tehnologija roČne obdelave lesa -...

Vija strokovna ola Lesarska ul,2 Maribor

Vladimir STEGNE

TEHNOLOGIJA RONE OBDELAVE LESA

Gradivo za vijeolski modul: Tehnologija rone obdelave P24

VS izobraevalni program: Oblikovanja materialov

Maribor, oktober 2009

Lesarska ola Maribor, Vija strokovna ola

V. Stegne: TEHNOLOGIJA RONE OBDELAVE LESA

- 2 -

KAZALO VSEBINE

stran 1. UVOD 5 2. RONA ORODJA IN PRIPOMOKI 6 2.1. Pripomoki za merjenje in zarisovanje 7 2.2. Pripomoki za rono delo 9 2.3. Rona orodja 9 2.3.1. Orodja za aganje lesa 9 2.3.2. Orodja za skobljanje lesa 16 2.3.3. Orodja za vrtanje, dletenje in dolbenje lesa 21 2.3.4. Orodja za privijanje in ebljanje 23 2.3.5. Orodja za rapanje in bruenje lesa 25 2.3.6. Ostala rona orodja 30 3. RONA OBDELAVA LESA 32 3.1. Rona izdelava osnovnih lesnih vezi 32 3.1.1. Izdelava okvirne epno zarezne vezi 33 3.1.2. Naravna povrinska obdelava lesa 36 3.1.3. Izdelava rogljiene vezi 40 4. PREGLED LESNIH VEZI 42 4.1. IRINSKE VEZI 42 4.2. DOLINSKE VEZI 43 4.3. KOTNE VEZI 45 4.3.1. Okvirne kotne vezi 45 4.3.2. Obodne kotne vezi 48 5. LITERATURA 50



- 3 -

KAZALO SLIK

slika stran

1 Naini obdelave lesa 6 2 Trani meter 7 3 lenkasti meter 7 4 Kljunasto merilo 8 5 Kotniki (90 in 45-jeralnik) 8 6 Pomini poevnik 8 7 rtalnik in estilo 8 8 Skobeljnik in svore 9 9 Mizarska rona aga 9 10 Vrste ozobitev mizarske rone age 10 11 Oznabe in koti ozobljenj mizarske rone age 10 12 Razperjanje aginih zob 11 13 Veliki lisiji rep 11 14 agica 11 15 Luknjarica 12 16 Ozobitve kronih aginih listov 12 17 Rona krona aga 13 18 Stabilna krona aga 13 19 Vbodna aga in agin list 14 20 Naini vpenjanja aginih listov 14 21 aga lisiji rep 15 22 Verina aga 15 23 Skobljii 16 24 Spahalnik 17 25 Dvoreznik 17 26 Venenjak 17 27 Profilni skobljii 18 28 Skobljii A-osnovnik, B-jamniar 18 29 Geometrija rezila skobljia 18 30 Nastavitev lomilca in maenje skobljia 19 31 Smeri skobljanja 19 32 Krono odrezovanje 20 33 Roni elektrini skoblji 20 34 Vrtalna orodja 21 35 Svedri za les 22 36 Komplet svedrov (Forstnerjev sveder) 22 37 Posebni svedri za les 23 38 Kronski agini venci 23 39 Dleto 24 40 Dolbilo 24 41 lebilo 24 42 Komplet orodja za rezbarjenje 24 43 Dolbenje lesa 25 44 Pravilna uporaba bata 25 45 Nastavki za privijanje vijakov 26 46 Pnevmatski sponka 26 47 ebljanje in vrste inikov 27 48 Rapa in pila 27 49 Strgalnik 28 50 Strguljnik 28 51 Sestava brusnega papirja 28 52 Kladice za rono bruenje 29 53 Vibracijski brusilni stroj 29



- 4 -

slika stran

54 Trani brusilni stroj 30 55 Kolutni brusilni stroj 30 56 Roni rezkalni stroj in komplet stebelnih rezkarjev 31 57 Lamelni rezkalni stroj 31 58 Krojna lista 32 59 epno zarezna vez 33 60 Krojenje lesa 33 61 Zarisovanje epne vezi 34 62 Izdelava epno zarezne vez 34 63 Stiskanje okvirja 35 64 Medmolekularne sile v lepilnem spoju 35 65 Obdelava robov 35 66 Krpanje lesa 36 67 Politiranje lesa 39 68 Strukturiranje povrine lesa 39 69 Rogljiena vez z odkritimi roglji 40 70 Izraun dimenzij rogljev (metoda tretjin) 40 71 Izdelava rogljiene vezi 41 72 irinsko lepljenje lesa 41



- 5 -

1. UVOD Rona obdelava lesa spada v podroje tradicionalne obdelave lesa. Kar ni isto res, saj so rono izdelani predmeti e vedno zelo cenjeni in dosegajo visoke vrednosti. Rona obdelava je nepogreljiva tudi v sodobni lesarski proizvodnji. Ko pomislimo na rono obdelavo lesa, mogoe pomislimo na teko, zamudno delo z orodji iz davnih asov. V resnici je delo z lesom prijetno, material daje topli obutek, je lahek, za obdelavo ne rabimo veliko energije. Orodja so prav tako doivela razvoj, tako da lahko zraven ronih orodij uporabljamo tudi razlina rona elektrina orodja. Veliko ljudi se v prostem asu ukvarja z rono obdelavo lesa, ko izdelujejo razline uporabne ali celo samo okrasne predmete. Vsak izdelek iz lesa je na nek nain unikat, saj nam les ponuja neponovljive teksture, barve in oblike, ki jih pri veino ostalih materialov ne najdemo. Pri takem delu se ljudje spoijejo, sprostijo, kar je tudi njihov osnovni cilj. Zraven tega je les naraven material, bioloko razgradljiv, ekoloko sprejemljiv. Seveda to velja le, e pri obdelavi, predvsem pri povrinski zaiti, uporabljamo naravne materiale kot so npr. ebelji vosek, laneno olje. Obdelava lesa je po drugi strani zapleten postopek, ker je les porozen (luknjiav), nehomogen, higroskopen (vpija vlago), anizotropen (razlien v anatomskih smereh) , zato moramo poznati lastnosti materiala, ki ga obdelujemo. Rona obdelava lesa je nepogreljiva tudi pri ekonomski rabi lesa, ne samo pri umetniki. Zaradi tega se mizarji tudi v novih izobraevalnih programih veliko ukvarjajo prav z rono obdelavo lesa. Tudi najsodobneji stroji velikokrat ne morejo nadomestiti mizarja z dobrimi ronimi spretnostmi, ker les je poseben material, ki zahteva od loveka veliko znanja, predvsem pa obutka.



