerok za ovaa studija bea: - 174 osnovni u~ili{ta so nastava na makedonski nastaven jazik i al-

banski nastaven jazik; - 701 nastavnik po eden od predmetite: fizika, hemija, biologija ili

geografija; - 174 nastavnici po matematika; - 174 direktori na osnovnite u~ili{ta; - 5347 u~enici od VIII oddelenie. Izborot na u~ili{ta i paralelki be{e izvr{en po metodologijata na

slu~aen izbor od celata populacija, a bea izzemeni u~ili{tata, odnosno u~e-nicite koi u~at na srpski i turski nastaven jazik zaradi nivnata mala zastape-nost vo populacijata (< 5%). Koristenata statisti~ka postapka za slu~aen izbor na u~ili{ta i para-lelki be{e standardizirana, ednakva za site dràvi {to bea vklu~eni vo studi-jata i posebno podgotvena za TIMSS-R. Metodologijata na izborot na primerok be{e takva da ovozmoùva pravilno zaklu~uvawe za populacijata so mnogu vi-soka statisti~ka verodostojnost.

Instrumenti za pribirawe podatoci

Testovi Za ovaa studija bea koristeni 8 testovi. Testovite bea podeleni na dva

dela i se re{avaa vo dve testira~ki sesii so pauza me|u sesiite (prvata sesija trae{e 46 minuti, a vtorata 44 minuti). Sekoj test sodrè{e ajtemi (pra{awa i zada~i) po matematika, fizika, hemija, biologija i geografija. Vo sekoj test ima{e ajtemi so kratki odgovori, so zaokruùvawe na eden od ponudeni 4-5 odgovori i ajtemi od otvoren tip vo koi se bara{e obrazloènie, objasnuvawe ili celosna postapka na re{avawe. Nivoto na barawata na ajtemite vo testot be{e razli~no od znaewe na fakti, poimi, strategii, termini i procesi do nivna primena.

11

Bea koristeni to~no 308 ajtemi (162 od matematika i 146 od prirodnite predmeti), sistematski rasporedeni vo testovite, a testovite po slu~aen izbor bea distribuirani za re{avawe na u~enicite. Sekoj u~enik od primerokot re-{ava{e po eden test vo koj ima{e okolu 80 ajtemi.

Vo testovite bea vklu~eni okolu 50% ajtemi koi bea koristeni vo TIMSS 1995, a drugite bea novi, no so sli~na sodrìna i nivo na teìna so ajtemite od 1995 koi bea dostapni na javnosta. Od TIMSS 1999 okolu polovinata od ajtemite }e bidat oslobodeni i dostapni na javnosta.

Site ajtemi bea definirani niz proces na internacionalen konsenzus i odobreni od dràvite u~esnici vo studijata. Ima{e ajtemi {to konkretno ne bea pokrieni so nastavnite programi vo dràvite u~esnici vo studijata, {to se slu~uva sekoga{ koga se izgotvuvaat testovi od me|unaroden karakter.

Bitno e da se naglasi deka celta ne be{e proveruvawe na steknatite znae-wata po matematika, fizika, hemija, biologija i geografija predvideni so nas-tavnite programi za osmo oddelenie, tuku prakti~nata primenlivost na stekna-tite osnovni znaewa i sposobnosti na u~enicite vo tekot na nivnoto obrazo-vanie do osmo oddelenie.

Pra{alnici Anketiraweto se izvr{i so 4 razli~ni pra{alnici: pra{alnik za u~eni-

kot koj se sprovede po dvete sesii od testiraweto i toa so onie u~enici {to bea testirani; pra{alnik za nastavnikot po matematika koj realizira{e nastava vo testiranata paralelka; pra{alnik za nastavnikot po fizika, hemija, biologija ili geografija i pra{alnik za u~ili{teto {to go popolnuva{e direktorot na u~ili{teto vo koe se vr{e{e testiraweto.

POSTIGAWA PO FIZIKA I GEOGRAFIJA

Rezultati na u~enicite po fizika i geografija

Razlika vo postigawata na u~enicite spored polot

Postigawa na u~enicite po predmeti

Postigawa na u~enicite po oblasti - predmeti i nivoa (primeri ajtemi)

2

15

2. POSTIGAWA PO FIZIKA I GEOGRAFIJA Rezultati na u~enicite po fizika i geografija Rezultatite po fizika i geografija se dadeni na tri na~ini: - prose~en rezultat po u~enik na

skalata za matematika; - nivo na zna~ajnost na razlikata vo

rezultatite na u~enicite od Re-publika Makedonija sporedeni so rezultatite od drugite dràvi;

- procent na u~enici {to gi postig-nale standardite definirani vo TIMSS vrz osnova na empiriskite pokazateli.

Prose~nata vozrast na u~enicite, vo osmo oddelenie, {to bea testirani vo Republika Makedonija be{e 14,6 godini, dodeka na internacionalno nivo be{e 14,4 godini. Razlikata na vozrasta na u~enicite vo osmo od-deleni vo Republika Makedonija i drugite dràvi, statisti~ki ne e zna~ajna. Prose~en rezultat Prose~niot rezultat na Republika Makedonija i drugite dràvi u~es-nici vo Proektot se dadeni vo Tabe-la 2.1. Moè da se voo~i deka prose~niot skor na u~enicite vo Republika Ma-kedonija e 458 na skalata za matema-tika. Internacionalniot prose~en skor e 488. Razlikata na uspehot na u~enicite vo Republika Makedonija i interna-cionalniot prose~en skor po u~enik e statisti~ki zna~ajna. Spored ovie rezultati Republika Makedonija e 29ta od 38 dràvi. Najvisoki se rezultatite na azis-kite dràvi: Singapur, Kineski Taj-pej, Ungarija i Japonija.

Tabela 2.1. Prose~en rezultat na skalata matematika

Dràva Prose~en skor

Kineski Tajpej Singapur Ungarija Japonija Koreja Holandija Avstrija ê{ka Republika Anglija Finska Republika Slova~ka Belgija (flamanski) Slovenija Kanada Hongkong Rusija Bugarija SAD Nov Zeland Latvija Italija Malezija Litvanija Aritmeti~ka sredina Tajland Romanija Izrael Kipar Moldavija Republika Makedonija Jordan Iran Indonezija Turcija Tunis île Filipini Maroko Ju`na Afrika

569 568 552 550 549 545 540 539 538 535 535 535 533 533 530 529 518 515 510 503 493* 492 488 488 482* 472* 468 460 459 458 450 448 435 433 430 420 345 323 243

* Skorot na dràvata ne e zna~ajno razli~en od internacionalnata aritmeti~ka sredina

16

Nivo na zna~ajnost na razlikite Nivoto na zna~ajnost na razlikata vo postignatite rezultati na u~e-nicite vo Republika Makedonija sporedeno so drugite dràvi e da-deno vo Tabela 2.2. Postignatite rezultati na u~enici-te vo Republika Makedonija ne se statisti~ki zna~ajno razli~ni so rezultatite na Izrael, Kipar, Mol-davija i Jordan. Zna~ajno poniski rezultati Repub-lika Makedonija ima od 25 dràvi, a zna~ajno povisoki rezultati ima od 8 dràvi. Nivoa na postigawa Rezultatite na u~enicite za re{e-nosta na ajtemite vo testot se prets-taveni na skalata na postigawa. So cel da se objasni {to zna~i mestopo-lo`bata na skalata iskaàno kako znaewa i sposobnosti od priroda {to u~enikot gi poseduva, vo TIMSS se identifikuvani 4 to~ki (interna-cionalni standardi na postigawa) na skalata: najvisoko nivo, gorna ~etvr-tina, sredina i dolna ~etvrtina. Internacionalnoto najvisoko nivo e odredeno spored postigawata na najdobrite u~enici od celata tes-tirana populacija vo TIMSS. Ova ni-vo se nao|a na 90% na skalata i odgo-vara na 616 poeni na skalata. U~enikot na ova nivo pokaùva deka e sposoben da voop{tuva, da organi-zira informacii, kako i da koristi i objasnuva metodi na re{avawe na nekoi kvantitativni problemski situacii. Gornata ~etvrtina se nao|a na 75% na skalata na postigawa {to e sood-vetno na 555 poeni. U~enikot na ova nivo pokaùva deka moè da go pri-meni svoeto znaewe od priroda. U~enicite pokaùvaat odredeni nau~no-istraùva~ki ve{tini i moàt da kombiniraat informacii za izvlekuvawe na zaklu~oci.

