Študija paradigm raziskovanja v magistrskih nalogah s področja

Študija paradigm raziskovanjav magistrskih nalogah s podrocjadružboslovjaanita trnavcevic

Univerza na Primorskem, Slovenija

Podiplomski študijski programi, torej magistrski in doktorski pro-gram, ki se koncujeta z diplomskim delom, vecinoma individualnonalogo, sta za mnoge študente teh programov prvi korak v razi-skovalno delo. Kako študenti v magistrskih nalogah opredelju-jejo paradigme, pa je raziskovalno vprašanje tega clanka. Ugota-vljamo, da v magistrskih nalogah, ki smo jih zajeli v vzorec, prev-laduje kvantitativna paradigma in tudi paradigma mešanih metod,ki pa nista eksplicitno zapisani.

Key words: raziskovanje, raziskovalna metodologija, paradigma,parametri paradigm

Uvod

Razprave o raziskovanju v družboslovju potekajo predvsem okrogvprašanja dveh paradigm raziskovanja, kvalitativne in kvantitativne.1

Vprašanje paradigm pa ni zgolj retoricno, kot ga sicer dostikrat za-znamo v praksi raziskovanja. Res je v zadnjem casu nekako potis-njeno na stranski tir in pogosto slišimo, da je tudi nesmiselno, ceš,to je filozofija, ki je v praksi raziskovanja ne potrebujemo. Vendarprav vprašanje paradigm postane temeljno, ko se v širšem družbe-nem kontekstu vprašamo, kaj je znanje, vedenje, kaj je resnica in kajje dokaz. Premik v politiko dokaza (angl. politics of evidence), o ka-terem razpravljata Morse (2006) in Cheek (2008), je povezan s tem,kaj šteje kot znanje, kot dokaz in kaj je resnica, ter posledicno, kajje gotovost, objektivnost kot trdnost, cvrstost. Politika dokaza je, pišeCheek (2008, 20), politika, ki je usmerjena na med seboj nasprotu-joce si pomene dokaza. Vkljucuje oboje, kako delamo naše raziskave(metode in postopki, ki so uporabljeni za produciranje dokazov) inspremljajoci nacini razmišljanja o tem, kakšno obliko (oblike) moraimeti dokaz, da je sprejet kot veljaven, sprejemljiv in torej upora-ben. Je politika, ki želi vkljuciti gotovost v vse vidike raziskovalnegadelovanja in se napaja z izhodišci, ki so jih oblikovale neoliberalneagencije in vlade.

Te politike pa seveda temeljijo na razumevanju raziskovanja kottrga raziskovanja, kjer so raziskovalci potrošna dobrina in sredstvo

management 5 (1): 69–84 69

Anita Trnavcevic

za doseganje ciljev politike. V takem pogledu se namrec tesno pre-pletata politika (nacionalna, državna, ekonomska, šolska itn.) in raz-iskovanje, ki ju združuje oziroma »vsebuje« krovni pojem, to je trg.S tega vidika se v »izoliran« prostor raziskovanja vplete širša druž-bena dimenzija, ki cvrste, poenostavljeno bi lahko rekli v predalepostavljene, koncepte spreminja v dinamicne kategorije, ki se v pro-cesu iskanja svojega prostora nenehno (so)oblikujejo, spreminjajo,dopolnjujejo in redefinirajo.

V tej dinamiki in prepletanju družbenega in raziskovanja je razi-skovalec tisti, ki nenehno išce »svoj« prostor v raziskovanju. In iska-nje svojega prostora v osnovi pomeni vracanje in spraševanje sebeo tem, kakšne so vrednote, ki raziskovalca oblikujejo, kakšno najbo raziskovanje in zasnova raziskave ter ves raziskovalni proces, dabodo ugotovitve »resnicne« in veljavne. In tu se raziskovalec vrnena izhodišce – na paradigmo/-e raziskovanja in z njo/njimi povezanovprašanje zasnove raziskave, ciljev, metod in ugotovitev.

Podiplomski študijski programi, torej magistrski in doktorski pro-gram, ki se koncata z diplomskim delom, vecinoma individualno na-logo, sta za mnoge študente teh programov prvi korak v raziskovalnodelo. Kako študenti v magistrskih nalogah opredeljujejo paradigme,pa je raziskovalno vprašanje tega clanka.

Izgubljene paradigme?