- 6 -

2. RONA ORODJA IN PRIPOMOKI Les lahko obdelujemo na ve nainov: z ronim orodjem, z ronimi strojki ali strojno.

Slika 1. Naini obdelave lesa



- 7 -

Kljub velikemu razvoju tehnologij za strojno obdelavo lesa (npr. CNC, laser, vodni curek ipd.), so tradicionalni naini obdelave lesa e vedno prisotni in potrebni v proizvodnji pohitva in drugih izdelkov iz lesa. Predvsem pri izdelavi kosovnega, unikatnega, umetnikega pohitva in drobnih lesnih izdelkov. Z vidika ekologije je tradicionalna rona obdelava okolju prijazna, ker uporablja malo energije in okolju prijazna premazna sredstva. V ekonomskem smislu pa je primerna samo v primeru, da izdelek dosee primerno prodajno ceno, ki pokrije dalje ase izdelave. Preden se lotimo samih tehnolokih postopkov, je potrebno poznati orodja in pripomoke, ki jih uporabljamo v procesih rone obdelave lesa.

2.1. PRIPOMOKI ZA MERJENJE IN ZARISOVANJE Obiajna merska enota pri lesarskem delu je mm. Osnovni pripomoki za merjenje in zarisovanje so: metri (trani, lenkasti), kljunasto merilo, kotna merila, pomini poevnik, rtalniki, estilo Slika 2. Trani meter Slika 3. lenkasti meter Trani in zloljivi meter se uporabljata za merjenja natannosti 1mm, za bolj natanna merjenja se uporablja kljunasto merilo, s katerim lahko merimo 1/10mm ali celo 1/100mm. Obstajajo e tudi digitalna kljunasta merila.



- 8 -

nonij

Slika 4. Kljunasto merilo

Slika 5. Kotniki (90 in 45-jeralnik) Slika 6. Pomini poevnik rtalnik se uporablja za vrtavanje vzporednic z zunanjim robom obdelovanca.

Slik 7. rtalnik in estilo



- 9 -

2.2. PRIPOMOKI ZA RONO DELO Pripomoki, ki jih potrebujemo za rono delo z lesom so: skobeljna miza (skobeljnik) ali podobna delovna miza, pripomoki za vpenjanje.

Slika 8. Skobeljnik in svore

2.3. RONA ORODJA

Rona orodja lahko razdelimo v est skupin: orodja za aganje lesa, orodja za skobljanje lesa, orodja za vrtanje, dletenje in dolbenje lesa orodja za privijanje in ebljanje, orodja za rapanje in bruenje lesa in. ostala orodja.

2.3.1. Orodja za aganje lesa aganje lesa je prva tehnoloka operacija pri roni obdelavi lesa. Lahko jo opravimo z ronimi agami ali z elektrinimi ronimi agami. Rone age so:

1. mizarska rona aga

Slika 9. Mizarska rona aga



- 10 -

Mizarska rona aga se uporablja za preno in vzdolno aganje lesa in je osnovno orodje za rono aganje lesa. agin list se vpne med roaja, z vrvico in napenjalnim klinom se agin list napne. agin list za vzdolno aganje se razlikuje od tistega za preno aganje. Od geometrije ozobljenja age, smeri aganja glede na lesna vlakna in gostote lesa je odvisna tudi potrebna mo aganja. Pri vejih viinah zob (d) in manjem ostrinskem kotu () je aganje bolj naporno. a b c Slika 10. Vrste ozobitev mizarske rone age:

a. preno aganje lesa (grobi rez), b. preno in vzdolno aganje (isti rez), c. fino aganje npr. izdelava epnih vezi.

Slika 11. Oznabe in koti ozobljenj mizarske rone age Za uspeno aganje lesa je potrebno agine liste razperiti. S tem zmanjamo trenje aginega lista in lesa. Velikost razperitve mora biti pri iglavcih in vlanem lesu veja kot pri listavcih, ker je zareza, ki jo naredi agin list pri iglavcih, bolj kosmata in les bolj stiska agin list. e je list enostransko razperjen, je smer aganja poevna oz. list nam vlee v levo ali desno smer. agine liste razperjamo rono ali strojno.



- 11 -

Slika 12. Razperjanje aginih zob 2. Ostale rone age Razen mizarske rone age, za razagovanje, obagovanje in izagovanje uporabljamo e nekatere druge rone age npr.:

- veliki lisiji rep, - agica, - aga luknjarica, - aga grebenica, - aga za furnir.

Veliki lisiji rep ima prosti list, zato ga uporabljamo za razagovanje velikih formatov plo. agice uporabljamo za aganje tanjih kosov lesa in za gladke odreze, ago luknjarico za izagovanje lukenj. Grebenico in ago za furnir pa sa specialna aganja listov, furnirjev in manjih kosov lesa.

Slika 13. Veliki lisiji rep

Slika 14. agica



- 12 -

Slika 15. Luknjarica

3. Elektrine rone age Elektrine rone age nam olajajo delo, rabimo prikljuek na elektrino omreje, poznamo pa tudi akumulatorske age. . Osnovne elektrine rone age so: rona krona aga, vbodna aga, aga lisiji rep (sabljasta aga), verine age. Rona krona aga se uporablja za ravne reze lesa. Stabilna krona aga se lahko uporablja za eljenje lesa ali za vzdolni razrez. agini listi imajo razlina ozobljenja. Noveji agini listi imajo na konicah nalotane ploice in karbidne trdine (HM oz. vidia), zato jih ne razperjamo, ampak samo brusimo z diamantnimi brusi. Klasine agine liste (HSS) pa razperjamo in brusimo tako kot smo spoznali v predhodnem poglavju.

A grobo ozobljenje za grobi preni in vzdolni odrez lesa, C fino ozobljenje za isti vzdolni in preni odrez lesa,

Slika 16. Ozobitve kronih aginih listov Pri izbiri ronih kronih ag moramo zraven ustreznih ozobitev, paziti tudi na pravilni zunanji premer aginega lista in premer luknje. Premer aginega lista se giblje od 150mm do 250mm, premer luknje je ponavadi 30mm. Kot smo ugotovili tevilo zob vpliva na kvaliteto odreza lesa (ve zob pomeni bolj fini odrez). Listi kronih ag za grobi odrez (Slika A) imajo 12 do 24 zob, listi za fini odrez pa 48 do 80 zob. Pri izbiri rone krone age moramo paziti tudi na mo, ki mora biti 1000 W do 1500 W.



- 13 -

Ploo stroja, ki drsi po obdelovancu lahko nagibamo do 45, kar omogoa poevno aganje. Z dvigom ploe pa nastavljamo globino reza. S strojem agamo ob zarisani rti ali s stranskim vodilnim prislonom.

Slika 17. Rona krona aga

Stabilna krona aga se uporablja za eljenje lesa, tako da agin list spuamo navzdol, omogoa aganje pod razlinimi koti do 45. Zgornji del stabilne krone age pa uporabljamo za vzdolna aganja od vodilnem prislonu, podobno kot pri miznih kronih agah.