Tabela 2.2. Razlika na rezultatite na drugite dràvi i Republika Makedonija

Zna~ajno povisoki rezultati na u~enici-te, od u~e-nicite vo Republika Makedonija

Singapur, Koreja, Kine-ski Tajpej, Hongkong, Ja-ponija, Belgija (flaman-ski), Holandija, Repub-lika Slova~ka, Ungarija, Kanada, Slovenija, Rusija, Avstralija, Finska, ê{-ka Republika, Malezija, Bugarija, Latvija, SAD, Anglija, Nov Zeland, Litvanija, Italija, Ki-par, Romanija, Tajland, Izrael

Nezna~ajna razlika vo rezultatite na u~eni-cite

Moldavija, Jordan

Zna~ajno poniski rezultati na u~eni-cite, od u~enicite vo Repub-lika Make-donija

Turcija, Iran, Indone-zija, île, Filipini, Maroko, Tunis, Ju`na Afrika

Sredinata na skalata se nao|a na 50% i odgovara na 479 poeni. Na ova nivo se u~enicite koi pokaùvaat deka poseduvaat osnovni znaewa od naukata preku povrzuvawe na temite. Prepoznavaat nekoi osnovni karak-teristiki na energijata, silata, dvièweto i dr. U~enicite na ova nivo moàt da primenuvaat i osnov-ni znaewa od prakti~niot ìvot. Dolnata ~etvrtina e odredena na 25% na skalata i e soodvetna na skor od 396 poeni. Ova nivo go dostignu-vaat okolu 75% od testiranite u~e-nici, a u~enikot na ova nivo poka-ùva sposobnosti za prepoznavawe na osnovni fakti od fizikata i geografijata i moè da identifi-kuva nekoi karakteristiki od fizi-kata i geografijata.

17

Vo Tabela 2.3. se dadeni podatocite za procentot na u~enici {to go pos-tignale sekoe od internacionalnite nivoa na postigawa za nekoi od dràvite. Logi~no bi bilo 10% od u~enicite vo sekoja dràva da go postignat naj-visokoto nivo, 25% da ja postignat gornata ~etvrtina, 50% da ja postig-nat sredinata, a 75% u~enici da ja postignat dolnata ~etvrtina. No, nitu edna dràva ne ja sledi to~no ovaa distribucija. Dràvite so vi-soki rezultati se nad ovie procenti, dodeka dràvite so poniski rezulta-ti se pod ovie procenti. Na primer, okolu edna tretina od u~enicite vo Singapur, Kineski Tajpej, Koreja, Hongkong i Japonija go postignale najvisokoto nivo, a skoro site u~e-nici (95 do 99 procenti) ja postigna-le dolnata ~etvrtina. Vo tabelata se dadeni procentite za: dràvata so najvisoki rezultati spored internacionalnite nivoa na postigawa (Singapur), dràvata so najniski rezultati (Maroko), edna razviena evropska dràva (Holan-dija), tri balkanski dràvi (Slove-nija, Bugarija i Turcija) i Repub-lika Makedonija1. Tabela 2.3. Procent na u~enici {to gi

dostignale nivoata Nivo (%) 90% 75% 50% 25%

Nivo (skor) 616 555 479 391 Dràva (%) R. Makedonija Singapur Ungarija Slovenija Bugarija Turcija Tunis Maroko

4

32

22

16

14 1 0 0

15

56

49

39

34 6 3 1

40

80

79

71

65

25

19 5

70

94

95

93

88

62

62

27

1 Vo ponatamo{nte tabeli kade }e se koristat

podatoci i od drugi dràvi, }e bidat prezenti-rani podatocite od navedenite dràvi

Razlika vo postigawata na u~enicite spored polot Vo Republika Makedonija, spored polot na u~enicite ne postoi razli-ka vo prose~nite rezultati po pri-roda. Devoj~iwata prose~no imaat skor 458, a mom~iwata skor 458, od-nosno apsolutnata vrednost na razlikata e 0. Apsolutna vrednost na razlika 3 imaat u{te samo drà-vite Turcija i Tajland. ê{kata Re-publika ima najgolema apsolutna razlika (33) vo postigaweto na u~enicite spored polot. Internacionalnata prose~na apso-lutna vrednost na razlikata e 15.

18

Opfateni nastavni temi po fizika i geografija Fizika Vo ramkite na ovoj predmet bea koristeni ajtemi od slednite nastavni temi:

- „Svojstva na telata”; „Energija i nejzinite transformacii”; „Fizi~ki procesi”; „Sili”; „Dvièwe”.

Geografija Vo ramkite na ovoj predmet bea koristeni ajtemi od slednite nastavni temi:

- „Karakteristiki na zemjata”; „Procesi {to se odvivaat vo vrska so Zem-jata” i „Zemjata vo vselenata”.

Prose~ni postigawa na u~enicite vo ramkite na opfatenite temi po pred-metite: fizika i geografija

Vo Tabela 2.4. se dadeni podatocite za prose~niot rezultat2 na Republika

Makedonija po fizika od nastavnite temi opfateni so soodvetnite ajtemi.

Tabela 2.4. Prose~en rezultat na Republika Makedonija po fizika

Dràva Prose~en rezultat Mesto na internacionalnata

skala R. Makedonija Singapur Ungarija Rusija Slovenija Bugarija SAD Romanija Turcija Tunis Maroko Vkupno ajtemi: 39

463 570 543 529 525 505 498 465 441 425 352

27 1 5 9 12 18 20 27 23 25 37

Od tabelata moè da se voo~i deka Republika Makedonija so postigna-

tiot prose~en rezultat od 463 se nao|a dve mesta pod medijanata. Medijanata po fizika se nao|a vo granicite na dràvite Tajland so rezultat od 475 (dolna granica) i Bugarija so rezultat od 505 (gorna granica).

Od ovie fakti moème da zaklu~ime deka R. Makedonija, iako na interna-cionalnata skala se nao|a na 28 mesto, so postignatite rezultati e mnogu blisku do zonata na medijanata. Internacionalniot prosek po fizika iznesuva 488.

2 „Prose~en rezultat” ne zna~i prose~en broj na osvoeni poeni. Podatocite se analizirani so koristewe na

Teorijata na odgovori na u~enicite (IRT) i za sekoja grupa analizirani podatoci skalata na rezultatite e posebna, odnosno razli~na. Na primer, ako se soberat prose~nite rezultati (skorovi) po u~enik po podra~-jata od fizika, za koja bilo dràva, nema da se dobie rezultatot (skorot) po fizika na dràvata (daden vo Tabela 2.4.)

19

Tabela 2.4.1. Prose~en rezultat na Republika Makedonija po geografija

Dr`ava Prose~en rezultat

Mesto na internacionalnata skala

R. Makedonija Ungarija Slovenija Bugarija SAD Romanija Tunis Turcija Maroko Vkupno ajtemi: 22

464 560 541 520 504 475 442 435 363

28 1 2 14 19 25 33 35 38

Internacionalniot prosek po geografija iznesuva 488. Od tabelata se gleda deka postignatite rezultati po predmetot geogra-fija se za nijansa poslabi vo odnos na rezultatite po fizika {to zna~i komen-tarot za geografija bi bil skoro ednakov so komentarot po fizika.

20

Opis na internacionalniot najvisok standard (TOP 10%) vo uspehot po nauka U~enicite pokaùvaat razbirawe na nekoi sloèni aspekti na nau~ni poimi. Moàt da go primenat sfa}aweto za postanokot na Zemjata. U~enicite pokaùvaat deka gi razbiraat principite na efikasnosta na energijata, toplinskoto {irewe, svojstvata na svetlinata, gravitacionite sili, osnovnata struktura na materijata, fizi~kite promeni i sl. U~enicite pokaùvaat deka detalno gi razbiraat pra{awata svrzani so ìvotnata sredina i prirodnite izvori na energija. Tie gi razbiraat nekoi os-novni raboti vrzani za nau~nite ispituvawa i moàt da gi primenat osnovnite principi na fizikata za da re{at nekoi kvantitativni problemi. Moàt da da-dat pismeni objasnuvawa i da gi koristat dijagramite za prakti~na primena na steknatite znaewa. U~enicite moàt da go primenat znaeweto svrzano so procesite na Zem-jata kako {to se formiraweto na planinite i podzemnite pe{teri. Ako im se dade dijagram na presekot na po~vata u~enicite moàt da gi identifikuvaat sloevite koi sodràt najpove}e organski materii. Moàt da gi pretstavat na dijagram site fazi na kru`noto dvièwe na vodata, da go odredat pravecot na te~eweto na vodata od mapata so izohipsi i da ja prepoznaat {emata na vrneì od dijagramot na koj se pretstaveni visinata i temperaturata. Tie, isto taka, voo~uvaat deka godi{nite vremiwa se vrzani za naklonet na Zemjinata oska. U~enicite pokaùvaat deka gi razbiraat principite na fizikata, nejzi-nata prakti~na primenlivost, {ireweto pri zagrevaweto, svojstvata na svetli-nata i gravitacionite sili. Ako im se dadat podatoci za potro{uva~kata na go-rivo i izvr{enata rabota u~enicite moàt da objasnat koja od dvete ma{ini e poefikasna. Tie, isto taka, moàt da objasnat deka masata ne se menuva i tem-peraturata ostanuva konstantna vo tekot na faznata promena. Moàt da go pri-menat znaeweto za pritisokot na gasot i toplinskoto {irewe za da go objasnat efektot na zagrevaweto vrz volumenot na balonot. Tie prepoznavaat zo{to cr-ven predmet izgleda crn pod zelena svetlina i objasnuvaat deka beliot reflek-tor e poefikasen od crniot. Tie, isto taka, moàt da primenat nekoi svojstva na opti~kite le}i i nivnata primena kaj o~ilata {to gi koristi ~ovekot za korek-cija na vidot. U~enicite moàt da ja identifikuvaat disperzijata, a, isto taka, moàt da go identifikuvaat dijagramot na zracite koi ja pretstavuvaat svetli-nata koja pominuva niz lupa. U~enicite prepoznavaat deka gravitacijata deluva vrz raketata {to miruva, dodeka se izdiga nagore i koga se spu{ta na Zemjata. Tie, isto taka, razbiraat deka povr{inata na te~nosta ostanuva horizontalna i vo slu~ajot koga }e se promeni polo`bata na sadot. U~enicite pokaùvaat poznavawe na raboti svrzani so ~ovekovata sredi-na i prirodnite izvori na energija. Tie prepoznavaat deka globalnoto zatoplu-vawe moè da dovede do poka~uvawe na nivoto na okeanite i moàt da objasnat kako nastanuvaat kiselite do`dovi od sogoruvaweto na gorivoto so fosilno po-teklo. Osven toa, moàt da navedat 2 pri~ini poradi koi nastanuva gladta. U~enicite pokaùvaat afinitet za osnovnite principi na nau~noto is-traùvawe. Tie moàt da opi{at ednostavna procedura za ispituvawe na efek-