Raziskovanje pomeni dinamicno in kompleksno interakcijo med raz-iskovalci, njihovim osebnim in profesionalnim razvojem, podrocjemraziskovanja in znacilnostmi raziskovalne kulture in tradicije ter»pripadnosti« instituciji, v kateri delujejo. Vse to so elementi, ki se-stavljajo paradigme in »šole mišljenja« (Mey in Mruck 2007, 138).Raziskovalec je vpet v dolocen cas, ki vsebuje dosegljive in splošnosprejete koncepte, rutine, pravila, in znotraj tega »casa« tudi razi-skuje. To pomeni, da so v casu sprejete in uveljavljene paradigmena posameznih znanstvenih podrocjih in disciplinah, ki so »vodilo«raziskovalcu pri njegovem delu. Vendar se v tem casu pojavljajoin oblikujejo tudi nove, drugacne paradigme, ki išcejo svoj prostor.Mey in Mruck (2007) tako prikazujeta razvoj kvalitativne paradigmeraziskovanja v Nemciji, Adam in Podmenik (2005) pa v Sloveniji.Toda vprašanje paradigm ni vezano samo na raziskovalca, »stanje«v znanstvenih disciplinah in podrocjih ter na razvoj in rabo ustre-znih metod. Paradigme raziskovanja izražajo temeljna prepricanjain vrednote raziskovalcev in raziskovalnih skupnosti o raziskovanju,o pridobivanju »znanja«, o naravi sveta. Zato so temeljna izhodišcaparadigm ukoreninjena v ontoloških, epistemoloških in metodolo-

70 management · leto 5

Študija paradigm raziskovanja v magistrskih nalogah

ških predpostavkah. Ce preprosto pojasnimo ta izhodišca, potemvelja, da gre za nekaj temeljnih vprašanj:

• Ali obstaja svet sam po sebi (je torej »realen«)? Ce sprejmemoizhodišce, da je, potem je naloga raziskovalca ta »svet« cim bolje(objektivno) spoznati, odcitati, »posneti« in ga s tem tudi bolje(objektivno) razložiti in razumeti. Pogled in razumevanje svetapa je lahko tudi drugacno. Schaefer in Dillman (1998) ne verja-meta, da so sodbe o realnosti ali veljavnosti absolutne, ampak soizpeljane iz konsenza skupnosti o tem, kaj je resnicno, kaj je ko-ristno in kaj ima pomen (posebej pomen za akcijo in nadaljnjekorake). Denzin in Lincoln (2000, 164) menita, da velik del druž-benih pojavov sestoji iz »delanja pomena« dejavnosti skupin inposameznikov okrog tega pojava. Družbeni pojavi oziroma pre-prosto receno družbeni svet torej ne obstaja sam, ampak ga kon-struirajo posamezniki in skupine posameznikov, ki se z nekimpojavom ukvarjajo, ga proucujejo in išcejo pomene, ki jih posa-mezniki in skupnosti njim pripisujejo. To raziskovanje pomenovpa ni mišljeno kot iskanje objektivnega pomena, ampak pome-nov, ki so fleksibilni, se spreminjajo v casu, prostoru in posame-zniku. Ta dinamicnost ne zagotavlja tega, kar sicer od raziskavlaicna javnost pogosto pricakuje – enoznacnost, stabilnost, goto-vost in splošno veljavnost. Pravzaprav govorimo o mnogoterihrealnostih, ki jih Creswell (1998) povezuje s situacijo, proble-mom raziskovanja oziroma proucevanim pojavom, ki ga »kon-struirajo« raziskovalec, udeleženci v raziskavi in tiste javnosti,ki rezultate raziskave interpretirajo za svoje potrebe. Zato ni enerealnosti temvec mnogo realnosti, ki se med seboj razlikujejo.

• Epistemološke predpostavke so, kot meni Creswell (1998), pove-zane z vprašanjem odnosa med raziskovalcem in raziskovanim,kako nastaja znanje in kaj znanje je. Avis (2003, 995) meni, da jeza pozitivizem znacilno, da razume empiricnost, utemeljeno nanacelih verifikacionizma, objektivnosti in zmožnosti reproduk-cije kot osnovo, temelj vsega »pravega« znanja. Objektivnost papogojuje tudi odnos raziskovalca do raziskovanega. Tako v raz-licnih prirocnikih o tem, kako zasnovati in izvesti raziskavo, za-sledimo, naj raziskovalec vzpostavi »distanco« do problema ozi-roma predmeta proucevanja ter naj sebe – svojih vrednot in sta-lišc – nikakor ne vpleta v raziskovalni proces. Seveda pa lahkoimamo drugacno mnenje, utemeljeno na predpostavkah, da jeznanje družbeno konstruirano, da je raziskovalec »primarni in-strument« zbiranja podatkov ter s tem neposredno vrednotno

številka 1 · pomlad 2010 71

Anita Trnavcevic

vpleten v raziskavo ter da so udeleženci v raziskavi njeni soobli-kovalci. Creswell (1998), Denzin in Lincoln (2000) ter Schostak(2002) menijo, da vrednotno »proste« raziskave ni in da je znanje(znanstvene ugotovitve) konstrukt interakcije med skupinami inposamezniki.