Slika 18. Stabilna krona aga



- 14 -

Vbodne age ali rone izrezovalke uporabljamo za ravna aganja lesa predvsem pa pri neravnih odrezih npr. pri izrezovanju lukenj ali kronih izrezov. agin list se giblje premortno navzgor-navzdol, pri novejih agah pa tudi niha oz oscilira. To pomeni, da se pri hodu lista, ko ne odrezuje, list odmakne pri aganju pa se primakne. Takno aganje je laje, ker list pri praznem hodu ne zadene lesa. Vbodne age se uporabljajo tudi za aganje drugih materialov kot so: plastine mase in kovine. Za aganje lesa imamo na razpolago razline agine liste od grobih do finih rezov.

Slika 19. Vbodna aga in agin list Vpenjanje aginega lista v stroj je enostavno in hitro, vendar pa imajo razlini proizvajalci razline oblike vpenjanja, zato moramo paziti pri nakupu aginih listov. Na sliki 19 je prikazan vrat lista, ki ga za vpenjanje uporabljata npr. DeWALT, Iskra, Bosch. Ta nain je najbolj pogost. Na sliki 20 so prikazani e nekateri drugi naini vpenjanja aginega lista. Ploa vbodne age se lahko nagiba do 45, zato lahko agamo tudi poevno.

Slika 20. Naini vpenjanja aginih listov



- 15 -

aga lisiji rep ali sabljasta aga se uporablja za podobne namene kot veliki lisiji rep, ki smo ga e spoznali. Torej za groba razagovanja lesa, lahko pa tudi za oblikovanje in krone izreze.

Slika 21. aga lisiji rep Verine age imajo lahko elektrini pogon ali pa pogon na motor z notranjim izgorevanjem (bencin). Uporabljajo se za grobi razrez lesa, predvsem v preni smeri. Uporablja pa se lahko tudi za grobo oblikovanje npr. pri izdelavi lesnih skulptur. Verine age potrebujejo drugano vzdrevanje kot ostale age. Predvsem moramo paziti na mazanje verige. V ta namen imajo age posebno posodo, kamor dolivamo mazalno olje. Veriga se brusi z okroglimi (palinimi) brusi. Veriga se napenja z napenjalnim vijakom. Del age, po kateri se premika veriga, se imenuje sablja. Sablje so razlinih dolin, vendar za osnovne potrebe zadostuje dolina okrog 350mm.

Slika 22. Verina aga



- 16 -

2.3.2. Orodja za skobljanje lesa Skobljanje lesa je ena najpomembnejih tehnolokih operacija. Z njo doseemo gladkost povrine, ki je osnova za nadaljnjo obdelavo lesa. Tako kot agamo les, lahko tudi skobljamo z ronimi orodji ali elektrinimi ronimi orodji. S skobljii odvzemamo tanke plasti lesa in s tem les poravnavamo, gladimo ali oblikujemo. Za vsako vrsto skobljanja potrebujemo primeren skoblji. V preteklih asih so se uporabljali skoraj izkljuno skobljii izdelani iz lesa (najvekrat bukovega) s kovinskim rezilom. Danes pa zraven lesenih uporabljamo tudi popolnoma kovinske pri katerih so nekateri funkcionalno in oblikovno dovreni. 1. Osnovni roni skobljii: kosma, linik, spahalnik, dvoreznik, venenjak, profilni skobljii. Kosma in linik sta namenjena skobljanju kosmatega, aganega lesa. Kosma ima bolj grob odvzem kot linik. A B

Slika 23. Skobljii, A- kosma, B-linik



- 17 -

Spahalnik se uporablja za poravnavanje e z linikom poskobljanega lesa. Izraz za to operacijo je spahovanje lesa.

Slika 24. Spahalnik Dvoreznik je skoblji za najbolj fina skobljanja e spahnjenega lesa. Po konstrukciji je zelo podoben kosmau in liniku. Ti skobljii so razlinih velikosti in konstrukcije, nekateri (kovinski) so velikosti, da jih lahko damo v dlan. Za gladka skobljanja mora biti rezilo opremljeno z lomilcem, ki takoj za ostrino skobljanec nalomi in skraja dolino zacepitve.

Slika 25. Dvoreznik Venenjak se uporablja za poveevanje in ienje brazd.

Slika 26. Venenjak



- 18 -

Profilni skobljii se uporabljajo za izdelavo razlinih profilov na robovih lesenih ploskev, ki so predhodno dokonno in fino poskobljane. Ogrodje skobljia in rezilo sta narejena specialno samo za doloen profil.

Slika 27. Profilni skobljii Zraven teh najpogosteje uporabljanih skobljiev vasih rabimo tudi e nekatere druge vrste skobljiev, kot npr. osnovnik in jamniar. Prvi se uporablja za skobljanje razlinih utorov, jamniar pa za skobljanje zaokroenih ploskev.. A B

Slika 28. Skobljii A-osnovnik, B-jamniar Za uspeno skobljanje z ronimi skobljii moramo upotevati nekatera pravila:

- rezilo mora biti ustrezno nabrueno, - pravilna geometrija rezila, - pravilna namestitev lomilca, - pravilna oba med rezilom in podplatom skobljia, - pravilna smer skobljanja glede na potek lesnih vlaken.

- 45 do 50,

Slika 29. Geometrija rezila skobljia



- 19 -

Skobljii za fino oz. gladko skobljanje imajo na sprednji strani rezila lomilec, ki prepreuje predolge zacepitve skobljanca. Pomembna je pravilna nastavitev lomilca (slika 30), ker lahko pride do maenja.

Slika 30. Nastavitev lomilca in maenje skobljia Pri skobljanju lesa z ronimi skobljii je zelo pomembno da skobljamo les v smeri lesnih vlaken. e skobljamo proti lesnim vlaknom pride do cepitve lesnih vlaken. elno skobljanje izvajamo izjemoma, ker pri izhodu rezila del lesa odtrga. Temu se izognemo, e prislonimo drug kos lesa. Pri skobljanju preno na lesna vlakna dobimo zelo kosmate povrine, zato raje vodimo skoblji pod kotom npr. 45. a b c d

Slika 31 Smeri skobljanja: a - v smeri lesnih vlaken, b proti smerno, c preno, d - elno



- 20 -

2. Elektrini roni skobljii: Elektrini roni skoblji je primeren za skobljanje ozkih povrin, zlasti robov. irina skobljanja je okrog 75 do 82mm. Debelino odvzema nastavljamo z gumbom na sprednji strani s katerim dvigujemo in sp uamo sprednji del ploe. Najveji odvzem je okrog 3.5mm. Geometrija skobljanja je popolnoma drugana kot pri ronih skobljiih, saj tukaj gre za krono odrezovanje. Pri tem odrezovanju ne nastaja ravna povrina, temve valovita povrina (slika 32). Viina valov je odvisna od hitrosti pomika in velikosti odvzema. To pomeni, hitreji pomik skobljia povzroi manj gladko povrino.