21

tot na ve`bawe vrz srcevi zaboluvawa i da ja prepoznaat potrebata od pove}e merewa. U~enicite moàt da prenesuvaat nau~ni informacii. Tie gi primenuva-at osnovnite principi na fizikata za da re{at nekoi kvantitativni problemi i davaat objasnuvawa koi vklu~uvaat apstraktni poimi. Moàt da dadat odgo-vori vo koi se sodràni dve pri~ini ili posledici i, isto taka, da go koristat dijagramot za da go prenesat steknatoto znaewe.

22

ajtem 1

23

Opis na internacionalnata gorna ~etvrtina za postigawata vo naukata U~enicite pokaùvaat razbirawe na nekoi nau~ni ciklusi, sistemi, poi-mi i principi. Tie imaat izvesno razbirawe za Zemjinite procesi i za svojstva-ta na materijata. U~enicite gi re{avaat problemite po fizika {to se odnesu-vaat na svetlinata, brzinata, toplinata i temperaturata i pokaùvaat poznava-we na nivnoto ekolo{ko zna~ewe. Tie pokaùvaat izvesni nau~ni ve{tini na istraùvawe. U~enicite moàt da gi kombiniraat informaciite i da izvlekuvaat za-klu~oci. Uspe{no moàt da gi tolkuvaat informaciite dadeni vo dijagrami, grafici i tabeli i da re{avaat problemi. U~enicite moàt da davaat i kratki objasnuvawa prenesuvaj}i go nau~enoto znaewe vo prakti~niot ìvot. U~enicite imaat razbirawe za procesite {to se slu~uvaat na Zemjata. Tie moàt da ja prepoznaat definicijata za karpi nastanati so taloèwe i deka fosilnite goriva se formirani od ostatocite na ìvite su{testva. Tie poka-ùvaat odredeno razbirawe i za kru`niot tek na vodata i moàt da prepoznaat kako edna reka se menuva kako {to te~e od nekoja planina kon ramninata. U~e-nicite moàt da prepoznaat nekoi karakteristiki od solarniot sistem vklu~u-vaj}i ja i definicijata za edna „Zemjina godina”, kako i relativnata distanca na Sonceto i Mese~inata od Zemjata. U~enicite moàt da re{at nekoi osnovni problemi koi se odnesuvaat na svetlinata, toplinata i temperaturata. Na primer, tie moàt da povrzat veli-~ina na senka na distanca od svetlinski izvor i da ja nacrtaat slikata na pred-met vo ogledalo. U~enicite prepoznavaat deka metalot ja prenesuva toplinata pobrzo od stakloto, drvoto ili plastikata i zo{to visinata na alkoholniot stolb vo termometarot se pokaùva so zgolemuvaweto na temperaturata. U~enicite moàt da ja opredelat brzinata pri dvièweto i da ja popol-nat tabelata {to pokaùva proporcionalna vrska pome|u naponot i ja~inata na strujata. U~enicite pokaùvaat osnovno poznavawe za ekolo{kite posledici od zagaduvaweto. Tie moàt da objasnat zo{to o{tetuvaweto na ozonskiot sloj mo-è da bide mnogu {tetno za lu|eto, prepoznavaat deka zgolemeniot jaglen dvook-sid vo atmosferata moè da dovede do globalno zatopoluvawe na Zemjata i mo-àt da go identifikuvaat jaglenot kako resurs koj ne se obnovuva. U~enicite moàt da navedat dve pri~ini zo{to nekoi lu|e nemaat dovolno voda za piewe. U~enicite pokaùvaat osnovni nau~ni ve{tini na istraùvawe. Pri eksperimentite prepoznavaat koi varijabli (promenlivi) treba da se kontroli-raat. Izvlekuvaat zaklu~ok od eden komplet na nabquduvawa i go karakterizi-raat nabquduvaweto na drugi tipovi nau~ni tvrdewa. U~enicite moàt da gi kombiniraat informaciite i da izvlekuvaat za-klu~oci, da gi objasnuvaat informaciite so pomo{ na dijagrami, grafikoni i tabeli, da re{avaat problemi i da davaat kratki objasnuvawa prenesuvaj}i go nau~enoto vo prakti~niot ìvot.

24

U~enicite prepoznavaat nekoi osnovni fakti od Zemjata, ìvotot i fi-zi~kite nauki {to im se prezentirani, ne koristej}i tehni~ki jazik. Tie moàt da identifikuvaat nekoi fizi~ki karakteristiki na Zemjata, pokaùvaat poz-navawe na nekoi fizi~ki fenomeni. U~enicite znaat odreden broj na fakti za fizi~kite svojstva na Zemjata i Son~eviot sistem. Na pr., moàt da gi izberat najè{kite sloevi na Zemjata, da prepoznaat deka ima pomalku kislorod na povisokite mesta i da znaat deka Mese~inata ja reflektira son~evata svetlina. U~enicite znaat osnovni fakti za odbivaweto na svetlinata, tie moàt da ja identifikuvaat patekata na svetlinata odbiena od ogledalo, moàt da pre-poznaat deka predmetite se vidlivi bidej}i od niv se odbiva svetlinata i deka belite povr{ini odbivaat pove}e svetlina otkolku oboenite. U~enicite moàt da tolkuvaat nekomplicirani slikoviti dijagrami.

25

Opis na internacionalnata sredina za postigawata vo naukata U~enicite moàt da gi prepoznaat i prenesat osnovnite nau~ni znaewa. U~enicite prepoznavaat nekoi karakteristiki na solarniot sistem, iz-vori na energija, sila i dvièwe, dobivawe na svetlina i radijacija, zvuk, elek-tri~na energija i vlijanieto na ~ovekot na okolinata. Moàt da go primenat i vo kratki crti da go prenesat prakti~noto znaewe, izvadok od tabelarni in-formacii. Procenuvaat vrz osnova na podatoci pretstaveni vo standardna lin-earna forma i da interpretiraat reprezentativni dijagrami. U~enicite moàt da go identifikuvaat nekoj planetaren uslov koj bi bil nepovolen za ~ove~kiot ìvot i da go objasnuvaat efektot na relativna od-dale~enost niz o~igledna golemina na planetite. U~enicite, isto taka, prepo-znavaat deka Sonceto e izvor na energija za celokupniot ìvot na Zemjata. Os-ven toa, moàt da odberat najdobar opis za toa kolku dolgo se dviàt sloevite {to ja gradat povr{inata na Zemjata. U~enicite imaat osnovno razbirawe za eko-sistemite. Tie moàt da ja opi{at ulogata na Sonceto vo eko-sistemot i da predvidat negativni posledici od voveduvawe na nov vid. Vo ramkite na fizikata u~enicite se zapoznati so nekoi aspekti od ener-gijata i nejzinoto dvièwe. Tie prepoznavaat deka pritisnatata pruìna raspo-laga so potencijalna energija i deka so nejzinoto osloboduvawe nastanuvaat odredeni promeni vo odnos na preminot od eden vo drug vid na energija. U~eni-cite moàt da razberat deka nastanuvaat energetski promeni i pri sogoruvawe na razli~nite vidovi na goriva. U~enicite prepoznavaat deka eden predmet ne se dviì vo prava linija ako se oslobodi od kru`na pateka. Tie moàt da go pri-menat prakti~noto znaewe zavisno od nivoto na identifikacija na najdobriot na~in na uramnoteùvawe na dva predmeti so ednakva teìna i moàt da gi identifikuvaat silite koi se rezultat na rotacijata. U~enicite pokaùvaat odredeno znaewe za odbivaweto na svetlinata i radijacijata. Tie moàt da ja identifikuvaat reflektiranata svetlina od ogledaloto, da voo~at deka ultra-violetovata radijacija od Sonceto predizvikuva izgorenici i deka ~ovekot se ~uvstvuva posveò ako nosi obleka so svetli boi zatoa {to tie pove}e ja od-bivaat i svetlinata i radijacijata. Tie, isto taka, voo~uvaat deka na zvukot mu e potrebna nekoja sredina za da se prostira. U~enicite moàt da gi identifiku-vaat supstanciite koi gi privlekuva magnetot i da go primenat znaeweto na svr-zani sprovodnici za da go identifikuvaat kompletnoto strujno kolo. U~enicite demonstriraat elementarno poznavawe na vlijanieto na ~ove-kot vrz okolinata. Tie zabeleùvaat deka erozijata e poverojatna vo nepo{u-meni i strmni predeli i predeli kade {to se vr{i pregolemo pasewe na stoka. U~enicite smetaat deka zanimavaweto so zemjodelstvo kade {to ima izgradeno brani nizvodno e pozitivno. U~enicite moàt da izvle~at informacija od tabela i da donesat zaklu-~oci i da interpretiraat reprezentativni dijagrami. Tie moàt da vr{at pro-cenka vrz osnova na podatoci pretstaveni vo vid na ednostavni linearni grafi-ci. U~enicite moàt da go primenat znaeweto vo prakti~ni situacii i da go prenesat prakti~noto znaewe niz kratki opisni odgovori.

