td 8 oznacevanje jekel ura 28 30

Označevanje in lastnosti jekel

1-23

9 OZNAČEVANJE JEKEL IN KLASIFIKACIJA JEKEL PO STANDARDIH Standardi za označevanje in klasifikacijo jekel, ki so veljavni v Sloveniji in jih je izdal Slovenski inštitut za standardizacijo so prevzeti iz Evropskih norm (EN) odn. Evropskih standardov: Slovenska oznaka Evropska

oznaka* /datum izdaje

Naziv standarda

SIST EN 10020:2000 EN 10020 /marec 2000

Definicija in razvrščanje jekel

SIST EN 10021:1996 EN 10021 /januar 1996

Splošne tehnične zahteve za dobavo jeklenih in železnih izdelkov

SIST EN 10027-1:1995

EN 10027-1: /december 1995

Označevanje jekel-1. del: Oznake jekel, osnovni znaki

SIST EN 10027-2:1995

EN 10027-2: /december 1995

Označevanje jekel -2. del: Številčni sistem

SIST CR 10260:2000 CR 10260 /april 2000

Sistem-označevanja jekel-Dodatni znaki

*-Evropske standarde izdaja »European Committee for Standardization« v treh jezikih! STANDARD SIST EN 10020:2000 - Definicija in razvrščanje jekel Evropski standard določa termin »jeklo« in ga loči na dve skupini: -po kemični sestavi (nelegirano jeklo, nerjavno jeklo in druga legirana jekla), -po lastnostih ali namembnosti (za nelegirana jekla, nerjavna jekla in druga legirana jekla) Jeklo? Jeklo je zlitina železa z ogljikom (C manj kot 2,06%), ki so ji lahko dodani še drugi elementi. Z večanjem vsebine legirnih elementov je lahko tudi vsebina ogljika večja od 2,06%, npr. pri povečani vsebini Cr lahko jeklo vsebuje več kot 2,06% ogljika, kar je meja med jeklom in litim železom. Legirana jekla so jekla pri katerih so lastnosti odvisne od vsebine in vrste legirnih elementov. Malo legirana jekla so z vsebino legirnih elementov do 5%, med tem, ko močno legirana jekla imajo več kot 5% legirnih elementov. Konstrukcijska jekla so ogljikova jekla z vsebino ogljika C<0,6% ali malo in nizko legirana jekla z legirnimi elementi (Ni, Si, Mo, Mn, Cr, W, V, Ti, itn). Orodna jekla so plemenita jekla s vsebino ogljka C>0,6% (vendar manj kot C<2,06%) ali legiranja jekla z legiranimi elementi Cr, W, V, Mo, Co, itn.


2-23

9.1 Klasifikacija po kemični sestavi Klasifikacija temelji na analizi kemične sestave vzorca, ki je bil zajet z zajemalko. Na osnovi opravljene kemične analize lahko opredelimo jeklo po vsebin posameznih elementov glede zgornje mejne vrednosti za vsak legirni element posebej, tabela 1. V premeru ne možnosti izvajanja lastne kemične analize ali drugega načina za določitev kemične sestave se aktualna sestava prevzema na osnovi podatkov, ki jih je podal proizvajalec-jeklarna! Za vsak legirni element je določena, izračunana ali izmerjena vrednost na ustrezno število decimalnih mest (kot v tabeli 1) in ne presega mejne vrednosti v tabeli 1. Na primer v Evropskem standardu EN 10020 je določeno področje od 0,3% do 0,5% za 0,30% do 0,50%! Tabela 1 Zgornje mejne vrednosti za ločevanje nelegiranih in legirnih jekel (iz zajetega vzorca)

Posamezni element Mejna vrednost (% masni delež)

Al Aluminij 0,30 B Bor 0,0008 Bi Bizmut 0,10 Co Kobalt 0,30 Cr Krom* 0,30 Cu Baker* 0,40 La Lantanidi (vsak) 0,10 Mn Mangan 1,65 Mo Molibden* 0,08 Nb Niob* 0,06 Ni Nikelj* 0,30 Pb Svinec 0,40 Se Selen 0,10 Si Silicij 0,60 Te Telur 0,10 Ti Titan* 0,05 V Vanadij* 0,10 W Volfram 0,30 Zr Cirkonij* 0,05 Drugi elementi (razen C) P, S, N-

vsak posebej 0,10

**-če so elementi podani v kombinaciji dveh, treh ali štirih elementov, pri čemer so njihove vrednosti manjše od mejnih vrednosti, se za klasifikacijo jekla uporablja 70% vsot posameznih mejnih vrednosti iz preglednice!


3-23

Določitev skupin Nelegirano jeklo po SIST EN 10020:2000 Nelegirano jeklo je jeklo pri katerem masni delež nobenega od elementov ne prekoračuje mejne vrednosti v tabeli 1. Nerjavno jeklo Nerjavno jeklo je jeklo z najmanj 10,5% kroma (Cr) in maksimalno z 1,2% ogljika (C)! Ostala legirana Ostala legirana jekla so jekla, ki ne izpolnjujejo pogoja za nerjavno jeklo in pri katerih vsaj en legirni element presega mejno vrednost podano v tabeli 1.