Slika 32. Krono odrezovanje

Slika 33. Roni elektrini skoblji



- 21 -

2.3.3. Orodja za vrtanje, dletenje in dolbenje lesa Z orodji za vrtanje lesa izdelujemo razline izvrtine oz. luknje v les (npr. za moznike). Rona orodja, ki so se vasih uporabljala, so skoraj v celoti nadomestili elektrini vrtalniki. Zato bom tradicionalno orodje za vrtanje samo na kratko omenil, poudarek bo pa na elektrinih orodjih in svedrih. Vrtalo se uporablja za rono vrtanje lesa. Vrtalnike uporabljamo za vrtanje lukenj v les, pogosto pa tudi za privijanje vijakov v les. Kadar privijamo vijake v trdi les (npr. hrast, bukev, jesen), moramo pred tem izvrtati luknjo premera vijakov. V nasprotnem primeru lahko les poi, vijak se zlomi ali ne moremo priviti vijaka (se unii glava). Elektrini vrtalnik ima monost vrtenja v levo in desno smer, glava naj bo hitro vpenjalna, kar pomeni da ne rabimo posebnega orodja za vpenjanje svedra, ampak sveder vpnemo z roko. Akumulatorski vrtalnik nudi avtonomijo dela nekaj asa. Po doloenem asu se akumulator izprazni in ga je treba napolniti s posebnim polnilcem. Za nemoteno delo imamo obiajno rezervni akumulator. Enega uporabljamo, drugega polnimo. Pri izbiri vrtalnika moramo upotevati lastnosti vrtalnika glede na potrebe npr.: napetost akumulatorja 12V do 18V, vrtilni moment 18Nm do 56Nm, maksimalni premeri vrtanja v les npr. 32mm. a b c

Slika 34. Vrtalna orodja: a vrtalo, b elektrini vrtalnik, c akumulatorski vrtalnik



- 22 -

Za uspeno vrtanje v les potrebujemo ustrezne svedre. Za vrtanje v les uporabljamo posebne lesne svedre, lahko pa uporabljamo tudi univerzalne svedre, ki se uporabljajo za vrtanje v kovino, plastiko. Svedri za vrtanje v beton niso primerni za vrtanje lesa. Svedri za vrtanje v les imajo vodilno konico in predrezilo.

Slika 35. Svedri za les Zraven osnovnih svedrov za les, obasno potrebujemo tudi posebne svedre, ki so prikazani na sliki 35. Ploati sveder uporabljamo za vrtanje plitvih izvrtin vejih premerov. Rezilne elemente sestavljajo: vodilna konica, predrezilo in rezilna lopatica. Predrezila pri prodiranju svedra v les, predrezujejo lesna vlakna, zato je odrez gladek. Vodilna konica ima obliko svedra, ki vlee sveder v les. Forstnerjev sveder se uporablja za vrtanje okrasnih lukenj, lukenj za okovja in izvrtavanje gr, kamor nato vstavimo krpo, ki ko izdelamo s svedrom za vrtanje epov (slika 37c). Premeri svedrov so obiajno 15, 20, 25, 30 in 35mm in jih lahko kupimo v kompletu. Lewisov sveder se uporablja za vrtanje globljih lukenj npr. skozi tramove.

Slika 36. Komplet svedrov (Forstnerjev sveder)



- 23 -

a b c d

Slika 37. Posebni svedri za les: a ploati sveder, b Forstnerjev sveder, c Lewisov (kaasti) sveder, d sveder za vrtanje epov

Za vrtanje lukenj vejih premerov npr. nad 50mm, uporabljamo posebne kronske svedre oz. agine vence.

Slika 38. Kronski agini venci



- 24 -

Orodje za dletenje in dolbenje se uporablja za dolbenje rogljev, lukenj za epe, poglabljanje okovja ipd.. Roaji dolbilnega orodja so po navadi leseni, ojaani s kovinskimi orodji. Pri zabijanju orodja uporabljamo lesena kladiva (tki, bat), da ne pokodujemo roaja. Orodja se imenujejo: dleta, dolbila in lebila. Dleta so izdelana iz orodnega jekla, konica je kaljena. Za izsekavanje in ienje lesa imajo posneti rob pod kotom priblino 25. irina dlet je od 4mm do 40mm. Dolbila se od dlet razlikujejo po tem, da so debeleja in oja. Uporabljajo se za dolbenje lukenj za epe, izsekovanje deic v zarezah ipd. lebila imajo obliko leba in se uporabljajo za dolbenje okroglih dolbitev, pa tudi za kiparjenje lesenih skulptur. Za rezbarjenje lesa se uporabljajo posebna orodja, ki jih dobimo v kompletu. Omogoajo razline naine odvzemanja lesa. Slika 39. Dleto Slika 40. Dolbilo Slika 41. lebilo

Slika 42. Komplet orodja za rezbarjenje



- 25 -

Slika 43. Dolbenje lesa

Slika 44. Pravilna uporaba bata

2.3.4. Orodja za privijanje in ebljanje

Orodja za privijanje omogoajo privijanje razlinih vijakov v les. Vijake privijamo v les zaradi vgrajevanja razlinih okovij ali spajanje enega kosa lesa z drugim. Kot je bilo e omenjeno moramo pred privijanjem vijakov v trde lesove, les predhodno navrtati. Orodja, ki nam omogoajo privijanje vijakov v les so roni izvijai ali elektrini vijaniki, ki smo jih e omenili v poglavju vrtanje lesa (Slika 34c). Predvsem se uporabljajo akumulatorski vijaniki z nastavljivim vrtilnim momentom. Nastavitev vrtilnega momenta je odvisna od trdote vijaenja (mehko vijaenje ali trdo vijaenje). Ta nastavljivost je pomembna, da ne uniimo glave vijaka, ko vijak privijemo do konca. Obstajajo razline glave vijakov, temu se prilagajamo z razlinimi nastavki. Vasih so vijaki imeli samo glave z ravnimi zarezami. Sasoma so se razvile glave, ki so omogoale zraven ronega tudi strojno privijanje vijakov. Najbolj razirjena glava vijakov je krina oblika. Zraven tega pa obstajajo e torx (zvezdasta), imbus in notranji tirikotnik.



- 26 -

Pri strojnem privijanju namesto svedra v vijanik vpnemo natini klju, ki ima na zunanji strani estrobo luknjo, kamor vstavljamo ustrezne nastavke. a b c d e f g Slika 45. Nastavki za privijanje vijakov:

a notranji tirirob (R1, R2, R3) b Torx oz. zvezdasti (T8, T10, T15, T20) c ravna zareza, d Pozidriv (PZ1, PZ2, PZ3, PZ4) zareza, e Philips zareza (PH0, PH1, PH2) f imbus (HEX1.5 do HEX6), g natini klju.