26

ajtem 2

28

ajtem 3

30

Internacionalna dolna ~etvrtina U~enikot rangiran vo dolnata ~etvrtina prepoznava nekoi osnovni fak-ti od geografijata i fizikata. Mo`e da identifikuva nekoi osnovni karakte-ristiki od fizika i geografija i da demonstrira poznavawe od sekojdnevnite fizi~ki pojavi i da interpretira informacii pretstaveni na ednostaven dija-gram.

31

ajtem 4

32

ajtem 5

FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSTIGNATITE REZULTATI

Socio-ekonomski parametri i naviki, stavovi i mislewa na u~enicite

za prirodnata grupa na predmeti

Nastavnici i nastaven proces

Uslovi vo koi e organiziran nastavniot proces

3

35

3. FAKTORI KOI VLIJAAT NA POSTIGNATITE

REZULTATI Vo ovoj del }e bidat prezentirani del od podatocite pribrani so pra-{alnicite za u~enicite, nastavnicite i direktorot na u~ili{teto koi davaat dovolno informacii za da mo`e da se konstatira deka domot, u~ili{teto i nas-tavnikot imaat golemo vlijanie vrz postigawata na u~enikot3. 3.1. Socio-ekonomski parametri i naviki, stavovi i mislewa

na u~enicite za prirodnata grupa na predmeti Vo Tabela 3.1.1. do 3.1.4. se dadeni podatoci bazirani na odgovorite na u~enicite. Nekoi se dadeni poedine~no, a drugi se grupirani vo vid na indeksi. Vo sekoja tabela e daden procentot na u~enicite {to dale konkreten odgovor ili procent na u~enicite koi spa|aat vo odredena kategorija. Vo zagradata, do sekoj od procentite e daden prose~niot rezultat na testot na u~enicite od taa kategorija.

Vo tabelite se dadeni podatocite za Republika Makedonija i interna-cionalnite prose~ni vrednosti. Obrazovni resursi {to gi imaat u~enicite vo svojot dom

• Najgolemiot procent u~enici vo Republika Makedonija spa|aat vo kate-gorijata na sredno nivo na indeksot na obrazovnite resursi vo domot i najvisoki postigawa na testot imaat u~enicite {to imaat pove}e od 100 knigi vo domot, imaat kompjuter, sopstvena rabotna masa i re~nik, kako i koga eden od roditelite ima visoko obrazovanie (Tabela 3.1.1.).

Tabela 3.1.1. Indeks na obrazovni resursi vo domot (OR)∗ Visoko nivo na OR

% na u~enici Sredno nivo na OR

% na u~enici Nisko nivo na OR

% na u~enici Republika Makedonija 4 (531) 73 (477) 23 (397) Internacionalen prosek 9 (558) 72 (487) 19 (431) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na u~enikot na tri pra{awa: brojot na knigi vo domot; predmeti za obra-

zovni potrebi vo domot: kompjuter, sopstvena rabotna masa, re~nik; stepenot na obrazovanie na roditelite. Visoko nivo zna~i: pove}e od 100 knigi, site tri predmeti i barem eden od roditelite so visoko obra-zovanie. Niskoto nivo zna~i: pomalku od 25 knigi, eden ili dva predmeti i najvisoko nivo na roditelite e sredno obrazovanie.

3 Pri obrabotkata na rezultatite koristeni se razli~ni vidovi statistiki: IRT skali, centralni tendencii,

“plausible-values”, “jackknife” standardni gre{ki, Kronbah-alfa koeficient na relijabilnost i dr. Rezulta-tite poka`uvaat deka postoi 95% interval na doverba za generalizirawe vrz populacijata.

36

• Polovinata u~enici vo Republika Makedonija o~ekuvaat daka }e zavr-{at nekoj fakultet, a soodvetno i nivniot rezultat na testot e najvisok sporedeno so drugite kategorii. Procentot na u~enicite {to ne znaat do koj stepen }e prodolì nivnoto obrazovanie e 11, a nivniot skor e me|u onie {to o~ekuvaat deka }e zavr{at sredno ~etirigodi{no i sredno stru~no (dve ili trigodi{no obrazovanie) (Tabela 3.1.2.).

Tabela 3.1.2. U~enikovi o~ekuvawa za stepenot na obrazovanie {to }e go zavr{at

Fakultet

% na u~enici

Vi{o % na

u~enici

Sredno∗ % na

u~enici

Sredno % na

u~enici

„Ne znam” % na

u~enici Republika Makedonija

53 (502) 11(462) 17 (429) 8(390) 11 (397)

Internacionalen prosek 52 (515) 17(470) 15 (445) 3(397) 14 (461) ∗ Sredno ~etirigodi{no

Vreme od nastavnata sedmica koe {to u~enicite go pominuvaat vo u~ewe i pi{uvawe doma{na rabota

• Spored Internacionalniot izve{taj Republika Makedonija spa|a vo grupata dràvi (Iran, Malezija, Singapur, Italija, Jordan, Tunis, Tur-cija, Romanija, Moldavija i Maroko), kade doma{nata rabota e vaèn del od obrazovnite „metodi” na nastavnikot. Gorenavedenite dràvi spored postignatite rezultati na testot se razli~no rangirani na skalata, {to naveduva na konstatacija deka vre-meto pominato vo u~ewe doma i pi{uvawe doma{na rabota nema edno-zna~no vlijanie na postignatite rezultati. Vo Republika Makedonija 55% od u~enicite pominuvaat vo u~ewe pove}e od 3 ~asa, a nivniot rezultat ne se razlikuva od onie vo srednoto nivo i e blizok do rezultatot na onie {to doma u~at ili pi{uvaat doma{na rabo-ta 1 ~as ili pomalku od 1~as. Okolu 90% od u~enicite vo Republika Ma-kedonija pominuvaat najmalku 1 ~as dnevno u~ej}i i pi{uvaj}i doma{na rabota, a prose~noto vreme po u~enik iznesuva 3, 4 ~asa. (Tabela 3.1.3.).

Tabela 3.1.3. Indeks na u~ewe posle ~asovite vo u~ili{teto (UP^)∗ Visoko nivo UP^

% na u~enici Sredno nivo UP^

% na u~enici Nisko nivo UP^

% na u~enici Republika Makedonija 55 (475) 39 (463) 6 (445) Internacionalen prosek 38 (491) 48 (496) 14 (464) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na u~enikot na tri pra{awa za vremeto pominato vo u~ewe po ~asovite vo

u~ili{teto: u~ewe matematika ili pi{uvawe doma{na rabota po matematika, u~ewe predmet/i od prirod-nata grupa ili pi{uvawe doma{na rabota po predmet/i od prirodnata grupa i u~ewe drugi predmeti ili pi{uvawe doma{na rabota po drugi predmeti. Brojot na ~asovi e vo kategoriite: 0 ~asovi, pomalku od 1 ~as, 1-2 ~asa, 3-5 ~asa i pove}e od 5 ~asa. Visokoto nivo zna~i pove}e od 3 ~asa pominati vo u~ewe i pi{uvawe doma{ni raboti, vkupno (matematika, prirodnata grupa predmeti i drugi predmeti), sredno nivo-2 ~asa i nisko nivo-1 ~as i pomalku.

Misleweto na u~enicite za sopstvenite sposobnosti za fizika i geografija i nivnite stavovi kon fizikata i geografijata

• 16% od u~enicite vo Republika Makedonija imaat pozitivno mislewe za sopstvenite sposobnosti i tvrdat deka fizikata ne e te{ka. Soodvetno na ova i rezultatite na tie u~enici se visoki. Najgolemiot procent u~enici imaat sredno mislewe za sopstvenite sposobnosti po fizika i geografija. (Tabela 3.1.4.)

37

Misleweto za sopstvenite sposobnosti za fizika i geografija ne se raz-likuva zna~ajno me|u mom~iwata i devoj~iwata vo Republika Makedonija.