Paradigme niso zgolj filozofske, teoreticne kategorije. Ce upora-bimo Schostakovo (2002, 6) prispodobo, da so paradigme kot zemlje-vidi z oznacenimi ovirami in odprtimi potmi, potem razumemo, da jevsaka skrenitev s poti nekaj novega, sprememba, in ko je teh spre-memb prevec, je najbrž treba spremeniti tudi zemljevid. Tako znotrajparadigm dinamika vodi v spremembo paradigme, vendar ker ni enesame paradigme znotraj znanstvene discipline in podrocij, napetostimed paradigmami delujejo kot nenehno preustvarjanje prostora, kimed paradigmami obstaja.

Razprav o paradigmah je danes razmeroma malo. Previdnost, kista jo prinesla postmodernizem in socialni konstruktivizem na po-drocje raziskovanja, se kaže skozi stapljanje razlicnih pogledov naraziskovanje, težnjo po tem, da se polarizacija kvalitativno – kvan-titativno preseže ter da razlicne metode dobijo enako vrednost intežo. Tako imamo raziskave, ki so jih poimenovali mešane me-tode (angl. mixed methods design), kjer vprašanje paradigm ni pri-marno. Položaj teh prikazuje Teddlie (2005, 212) na sredini med»ekstremoma«, torej kvalitativno – mešano – kvantitativno. Osnovnaideja je, da je treba metode cim bolje uporabiti in pri tem kvalita-tivno/kvantitativno ni pomembno.

Teddlie (2005, 212–213) namrec meni, da dolgoletna razpravao »cistosti« paradigm izhaja iz teze o nezdružljivosti paradigm, kipomeni, da je postpozitivizem (in njegove razlicice) na enem koncuvrste filozofskih dimenzij, konstruktivizem (in njegove razlicice) pana drugem in da sta ti dve tocki nezdružljivi. Po njegovem mnenju seje ta »cistost« prenesla s paradigm tudi na raven metod, kar je posle-dicno pomenilo, da so tudi metode dobile predznak kvalitativno inkvantitativno. Kot nasprotje temu se je oblikovala oblika raziskave,ki so jo poimenovali mešane metode in naj bi temeljila na tezi združ-ljivosti, vendar predvsem na ravni metod. Izhodišce torej je, da jetreba gledati na raziskovanje pragmaticno, uporabiti razlicne me-tode in se ne ukvarjati z razpravo o paradigmah. Zanimivo pa je, dateoretiki (Johnson, Onwuegbuzie in Turner 2007; Johnson in Onwu-egbuzie 2004; Denscombe 2008) skozi oris razvoja paradigme meša-nih metod poudarjajo, da se je ta razvil v tretjo paradigmo. Cepravso poudarjali, da je razprava o paradigmah nesmiselna, nepotrebna



in po svoje neplodna, saj poglablja polarizacijo med raziskovalci, sosami vendarle utemeljili rabo razlicnih, torej mešanih metod v noviparadigmi.

Najdene paradigme?

Denzin in Lincoln (2000) podajata pregled paradigm glede na epi-stemološke, ontološke in metodološke predpostavke. Poudarjata, dagre za vec paradigm znotraj tega, kar je sicer opredeljeno kot kvali-tativno in kvantitativno raziskovanje. Preglednica 1 prikazuje njunoopredelitev.

Ce torej povzamemo opredelitev paradigm glede na podrocjapredpostavk, lahko ugotovimo, da to, kar opredeljujemo kot kvantita-tivno, zajema pozitivizem in postpozitivizem, kvalitativno pa kriticnoteorijo, konstruktivizem in participatorno paradigmo. Nova paradi-gma, paradigma mešanih metod, v tej razpredelnici ni našla svojegamesta.

Spajanje, prepletanje paradigm namrec težko utemeljimo, saj grev osnovi za razlicna vrednotna izhodišca, razlicne filozofske teme-lje. To lahko preprosto ponazorimo s primerom: ce je naše (razisko-valcevo) ontološko izhodišce (prepricanje), da družbeni svet sam neobstaja, da ga oblikujejo ljudje in da zato obstajajo razlicne lokalnein za skupine, posameznike specificne realnosti, potem je to izhodi-šce težko združljivo s tem, da obstaja objektiven, od posameznikovin skupin neodvisen družbeni svet in s tem pojavi, ki jih je treba»odcitati« (raziskati) in se objektivnemu svetu cim bolj približati terugotovljene zakonitosti posplošiti z vzorca na populacijo.