Zelo pomembno je, da za vijake izberemo ustrezen nastavek. V nasprotnem primeru imamo pri privijanju teave ali celo uniimo glavo vijakov in nastavek sam. Znotraj posameznih tipov nastavkov obstajajo e razline velikosti nastavkov. Npr. pri nastavku Pozidriv imamo tiri velikosti od PZ1 do PZ4, prav tako imamo razline velikosti pri Philips, imbus in Torx izvedbi nastavkov. Orodja za ebljanje uporabljamo za pribijanje ebljev, inikov in sponk. To lahko opravimo rono ali z ronimi strojki, ki delujejo na stisnjen zrak. Za proizvodnjo stisnjenega zraka potrebujemo kompresor.

Slika 46. Pnevmatski sponka



- 27 -

Slika 47. ebljanje in vrste inikov

2.3.5. Orodja za rapanje in bruenje lesa

Rape in pile za les grobo oblikujejo les npr. zaokroujemo robove pri epih. Strgalnik je po svoji funkciji neka oblika skobljia, ki je prirejen za skobljanje vboenih robov. Z njim ne doseemo konne gladkosti lesa, zato potrebujemo strguljo (jeklena ploica priblinih mer 15070mm1-3mm). Z njo dokonno istimo les raznih madeev lepila ali rt. Strguljnik je orodje, v katero je vpeta strgulja. Uporabljamo jo za ienje lesenih povrin. Glavna razlika med strgalnikom in strguljnikom je v tem, da se v strgalnik vpne orodje, podobno kot pri ronem skobljiu pri strguljniku pa imamo vpeto samo kovinsko ploico, ki nima rezila.

Slika 48. Rapa in pila



- 28 -

Slika 49. Strgalnik Slika 50. Strguljnik Z bruenjem lesa pa les pripravimo za konno povrinsko obdelavo lesa npr. lakiranje ali voskanje. Bruenje lahko izvajamo rono ali z elektrinimi ronimi strojki. V obeh primerih pa potrebujemo brusni papir oz. brusno platno. Brusno platno je sestavljeno veslojno kot prikazuje slika 51.

Slika 51. Sestava brusnega papirja Brusne papirje razvramo glede na granulacijo brusilnih zrnc. Granulacijo (velikost brusilnih zrnc) doloamo s sejalnimi siti (8 do 800). tevilka pomeni t. zank na dolini 25,4mm (1 cola). Npr. oznaka na papirju 120 pomeni, da so zrnca la skozi sito, ki je imelo na 1 colo 120 zank. V roni obdelavi lesa potrebujemo samo nekaj osnovnih granulacij:

vrsta obdelave granulacija grobo bruenje lesa 60-80 fino bruenje lesa 120-180 bruenje temeljnega laka 240-320



- 29 -

Za bruenje lesa lahko uporabljamo rona orodja (razline kladice) ali rone elektrine stroje.

Slika 52. Kladice za rono bruenje Rona elektrina orodja lahko razdelimo v tri skupine:

- vibracijski brusilni stroj, - trani brusilni stroj in - kolutni brusilni stroj.

Vibracijski brusilni stroj deluje na principu nihajoe brusilne ploe. Uporablja se za bruenje ploskev. Trak se vpne v ploo na dveh robovih. Mora se naluknjati, da lahko prah prehaja skozi brusilni trak v zbirno vreko. Trani brusilni stroj ima brusilni trak vpet med dva valja, pri emer je eden gnan. Uporablja se za bruenje robov, za veje povrine ni primeren, ker na povrini nastajajo vdolbine ko pomikamo stroj po njej. Vibracijski in trani brusilni stroj imata nameeno posebno vreko v kateri se zbira prah. Kolutni brusilni stroj se uporablja za bruenje ravnih ploskev ali za poliranje lakirane povrine.

Slika 53. Vibracijski brusilni stroj



- 30 -

Slika 54. Trani brusilni stroj Slika 55. Kolutni brusilni stroj

2.3.6. Ostala rona orodja Zraven osnovnih delovnih operacij rone obdelave lesa kot so aganje, skobljanje, vrtanje, dolbenje, privijanje, pribijanje, bruenje, lahko z nekaterimi ronimi strojki, ki so se pojavili v blinji preteklosti, izvajamo e naslednje delovne operacije:

- rono rezkanje, - rona izdelava konstrukcijskih vezi (lameliranje).

Roni rezkalni stroji so skoraj v celoti nadomestili rone profilne skobljie. Osnovni namen teh rezkarjev je profilna obdelava robov, lahko pa se uporabljajo tudi za rezkanje razlinih vzorcev na povrino lesa ali krivuljni izrez ploskovnih lesnih plo. V ta namen so nam na razpolago razlina orodja, ki se vpenjajo v roni rezkalni stroj (tki. stebelni rezkarji), ki jih po navadi kupimo v kompletu po 10 ali 12 kosov. Lamelni rezkar je zelo uporabno orodje s katerim na zelo enostaven in hiter nain izrezkamo krone utore, v katere zalepimo leasta peresa (lamele) in na ta nain spojimo dva kosa lesa v kotni ali ravni spoj. Leasta peresa so razlinih dimenzij, po navadi imajo oznako 0, 10 in 20. Leasta peresa so mehansko stisnjena. Ko pridejo v stik z vodo v lepilu, nekoliko nabreknejo s tem lesno zvezo e dodatno ojaajo.



- 31 -

Slika 56. Roni rezkalni stroj in komplet stebelnih rezkarjev

Slika 57. Lamelni rezkalni stroj



- 32 -

3. RONA OBDELAVA LESA

3.1. RONA IZDELAVA OSNOVNIH LESNIH VEZI Pri roni izdelavi lesnih vezi bomo nadgradili znanje iz prejnjih poglavij, ko smo spoznali rono orodje. Izdelava lesnih vezi je primerna tudi s praktinega vidika, ker tako vadimo uporabo orodja, natannost pri delu, pridobivamo rone spretnosti, samozavest ob tem pa spoznavamo lastnosti materiala, ki se mu ree les. Preden se lotimo same izdelave nekega izdelka, si moramo pripraviti nart izdelka ali vsaj skico. Na osnovi skice oz. narta izpiemo mere sestavnih delov. Na osnovi teh mer, izraunamo mere z nadmero (neobdelane mere-bruto). Nadmera (npr. 7mm) v postopku skobljanja in bruenja poasi odpada, tako da na koncu dobimo konno mero sestavnega dela (obdelana mera-neto). Primer: e potrebujemo pokonnik okvirja konnih dimenzij 5006020mm, bomo na zaetku iz deske izagali kos dimenzij 5206525mm. S postopki skobljanja in bruenja bomo na koncu prili na konne mere, nadmere 2055mm bodo v obliki skobljancev in prahu. Za uspeno delo je dobro, e si izdelamo krojno listo:

Slika 58. Krojna lista Krojno listo naredimo na osnovi narta oz. skice, kjer so vse mere izdelka kotirane. Krojna lista je dobra osnova na kateri lahko izberemo vrsto lesa in zanemo s postopki preoblikovanja lesa. V nadaljevanju bo prikazan postopek izdelave nekaterih vezi: okvirna epno zarezna vez, obodna lastovija vez (rogeljna vez) in mogoe e katera. Ob sami izdelavi vezi, bodo prikazani e ostali postopki rone obdelave lesa (npr. vrtanje, bruenje, voskanje), tako da bo v izdelavo vkljuenega im ve ronega orodja in razlinih materialov.