Tabela 3.1.4. Indeks na u~enikovoto mislewe za sopstvenite sposobnosti po fizika (SSM)∗ Visoko mislewe

za SSM % na u~enici

Sredno mislewe za SSM

% na u~enici

Nisko mislewe za SSM

% na u~enici Republika Makedonija 33 (498) 44 (461) 22(419) Internacionalen prosek 28 (523) 47 (497) 24 (471) Tabela 3.1.5. Indeks na u~enikovoto mislewe za sopstvenite sposobnosti po geografija

(SSM)∗ Visoko mislewe

za SSM % na u~enici

Sredno mislewe za SSM

% na u~enici

Nisko mislewe za SSM

% na u~enici Republika Makedonija 48 (501) 39 (444) 13(390) Internacionalen prosek 42 (522) 43 (496) 15 (467) * Indeksot se bazira na odgovorite od u~enicite na 4 izjavi vo vrska so nivnite sposobnosti za izu~uvawe na

nauka, i toa: 1) bi ja sakal naukata mnogu pove}e da ne e tolku te{ka; 2) iako davam s# od sebe, naukata mi e pote{ka otkolku na drugite moi drugari; 3) sekoj ne moè da bide dobar po sekoj predmet, a jas ne sum na-daren za nauka; 4) naukata ne e edna od moite jaki strani. Vo zemjite vo koi naukata se izu~uva niz oddelni predmeti, u~enicite se ispra{uvani za sekoj predmet oddelno. Visoko nivo pokaùvaat odgovorite vo koi u~enicite ne se soglasuvaat ili potpolno ne se soglasuvaat so site 4 izjavi. Nisko e nivoto na u~enicite koi se soglasuvaat ili potpolno se soglasuvaat so site 4 izjavi. Slednoto nivo gi opfa}a site drugi mo`ni kombinacii na odgovori. Ako se poglednat prose~nite rezultati na u~enicite moè da se konstatira deka nivniot stav kon naukata i nejzinata va`nost vo ìvotot ne vlijae na rezultatite na testot vo golema mera.

Tabela 3.1.6. Indeks na u~enikoviot pozitiven stav kon naukata (fizika) (PSM)∗ Visok PSM

% na u~enici Sreden PSM % na u~enici

Nizok PSM % na u~enici

Republika Makedonija 45 (461) 47 (468) 9(481) Internacionalen prosek 19 (532) 61 (516) 20 (513) Tabela 3.1.7 Indeks na u~enikoviot pozitiven stav kon naukata (geografija) (PSM)∗ Visok PSM

% na u~enici Sreden PSM % na u~enici

Nizok PSM % na u~enici

Republika Makedonija 58 (464) 40 (466) 2(484) Internacionalen prosek 27 (524) 60 (517) 13 (525) ∗ Indeksot se bazira na pet izjavi na u~enikot vo vrska so sopstveniot stav kon naukata: 1) ja sakam naukata; 2)

uìvam da u~am nauka; 3) naukata e dosadna; 4) naukata e va`na za se~ij ìvot; 5) bi sakal rabota kade se koristi naukata. Prosekot e presmetan na baza na gornite 5 to~ki vo edna skala do 4: 1 = mnogu negativni; 2 = negativni; 3= pozitivni; 4 = mnogu pozitivni. Vo zemjite kade {to naukata se predava kako posebni predmeti u~enicite bea zapra{ani posebno za sekoj predmet. Visokoto nivo pokaùva prosek pogolem od 3. Srednoto nivo pokaùva prosek pogolem od 2 pomal ili ednakov na 3. Niskoto nivo pokaùva prosek pomal ili ednakov na 2.

3.1.8. Pozitivni stavovi na u~enicite kon fizikata i po rod (ènski i ma{ki)

Dràva Visoko nivo % `. m.

Sredno nivo % `. m.

Nisko nivo % `. m.

Makedonija 39 50 51 43 10 7 Bugarija 26 44 59 46 15 9 Ungarija 5 17 62 62 33 20 Romanija 13 21 65 64 22 15 Slovenija 6 18 56 65 37 17 Internaciona-len prosek 14 29 61 58 25 14

38

3.1.9. Pozitivni stavovi na u~enicite kon geografija i po rod (ènski i ma{ki)

Dràva Visoko nivo % `. m.

Sredno nivo % `. m.

Nisko nivo % `. m.

Makedonija 54 62 44 36 2 3 Bugarija 31 39 58 51 12 11 Ungarija 11 17 70 65 19 18 Romanija 40 40 56 55 4 4 R. Slova~ka 19 29 69 62 12 9 Internaciona-len prosek 24 30 62 59 14 12 * Od tabelite 3.1.8 - fizika i 3.1.9 - geografija moè da se zaklu~i deka pozitivnaite stavovi kon ovie pred-

meti vo R. Makedonija kaj ma{kite se pogolemi od istiot kaj ènskite. Ako se izvr{i sporedba so interna-cionalniot prosek jasno se gleda deka razlikata na pozitivnaite stavovi me|u ma{kite i devoj~inata zna~itelno se razlikuva.

3.2. Nastavnicite i nastavniot proces Nastavnicite po fizika i geografija, kako i nivnata rabota vo u~ilni-cata i kabinetite mnogu vlijae na u~eweto kaj u~enicite. Nastavnicite gi vove-duvaat u~enicite vo novite sodrìni, izbiraat i voveduvaat vo u~ilnicata raz-li~ni aktivnosti, go sledat razvojot na u~enikovoto razbirawe na naukata i logi~koto razmisluvawe. Nastavnikot moè da im pomogne na u~enicite da ko-ristat tehniki i sredstva za istraùvawe na prirodnite idei, ja analiziraat i vrednuvaat u~enikovata rabota i postigawa i gradat pozitivni stavovi kaj u~e-nicite kon naukata.

Bidej}i primerokot nastavnici po fizika i geografija be{e povrzan so primerokot u~enici, odnosno paralelki, odgovorite na nastavnicite ne se is-klu~ivo dovolni da se zaklu~uva za site nastavnici koi predavaat vo osmo odde-lenie vo Republika Makedonija. Sepak, bidej}i vo Republika Makedonija ima okolu 350 osnovni u~ili{ta, a vo primerokot bea polovinata od osnovnite u~i-li{ta (probno i glavno testirawe) pribranite podatoci se statisti~ki zna~aj-ni i dovolni za da moàt da se donesuvaat relativni zaklu~oci. Kako i da e, ed-inica merka vo ovoj izve{taj e u~enikot, zatoa podatocite vo ovoj del od izve{-tajot se odnesuvaat na procentot u~enici {to se u~eni od nastavnici so ana-liziranite karakteristiki. Vo Tabela 3.2.1. do 3.2.10. dadeni se del od podatocite dobieni od odgo-vorite na nastavnicite koi se povrzani so u~enikovite postigawa. Vo nekoi od tabelite vo zagrada se dadeni prose~nite rezultati na u~enicite, u~eni od nas-tavnici so analiziranata karakteristika. Vo tabelite se dadeni podatocite za Republika Makedonija i interna-cionalnite prose~ni vrednosti. Stru~nata soodvetnost, vozrasta i sigurnosta vo sopstvenite sposobnosti na nastavnicite {to predavaat fizika i geografija

• Najgolem procent na u~enicite vo osmo oddelenie vo Republika Make-donija se u~eni od nastavnici po fizika i geografija koi se na vozrast od 50 i pove}e godini. Spored Internacionalniot izve{taj, za ovaa voz-rasna kategorija Republika Makedonija e na prvo mesto. Procentot na u~enici vo osmo oddelenie u~eni od nastavnici po fizika i geografija koi imaat 29 godini e 3, {to po Kipar (0%) e najmal sporeden so drugite dràvi {to u~estvuvaat vo Proektot.

39

Spored polovata struktura edinstveno vo Republika Makedonija, testi-ranite u~enici se u~eni od nastavnici po nauka od koi edna polovina se èni i edna polovina se maì (Tabela 3.2.1.).

Tabela 3.2.1. Vozrast i pol na nastavnicite

% na u~enici spored vozrasta na nastavnicite % na u~enici spored polot na nastavnicite

29 godini i pomalku

30-39 godini

40-49 godini

50 godini i pove}e

èni maì

Republika Makedonija 3 19 29 49 53 47

Internacionalna sredina

19 31 30 21 60 40

• Spored stru~nata podgotovka na nastavnicite, 98% od testiranite u~eni-

ci se u~eni od nastavnici ~ij glaven predmet vo nivnite studii bil fizi-ka, a 98% od nastavnicite ~ij glaven predmet im bil geografija. Od nas-tavnicite po fizika i geografija site imaat soodvetna pedago{ka pod-gotovka. 91% od nastavnicite po geografija, odnosno 96% od nastavnic-ite po fizika go imaat i edniot i drugiot uslov. Spored Internacionalniot izve{taj, edinstveno vo Republika Makedo-nija procentualnata stru~na zastapenost e vo rangot na zemjite so najvi-sok procent.

• Za da se dobie podatok za toa kolku nastavnicite se sigurni vo sopstve-

nite sposobnosti da predavaat fizika i geografija, odnosno podra~jata opfateni vo testot, nastavnicite bea pra{ani za toa vo koja mera tie se ~uvstvuvaat podgotveni da predavaat nauka. Rezultatie od postavenite 10 pra{awa bea zasnovani so skala od tri to~ki: 1= lo{o podgotveni; 2 = nekako podgotveni i 3 = mnogu dobro podgotveni. Prosekot e presmetan na 10 poimi od onie za koi u~itelot ne e odgovoren za predavawe. Visoko nivo pokaùva prosek pogolem ili ednakov na 2,75. Srednoto nivo po-kaùva prosek pogolem ili ednakov na 2,25 i pomal od 2,75. Niskoto nivo pokaùva prosek pomal od 2,25. Pregledot na rezultatite od pra{alnicite kolku nastavnicite se sigur-ni vo sopstvenata rabota da predavaat fizika, odnosno geografija e da-den vo tabela 3.2.2.

