talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi fondek

2
Talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi Fondek LJLUBLJANA PotentialIntensive M onitoring plots Fagus sylvatica Picea abies Pinus silvestris Q uercus Pinus nigra Abies alba JESE N IC E M LJU B LJA N A M TR IEST RIJEK A M ARIBO R CELJE LJLUBLJANA ProposalIntensive M onitoring plots Fagus sylvatica Picea abies Pinus silvestris Q uercus Pinus nigra Abies alba JESE N IC E M LJU B LJA N A M TR IEST RIJEK A M ARIBO R CELJE Lega 11 TR ploskev intenzivnega Lega 11 TR ploskev intenzivnega monitoringa gozdov monitoringa gozdov Fondek TRP Fondek Ime TRP Nadm. viš.: Naklon: Kamnina: Gozdna združba: Fondek 827 m 15° apnenec Primorsko bukovje z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis–Fagetum) OSNOVNE ZNAČILNOSTI TRP Raziskovalna ploskev “Fondek”je osnovana v severozahodnem delu Trnovskega gozda. Sestoji iz središčne kvadratne ploskve (50 m x 50 m = 2500 m 2 ), ki jo obdaja 25 m širok varovalni pas. Njena celotna površina (1 ha) je ograjena. METODE PROUČEVANJA TAL Tla ploskve so bila preučevana s sondiranjem, s kvantitativnim vzorčenjem tal na 24 mestih ter z opisom in nekvalitativnim vzorčenjem dveh reprezentančnih talnih profilov. V spodnjem, stranskem in zgornjem delu varovalnega pasu je bilo na treh linijah z medsebojno razdaljo okoli 10 m izbranih 24 mest za vzorčenje tal (oz. 8 na liniji). Na vsakem vzorčenem mestu so bile s pedološko polkrožno sondo preiskane talne razmere, z lesenim okvirjem (vel. 25 cm x 25 cm) odvzeti podvzorci organskih (O) podhorizontov in s cevasto sondo (premera 7 cm) podvzorci mineralnega (M) dela tal iz vnaprej določenih globin (0 - 5 cm, 5 - 10 cm, 10 - 20 cm, 20 - 40 cm, 40 - 60 cm, 60 - 80 cm) skupaj z živimi koreninami in s skeletom, tako da poznamo njihovo prostornino in maso. Nabrani podvzorci so bili že na terenu na vsaki liniji za vsako talno plast združeni v kvantitativne zružene talne vzorce. Na vsakem sondažnem mestu so bile opisane morfološke lastnosti in vrsta tal. Na osnovi teh sondaž sta bili izbrani mesti za izkop dveh reprezentančnih talnih profilov. Profilom so bile opisane morfološke lastnosti, iz njihovih genetskih plasti so bili odvzeti nekvantitativni talni vzorci. Talnim vzorcem so bili v laboratoriju gozdarskega inštituta določeni standardni talni parametri: pH vrednosti tal, vsebnosti organskega ogljika, humusa, celokupnega dušika, izmenljivih kationov, tekstura, navidezna gostota tal idr. Kvantitativnim združenim talnim vzorcem so bile poleg drugih kemijskih in fizikalnih parametrov določene tudi mase zračno suhih in v peči posušenih (pri 105° C) tal, mase zračno suhih korenin, skeleta (ø > 2 mm) in vsebnosti organskega ogljika v tleh (SOC). Iz teh podatkov, reduciranih z naklonom terena in površinsko skalnatostjo, so bile za talne plasti preiskanih kompleksov in njihovih stratumov izračunane talne organske mase (SOM), količine organskega ogljika v tleh idr. Njihove organske in humusno akumulacijske plasti imajo srednje do slabo kisle reakcije, spodnje mineralne (oz. kambične) plasti pa so slabo kisle do alkalne. So zelo visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo daleč največje deleže kalcijevi ioni. So biološko zelo aktivna, imajo ugoden vodni režim in so prav dobre rodovitnosti. V zgornjem delu, ki je bolj skalnat, so tla plitva in slabše razvita. Prevladujejo prhninaste rendzine, ki se prepletajo z bolj razvitimi sprsteninastimi rendzinami ter slabo razvitimi organskimi tlemi (gorsko črnico) in kamniščem. Za obravnavane prhninaste rendzine je značilno, da imajo površinske organske plasti srednje do slabo kisle reakcije, spodnja humusnoakumulativna plast pa je močno skeletna, slabo kisla do alkalna, karbonatna in visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo največje deleže kalcijevi ioni. Zaradi svoje Odvzem kvantitativnih talnih vzorcev s cevasto sondo Odvzem vzorcev organskih plasti z okvirjem ZAKLJUČKI Na TRP Fondek , osnovani na apnenčasti matični podlagi, smo ugotovili zelo pestre talne razmere. V spodnjem in srednjem delu ploskve (liniji I in II) prevladujejo dobro razvita, plitva do srednje globoka, pokarbonatna rjava tla, ki mestoma prehajajo v rjavo rendzino. Tu so se na apnenčasti matični podlagi razvila rjava (kambična)pokarbonatna tla, ki mestoma prehajajo v rjavo rendzino. Obravnavana rjava pokarbonatna tla so tipična, srednje skeletna.