Ce pogledamo podrocje managementa, potem hitro ugotovimo,da razlicne skupine v isti organizaciji razlicno razumejo na pri-mer kulturo organizacije in tudi razlicno vrednotijo kulturo orga-nizacije ne glede na to, da živijo navidezno isto kulturo. Zato tr-dimo, da so med paradigmami nepremostljive razlike, kar pa nika-kor ne velja za metode. Vprašanje metod je namrec sekundarno vzasnovi raziskave. Glede na raziskovalni problem se odlocamo o iz-biri metod. Te same nimajo predznaka kvalitativno/kvantitativno,ceprav so nekatere metode zbiranja podatkov bolj znacilne za kvan-titativne raziskave in druge za kvalitativne raziskave. Raziskovalniproblem pa na neki nacin odseva raziskovalceve vrednote in pre-pricanja. To lahko ponazorimo s tem, da vzamemo za primer razi-skovalca, ki želi ugotoviti, koliko je neki pojav razširjen v neki po-pulaciji. Njegove predpostavke in paradigmatska izhodišca so dru-gacni kot predpostavke in paradigmatska izhodišca raziskovalca,ki proucuje na primer pomene, ki jih udeleženci v raziskavi pri-


Anita Trnavcevic

pr

eg

le

dn

ic

a1

Tem

eljn

ap

rep

rica

nja

vp

osam

ezn

ihp

arad

igm

ah

Pod

rocj

ap

red

p.P

ozit

iviz

emP

ostp

ozit

iviz

emK

riti

cna

teor

ija

idr.

Kon

stru

ktiv

izem

Par

tici

pat

orn

ap

arad

igm

aO

nto

logi

jaN

aivn

irea

lize

m–

»res

nic

na«

real

nos

t,ki

joje

mog

oce

spo-

znat

i

Kri

ticn

irea

lize

m–

»res

nic

na«

real

nos

t,ki

josp

ozn

amo

ne-

pop

oln

oin

pri

bli

žno

His

tori

cnir

eali

zem

–n

avid

ezn

are

aln

ost,

kijo

obli

kuje

joso

ci-

aln

e,p

olit

icn

e,ku

l-tu

rne,

ekon

omsk

e,et

nic

ne

insp

oln

evr

edn

ote,

kiso

seob

liko

vale

skoz

icas

Rel

ativ

izem

–lo

-ka

lne

insp

ecifi

cno

kon

stru

iran

ere

aln

o-st

i

Par

tici

pat

ivn

are

aln

ost

–su

bje

ktiv

no-

obje

ktiv

na

re-

aln

ost,

sou

stva

rjen

ask

ozi

miš

ljen

jein

dan

isve

t

Ep

iste

mol

ogij

aD

ual

isti

cna/

obje

kti-

vist

icn

a;sp

ozn

anja

sore

snic

na

(dej

an-

ska)

Mod

ifici

ran

ad

ual

isti

cna/

obje

kti-

vist

icn

a;kr

itic

na

trad

icij

a/sk

up

nos

t;sp

ozn

anja

verj

etn

ore

snic

na

(dej

ansk

a)

Tra

nsa

kcij

ska/

sub

jek-

tivi

stic

na;

spoz

nan

jam

edii

ran

ask

ozi

vred

not

e

Tra

nsk

acij

ska/

sub

jek-

tivi

stic

na;

spoz

nan

jaso

ust

varj

ena

Kri

ticn

asu

bje

ktiv

nos

tin

par

tici

pat

orn

atr

ansk

a-ci

jas

svet

om;r

azši

rjen

aep

iste

mol

ogij

aiz

kust

ve-

neg

a,re

laci

jske

gain

pra

k-ti

cneg

ave

den

ja;s

oust

var-

jen

asp

ozn

anja

Met

odol

ogij

aE

ksp

erim

enta

lna/

ma-

nip

ula

tivn

a;ve

rifi

ka-

cija

hip

otez

;sko

rajv

celo

tikv

anti

tati

vne

met

ode

Mod

ifici

ran

aek

sper

imen

-ta

lna/

man

ipu

lati

vna;

fals

ifika

cija

hip

otez

;la

hko

vklj

ucu

jekv

a-li

tati

vne

met

ode

Dia

lošk

a/d

iale

ktic

na

Her

men

evti

cna/

dia

-le

ktic

na

Pol

itic

na

par

tici

pac

ija

inso

del

oval

no

akci

jsko

raz-

isko

van

je;p

rim

atim

ap

rakt

icn

o;ra

ba

jezi

kaje

ute

mel

jen

av

sku

pn

ihiz

-ku

stve

nih

kon

teks

tih

Pri

reje

no

po

Den

zin

inL

inco

ln(2

000,

168)

;pre

vod

jed

elo

avto

rice

,zat

oje

treb

ap

reve

rjat

iizr

aze

viz

virn

emb

esed

ilu

.

pr

eg

le

dn

ic

a2

Poz

icij

ep

arad

igm

po

izb

ran

ihp

aram

etri

h

Par

amet

erP

ozit

iviz

emP

ostp

ozit

iviz

emK

riti

cna

teor

ija

idr.