Tabela 3.2.2. Indeks na nastavnikovata doverba vo sopstvenata podgotovka za predavawe fizika i geografija (DPPM)∗

Visok DPPM Sreden DPPM Nizok DPPM % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 53 (463) 35 (457) 12(447) Internacionalna sredina 20 (487) 41 (485) 39 (477) ∗ Indeksot se bazira na odgovorite na 12 pra{awa za toa kolku nastavnicite se sigurni vo sopstvenite spo-

sobnosti da predavaat nauka, odnosno podra~jata opfateni vo testot.

Nastavnoto vreme vo osmo oddelenie koe{to e posveteno na nastavata po fizika i geografija

• Vo Tabela 3.2.3. i Tabela 3.2.4. se dadeni podatoci za dolìnata na nas-

tavnoto vreme po nauka za u~enicite vo osmo oddelenie, presmetano vo ~asovi (60 minuti), godi{no i sedmi~no. Moè da se konstatira deka sporedeno so internacionalniot sreden broj na ~asovi po nauka godi{no (NVMG), vo Republika Makedonija NVMG e

40

mnogu mal, a isto i procentot na ~asovi po nauka vo odnos na vkupniot fond na ~asovi vo osmo oddelenie. Od Tabela 3.2.4. u{te mo`e da se konstatira deka na internacionalno ni-vo, relativno golemiot ili relativno maliot sedmi~niot broj na ~asovi nema vlijanie na rezultatite na u~enicite na testot po fizika i geogra-fija.

Tabela 3.2.3. Nastavno vreme po fizika vo ~asovi (60 minuti) – godi{no (NVMG) NVMG NVMG kako procent od vkupnoto nastavno vreme Republika Makedonija 78 11 Internacionalna sredina 71 7 Tabela 3.2.3. Nastavno vreme po geografija vo ~asovi (60 minuti) – godi{no (NVMG) NVMG NVMG kako procent od vkupnoto nastavno vreme Republika Makedonija 49 7 Internacionalna sredina 56 6 Tabela 3.2.4. Nastavno vreme po fizika vo ~asovi (60 minuti) – sedmi~no (NVMS)

5 ~asa i pove}e NVMS

3, 5 – 5 ~asa NVMS

2 – 3, 5 ~asa NVMS

pomalku od 2 ~asa NVMS

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

Republika Makedonija 3(424) - 91(458) 6(457) Internacionalna sredina 2 (0) 4 (507) 27(500) 67 (495) Tabela 3.2.5. Nastavno vreme po geografija vo ~asovi (60 minuti) – sedmi~no (NVMS)

5~asa i pove}e NVMS

3, 5 – 5 ~asa NVMS

2 – 3, 5 ~asa NVMS

pomalku od 2 ~asa NVMS

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

% na u~enici

Republika Makedonija - - 3(376) 96(461) Internacionalna sredina 1 (-) 1(-) 9(514) 90 (512) Aktivnosti so koi u~enicite se anga`irani na ~asovite po fizika i geografija

• Aktivnostite {to nastavnikot gi planira i realizira vo u~ilnicata, so u~enicite, vo golema mera zavisat od brojot na u~enicite vo paralelkata. Vo Republika Makedonija prose~niot broj u~enici po paralelka e 28. Najgolemiot procent u~enici (84%) u~at vo paralelki so 21-35 u~enici. Na internacionalno nivo prose~nata golemina na paralelkata e 31 u~e-nik (Tabela 3.2.6.). Spored Internacionalniot izve{taj najgolem prose~en broj u~enici po paralelka (50 u~enici) ima vo Filipini i Ju`na Afrika, a najmal broj (19 u~enici) ima vo Belgija i Finska.

Tabela 3.2.6. Broj na u~enici vo paralelkata Prose~en broj

u~enici vo paralelka

% na u~enici {to u~at vo

paralelka so 1-20 u~enici


paralelka so 21-35 u~enici


paralelka so nad 36 u~enici

R. Makedonija 28 10 (413) 84 (458) 7(492) Int. sredina 31 16 (477) 52 (486) 31 (462)

41

• Vrz osnova na podatocite dobieni od odgovorite na nastavnicite moè

da se konstatira deka pogolemiot del od vremeto na ~asovite po fizika i geografija vo R. Makedonija go pominuvaat vo prezentacija na sodrìni-te vo kombinirani oblici. Nastavnicite vo R. Makedonija primenuvaat i korektivni postapki so primena na razli~ni testovi i istraùvawa. Ovoj procent e na relativno dobro nivo. Razlikata na procentite na R. Makedonija i internacional-nata sredina i za dvete kategorii (FN i KP) e Tabela 3.2.7.

Tabela 3.2.7. Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po nauka vo tekot na eden mesec

(% vo odnos na vkupnoto nastavno vreme vo eden mesec) AZ PDR FN VVN KP SVU TK D Republika Makedonija 5 6 42 12 6 7 6 9 Internacionalna sredina 4 9 24 14 10 10 10 10

AZ- Administrativni zada~i; PDR- Pregleduvawe doma{ni raboti; FN- Frontalna nastava (predavawe od nastavnikot); VVN- Ve`bi na u~enicite vodeni od nastavnikot; KP- Korektivna postapka (nastavnikot pov-torno predava nejasni sodrìni); SVU- Samostojni ve`bi na u~enicite; TK – Testovi i kvizovi; D- Drugo.

• Na sli~no pra{awe, vo vrska so aktivnostite na ~asovite po nauka, odgo-vor dadoa i u~enicite. Od podatocite vo Tabela 3.2.8., moè da se konstatira deka najgolem pro-cent u~enici vo Republika Makedonija se u~eni od nastavnici koi skoro sekoga{ na ~asovite po nauka pou~uvaat (55%), potoa gi diskutiraat do-ma{nite zada~i (80%) i gi angaìraat u~enicite vo samostojna rabota so u~ebnicite i re{avawe zada~i od nastavni listovi (66%). Spored odgovorite na u~enicite za intenzitetot na koristewe na nekoi tehni~ki pomagala (Tabela 3.2.9.), najgolemiot broj u~enici vo Republika Makedonija se u~eni od nastavnici koi skoro sekoga{ ili mnogu ~esto ja koristat tablata ili vo sopstvenata rabota (70%) ili gi angaìraat u~e-nicite da pi{uvaat na tablata (30%). Kompjuterot e koristen mnogu malku, {to e razbirlivo, ako se zeme pred-vid opremenosta na u~ili{tata so kompjuteri, no i grafoskopot se ko-risti mnogu retko iako toa e sredstvo {to e vo golema mera dostapno vo u~ili{tata. Podatocite od Internacionalniot izve{taj ukaùvaat na sli~na sostoj-ba i vo drugite dràvi.

Tabela 3.2.8. Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po fizika

Procent na u~enici {to odgovorile „skoro sekoga{“ ili „mnogu ~esto”

RDR NP UNl PM ZDR Republika Makedonija 61 90 56 56 34 Internacionalna sredina 45 81 52 40 31 Tabela 3.2.9. Aktivnosti {to se slu~uvaat na ~asovite po geografija


RDR NP UNl PM ZDR Republika Makedonija 50 85 64 41 31 Internacionalna sredina 41 60 56 31 29

RDR- Razgovor za izrabotenata doma{na rabota; NP- Nastavnikot predava; UNl- Samostojna rabota so u~ebnik ili nastavni listovi; PM- Rabota na proekti od nauka; ZDR- Zapo~nuvawe so pi{uvawe na doma{nata rabota.

42

Tabela 3.2.10. Koristewe sredstva za prezentacija na ~asovite po fizika Procent na u~enici {to odgovorile „skoro sekoga{“ ili

„mnogu ~esto”

NKT NKG NKK UKT UKG Republika Makedonija 87 29 9 76 18 Internacionalna sredina 83 23 7 56 10 Tabela 3.2.11. Koristewe sredstva za prezentacija na ~asovite po geografija


NKT NKG NKK UKT UKG Republika Makedonija 58 22 8 47 15 Internacionalna sredina 65 25 5 39 10

NKT- Nastavnikot koristi tabla; NKG- Nastavnikot koristi grafoskop; NKK- Nastavnikot koristi kompjuter; UKT- U~enikot koristi tabla; UKG- U~enikot koristi grafoskop.