4-23

9.2 Klasifikacija po lastnostih ali namembnosti 9.2.1 Nelegirano jeklo Kakovostno so opredeljena nelegirana jekla kot jekla pri katerih so predpisane splošne lastnosti za nelegirana jekla kot so žilavost, velikost zrn ali/in deformabilnost. Kakovostno so opredeljena nelegirana jekla kot nelegirana jekla pri katerih lastnosti ne sodijo v posebna nelegirana jekla.

Tabela 2 Lastnosti osnovnih nelegiranih jekel

Lastnost Mejna vrednost

natezna trdnost Rm ≤ 690 N/mm2

meja tečenja Re ≤ 360 N/mm2

raztezek pri nateznem preskusu ≤ 26 %

udarna žilavost pri 20 °C za vzdolžni ISO V-zarezni preskušanec

≤ 27 J

masni delež ogljika (C) ≥ 0,10 % masni delež fosforja (P) ≥ 0,045 % masni delež žvepla (S) ≥ 0,045 %

9.2.2 Nelegirna posebna jekla Nelegirana posebna jekla so jekla z visoko stopnjo čistosti, predvsem glede ne-metalnih vključkov. V večini primerov so namenjena za kaljenje in popuščanje ali površinsko utrjevanje in jih karakterizira stalna možnost izvedbe omenjenih obdelav. Natančna kontrola kemične sestave in posebna pozornost v proizvodnji in procesu kontrole zagotavljajo izboljšanje lastnosti, ki izpolnjuje natanko podane zahteve. Te lastnosti, ki so splošno v kombinaciji in z drugimi natančno kontroliranimi lastnosti omogočajo natančno kontroliranje meje tečenja ali utrjevanja, ki je občasno v povezavi s primernostjo za preoblikovanje v hladnem, z varivostjo ali žilavostjo. Nelegirana posebna jekla so jekla, ki izpolnjujejo eno ali več naslednjih zahtev: -specifično minimalna udarna trdnost v kaljenem in popuščenem stanju, -penetriranje specifične trdote v globino ali površinske trdote v kaljenem, kaljenem in popuščenem stanju ali pogojih površinske trdotem, -predpisano posebno nizka vsebina ne-metalnih vključkov. -predpisano maksimalno vsebino P in S -za analizo zajemalke ≤0,020% -za proizvodno analizo ≤0,025% (npr. žica za visokotrdnostne vzmeti, elektrode, žico za avtoplašče)


5-23

-predpisana minimalna udarna Charpy-V žilavost pri -50°C mora biti večja od 27J za vzorec, ki je bil odvzet v vzdolžni smeri ali večja od 16J za vzorec, ki je bil odvzet v prečni smeri. (V primeru če ni določena vrednost udarne žilavosti pri -50°C takrat se vrednost udarne žilavosti izmeri v območju med -50°C in -60°C.) -jekla za jedrske reaktorje, ki imajo določene specifične zahteve, kot so: Cu ≤ 0,10%, Co ≤ 0,05%, V≤ 0,05%. -jekla s specifično električno prevodnostjo > 9 S˙m/mm2 -jekla s percipitatnim utrjevanjem z določeno minimalno vsebino ogljika 0,25% ali več v kemični analizi zajemalke in jekla z feritno/perlitno mikrostruktoro, ki vsebujejo enega ali več legirnih elementov kot so Ni ali V v koncentraciji, ki je manjša od mejne vrednosti za legirana jekla. Percipitatsko utrjevanje se splošno doseže s kontroliranim utrjevanjem na temperaturi vročega preoblikovanja. (Priloga 2) -prednapeta jekla. 9.2.3 Nerjavna jekla Nerjavna jekla imajo določeno kemično sestavo (najmanj 10,5% kroma (Cr) in maksimalno z 1,2% ogljika (C). Poleg tega so podskupine nerjavnih jekel glede na: -vsebino Ni: -Ni manj kot 2,5% -Ni 2,5% in več. -glavne lastnosti: -Odpornost proti koroziji -odpornost proti visoki temperaturi -odpornost proti lezenju 9.2.4 Ostala legirana jekla Ostala legirana jekla so legirna jekla, ki izpolnjujejo zahteve glede namen za katerega so izdelana, glede žilavosti, kontrolirano velikosti zrna in/ali preoblikovalno sposobnost. Legirna jekla splošno niso namenjena za kaljenje in popuščanje ali površinsko utrjevanje. Legirna jekla so razdeljena na: 1) Fino zrnata konstrukcijska jekla za varjenje, vključno z jekli za tlačne posode in cevovode, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: -predpisna minimalna meja tečenja <380N/mm2 za debelino ≤16mm. -vsebina legirnih elementov večja od vrednosti v tabeli 1 in manjša od vrednosti v tabeli 2. 2) Legirana jekla za tirnice, slojevite plošče, in rudniška okna 3) Legirana jekla (hladno ali vroče valjana pločevina) namenjena za preoblikovanje v hladnem, ki vsebujejo elemente za zaviranje rasti zrn kot so B, Ni, Ti, V in/ali Zr ali dvofazna jekla.