Kon

stru

ktiv

izem

Par

tici

pat

orn

ap

arad

igm

aN

arav

azn

anja

Ver

ifici

ran

eh

ipo-

teze

,dok

azan

ein

spre

jete

kot

dej

stva

aliz

akon

i

Izp

odb

ijan

eh

ipo-

teze

,kis

om

ogoc

ad

ejst

vaal

izak

oni

Str

ukt

urn

i/zg

odo-

vin

skiv

pog

led

iP

osam

ezn

ere

kon

-st

rukc

ije,

kiso

zdru

-že

ne

okro

gko

nse

nza

Raz

širj

ena

epis

tem

olog

ija:

pri

mat

pra

ktic

neg

azn

a-n

ja;k

riti

cna

sub

jekt

ivn

ost;

»živ

ece«

znan

je



Aku

mu

laci

jazn

anja

Nar

ašca

nje

–»g

rad

i-te

vb

loko

v«in

dod

a-ja

nje

»vza

klad

nic

ozn

anja

«;ge

ner

ali-

zaci

jein

vzro

cno-

pos

led

icn

ep

ovez

ave

Nar

ašca

nje

–»g

rad

i-te

vb

loko

v«in

dod

a-ja

nje

»vza

klad

nic

ozn

anja

«;ge

ner

ali-

zaci

jein

vzro

cno-

pos

led

icn

ep

ovez

ave

Zgo

dov

insk

irev

izio

-n

izem

;gen

eral

izac

ija

na

osn

ovip

odob

nos

ti

Bol

jin

form

iran

ein

sofi

stic

iran

ere

kon

-st

rukc

ije;

seku

n-

dar

no

izku

stvo

Vsk

up

nos

tih

razi

skov

al-

cev,

kiso

cvrs

tovp

ete

vsk

up

nos

tip

rakt

ikov

»Dob

rost

«al

im

eril

aka

kovo

sti

Tra

dic

ion

aln

am

eril

a»r

igor

ozn

osti

«:in

-te

rna

inek

ster

na

ve-

ljav

nos

t;za

nes

ljiv

ost

inob

jekt

ivn

ost

Tra

dic

ion

aln

am

eril

a»r

igor

ozn

osti

«:in

-te

rna

inek

ster

na

ve-

ljav

nos

t;za

nes

ljiv

ost

inob

jekt

ivn

ost

Zgo

dov

insk

avp

etos

t;er

ozij

an

eved

nos

tiin

nap

acn

ihra

zum

e-va

nj;

akci

jski

stim

u-

lus

Avt

enti

cnos

tin

zau

-p

anja

vred

no

Kon

gru

enca

izku

stve

neg

a,iz

kaza

neg

ain

pra

ktic

neg

ave

den

ja;v

odiv

akci

joza

spre

mem

bo

svet

ata

ko,d

ase

up

orab

lja

za»c

vete

nje

«cl

oveš

tva

Vre

dn

ote

Izkl

juce

ne

–vp

liv

zan

ikan

Izkl

juce

ne

–vp

liv

zan

ikan

Vkl

juce

ne

–fo

rma-

tivn

eV

klju

cen

e–

form

a-ti

vne

Vkl

juce

ne

–fo

rmat

ivn

e

Eti

kaE

kstr

insi

cna

–n

a-gn

jen

ak

zava

jan

juE

kstr

insi

cna

–n

ag-

nje

na

kza

vaja

nju

Intr

insi

cna

–m

o-ra

lna,

nag

nje

na

kra

zkri

van

ju

Intr

insi

cna

–p

roce

-sn

ou

smer

jen

ak

raz-

kriv

anju

Intr

insi

cna

–p

roce

sno

usm

erje

na

kra

zkri

van

ju

Pol

ožaj

razi

skov

alca

»Nez

ain

tere

sira

nzn

anst

ven

ik«

kot

in-

form

ant

snov

alce

vin

odlo

ceva

lcev

pol

itik

»Tra

nsf

orm

ativ

nii

n-

tele

ktu

alec

«ko

tza

-go

vorn

ikin

akti

vist

»Str

aste

nu

del

eže-

nec

«ko

tsp

odb

uje

-va

lec

reko

nst

rukc

ije

mn

ogih

»gla

sov«

Pri

mar

nig

las

izra

žen

skoz

izav

edn

osa

mor

efle-

ksij

sko

akci

jo;s

eku

nd

arn

igl

asov

ivja

sni(

angl

.ill

u-

min

atin

g)te

orij

i,p

rip

o-ve

di,

gib

anju

,pes

mi,

ple

suin

dru

gih

obli

kah

pre

dst

a-vi

tve

Usp

osab

ljan

jeT

ehn

icn

oin

kvan

ti-

tati

vno;