Upload: ronli

Post on 15-Jan-2016

49 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi Fondek. Lega 11 TR ploskev intenzivnega monitoringa gozdov. Fondek. Odvzem kvantitativnih talnih vzorcev s cevasto sondo. Odvzem vzorcev organskih plasti z okvirjem. Kamnišče. Rjava rendzina. Gorska črnica. Rjava pokarbonatna tla. - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

Page 1: Talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi Fondek

Talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi Fondek

LJLUBLJANA

Potential Intensive Monitoring plots

Fagus sylvatica

Picea abies

Pinus silvestris

Quercus Pinus nigra

Abies alba

JESENICE

M

LJUBLJANA

M

TRIEST

RIJEKA

MARIBOR

CELJE

LJLUBLJANA

Proposal Intensive Monitoring plots

Fagus sylvatica

Picea abies

Pinus silvestris

Quercus Pinus nigra

Abies alba

JESENICE

M

LJUBLJANA

M

TRIEST

RIJEKA

MARIBOR

CELJE

Lega 11 TR ploskev intenzivnega monitoringa gozdov Lega 11 TR ploskev intenzivnega monitoringa gozdov

FondekTRP

Fondek

Ime TRP Nadm. viš.: Naklon: Kamnina: Gozdna združba:

Fondek 827 m 15° apnenecPrimorsko bukovje z jesensko vilovino (Seslerio autumnalis–Fagetum)

OSNOVNE ZNAČILNOSTI TRP

Raziskovalna ploskev “Fondek”je osnovana v severozahodnem delu Trnovskega gozda. Sestoji iz središčne kvadratne ploskve (50 m x 50 m = 2500 m2), ki jo obdaja 25 m širok varovalni pas. Njena celotna površina (1 ha) je ograjena.

METODE PROUČEVANJA TAL

Tla ploskve so bila preučevana s sondiranjem, s kvantitativnim vzorčenjem tal na 24 mestih ter z opisom in nekvalitativnim vzorčenjem dveh reprezentančnih talnih profilov.

V spodnjem, stranskem in zgornjem delu varovalnega pasu je bilo na treh linijah z medsebojno razdaljo okoli 10 m izbranih 24 mest za vzorčenje tal (oz. 8 na liniji). Na vsakem vzorčenem mestu so bile s pedološko polkrožno sondo preiskane talne razmere, z lesenim okvirjem (vel. 25 cm x 25 cm) odvzeti podvzorci organskih (O) podhorizontov in s cevasto sondo (premera 7 cm) podvzorci mineralnega (M) dela tal iz vnaprej določenih globin (0 - 5 cm, 5 - 10 cm, 10 - 20 cm, 20 - 40 cm, 40 - 60 cm, 60 - 80 cm) skupaj z živimi koreninami in s skeletom, tako da poznamo njihovo prostornino in maso. Nabrani podvzorci so bili že na terenu na vsaki liniji za vsako talno plast združeni v kvantitativne zružene talne vzorce.

Na vsakem sondažnem mestu so bile opisane morfološke lastnosti in vrsta tal. Na osnovi teh sondaž sta bili izbrani mesti za izkop dveh reprezentančnih talnih profilov. Profilom so bile opisane morfološke lastnosti, iz njihovih genetskih plasti so bili odvzeti nekvantitativni talni vzorci.