6-23

4) Legirana jekla, pri katerih je baker značilni legirni element. 5) Legirna elektrolitska jekla, ki vsebujejo dodatke Si ali Si+Al, in Al kot legirnih elementov, pri čemer koncentracija ne presega vrednost, glede na ohranjanje magnetne induktivnosti, polarizacije in prevodnosti. Tabela 3 Kemična sestava finozrnatih jekel za varjenje.

Simbol Posamezni element

Spodnja mejna vrednost (% masni delež)

Zgornja Mejna vrednost (% masni delež)

Cr Krom 0,30 0,50 Cu Baker 0,40 0,50 Mn Mangan 1,65 1,80 Mo Molibden 0,08 0,10 Nb Niob 0,06 0,08 Ti Titan 0,05 0,12 V Vanadij 0,10 0,12 Zr Cirkonij 0,05 0,12

-predpisana minimalna udarna Charpy-V žilavost pri -50°C mora biti večja od 27J za vzorec, ki je bil odvzet v vzdolžni smeri ali večja od 16J za vzorec, ki je bil odvzet v prečni smeri. (V primeru če ni določena vrednost udarne žilavosti pri -50°C takrat se vrednost udarne žilavosti izmeri v območju med -50°C in -60°C.) 9.2.5 Posebna legirana jekla Posebna legirana jekla so jekla za katera je značilna natančna kontrola kemične sestave in posebni pogoji pridelave za izboljšanje lastnosti. V to skupino sodijo vsa druga legirana jekla, ki niso navedena med legiranimi in ostalimi legiranimi jekli. Posebna legirana jekla zajemajo inženirska jekla in legirana jekla za tlačne posode, ležaje, orodna jekla, visoko-hitrostna jekla in jekla s posebnimi fizikalnimi lastnostmi kot so feritno-nikljeva jekla s kontroliranimi koeficienti raztegovanja ali jekla z električno odpornostjo.


7-23

9.3. Izvlečki iz SIST EN 10027-1:1995 Sistemi označevanja jekel – 1 del: Oznake jekel, osnovni znaki Standard predpisuje način označevanja jekel, glede na uporabljene simbole črk in številk s katerimi se skrajšano izkazuje uporabnost in osnovne značilnosti jekla (npr. mehanske, fizikalne, kemične lastnosti), na osnovi katerih se jekla med seboj ločujejo. Celovita oznaka za jeklo poleg oznake za jeklo lahko vsebuje dodatno ime z oznako tehniških pogojev dobave, ki so za zahtevani za posamezno jeklo. Ob oznaki jekla po tem standardu je potrebno podati še naziv standarda. Zgradba oznake A) JEKLA OZNAČENA PO MEHANSKIH LASTNOSTIH Začetni simbol za jekleno litino poleg oznake za jeklo (Fe) vsebuje še črko G, (npr. FeG250). Za številko, ki označuje minimalno mejo tečenja je oznaka za stopnjo kakovosti jekla, ki lahko vsebuje naslednje črke: a) oznaka, ki je pred mejo tečenja v MPa in se uporablja za majhne debeline:

Primer oznake S Structural steels Konstrukcijsko jeklo S355 P Steels for Pressure

Purposes Jeklo za tlačne namene P265

L Steels for Linepipe Jeklo za cevovode L320 E Engineering Steels Inženirsko jeklo E295

b) B-jekla za popuščen beton po oznaki za mejo tečenja v MPa primer: B420N c) Y-jekla za prednapeti beton po oznaki za garantirano minimalno natezno trdnostjo v MPa primer: Y1770C d) R-jekla za tirnice ali v obliki tirnic za garantirano minimalno natezno trdnostjo v MPa primer: R0700 e) H-hladno valjana jekla ali izdelki z visoko trdnostjo, ki sledi oznaki za minimalno natezno trdnostjo v MPa, razen v primeru če je za mejo tečenja oznaka T takrat naslednja številka označuje natezno trdnost materiala v MPa. Primera: H300 H650T f) D-pločevina za preoblikovanje v hladnem, ki sledi eni od oznak: 1) C- za hladno valjane izdelke, primer: DC01 2) D- za toplo valjane izdelke, ki so neposredno namenjeni za preoblikovanje v hladnem 3) X- za izdelke, za katere niso določeni pogoji valjanja primer: DX01 g) T-tanke plošče (jekla za embalažo), ki sledi oznaki: primer: TH52 1) za enojno valjane izdelki; črka H sledi oznaki za specifično povprečno vrednost trdote v HRc 2) za dvojno valjane izdelke; številka, ki sledi označuje nominalno mejo tečenja v MPa.