tem

eljn

ete

-or

ije

Teh

nic

no,

kvan

tita

-ti

vno

inkv

alit

ativ

no;

tem

eljn

ete

orij

e

Res

ocia

liza

cija

;kva

-li

tati

vno

inkv

anti

-ta

tivn

o;zg

odov

ina;

vred

not

eal

tru

izm

ain

daj

anja

moc

idru

-gi

m(a

ngl

.em

pow

er-

men

t)

Res

ocia

liza

cija

;kva

-li

tati

vno

inkv

anti

-ta

tivn

o;zg

odov

ina;

vred

not

eal

tru

izm

ain

pos

red

ovan

jam

ocid

rugi

m(a

ngl

.em

pow

erm

ent)

Raz

isko

valc

ivp

elje

joso

-ra

zisk

.vra

zisk

ovan

je,

tise

uci

josk

ozia

ktiv

no

ud

elež

bo

med

pro

ceso

m;

spod

bu

jeva

lec/

razi

skov

a-le

cza

hte

vaem

ocio

nal

ne

kom

pet

ence

,dem

okra

-ti

cno

oseb

nos

tin

vešc

ine

Pri

reje

no

po

Den

zin

inL

inco

ln(2

000,

170–

171)

.


Anita Trnavcevic

pisujejo nekemu, na primer dogodku, procesu, pojavu in podobno.Denzin in Lincoln (2000, 170–171) utemeljujeta nezdružljivost pa-

radigm skozi razlicne parametre, kar je prikazano v preglednici 2 nastrani 74.

In ce se vrnemo na zacetek in na omenjeno politiko dokaza, ki sepri financiranih projektih kaže še posebno izrazito, potem je trebapoudariti, da raziskovalci pogosto s pragmaticnih vidikov, med kate-rimi je eden »sprejemljivost« projekta za ocenjevalce, zasnujejo pro-jekte na podlagi kvantitativne metodologije in za dopolnitev predla-gajo še kvalitativno metodo (na primer izvedbo intervjuja). S tempa se v praksi potrjuje potreba po paradigmi mešanih metod, hkratipa se z dodajanjem predznakov kvalitativno, kvantitativno metodambriše potreba po opredeljevanju paradigmatskih izhodišc.

Prekrižani meci?

Mnoge razprave in monografske publikacije o razlicnih tradicijahraziskovanja ponujajo »standardno« razlikovanje med kvalitativnoin kvantitativno paradigmo raziskovanja (Creswell 1998; Yin 1994;Sagadin 2004; Mesec 1998; Flere 2000) in hkrati ponujajo tudi takoimenovano mešanje metod (angl. mixed methods design) (glej Gree-ne 2008). Razprave okrog dveh tradicij znanstvenega raziskovanjase ponavljajo ciklicno, ce temu lahko tako recemo. Stronach (2006)namrec trdi, da smo »prvi krog« utemeljevanja potrebe in umestitvekvalitativnega raziskovanja v znanstveno raziskovanje doživeli v 60.in 70. letih prejšnjega stoletja, ko se je tudi pod vplivom poststruktu-ralizma in razvoja postmodernizma kvalitativnemu raziskovanju za-celo »priznavati« mesto v znanstvenem raziskovanju, ne le v smislurabe posamezne metode, ki so jo raziskovalci opredelili kot »kvalita-tivno metodo«, na primer opazovanje, in zato trdili, da gre za »me-šano« raziskavo, temvec tudi v smislu priznavanja drugacne paradi-gme raziskovanja. V zadnjem obdobju pa se po Stronachovem (2006,759 ) mnenju spet odpirajo razprave o kvalitativnem in kvantitativ-nem raziskovanju, kjer pa ne gre vec za utemeljevanje »potrebe« inmesta kvalitativnega raziskovanja, temvec za gibanje v dialektiki (alineke vrste dinamiki), ki je interno, znotraj kvalitativnih metod, in neiskanje odgovorov na zunanje razlike. Tovrstna opredelitev pomenipomemben premik od zunanjega k notranjemu, torej k dialektiki, kise kaže znotraj kvalitativne paradigme. Ce se opremo na Denzinovoin Lincolnovo (2000) opredelitev paradigm kot sklopa temeljnih pre-pricanj, vrednot, stališc o svetu, raziskovanju, resnici in stvarnosti,potem govorimo o dveh paradigmah, kjer diskurzivna in ideološkavpetost ter celotna retorika in »tehnicni aparat« onemogocajo »sre-



canje« ter hkrati onemogocajo razhajanje, kar pomeni, da imamoopravka z dvema »repertoarjema«, ki sta v nenehnem dinamicnemodnosu, vendar je njuno »srecanje« – ali to, kar v managerskem je-ziku radi poimenujemo usklajeno mnenje – mocno vprašljivo, ce nepopolnoma izkljuceno.