Talnim vzorcem so bili v laboratoriju gozdarskega inštituta določeni standardni talni parametri: pH vrednosti tal, vsebnosti organskega ogljika, humusa, celokupnega dušika, izmenljivih kationov, tekstura, navidezna gostota tal idr. Kvantitativnim združenim talnim vzorcem so bile poleg drugih kemijskih in fizikalnih parametrov določene tudi mase zračno suhih in v peči posušenih (pri 105° C) tal, mase zračno suhih korenin, skeleta (ø > 2 mm) in vsebnosti organskega ogljika v tleh (SOC). Iz teh podatkov, reduciranih z naklonom terena in površinsko skalnatostjo, so bile za talne plasti preiskanih kompleksov in njihovih stratumov izračunane talne organske mase (SOM), količine organskega ogljika v tleh idr.

Njihove organske in humusno akumulacijske plasti imajo srednje do slabo kisle reakcije, spodnje mineralne (oz. kambične) plasti pa so slabo kisle do alkalne. So zelo visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo daleč največje deleže kalcijevi ioni. So biološko zelo aktivna, imajo ugoden vodni režim in so prav dobre rodovitnosti.

V zgornjem delu, ki je bolj skalnat, so tla plitva in slabše razvita. Prevladujejo prhninaste rendzine, ki se prepletajo z bolj razvitimi sprsteninastimi rendzinami ter slabo razvitimi organskimi tlemi (gorsko črnico) in kamniščem. Za obravnavane prhninaste rendzine je značilno, da imajo površinske organske plasti srednje do slabo kisle reakcije, spodnja humusnoakumulativna plast pa je močno skeletna, slabo kisla do alkalna, karbonatna in visoko nasičena z izmenljivimi bazičnimi kationi. V kationskih izmenjavah imajo največje deleže kalcijevi ioni. Zaradi svoje slabše razvitosti in skeletnosti vsebujejo tla teh rastišč razmeroma malo rastlinskih hranil, so slabše biološko aktivna, slabo vododržna in slabše rodovitnosti.

Odvzem kvantitativnih talnih vzorcev s cevasto sondo

Odvzem vzorcev organskih plasti z okvirjem

ZAKLJUČKI

Na TRP Fondek , osnovani na apnenčasti matični podlagi, smo ugotovili zelo pestre talne razmere. V spodnjem in srednjem delu ploskve (liniji I in II) prevladujejo dobro razvita, plitva do srednje globoka, pokarbonatna rjava tla, ki mestoma prehajajo v rjavo rendzino. Tu so se na apnenčasti matični podlagi razvila rjava (kambična)pokarbonatna tla, ki mestoma prehajajo v rjavo rendzino. Obravnavana rjava pokarbonatna tla so tipična, srednje skeletna.

Page 2: Talne razmere na trajni raziskovalni ploskvi Fondek

Poster pripravila: Mihej Urbančič, Milan KobalOddelek za gozdno ekologijo

REZULTATI PEDOLOŠKIH PROUČEVANJ

Deleži podtipov tal in WRB (2006) talnih enot na vzorčenih linijah (I, II, III) po številu sondaž talPodtipi tal WRB talne enote Kratice I II III Σ %Organogena gorska črnica (avtomorfna organska tla) Folični histosol, evtrični foHSeu 0 1 1 2 8Prhninasta rendzina s foličnim O horizontom Folični leptosol, evtrični foLPeu 0 0 2 2 8Apnenčasto kamnišče Litični leptosol, evtrični liLPeu 0 0 1 1 4Prhninasta rendzina z ohričnim A horizontom Haplični leptosol, evtrični haLPeu 0 0 2 2 8Sprsteninasta in prhninasta rendzina s foličnim O Rendzični, folični leptosol rz,foLP 0 0 1 1 4Sprsteninasta in prhninasta rendzina z moličnim A Rendzični leptosol rzLP 1 0 1 2 8Rjava rendzina s sprstenino in z ohričnim A hor. Haplični leptosol, evtrični, z Bi hor. haLPeu+Bi 0 1 0 1 4Rjava rendzina s sprstenino in z moličnim A hor. Rendzični leptosol z inicialnim Bi rzLP+Bi 1 0 0 1 4Rjava pokarbonatna tla, tipična Haplični kambisol, evtrični haCMeu 6 6 0 12 50Skupaj : 6 7 8 8 8 24 100