8-23

h) M-elektropločevina; oznaka, ki ji sledi označuje: primer: M390-50E 1) specifično maksimalno izgubo magnetne indukcije (W/kg) na 50Hz (pravo vrednost dobimo, tako da to številko pomnožimo x100) 2) debelino pločevine (pravo vrednost dobimo, tako da to številko pomnožimo x100) 3) črka označuje vrsto elektopločevine, npr: A- za neorientirane izdelke B-za nelegirane polizdelke E-za legirane polizdelke N-izdelki, ki so orientirani pravokotno na zrna S-izdelki z nizko izgubo orientiranih zrn P-za izdelke z visoko obstojnimi orientiranimi zrni B) JEKLA OZNAČENA PO KEMIČNI SESTAVI Nelegirna jekla (razen jekla v konti liniji) s povprečno vsebino Mn < 1%. Oznaka mora vsebovati naslednje simbole:

a) črko C b) številko, ki označuje predpisano povprečno vsebino ogljika (pravo vrednost

dobimo, tako da to številko delimo z 100) (Če vsebina ogljika ni določena, TC priporoča da se v skladu s standardom določi primerna reprezentančna vrednost!) Nelegirana jekla s povprečno vsebino Mn > 1%, tudi jekla v konti liniji in legirana jekla (razen visoko reznih jekel), pri katerih skupna vsebina vseh legirnih elementov ne presega 5%. Oznaka vsebuje naslednje simbole:

a) številko, ki označuje predpisano povprečno vsebino ogljika (pravo vrednost dobimo, tako da to številko delimo z 100)

b) kemijski simboli označujejo legirne elemente, ki imajo glavni vpliv na mehanske lastnosti jekla. Zaporedje simbolov je v padajoči vrsti glede na vsebino posameznega elementa v jeklu. V primeru, če sta dva elementa (ali več elementov) z enako koncentracijo, takrat je zaporedje določeno z abecedno vrsto.

c) številke označujejo vrednosti vsebine legirnih elementov. Vsaka številka predstavlja, v zaporedju, vsebino v procentih za vsak element, ki se deli s faktorjem, ki je podan v spodnji tabeli in na to zaokroži na bližjo celo vrednost. Podane številke za različne elemente je potrebno ločiti z vejico.

Element Faktor Cr, Co, Mn, Ni, Si, W 4

Al, Be, Cu, Mo, Nb, Pb, Ta, Ti, V,

Zr

10

Ce, N, P, S 100

B 1000


9-23

Legirana jekla (razen hitro reznih jekel) so jekla pri katerih masni delež vsaj enega legirnega elementa presega 5%. Oznaka vsebuje naslednje simbole:

a) črko X b) številko, ki označuje predpisano povprečno vsebino ogljika (pravo vrednost

dobimo, tako da to številko delimo z 100) c) kemijski simboli označujejo legirne elemente, ki imajo glavni vpliv na mehanske

lastnosti jekla. Zaporedje simbolov je v padajoči vrsti glede na vsebino posameznega elementa v jeklu. V primeru, če sta dva elementa (ali več elementov) z enako koncentracijo, takrat je zaporedje določeno z abecedno vrsto.

d) številke označujejo vrednosti vsebine legirnih elementov. Vsaka številka predstavlja, v zaporedju, vsebino v procentih za vsak element.

Hitrorezna jekla Oznaka vsebuje naslednje simbole:

a) črke HS b) številke kažejo vrednosti v težnostnih procentih za legirne elemente v naslednji

vrsti: -wolfram (W) -molibden (Mo) -vanadij (V) -kobalt (Co)

Vsaka številka predstavlja povprečno vsebino legirnega elementa, ki je zaokrožena na celo število; Številke, ki so ločene s črtico, označujejo različite elemente.


10-23

9.4. Sistem označevanja jekel-Dodatni znaki Izvleček iz standarda: SIST CR 10260:2000 Tabela: Pomen dodatnih simbolov pri označevanju jekel glede na namen uporabe ter mehanske in fizikalne lastnosti

Dodatni simboli Vrsta jekla 2)

Osnovna oznaka skupina 1 skupina 2

Primeri oznak

udarno delo C za posebno hladno preoblikovanje S235JR

27 J 40 J 60 J pri °C

D za vroče omakanje S690Q JR KR LR 20 E za emajliranje S355N JO KO LO 0 F za kovanje S600MC J2 K2 L2 − 20 H za votle profile S235JRG2 J3 K3 L3 − 30 L za nizke temperature S315G2S J4 K4 L4 − 40 O za morske ploščadi S355K2G2W J5 K5 L5 − 50 S za ladjedelništvo S235J0C J6 K6 L6 − 60 T za cevi S355JOWP