Ta izhodišca in razprave pa so bili spodbuda in osnova naše razi-skave o paradigmatski zasnovi magistrskih nalog.

Metodologija

zasnova analize

Študijo smo zasnovali kot kvalitativno eksploratorno oziroma pre-iskovalno študijo primera (glej Sagadin 2004). Izbira preiskovalneštudije primera je smiselna, ker smo želeli dobiti »prvi« vpogledv proucevano tematiko. V slovenskem prostoru namrec nismo zasle-dili podobne študije, v Veliki Britaniji pa so Stronach in dr. (2007) ob-javili raziskavo o refleksivnosti doktorskih študentov glede na njihov»položaj« v raziskavi. Kot »primer« v naši študiji opredeljujemo pa-radigme v magistrskih nalogah. Študije primerov so temeljit opis inanaliza posamezne enote ali pa zaokroženega sistema, na primer po-sameznika, programa, dogodka, skupine, posredovanja ali skupnosti(Merriam 1998, 19).

Vir podatkov so magistrske naloge s podrocja družboslovja, ki sodosegljive v sistemu Cobiss. Omejili smo se le na družboslovno po-drocje in v vzorec zajeli 30 magistrskih nalog s podrocja družbo-slovja, sistem pa sicer omogoca dostop do 11.815 magistrskih nalog.Med 30 nalogami smo izbrali šest nalog, ki jih natancno prikazujemov preglednici 5 in najbolje izkazujejo »paradigmatsko problematiko«,sama analiza pa se nanaša na vseh 30 nalog. Ugotovitev ne posplo-šujemo izven meja vzorca, kar tudi ni bil naš namen. Nalog ne po-sredujemo z imeni avtorjev in jih ne podajamo v seznamu virov inliterature, saj želimo zagotoviti anonimnost naših virov.

Glede na to, da paradigme opredeljujejo doloceni parametri, karkaže preglednica 3, smo izbrali zgolj nekaj parametrov in jih opre-delili kot merila za analizo.

kriteriji za analizo

V analizi smo se osredotocili na naslednje parametre: cilji, vzorec,hipoteze/raziskovalno vprašanje, metode zbiranja podatkov in me-tode analize podatkov. Poudariti je treba, da nismo ocenjevali »pra-vilnosti«, ustreznosti ipd. posameznih parametrov, kot so zapisani vmagistrskih nalogah, ampak pojavljanje posameznega parametra inpredvsem usklajenost s celoto.


Anita Trnavcevic

preglednica 3 Parametri paradigm

Parametri Kvalitativna Kvantitativna

Usmerjenost Kakovost (narava, bistvo) Kolicina (koliko, kateri)

Filozofska izhodišca Fenomenologija, simbolniinterakcionizem

Pozitivizem, logicni empiri-zem

Izrazi povezani z: Terensko delo, etnografski,naturalisticen, »grounded«,konstruktivisticen

Eksperimentalen, empiricen,statisticen

Cilj raziskovanja Razumevanje, opis, odkriva-nje, pomen, generiranje hi-potez

Napoved, nadzor, opis, potr-ditev, preverjanje hipotez

Znacilnosti oblike Fleksibilna, razvijajoca se(angl. evolving), nastajajoca(angl. emerging)

Vnaprej dolocena, strukturi-rana

Vzorec Majhen, nenakljucen, na-menski, teoreticen

Velik, nakljucen, reprezenta-tiven

Zbiranje podatkov Raziskovalec kot primarniinstrument, intervjuji, opa-zovanja, dokumenti

Neživi instrumenti (angl. in-animate instruments) – testi,lestvice, ankete, vprašalniki,

Nacin obdelave Induktiven (izhajajoc iz razi-skovalca)

Deduktiven (izhajajoc iz sta-tisticnih metod)

Sklepi Vsestranski, celovit, obse-žen, bogato opisen

Tocen, natancen, številcen

Prirejeno po Merriam (1998).