• Vo Tabela 3.2.12. se dadeni podatoci za toa kolku nastavnikot mu posve-tuva vnimanie na logi~koto razmisluvawe i re{avawe na problemite. Indeksot e baziran na odgovorite na nastavnicite na pet pra{awa za toa kolku ~esto tie baraat od u~enicite: 1) da go objasnat razmisluvaweto (rezoniraweto) ostavaj}i ja zad sebe idejata; 2) da gi prikaàt i analizi-raat vrskite koristej}i tabeli, karti, grafikoni; 3) da rabotat na prob-lemi za koi nema vedna{ o~igleden metod na re{avawe; 4) da napi{at za toa {to bilo nabquduvano i zo{to toa se slu~ilo; 5) da gi podredat nas-tanite ili „predmetite”i da ja navedat pri~inata za organiziraweto (vi-di ref. R3. 9). Prosekot e presmetan spored pette to~ki na baza edna ska-la so 4 vrednosti, i toa: 1 = nikoga{ ili skoro nikoga{; 2 = nekoi ~asovi; 3 = pove}eto ~asovi; 4 = sekoj ~as. Visokoto nivo pokaùva deka e pogo-lem ili ednakov na 3. Srednoto nivo pokaùva deka prosekot e pogolem od 1 ili ednakov na 2, 25 i pomalku od 3. Niskoto nivo pokaùva deka prosekot e pomal od 2, 25.

Tabela 3.2.12. Indeks za vnimanieto {to nastavnikot go posvetuva na re{avaweto

problemi i logi~ko zaklu~uvawe (VRPMZ)∗ vo prirodnata grupa predmeti Golemo VRPMZ Sredno VRPMZ Malo VRPMZ

% na u~enici % na u~enici % na u~enici Republika Makedonija 18 (465) 48 (456) 34 (458) Internacionalna sredina 16 (490) 44 (488) 40 (482)

Od skalata dadena na str. 226 od Pregledot moè da se konstatira deka R. Ma-kedonija se nao|a na 13 mesto vo segmentite {to gi opfa}a Tabelata 3.2.12. {to n# upatuva na zaklu~okot deka nastavnicite po prirodnata grupa na predmeti na re{avawe problemi i razvivaweto na logi~koto mislewe mu pridavaat seriozno vnimanie.

Indeks na koristewe na eksperimenti na ~asovite po nauka Indeksot se zasnova na izve{taite od nastavnicite za procentot na vre-meto koe go pominuvaat izveduvaj}i eksperimenti; izve{taite na nastavnicite za procentot na vremeto koe u~enicite go pominuvaat izveduvaj}i gi eksperi-mentite; izve{taite na u~enicite za toa kolku ~esto nastavnikot izveduva eke-perimenti na ~asovite po nauka; izve{taite na u~enicite za toa kolku ~esto tie izveduvaat eksperimienti ili prakti~ni istraùvawa na ~asot. Vo zemjite kade naukata se predava niz oddelni predmeti, u~enicite se pra{ani za sekoja oblast oddelno i samo nastavnicite koi go predavaat soodvet-niot predmet i se pretstaveni niz cifri koi se odnesuvaat na toj predmet.

43

Visokoto nivo ukaùva na nastavnikot koj prijavil deka najmalku 20% od vremeto vo tekot na ~asot go pominuva vo izveduvawe na eksperimenti, kako od negova strana, taka i od strana na u~enicite i na izve{tajot od u~enikot vo koj nastavnikot izveduva eksperiment ili u~enicite vr{at eksperimient ili prak-ti~no istraùvawe, skoro sekoga{ ili dosta ~esto. Niskoto nivo ukaùva na nastavnikot koj prijavil deka pomalku od 10% od vremeto go pominuva vo demonstrirawe na eksperimenti od strana na nastav-nikot ili u~enikot i na izve{tajot od u~enicite vo koj stanuva zbor za soodvet-nata aktivnost na nastavnikot ili na u~enikot vo smisla na toa kako gi vr{at eksperimentite: ponekoga{ ili nikoga{. Srednoto nivo gi opfa}a site drugi mo`ni kombinacii ili odgovori. Indeks na koristewe na eksperimentot po geografija

Golemo VRPMZ Sredno VRPMZ Malo VRPMZ % na u~enici % na u~enici % na u~enici

Republika Makedonija 1 - 74(459) 25(487) Internacionalna sredina 1 - 48(505) 52(525) Indeks na koristewe na eksperimentot po fizika


Republika Makedonija 9(482) 86(462) 5(467) Internacionalna sredina 21(524 74(514) 5(507) Dali i kolku se koristi kalkulator i kompjuter vo nastavata po prirodnata grupa na predmeti

• Od tabelarniot prikaz na str. 238 od izve{tajot vo vrska so ~estotata na primenata na kompjuterot vo nastavata po predmetite geografija i fizika sostojbata e sledna: indeksot na ~estotata vo R. Makedonija po geografija e 5, a po fizika 6, dodeka, pak, internacionalniot prose-~en indeks za geografija e 4, a za fizika 5. Od ovie podatoci moème da zaklu~ime deka iako R. Makedonija e re-lativno slabo opremena so kompjuteri ~estotata na nivnata zastape-nost e vo ramkite na me|unarodnata ~estota.

Indeks na va`nosta na doma{nata rabota po nauka za nastavnikot Pokazatelot e baziran na odgovorite na nastavnicite na dve pra{awa za toa kolku ~esto tie davaat doma{na rabota po nauka i kolku za doma{na rabota po nauka im opredeluvaat na u~enicite. Visokoto nivo pokaùva davawe na doma{na rabota pove}e od 30 minuti. i toa edna{ ili dva pati vo tekot na nedelata. Niskoto nivo pokaùva davawe na doma{na rabota pomalku od 30 minuti i pomalku od edna{ nedelno ili nedavawe doma{na rabota. Srednoto nivo gi vklu~uva site drugi mo`ni kombinacii na odgovori.


Republika Makedonija 11 (460) 57(465) 32(479) Internacionalna sredina 19(484) 62(486) 18(485) Od tabelarniot pregled na str. 244 moè da se konstatira deka Makedo-nija vo ovoj segment se nao|a na 21 mesto od rang-listata.

44

Ocenuvaweto vo nastavata po nauka

• Edno od podra~jata {to sekoga{ se opfa}a pri reformite vo obrazova-nieto e vrednuvaweto na postigawata na u~enicite, posebno poslednive godini koga vrednuvaweto se definira kako permanenten proces vo koj se koristat podatoci od razli~ni izvori so koristewe na pove}e metodi. Vo Tabela 3.2.13. se dadeni podatoci za zna~eweto {to nastavnicite vo Republika Makedonija go pridavaat na razli~nite na~ini na vrednuvawe na u~eni~kite znaewa i sposobnosti. Moèbi zatoa, skoro site u~enici se vrednuvani spored nastavnikovite standardi i kriteriumi koi vo golema mera moàt da bidat i subjek-tivni.

Tabela 3.2.12. Na~ini na vrednuvawe na u~enicite na koi nastavnicite im pridavaat

pogolemo zna~ewe Procent na u~enici spored tipot na ocenuvawe EST TON OTN DR PPR N UO Republika Makedonija 36 62 68 83 52 96 98 Internacionalna sredina 33 76 60 58 65 68 75

EST- Eksterni standardizirani testovi; TON- Testovi so zada~i koi baraat postapka ili obrazloènie, izgotveni od nastavnicite; OTN- Testovi od objektiven karakter izgotveni od nastavnicite; DR- Doma{ni raboti; PPR- Proekti i prakti~ni ve`bi; N- Nabquduvawe na u~enicite vo nivnite aktivnosti; UO- Usni odgovori na u~enicite.

3.3 Uslovi vo koi e organiziran nastavniot proces

Na postigawata na u~enicite vlijaat i uslovite za rabota vo u~ili{te-to. Nekoi od uslovite se specifi~ni za nastavata po prirodnata grupa na pred-meti.

Generalno, u~enicite koi u~at vo u~ili{ta kade uslovite za rabota se optimalni imaat povisoki rezultati na testovite.

Internacionalno, vo mnogu malku od dràvite (Belgija, Singapur i ê{-kata Republika) 50% od u~enicite u~at vo u~ili{ta so dobri uslovi za rabota, a drugata polovina vo u~ili{ta so optimalni (sredni) uslovi.

• Nedostatokot ili nesoodvetnata oprema, kako i neadekvatnite i nedo-

volnite materijali za rabota za nastavata po prirodnata grupa na pred-meti koi bitno vlijaat na obezbedenosta na op{tite uslovi za rabota vo u~ili{teto, a so toa i bitno vlijaat na rezultatite od testiraweto pri-kaàni se vo Tabela 3.3.1.

Tabela 3.3.1. Indeks na uslovi po prirodnata grupa na predmeti (USNM)∗

Dràva Laborato-

rija kabineti

Koristewe kompjuter

Nema programa

Nekoristat digitroni Biblioteka

Audio-vizuelni sredstva

Makedonija 90 89 90 89 85 88 Interna-cionalna sredina

58 59 60 35 50 53

∗ Indeksot se bazira na odgovorite na 5 pra{awa, vo pra{alnikot za u~ili{teto vo vrska so op{tite uslovi za rabota vo u~ili{teto (instruktivni materijali, buxet za materijalno-tehni~ko opremuvawe, sostojba na u~ili{nata zgrada i pridru`ni objekti, zagrevawe na prostoriite i u~ili{ten prostor po u~enik) i 5 pra{awa za opremenosta so nastavni sredstva i oprema specifi~na za nastavata po priroda (kompjuteri, softver za priroda, kalkulatori, biblioteka so literatura po priroda, audio-vizuelni sredstva).