M termomehansko valjano W odporno na vremenske vplive S275JRCu

N normalizirano S355K2G4Cu Q poboljšano S235J2G3Cu

Kon

stru

kcijs

ka je

kla

Snnn

nnn-- najmanjša

meja tečenja Re v [N/mm2]

G sledijo druge lastnosti 1)

an

kemijski znak dodatnega elementa (običajno Cu) skupaj z enomestnim številom, ki predstavlja 10-kratno povprečno vrednost tega elementa

S235J2G3CuC

M termomehansko valjano H za visoke temperature P380NH

N normalizirano L za nizke temperature P420M Q poboljšano R za sobne temperature P420ML B jeklenke X za visoke in nizke temperature P460N

S preproste tlačne posode P500Q

T cevi P500QH

Jekl

a za

tlač

ne p

osod

e

Pnnn

nnn-- najmanjša


G sledijo druge lastnosti 1) P550QL

M termomehansko valjano L320M

N normalizirano L385N Q poboljšano L210GA

G sledijo druge lastnosti 1) L445QB Je

kla

za

cevo

vode

Lnnn

nnn-- najmanjša


a zahtevani razred (enomestna oznaka po potrebi)

L550MB E295GC E295GF E335GC

Jekl

a za

st

roje

grad

njo Ennn

nnn-- najmanjša



B420N

B500G1 B500G2 B500G3 Je

kla

za

arm

irani

be

ton

Bnnn

nnn-- najmanjša



B500H

1) Za črko G lahko sledijo številke 1 do 4 (G1-- nepomirjeno, G2-- pomirjeno, G3-- različni pogoji dobave, G4-- enako kot G3) ali


11-23

druge oznake na enem ali dveh mestih. 2) Dodatne simbole za označevanje jekel za prednapeti beton (Y), jekel za tirnice (R), hladno valjanih ploščatih izdelkov iz visokotrdnostnih jekel za vlečenje v hladnem (H), ploščatih izdelkov za oblikovanje v hladnem (D), bele pločevine za embalažo (T) in jekel za elektropločevino (M) glej v SIST ECISS/IC 10.

Tabela Pomen dodatnih simbolov pri označevanju jekel glede na kemijsko sestavo

Dodatni simboli Vrsta jekla 2)

Osnovna oznaka skupina 1 skupina 2

Primeri oznak

E s podanim največjim deležem žvepla (S) C10C, C15D

R s podanim območjem deleža žvepla (S) C40R, C85E

D za vlečenje žice C80U, C65S1

C za hladno oblikovanje C14G1, C14G2

S za vzmeti C110U, C135UU za orodja C15GPb W za varilno žico C10WSi

Nel

egira

na je

kla

(raz

en je

kel z

a av

tom

ate)

s p

ovpr

ečni

m m

asni

m

dele

žem

man

gana

Mn

< 1

%

Cnnn

nnn-- 100-kratna vrednost

povprečnega deleža ogljika (C) v

odstotkih


an

kemijski znak dodatnega legirnega elementa skupaj z enomestnim številom, ki predstavlja 10-kratno povprečno vrednost tega elementa (po potrebi)

C14GAl

1) Za črko G lahko sledijo številke 1 do 4 (G1-- nepomirjeno, G2-- pomirjeno, G3-- različni pogoji dobave, G4-- enako kot G3) ali druge oznake na enem ali dveh mestih. 2) Za skupine jekel pod točkami b), c) in d) v poglavju 18.2.1.2 dodatni simboli niso predvideni.


12-23

9.5 Izvlečki iz SIST EN 10027-2:1995 Sistemi označevanja jekel – 2 del: Številčni sistem Struktura številčne oznake za jeklo Številčna oznaka za jeklo vsebuje naselednje: 1.XX XX (XX) Zaporedna številka (Številke v oklepajih označujejo možno nadaljnjo uporabo)* Številka skupine jekla (po tabeli) Številka skupine materiala ** ** 2 do 9 številk označuje posamezni material, * Predstavlja zaporedje dveh številk, ki narašča glede na stopnjo jekla.


13-23

9.6 OZNAČEVANJE JEKEL PO DIN Podobno kot pri EN 10027 poteka označevanje o lastnostih uporabe ali po kemijski sestavi. Za razlikovanje med jekli se uporabljajo za označevanje naslednje črke in številke za dodatne karakteristike: Spredaj postavljene oznake:

A Jeklo, obstojno na staranje B Betonsko jeklo GS Jeklena litina f Plamensko in inukcijsko kaljenje (Cf45) K Primerno za hladno profiliranje k Nižja vsebina P, S (Ck45) m S okoli 0,020 – 0,040 % (Cm45) P Primerno za utopno kovanje q Primerno za preoblikovanje v hladnem (Cq45) Q Odporno proti obrabi, primerno za preoblikovanje v hladnem R Pomirjeno Ro Za varjene cevi RR Posebej pomirjeno T Fino zrnato konstrukcijsko jeklo-žilavo v hladnem U Nepomirjeno W Toplotno obstojno fino zrnato konstrukcijsko jeklo Z Primerno za svetlo vlečenje