Povprečne debeline talnih plasti (v cm) po talnih enotah na vzorčenih linijah(Ol=opad, Of=fermentacijski organski podhorizont, Oh=humusni organski podhorizont, A=humusno akumulativni horizont, B=kambični horizont, C=zdrobljena matična podlaga, O=organski horizont, M=mineralni del tal, O+M=celotna debelina talPlasti: Ol Of Of,h+Oh A A/C AC CA Brz/C BrzC CBrz O M O+MfoHSeu 4,0 2,3 11,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 17,8 0,0 17,8foLPeu 3,5 3,3 9,3 0,0 0,0 16,5 0,0 0,0 0,0 0,0 16,0 16,5 32,5liLPeu 2,5 2,0 4,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 9,0 0,0 9,0haLPeu 2,0 1,8 5,0 0,0 0,0 0,0 14,0 0,0 0,0 0,0 8,8 14,0 22,8rz,foLPeu 5,5 2,5 7,5 0,0 0,0 17,0 0,0 0,0 0,0 0,0 15,5 17,0 32,5rzLP 3,3 2,8 3,3 5,0 5,0 13,5 3,0 0,0 0,0 0,0 9,3 26,5 35,8haLP+Bi 4,0 3,5 2,0 4,5 0,0 0,0 0,0 11,5 0,0 3,0 9,5 19,0 28,5rzLP+Bi 2,5 4,5 2,5 10,0 20,0 0,0 0,0 0,0 0,0 12,0 9,5 42,0 51,5haCMeu 3,3 2,2 2,4 3,3 0,0 0,0 0,0 15,5 2,7 6,5 7,9 28,0 35,9Linija I 2,7 2,4 2,0 4,8 3,8 0,0 0,8 13,1 2,1 6,5 7,1 30,9 38,0Linija II 3,6 2,4 4,1 3,2 0,0 0,0 0,0 11,7 2,0 5,1 10,2 22,0 32,2Linija III 3,6 2,4 6,8 0,0 0,0 9,6 3,5 0,0 0,0 0,0 12,9 13,1 26,0Σ I-III 3,3 2,4 4,3 2,6 1,3 3,2 1,4 8,3 1,4 3,9 10,1 22,0 32,1

Kemične in fizikalne lastnosti iz vzorčenih linij odvzetih združenih vzorcev tal Oznaka plasti

Globinaplasti

pH(CaCl2) Humus CaCO3 Corg N Corg/N Org. snov Tla Kore-

nine Skelet Pesek Glina Teks-tura

(cm) % % % % % kg/ha kg/ha kg/ha kg/ha % %Linija I

Ol 7-4,5 80,25 46,55 1,430 32,55 3965 4.940 / / / / /Of 4,5-2 4,79 70,94 41,15 2,085 19,74 13110 18.480 / / / / /

Of,h+Oh 2-0 4,09 50,69 29,40 1,495 19,67 27249 53.760 2619 / / / /M5 0-5 4,04 25,69 14,90 0,798 18,68 17848 69.481 992 5363 22,36 26,45 MI

M10 5-10 4,28 13,98 8,11 0,434 18,69 18771 134.253 2425 15123 9,79 34,07 MGIM20 10-20 4,74 10,10 5,86 0,308 19,03 18972 187.792 2047 22574 6,09 30,17 MGIM40 20-40 5,26 4,21 2,44 0,152 16,05 27097 644.156 4033 128523 3,09 41,17 MG

Linija IIOl 10-6,5 80,77 46,85 1,560 30,03 4458,5 5.520 / / / / /Of 6,5-4 4,80 71,46 41,45 1,985 20,88 12920 18.080 / / / / /

Of,h+Oh 4-0 4,44 66,63 38,65 2,200 17,57 54825 82.280 4155 6075 / / /M5 0-5 4,26 24,65 14,30 0,806 17,75 13858 56.215 1209 4268 16,73 25,89 MI

M10 5-10 4,36 9,94 5,77 0,270 21,39 12981 130.612 1910 20277 16,60 28,81 MGIM20 10-20 4,40 7,86 4,56 0,229 19,91 15289 194.481 1085 31225 5,07 33,61 MGIM40 20-30! 6,62 4,18 1,37 2,43 0,148 16,39 14774 353.247 453 79621 6,11 33,56 MGI

Linija IIIOl 13-9,5 81,03 47,00 1,630 28,83 6287,8 7.760 / / / / /Of 9,5-7 5,08 73,87 42,85 1,900 22,55 10401 14.080 / / / / /

Of,h+Oh 7-0 3,90 59,65 34,60 1,795 19,28 75350 126.320 4757 1512 / / /M5 0-5 4,60 46,81 27,15 1,395 19,46 45084 96.320 1032 63878 59,68 12,94 PI

M10 5-10 6,39 25,75 0,55 14,93 0,892 16,74 13374 51.948 652 / / / /

Kamnišče Gorska črnica Rjava rendzina Rjava pokarbonatna tla

Organska tla v skalnem žepu