- 33 -

3.1.1. Izdelava okvirne epno zarezne vezi

Slika 59. epno zarezna vez epno zarezna vez se pogosto uporablja za izdelavo razlinih okvirjev npr. za slike, okna, vrata. Lahko je enojna (na sliki 59.) ali dvojna (dva epa, dve zarezi). Najprej nariemo skico in izpiemo mere v krojno listo, nato izraunamo mere neobdelanega lesa. Doloimo vrsto lesa. Tehnoloke operacije izdelave:

1. Izbira lesa in krojenje: - izberemo ustrezen kos lesa (deska, kratica, ploh), - na les s svinnikom zariemo mere neobdelanega kosa, tako da se izognemo napakam

npr. gram in razpokam, to se imenuje krojenje lesa.

Slika 60. Krojenje lesa

2. aganje in skobljanje neobdelanega lesa: - z mizarsko ago, rono krono ago ali lisijim repom po zunanji strani risa izagamo

potrebne elemente, - neobdelane kose poskobljamo na konne dimenzije (pustimo e 0,5mm za bruenje), za

to operacijo lahko uporabljamo rone skobljie ali elektrini roni skoblji.

3. Zarisovanje epa in zareze:

- na poskobljane elemente zariemo ep in zarezo, ki jo bomo v nadaljevanju obdelave izrezali in izdolbli,



- 34 -

Slika 61. Zarisovanje epne vezi

4. Izdelava epno zarezne vezi: - z rono ago zareemo glede na rise epa in zareze, paziti moramo na kateri strani risa

agamo ep in na kateri zarezo, dobiti moramo tesen spoj epa in zareze, - ep enostavno obreemo z agico, zarezo moramo izsekati z dletom ali dolbilom.

Slika 62. Izdelava epno zarezne vezi

5. Lepljenje lesa:

- preden vez zalepimo preverimo kotnost in prileganje epa v zarezo, - lepila so lahko naravnega izvora (rastlinska, ivalska) ali sintetinega izvora (umetna),

danes se najve uporabljajo sintetina lepila, naravna pa pri restavriranju pohitva, - za osnovna lepljenja se porabljajo polivinilacetatna PVAC lepila, najbolj znana

blagovna znamka je Mekol ali belo lepilo,



- 35 -

- lepilo nanaamo z valjkom, opiem, glavnikom ali pa lepilo stisnemo iz plastenke, PVAC lepila so enokomponentna, kar pomeni da so e pripravljena za nanos in ni potrebno dodajati trdilca,

- po nanosu lepila moramo okvir stisniti s sponami in zagotoviti pravokotnost,

Slika 63. Stiskanje okvirja

- lepila se utrjujejo na fizikalno (izhlapevanje topila) kemini nain (kemina reakcija), - lepilni spoj je trden, e so zadosti trdne medmolekularne sile v lepilu (kohezija) in med

lepilom in lesom (adhezija), - z nadaljnjo obdelavo okvirja lahko prinemo ele, ko se lepilo dokonno strdi (obiajno

po 24 urah).

Slika 64. Medmolekularne sile v lepilnem spoju

6. Obdelava robov, bruenje in lakiranje: - robove okvirja lahko poljubno profiliramo z okrasnim profilom ali enostavno zaokroimo,

vasih so se uporabljali roni profilni skobljii, mi lahko to naredimo z ronim elektrinim rezkalnim strojem,

- e bo imel okvir npr. vstavljeno sliko in steklo moramo izrezkati e brazdo, to bi lahko naredili e pred izdelavo epov in zarez (imeli bi teave pri izdelavi epa in zareze), zato lahko to naredimo, ko je okvir e zlepljen. Uporabimo prav tako elektrini rezkalni strojek,

Slika 65. Obdelava robov



- 36 -

- pred bruenjem moramo povrino pregledati in popraviti morebitne napake v lesu, najpogosteje uporabljamo akrilni ali naravni kit (lesni prah in prozorni lak), ki ga nanaamo na povrino z lopatico. Pustimo da se posui. Veje napake popravljamo z krpanjem lesa (napako izvrtamo in zalepimo krpo).

Slika 66. Krpanje lesa

- sledi rono bruenje okvirja, brusimo najprej z grobim brusnim papirjem (granulacije 100 do 120), nato pa e s finim brusnim papirjem (granulacije 180). Brusimo z leseno kladico, posebno profilirano letvico (negativ profila) ali z ronimi elektrinimi strojki, ki smo jih obravnavali v prejnjih poglavjih.

- konna povrinska obdelava je pomembna zaradi ve razlogov: z lakom oz. drugim premaznim sredstvom damo izdelku lep videz, povrino zaitimo pred vplivom okolja (umazanija, mehanske pokodbe, vlaga), les zapremo, da ve ne deluje pri spreminjanju klime okolice,

- ebelji vosek je produkt narave, zato se zopet vedno ve uporablja za konno povrinsko obdelavo lesa, drugo pomembno naravno sredstvo za zaito lesa je elak. Skoraj e pozabljen postopek povrinske obdelave se imenuje politiranje, ki je precej zapleten roni postopek vtiranja elakove politure. Obvladajo ga le e redki mojstri.

3.1.2. Naravna povrinska obdelava lesa 1. ebelji vosek je najbolj znan in za povrinsko obdelavo lesa najvekrat uporabljen naravni vosek. Surov ebelji vosek je rumenkaste do rdekasto-rjave barve, kar je predvsem odvisno od ebelje pae. S ienjem in beljenjem pa je mogoe dobiti tudi ebelji vosek bele barve. Tali se pri priblino 60C. V vodi je netopen, topen pa v toplem alkoholu, ogljikovem tetrakloridu, kloroformu, etru ter mnogih drugih organskih topilih. Uporablja se lahko v trdni obliki kakor tudi v obliki paste ali tekoega pripravka. Druga vrsta naravnega voska, ki je tudi nepogreljiv za povrinsko obdelavo lesa, je karnauba vosek. To je vosek rastlinskega izvora, ki ga pridobivajo z listov palme Copernica cerifera, ki raste v Braziliji. Tali se pri 80C in je tri od ebeljega voska, zato ga le-temu pogosto dodajamo zaradi izboljanja mehanskih lastnosti voskane povrine, seveda pa ga lahko uporabljamo tudi samostojno. Pri poliranju daje gladko, sijajno in trdo povrino. Med ostalimi naravnimi voski omenimo e elakov in montanski vosek.