Zadaj postavljene oznake:

B Toplotno obdelano na najboljšo obdelovalnost BF Toplotno obdelano na določeno natezno trdnost BG Toplotno obdelano na feritno-perlitno mikrostrukturo C Toplotno obdelano na hladno rastezljivost G Mehko žarjeno GKZ Žarjeno na kroglične karbide K Hladno vlečeno N Normalno žarjeno S Žarjeno za zmanjšanje napetosti SH Luščeno TM Termomehansko obdelano U Toplotno neobdelano V Poboljšano W Orodno jeklo (C45W) WK Hladno-toplo-ojačano


14-23

PRILOGA 1: MEHANSKE LASTNOSTI NEKATERIH KONSTRUKCIJSKIH JEKEL

Oznaka mR

[MPa] bwσ

[MPa] urσ

[MPa] twτ

[MPa] turτ

[MPa] dopσ

[MPa] tur

bw

τσα73.10 =

navadna konstrukcijska jekla

Fe 430 420....500 190 300 110 160 32....47 0.69 Fe 490-2 500....600 240 370 140 190 40....60 0.73 Fe 590-2 600....700 280 430 160 220 47....70 0.74 Fe 690-2 700....850 320 500 150 260 53....80 0.71

jekla za poboljšanje C25 550....650 220 420 160 220 37....55 0.58 C35 650....800 260 480 150 220 43....65 0.68 C45 750....900 300 540 190 270 50....75 0.64 C60 850....1050 340 600 200 320 57....85 0.61 25CrMo4 900....1050 320 470 190 265 53....80 0.70 34CrMo4 1000....120

0 360 610 240 347 60....90 0.60

42Mn6 800....950 390 700 260 360 65....100 0.63 42CrMo4 1000....120

0 450 800 290 420 75....115 0.62

36CrNiMo4

1100....1300

550 980 340 570 80....120 0.56

jekla za cementiranje 20Cr4 600....850 320 560 200 250 53....80 0.74 16MnCr5 800....1100 440 780 260 370 73....110 0.69 18CrNiMo7

1200....1450

640 1080 370 510 105....160 0.73

mR natezna trdnost twτ torzijska izmenična trdnost

bwσ izmenična upogibna trdnost turτ torzijska utripna trdnost

urσ utripna upogibna trdnost dopσ dopustna napetost (po približni enačbi)


15-23

MEHANSKE LASTNOSTI NEKATERIH VZMETNIH JEKEL TLAČNE IN NATEZNE VZMETI - orjentacijske strižne trdnosti τid za vzmeti z mirojočo obremenitvijo

UPOGIBNE VZMETI - Orjentacijske upogibne trdnosti σdop

W. Nr. 1.43 1 0 [ E = 71.600 GPa]

σdop

Plemenito jeklo [E 188.000 N/mm ]2W. Nr. 1.4718 [E = 207 GPa]

D

C [E 206 GPa]B [E 206 GPa]

W. Nr. 1.7103 [E = 200 GPa]W. Nr. 1.8159 [E 200 GPa]

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400

1500

1600

1700

1800

1900N/mm2

d [mm]

Pri močno obremenjenih nateznih vzmeteh je priporočljivo vrednostzmanjšati do 10%.

τ id

Plemenito jeklo [G = 79 GPa]W. Nr. 1.4718 [G = 79 GPa]

D

C

W. Nr. 1.4310

[G = 71,6 GPa][G = 81,4 GPa]

B [G = 81,4 GPa]

W. Nr. 1.7103 [G = 78 GPa]W. Nr. 1.8159 [G 78,5 GPa]

4000 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400

1500

d

N/mm2


16-23

Diagrami TRAJNE TRDNOSTI za jekla za hladno oblikovane tlačne vzmeti

d

F /F oz. / 1 2 K1 K2

KSKZ

in

KS

1mm2mm

3mm5mm

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

100

200

300

400

500

600

700

800

900

10000,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

τ

τ

τ ττ

=34,

5

=64

=29,5

N 107

ττ

τ

KS

K2

K1

τ

τ

τ

KH

KZ

KS

N/mm2

N/m

m2

d

F /F oz. / 1 2 K1 K2

KSKZ

in

KS

1mm

2mm3mm

5mm

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

100

200

300

400

500

600

700

800

900

10000,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

ττ

τ τ

τ

N 107

N<107

τ

τ

τ

KH

KZ

KS

N/mm2

N/m

m2

Diagram trajne trdnosti za jekla za hladno oblikovane vzmeti iz vlečene vzmetne žice – utrjene (JUS C.B6.018)