45

Od Tabelata 3.3.1. moè, glavno, da se zaklu~i slednoto: Vo 90% od u~ili{tata vo koi{to e izvr{eno testiraweto nastavata ne se izveduva kabinetski ili u~ili{teto ne raspolaga so adekvatna laboratorija; vo 89% od testiranite u~ili{ta ne se koristi kompjuterot vo nastavata po pri-roda; vo 90% od u~ili{tata vo koi{to ima kompjuteri nema adekvatni programi po prirodnata grupa na predmeti; 89% od u~ili{tata ne koristat digitroni vo rabotata; vo 85% vo u~ili{tata bibliotekite so adekvatna literatura po pri-rodnata grupa na predmeti ne se adekvatno opremeni i vo 88% od u~ili{tata opremenosta so adekvatni audio-vizuelni sredstva e mnogu slaba. Od navedenite podatoci jasno moè da se izvede zaklu~okot deka nasta-vata po prirodnata grupa na predmeti vo R. Makedonija se izveduva vo mnogu ne-adekvatni materijalno - tehni~ki uslovi za rabota koi{to od svoja strana imaat seriozno vlijanie na postignatite rezultati.

• Ako od uslovite vo koi u~at u~enicite vo R. Makedonija se izdvoi sa-mo varijablata vo kakva sredina se nao|a u~ili{teto (geografski izolirano podra~je, selska naselba, prigradska naselba i blizu do centarot na gradot), moè da se konstatira deka rezultatite po pri-rodnata grupa na predmeti zna~ajno se razlikuvaat (Tabela 3.3.2.). Vo R. Makedonija najgolemiot procent u~enici (47%) u~at vo u~ili{-ta {to se vo centarot ili blizu do centarot na gradska naselba, a samo 2% od u~enicite u~at vo u~ili{ta {to se nao|aat vo geografski izolirani podra~ja.

Tabela 3.3.2. Geografsko podra~je vo koe se nao|a u~ili{teto

GIP % na u~enici

SN % na u~enici

PN % na u~enici

CGN % na u~enici

2(397) 31(405) 20(453) 47(472) * GIP - geografsko izolirano podra~je; SN - selska naselba; PN - prigradska naselba; CGN- centar ili blizu

do centar na gradska naselba.

ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA

Rezultati na testot

Mo`ni faktori koi vlijaat na rezultatite

4

49

4. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA Ovie zaklu~oci se baziraat, pred s#, na rezultatite i konstataciite iz-vle~eni od internacionalniot izve{taj za TIMSS 1999 god. Predvid se zemeni i podatocite dobieni preku odgovorite na pra{al-nicite {to se odnesuvaat na faktorite koi{to bea opfateni so testiraweto. Rezultati od testot

• Rezultatie na testot po fizika i geografija na u~enicite vo R. Makedo-nija, se pod internacionalnata aritmeti~ka sredina. Prose~niot skor na rezultatite po fizika i po geografija vo R. Makedonija e 458, a in-ternacionalnata aritmeti~ka sredina iznesuva 488. Razlikata na uspe-hot na u~enicite vo R. Makedonija i internacionalniot prose~en skor po u~enik e statisti~ki zna~ajna. Spored ovie rezultati R. Makedonija e na 29 mesto od 38 dràvi.

• Samo 4% od u~enicite vo R. Makedonija go dostignuvaat internacional-

noto najvisoko nivo, odnosno sposobni se da organiziraat informacii, da voop{tuvaat, da koristat i objasnuvaat metodi na re{avawe na neru-tinski problemski situacii. 15% od u~enicite se nao|aat vo takana-re~enata gorna ~etvrtina; 40% vo srednata skala i 70% vo dolnata ~etvrtina.

• Prose~nite numeri~ki rezultati me|u mom~iwata i devoj~iwata ne se

razlikuvaaat. Se razlikuvaat samo pozitivnaite stavovi kon izu~uvawe-to na prirodnata grupa na predmeti vo soodnos 50:39 ma{ki vo odnos na ènski.

• Rezultatite na u~enicite vo R. Makedonija vo golema mera ne se razli-

kuvaat po ajtemite koi{to bea opfateni so soodvetnite testovi. Zabe-leàni se odredeni oscilacii, no istite nemaat nekoi pozna~ajni vred-nosti.

50

Mo`ni faktori koi vlijaat na rezultatite • 73% od u~enicite vo R. Makedonija spa|aat vo kategorijata na sredno ni-

vo na indeksot na obrazovni resursi vo domot. • Polovinata od u~enicite imaat visoki o~ekuvawa za svoeto ponatamo{-

no obrazovanie. • Skoro polovinata u~enici se angaìrani pove}e od 3 ~asa dnevno vo

u~ewe i pi{uvawe doma{na rabota, po ~asovite vo u~ili{teto. • Generalno 40% od u~enicite imaat pozitiven stav kon fizikata, a 58%

pozitiven stav kon geografijata. 33% od u~enicite imaat visoko mis-lewe za sopstvenite sposobnosti da go izu~uvaat predmetot fizika; a 48% predmetot geografija.

• Na site u~enici {to se testirani im predavaat nastavnici {to se

stru~no soodvetni, a glaven predmet vo tekot na studiite im bil fizi-ka, odnosno geografija. Generalno, nastavnicite imaat visoko mislewe za sopstvenite sposobnosti da predavaat fizika, odnosno geografija. Po vozrasta na nastavniot kadar R. Makedonija ima skoro najvozrasna struktura vo sporedba so ostanatite dràvi koi{to se opfateni so testiraweto. Skoro 50% od nastavnicite vo R. Makedonija se nad 50 godi{na vozrast, a samo 3% se pod 29-godi{na vozrast. Vo odnos na polovata struktura vo R. Makedonija 53% od nastavnicite se ènski, a 47% se ma{ki.

• Najzastapena forma na ~asovite po fizika i geografija e frontalnata,

a najiskoristeno sredstvo od nastavnicite i u~enicite e tablata. • Na re{avaweto problemi, mali istraùvawa i fizi~ki proekti se pos-

vetuva odredeno vnimanie. • Pri vrednuvaweto na postigawata na u~enicite od strana na nastavni-

cite pova`ni elementi se: usnite odgovori; aktivnosta na u~enicite na ~asot; doma{nata rabota i nekoi od tehnikite za objektivno vrednuvawe (razli~ni vidovi na testovi).

• Zanemarliv e procentot na u~enicite (2%) vo R. Makedonija koi u~at vo

u~ili{ta so dobri uslovi za nastavata po prirodnata grupa na pred-meti.

51

Za uspe{noto sproveduvawe na studijata TIMSS-R vo Republika Make-

donija pridonesoa:

- Ministerstvoto za obrazovanie i nauka i ministerot;

- Biroto za razvoj na obrazovanieto i golemiot broj sovetnici direkt-no vklu~eni vo studijata;

- Oddelenieto za ocenuvawe pri Biroto za razvoj na obrazovanieto;

- nadvore{nite sorabotnici vklu~eni vo fazata na podgotovka na ins-trumentite za sproveduvawe na studijata i kompjuterska obrabotka na pribranite podatoci;

- osnovnite u~ili{ta vklu~eni vo studijata;

- nastavnicite i stru~nite slu`bi vo u~ili{tata vklu~eni vo pribi-raweto na podatocite i pregleduvaweto na testovite;

- testiranite u~enici;

- IEA (Me|unarodnata organizacija za vrednuvawe na postigawata vo obrazovanieto);

- Me|unarodniot studiski centar vo Boston Kolex;

- Statistika Kanada;

- DPC (Centarot za obrabotka na podatoci vo Hamburg). Posebno e golem pridonesot na Svetskata banka i Kancelarijata na

Svetskata banka vo Skopje bez ~ija preporaka i finansiska poddr{ka Republi-ka Makedonija ne }e be{e vklu~ena vo ovaa studija, odnosno ne }e uspee{e da ja sprovede.

Nacionalen koordinator za TIMSS-R Anica Aleksova

52

Literatura Robitaille & Garden, 1996, alm. Martin, M. O. & Kelly, D. L. 1997. Third International Mathematics and Science Study - Technical Report Volume II: Implementation and Analysis Robitaille, D. F., Beaton, A. E. & Plomp, T., 2000. The Impact of TIMSS on the Teaching & Learning of Mathematics & Science. Vancouver: Pacific Educational Press TIMSS International Study Center, 2000. International Mathematics Report. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 2000. International Science Report. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 2000. Effective Schools in Science and Mathematics. Chestnut Hill: Boston College TIMSS International Study Center, 1999. Schools Context for Learning and Instruction. Chestnut Hill: Boston College

BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO ul. „Ru|er Bo{kovi}”, b. b., Skopje

Za izdava~ot:

Simeonka Gu~eva, direktor na BRO

IZVE[TAJ za postigawata na u~enicite od osnovnoto obrazovanie

vo Republika Makedonija

FIZIKA GEOGRAFIJA

Lektura:

Suzana Stojkovska

Grafi~ko i tehni~ko ureduvawe:

Biljana Mihajlovska Beti Lameva

Tira`:

550 primeroci

Pe~ati:

„Grafohartija”

(third international mathematics and science study) · 2017. 9. 28. · - podgotovka na...

Documents