- 37 -

Kot smo videli, je torej uporaba pripravkov za voskanje relativno preprosta, kar velja tudi za obnavljanje. Z izbiro naravnih materialov za obdelavo lesenih izdelkov prispevamo k varovanju okolja kakor tudi k prijetnemu poutju v bivalnih prostorih. Res pa je, da voskane povrine zahtevajo nekaj ve nae pozornosti in asa. Voskamo lahko les iglavcev, pogosteje pa les listavcev. Omeniti velja, da vosek na povrini lesa ne utrjuje kemijsko s premreenjem, temve tvori tanko plast, ki dobro zapolni pore. Tekoe pripravke je mono nanaati s hladnim ali toplim brizganjem, paste nanaamo s krpo, kar je tudi najbolj pogost postopek, ali s toplim brizganjem, pri nanaanju trdih voskov pa se lahko odloimo za vroe brizganje ali pa za valjno nanaanje z ogrevalnim in gladilnim valjem. Po nanosu tanke plasti je priporoljivo poakati 24 do 48 ur, kar je odvisno predvsem od vrste in koncentracije topil in razredil v pripravku za povrinsko obdelavo tal. Sledi loenje, kar izvedemo rono z volneno ali flanelasto krpo, lahko pa tudi s posebnimi imnimi krtaami iz kokosovih vlaken in z usnjenimi vloki. Seveda pa se lahko lotimo tudi strojnega loenja s polirnimi stroji. Na opisani nain bomo obogatili in poivili naravni videz lesa ter izboljali odpornost povrine. e elimo spremeniti barvni ton podlage, ki jo obdelujemo pa imamo na voljo tudi razlino obarvane pripravke za voskanje. Voskano plast je potrebno redno vzdrevati in obnavljati. Zelo pomembno je redno ienje. Prah in razline smeti bi namre lahko kar hitro pokodovali plast voska in poslabali izgled voskanih povrin.

2. elak je posebna smola vzhodnoindijskega iglavca, s katero se prehranjujejo insekti, njihovi presnovki pa se odlagajo po lubju. Te iztrebke postrgajo in ustrezno obdelajo tako, da izloijo smolo in jo posuijo. Nastanejo luske, ki so topne v alkoholu. Imenuje se tudi francoska politura za visoki lesk, saj so snov v 18. stoletju v Evropo pripeljali Francozi in jo zaeli uporabljati pri izdelavi pohitva, na vzhodu pa so jo poznali e pred dva tiso leti. Na pripravljeno povrino jo nanaamo s tamponom in jo nato po posebnem postopku vtiramo. Uporabljamo jo v glavnem za plemenite vrste lesa z drobno strukturo por, od naih sta to enja in oreh, manj pa sta za ta postopek primerna hrast in jesen, e manj smreka, ki je mehka. S elakom doseemo visoki lesk lesa.

Surovi elak se nabira na drevesnih vejah kot 3-8 mm debela skorja, v kateri se nahajajo tevilne samice itaste ui. Domaini ga zbirajo, drobijo in izpirajo z vodo. Tako odstranjujejo lesovino, sladkorje, v vodi topne soli in rdee barvilo lac dye. elak nato segrevajo, filtrirajo skozi tkanino in tako dobljeno raztaljeno maso rono raztegujejo podobno kot testo v imtanje plasti. Ko se shladi, ga rono ali strojno drobijo v listie razlinih velikosti ali meljejo v prah. Priprava elaka: Za pripravo politure elak raztopimo v etanolu oz. kombinaciji alkoholov. Za najkvalitetneje politure se elakovi raztopini dodajajo tudi razline druge naravne smole kot na primer mastiks (smola Pistacie lenticus iz Kiosa-Grija), kopal ( fosilna smola iz Zaira ali smola iz ivih dreves Trachylobium, Hymenaea courbaril iz Zanzibarja, Mozambika, Avstralije).



- 38 -

Obiajna koncentracija elaka v topilu je 12-20 %. Raztopino pustimo stati preko noi, nato jo prefiltriramo. Tako pripravljeno polituro lahko hranimo le nekaj mesecev, ker se zaradi hidrolize asi suenja politure podaljujejo.

Politiranje

Izdelava kvalitetne politure zahteva kar nekaj spretnosti in izkuenj. Postopek lahko strnemo v naslednje faze: A/ Grundiranje -vtiranje razredene politure B/ Polnjenje por C/ Pokrivno politiranje D/ Glajenje: - izpolitiranje - prepolitiranje Povrino pred politiranjem obrusimo z brusnim papirjem 600 ali 800. Za politiranje najvaneje orodje je cula. Naredimo jo iz vate ali volne, ki jo zavijemo v krpo iz lanenega platna. Za grundiranje in polnjenje por uporabimo grobo laneno platno, za pokrivno politiranje in glajenje pa fineje. Cule hranimo v dobro zaprti stekleni posodi. Grundiranje: Culo namoimo v mono razredeno polituro, ki jo nalijemo v plitvo posodo in jo z vzdolnimi in prenimi gibi vtremo v povrino lesa. Pustimo, da se temeljito posui preko noi. Polnjenje por: Lahko uporabimo culo, s katero smo grundirali. Zdaj uporabimo nerazredeno polituro, pod culo pa nanesemo oz. dodamo mleti plovec. Plovec je kamenina vulkanskega izvora, z mikroporozno strukturo in se uporablja kot blago brusno sredstvo. Lesna moka, ki se tvori pri bruenju, plovev prah in raztopljeni elak tvorijo polnilno zmes, ki jo moramo s culo vtreti v lesne pore. Pazimo, da ne dodamo preve plovca, ker sicer postanejo pore sive barve. Suimo vsaj 1 uro. Povrino nato obrusimo s finim brusilnim papirjem. Pokrivno politiranje: Oblikujemo trdno culo, namakamo jo v nerazredeno polituro in z vzdolnimi in prenimi nanosi, najprej z monejim, kasneje pa z vse ibkejim pritiskom. Culo 1 do 2-krat zamenjamo. Pazimo, da s culo ne vleemo po e mokri povrini oz. da ne trgamo e nastalega politurnega filma. Pri tem si pomagamo z nekaj kapljami polirnega olja, s katerim s spodnje strani ovlaimo polirno culo. e se prine spodnja stran cule lesketati, je to znak, da je platno zamaeno . Tako platno moramo oprati z alkoholom. Z zadnjo culo moramo polirati dokler ta ni popolnoma suha. S tem spravimo na povrino ostanke polirnega olja. Suimo vsaj 2-3 ure. Ponovno rahlo obrusimo s finim brusilnim papirjem 600-800 ali plovevo moko. Glajenje-izpolitiranje: Uporabimo culo s fino laneno krpo v kombinaciji s elakovo polituro z nekaj kapljicami polirnega olja. S polirno culo delamo hitre, krone gibe. Pustimo, da se posui preko noi. Nato obrusimo samo e pomanjkljivo oz. slabe obdelana mesta s plovemo moko.