Diagram trajne trdnosti za jekla za hladno oblikovane vzmeti iz poboljšane vzmetne žice – utrjene (DIN 17223/2)

d

F /F oz. / 1 2 K1 K2

KSKZ

in

KS

1mm

2mm

3mm

5mm4mm

0 0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

100

200

300

400

500

600

700

800

900

1000

1100

1200

13000,1 0,2 0,3 0,4 0,5 0,6 0,7 0,8 0,9 1

τ

τ

τ τ

τ

N 107

N<107

τ

τ

τ

KH

KZ

KS

N/mm2

N/m

m2

Diagram trajne trdnosti za jekla za hladno oblikovane vzmeti iz poboljšane vzmetne žice za ventile (ASTM 401)


17-23

Diagrami TRAJNE TRDNOSTI jekel za membranskih vzmeti

zgsp

,

sp

0 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

200

400

600

800

1000

1200

1400

σ

σ

σ

N 2x10 število nihajev

6N = 5x10

5N = 105

σ

σ

zg

sp

N/mm2

N/m

m2

t = 0,4 do 0,9 mm

zgsp

,

sp

0 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

200

400

600

800

1000

1200

1400

σ

σ

σ


6

N = 5x105N = 10

5

σ

σ

zg

sp

N/mm2

N/m

m2

t = 1 do 3,5 mm

zgsp

,

sp

0 0

200

400

600

800

1000

1200

1400

200

400

600

800

1000

1200

1400

σ

σ

σ


6N = 5x10

5

N = 105

σ

σ

zg

sp

N/mm2

N/m

m2

t = 4 do 14 mm


18-23

DELOVNI LIST-preizkus pridobljenega znanja:

Priimek in ime:____________________________________________skupno št. točk /48

1. Pojasni lastnosti in namembnost jekla na osnovi oznak: 1.)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni %2C15 CK15 Č.1221 0.15 <0.40 0.45 - - -

Rešitev: 2 je 15 pomeni Namen uporabe: 2.)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni %20NiCrMo2 21NiCrMo2 Č.75201 0.20 <0.40 0.8 0.55 0.70 0.55

Rešitev: 20 pomeni 2 označuje Namen uporabe: 3.)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni %36NiCrMo16 30NiCrMo166 Č.5481 0.30 0.25 0.50 1.4 0.45 4.00

Rešitev: 36 pomeni 16 označuje Namen uporabe 4.)


19-23

EN DIN JUS C % Si % W Cr % Mo % V Co

HS18-1-1-5 S18-1-2-5 Č.9682 0.76 <0.45 18 4.15 0.65 1.55 5

Rešitev: Namen uporabe: 5)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni %S355J0 St52-3U Č.0562 <0.22 <0.55 <1.6

Opomba: Stara oznaka Fe510C ! Rešitev: Namen uporabe: 6)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % V X160CrMoV121 X155CrVMo121 Č.4850 1.55 0.25 0.30 11.5 0.7 1

Rešitev: Namen uporabe: 7)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni %34CrMo4 34CrMo4 Č.4731 0.35 <0.6 0.65 1 0.25 -

Rešitev: Namen uporabe:


20-23

8)

EN DIN JUS C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % S355N WSt E315 ČRV 310 <0.16 <0.45 1.1 - - -

Rešitev: Namen uporabe 9) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Jeklo je namenjeno za ventile motorjev (vhodne manj obremenjene): C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V 0.45 3 0.70 9 - <0.60

Rešitev:

EN DIN JUS

10) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Nelegirano orodno jeklo, ki je namenjeno za ključe: C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V 0.32 0.35 0.50 0.55 - - 0.10

Rešitev:

EN DIN JUS


21-23

11) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Nerjavno in kemično obstojno jeklo (vodne turbine, ventili, razna orodja v naftno-kemični industriji): C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V

<0.08 <1 <1 13 - - - Rešitev:

EN DIN JUS

12) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Jeklo za poboljšanje, ki je namenjeno za trajno obremenjene dele strojev in motorjev, vozil: C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V 0.51 0.30 0.90 1.05 - - 0.15

Rešitev:

EN DIN JUS

13) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Jeklo za poboljšanje, ki je namenjeno za trajno visokoobremenjene dele strojev: C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V 0.36 0.30 0.35 1.75 0.50 4.00 -

Rešitev:

EN DIN JUS


22-23

14) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Nelegirana orodna jekla za delo v hladnem, (navojni svedri, povrtala, matrice): C % Si % Mn % Cr % Mo % Ni % V 1.05 0.20 0.25 - - - 0.10

Rešitev:

EN DIN JUS

15) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Legirano orodno jeklo, ki je namenjeno za delo v hladnem: C % Si % Mn % Cr % Mo % W V 1.20 0.25 0.30 0.20 - 1.0 0.10

Rešitev:

EN DIN JUS

16) Zapiši oznako za jeklo z naslednjo kemično sestavo in opisom: Legirano orodno jeklo, ki je namenjeno za delo v vročem: C % Si % Mn % Cr % Mo % W V 0.32 0.25 0.30 3.0 2.8 - -

Rešitev:

EN DIN JUS


1-23

Nelegirana jekla Legirana jekla OZNAČEVANJE S ŠTEVILČNIM SISTEMOM Osnovno j. Kvalitetno jeklo Posebna j. Kvalitetna j. Posebna jekla Št. orodna j. Raznorodna Nerjavna jekla in

temperatur. obstojna Konstrukcijska jekla, jekla za tlačne posode in za splošno strojegradnjo

0 00…..90 Osnovno jeklo

10 posebnimi fiz. lastnostmi

20 Cr

30 40 nerjavno jeklo z Ni<2,5% brez Mo, Nb in Ti

50 Mn-Si-Cu

60 Cr-Ni z 2,0%≤Cr<3,0%

70 Cr Cr-B

80 Cr-Si-Mo Cr-Si-Mn-Mo Cr-Si-Mo-V Cr-Si-Mn-Mo-V

1 01……....91 Splošno konstr. jeklo z Rm<500N/mm2

11 konstr., posode pod pritiskom z C<0.50%

21 Cr-Si Cr-Mn

31 41 nerjavno jeklo z Ni<2,5% in Mo brez Nb in Ti

51 Mn-Si Mn-Cr

61 71 Cr-Si Cr-Mn Cr-Mn-B Cr-Si-Mn

81 Cr-Si-V Cr-Mn-V Cr-Si-Mn-V

2 02………92 druga jekla, ki niso namenjena za toplotno obdelavo z Rm<500N/mm2

12 konstr., posode pod pritiskom z C≥0.50%

22 Cr-V Cr-V-Si Cr-V-Mn Cr-V-Mn-Si

32 Hitrorezna z Co

42 52 Mn-Cu Mn-V Si-V Mn-S-V

62 Ni-Si Ni-Mn Ni-Cu

72 Cr-Mo z Mo<0.35% Cr-Mo-B

82 Cr-Mo-W Cr-Mo-W-V

3 03…………93 z C<0,12% ali Rm<400N/mm2

13 konstr., posode pod pritiskom s poseb. zahtev.

23 Cr-Mo Cr-Mo-V Mo-V

33 Hitrorezna brez Co

43 nerjavno jeklo z Ni≥2,5% brez Mo, Nb in Ti

53 Mn-Ti Si-Ti

63 Ni-Mo Ni-Mo-Mn Ni-Mo-Cu Ni-Mo-V Ni-Mn-V

73 Cr-Mo z Mo≥0,35%

83

4 04………….94 z 0.12%≤C<0,25%

ali 400≤Rm<500N/mm2

24 W Cr-W

34 44 nerjavno jeklo z Ni≥2,5% in Mo brez Nb in Ti

54 Mo Nb,Ti,V,W

64 74 84 Cr-Si-Ti Cr-Mn-Ti Cr-Si-Mn-Ti

5 05…………....95 z 0.25%≤C<0,55% ali 500≤Rm<700N/mm2

15 orodno jeklo

25 W-V Cr-W-V

35 jekla za ležaje

45 nerjavno jeklo s posebnimi dodatki

55 B Mn-B Mn<1.65%

65 Cr-Ni-Mo z Mo<0.4% in Ni<0.2%

75 Cr-V z Cr<2%

85 jekla za nitriranje

6 06…………....96 z C≥0,55% ali Rm ≥ 700N/mm2

16 orodno jeklo

26 W razen skupin 24,25 in 27

36 s posebnimi magnet.last. brez Co

46 kemično odporne in visoko temperaturne Ni zlitine

56 Ni

66 Cr-Ni-Mo z Mo<0.4% in 2,0%≤Ni<3,5%

76 Cr-V z Cr≥2%

86

7 07…………..97 jeklo z večjo vsebino P ali S

17 orodno jeklo

27 z Ni

37 s posebnimi magnet.last. z Co

47 57 Cr-Ni z Cr<1%

67 Cr-Ni-Mo z Mo<0.4% in 3,5%≤Ni<5% ali Mo≤0,4%

77 Cr-Mo-V

87 jekla, ki niso namenjena, da jih uporabnik toplotno obdeluje

8 18 orodno jeklo

08……98 posebnimi fizikalnimi lastnostmi

28 ostalo

38 s posebnimi fiz.last. brez Ni

48 58 Cr-Ni z 1,0%≤Cr<1,5%

68 Cr-Ni-V Cr-Ni-W Cr-Ni-V-W

78 88 visokotrdnostna variva jekla, ki niso namenjena, da jih uporabnik toplotno obdeluje

9 09……99 posebnimi fizikalnimi lastnostmi

39 s posebnimi fiz.last. z Ni

49 59 Cr-Ni z 1,5%≤Cr<2,0%

69 Cr-Ni razen skupin 57 do 68

79 Cr-Mn-Mo Cr-Mn-Mo-V

89 visokotrdnostna variva jekla, ki niso namenjena, da jih uporabnik toplotno obdeluje

td 8 oznacevanje jekel ura 28 30

Documents