- 39 -

Pustimo,da se po monosti sui 2-3 dni. Glajenje-prepolitiranje: Pripravimo sveo culo z najfinejim lanenim platnom. Uporabimo mono razredeno polituro in nekaj kapljic polirnega olja in poliramo rahlimi, kronimi gibi. Nazadnje dodajamo samo e alkohol, tako da izvleemo zadnje ostanke polirnega olja. Pri tem vekrat zamenjamo laneno krpo, tako da ostanki olja ponovno ne zamegli povrine. Politura je suha po najmanj 60 urah. eprav je elakova politura pravilno izvedena, je povrina relativna obutljiva na vodo, vroino in topila. Kljub temu ima elakova politura poseben estetski uinek in e vedno predstavlja visoko stopnjo mojsterstva obdelave lesenih povrin.

Slika 67. Politiranje lesa

3. Firne in olja je hitrosueo olje. Osnova je laneno olje, ki mu dodajajo suilo (sikativ). Uporablja se za zaito zunanjih povrin npr. oken in vrat. Za zaito lesenih povrin se zraven lanenega olja uporabljajo e druga olja: terpentinovo, teakovo, orehovo, parafinsko. 4. Strukturiranje (razkanje) in peskanje povrine je mehanski postopek, kjer elimo dosei reliefni videz povrine. S posebnim elektrinim krtanim strojem oz. curkom peska odstranjujemo mehkeji del branike lesa (rani les), predvsem iglavcev. Povrina izgleda kot zelo star les.

Slika 68. Strukturiranje povrine lesa



- 40 -

3.1.3. Izdelava rogljiene vezi Pri epno zareznih vezeh smo omenili, da so primerne za okvirne konstrukcije (okna, okvrji slik), rogeljiene vezi pa spadajo pod obodne vezi. Torej z njimi spajamo les v razline obode, npr. predali, pruke Obstaja ve vrst rogljev: - odkriti roglji,

- polzakriti roglji in - zakriti roglji.

Mi se bomo osredotoili na izdelavo rogljiene vezi z odkritimi roglji, ki je najpogosteja in tudi najlaja za izdelavo. Tako kot za vsak izdelek, tudi tukaj najprej potrebujemo skico in krojno listo izdelka. Zaetne faze izdelave so vedno enake: krojenje lesa, skobljanje na konno mero (pustimo le 0,5mm za konno bruenje).

Slika 69. Rogljiena vez z odkritimi roglji 1. Zarisovanje rogljev na les:

- na poskobljane deice moramo zarisati roglje, ki jih nato izreemo, e pred tem pa je potrebno izraunati dimenzije rogljev, za kar obstaja ve metod. Odloimo se za najbolj enostavno in to je metoda tretjin, ki jo prikazuje slika 70.

Slika 70. Izraun dimenzij rogljev (metoda tretjin)



- 41 -

- z ago zareemo roglje, ki jih nato z dolbilom izsekamo,

Slika 71. Izdelava rogljiene vezi

- sledi popravljanje napak (kitanje in krpanje lesa), lepljenje lesa, bruenje in konna

povrinska obdelava lesa. V primeru, ko potrebujemo ire kose lesa (npr. skrinja), moramo oje kose lesa lepiti v ire ploe. Najprej si pripravimo deske za lepljenje s skobljanjem robov, paziti moramo na pravokotnost ploskev. Zelo pomembno pa je pravilno obraanje desk, ki jih lepimo skupaj. Upotevati moramo pravila, kot jih prikazuje slika 72. Vedno moramo izrezati srce oz. stren deske, ki je ponavadi razpokan ali drugae deformiran, lepiti skupaj im oje deske, da ne pride preve do izraza delovanje lesa, do katerega vedno pride, ko se spremeni klima okolice (vlaga, temperatura).

Slika 72. irinsko lepljenje lesa



- 42 -

4. PREGLED LESNIH VEZI

4.1. IRINSKE VEZI Pri irinskih vezeh spajamo vzdolni les z vzdolnim. Te vezi so lahko: - trajne ( ploe, ki se e obdelujejo naprej), - razstavljive ( stenske in stropne obloge).

a. Neposredne irinske vezi: - topa vez:

- brazdna vez: se manj uporablja (slab izkoristek lesa)

- peresna vez: je najbolj razirjena (slab izkoristek lesa)

- lastovija vez: se najmanj uporablja (spajanje z drsenjem)

- klinasta vez:

- zobata vez:



- 43 -

b. Posredne vezi:

- moznina vez: mozniki se vgrajujejo v medsebojnih razdaljah 150 do 250mm

- vstavljena peresna vez: pero je iz masivnega lesa, vezane ali vlaknene ploe

4.2. DOLINSKE VEZI Z dolinskimi vezmi spajamo les po njegovi dolini, torej ga podaljujemo. a. Neposredne dolinske vezi: 1.) Preploitvene vezi:

a - prep. s poevnim elom stene, b - prep. s koninim elom stene, c - prep. z lastavijim epom. preploitvene vezi povzroajo velike izgube lesa.



- 44 -

2.) epne vezi: - dolinska vez z ravnimi roglji:

- zobata vez:

a - kratki epi, b - dolgi tanki epi, c - dolgi debeli epi Elementi klinastega epa:

s epnimi vezmi se izognemo preveliki izgubi lesa zaradi spajanja, nain s klinastimi vezmi omogoa avtomatizacijo lepljenja (linija). trdnost lepljenega spoja ne sme biti manja od trdnosti nesestavljenega lesa. Dolinske vezi so lahko oblikovane po debelini ali po irini:



- 45 -

b. Posredne dolinske vezi 1. Vstavljena peresna vez

4.3. KOTNE VEZI

Razdelimo jih na: - okvirne kotne vezi, - obodne kotne vezi

4.3.1. Okvirne kotne vezi



- 46 -



- 47 -



- 48 -

4.3.2. Obodne kotne vezi



- 49 -



- 50 -

5. LITERATURA LIKAVEC A..: Tehnologija obdelave v lesarstvu 1, Tehnika zaloba Slovenije, Ljubljana 1983. KOVAI B. in drugi: Tehnologija lesa 3, Lesarska zaloba, Ljubljana 1999. GROELJ A. in drugi: Tehnologija lesa 2, Lesarska zaloba, Ljubljana 1999. ROZMAN V.: Konstrukcijski elementi, Lesarska zaloba, Ljubljana 1998. POLANC J.: Povrinska obdelava lesa, ZDIT gozdarstva in lesarstva, Ljubljana 1989 PETRI M.: Povrinska obdelava lesenih talni oblog z voenimi premazi, Revija Korak, t.

6/2002, str. 38-39.

Katalogi orodja in rpibora: Iskra ERO, BOSCH , MAKITA, DeWalt, Kirschen,

tehnologija roČne obdelave lesa -...

Documents