Na osnovi zbranih podatkov smo analizirali smiselnost posamez-nih parametrov glede na eksplicitno ali implicitno izraženo paradi-gmo raziskovanja v posamezni nalogi.

analiza

Glede na raziskovalno vprašanje in oblikovane kriterije za analizosmo vsako nalogo v vzorcu razvrstili v preglednico. V preglednici 5je prikazanih šest izbranih nalog. Pri tem je treba opozoriti, da soizvlecki ali navedki v preglednici specificna redukcija sicer obširnej-šega besedila v nalogah. Zato morda bralcu ne dajejo vtisa »proble-maticnosti«, pokažejo pa problem paradigem.

V tretjini (v 10 od 30) nalog vrsta raziskave ni eksplicitno nave-dena, ceprav v nekaterih lahko implicitno razberemo, za kakšno vr-sto raziskave gre. Ce je že v naslovu opredeljena na primer študijaprimera in v vzorcu poudarjeno, da avtor/-ica obravnava izbrano or-ganizacijo, potem bralec lahko prepozna vrsto raziskave, ceprav tav samem besedilu oziroma v poglavju o metodologiji ni eksplicitnonavedena vrsta raziskave. Res pa je, da so študije primera lahko kva-litativne, kvantitativne ali mešane (glej Yin 1994), kar pomeni, da bi



preglednica 4 Kriteriji analize po parametrih

Parameter Kriterij

Vrsta raziskave Je opredeljena (npr. akcijska raziskava, študija pri-mera, anketna raziskava).

Cilji Kako so cilji zapisani? Npr. ugotoviti, prouciti, razi-skati odnos med spremenljivkami, vzrocno-posledicneodnose, razširjenost proucevanega pojava; ugotovitipomene, konstrukte, osmišljanje »prakse« udeležen-cev v raziskavi

Vzorec Vzorcenje, vrsta in velikost vzorca je/ni opredeljena,usklajenost z vrsto raziskave, cilji in metodami

Hipoteze/raziskovalnavprašanja

So/jih ni, usklajenost z vrsto raziskave, cilji in meto-dami

Metode zbiranja podatkov So/niso opredeljene, usklajenost z vrsto raziskave, ciljiin hipotezami/raziskovalnimi vprašanji

Metode analize podatkov So/niso opredeljene, usklajenost z vrsto raziskave, ciljiin hipotezami/raziskovalnimi vprašanji

bilo koristno opredeliti, katero vrsto študije primera avtor uporabiv raziskavi.

Cilji raziskave so v vseh 30 nalogah zapisani. Izražali naj bi tudiparadigmo raziskovanja, saj na primer v kvalitativnih raziskavah že-limo dobiti poglobljen vpogled (angl. in-depth insight) v proucevaniraziskovalni problem, pri kvantitativnih raziskavah pa v razširjenostpojava, dejavnike vpliva, vzrocno-posledicne odnose. Cilji so v raz-iskavah, ki implicitno ali eksplicitno izražajo kvantitativno paradi-gmo, natancneje zapisani kot v kvalitativnih raziskavah in mešanihraziskavah. Za raziskavo je namrec (pre)skromen cilj prikaz nekegastanja v izbrani organizaciji. Na osnovi analiziranih nalog ne mo-remo trditi, da cilji ne izražajo znanstvenosti, lahko pa trdimo, dasmo zaznali pomanjkljivosti v rabi terminologije, ki je uporabljenapri oblikovanju ciljev.

Vzorcenje in vzorec vsekakor izražata paradigmatsko izhodišce.Ce so (naj bi bili) za kvantitativne raziskave naceloma znacilni ve-liki in nakljucni vzorci, potem v kvalitativnih raziskavah srecamomajhne in nenakljucne vzorce.

Mešane raziskave2 potrebujejo opredelitev vzorca tako za kvanti-tativni kot tudi kvalitativni del raziskave. Opredeljevanje vzorcnegaokvira, vzorcenja in vzorca v izbranih nalogah izraža nejasnost gledeparadigmatskih izhodišc. Ne glede na to, ali temelji raziskava na pri-marnih ali sekundarnih virih podatkov, sta opis vzorcenja in dolo-citev vzorca pomanjkljiva. Zlasti zanimivo je, da se avtorji/-ice od-locajo za anketiranje, ki ga izvedejo na majhnem vzorcu. S paradi-


Anita Trnavcevic

pr

eg

le

dn

ic

a5

An

aliz

am

agis

trsk

ihn

alog

po

izb

ran

ihkr

iter

ijih

Nal

.V

rsta

razi

skav

eC

ilj

Vzo

rcen

je/v

zore

cH

ipot

eze/

razi

sko-

valn

ovp

raša

nje

Met

ode

zbir

anja

pod

atko

vM

etod

ean

aliz

ep

odat

kov

1bN

ieks

pli

citn

oop

red

elje

na,

ome-

nje

no

ime

orga

ni-

zaci

je

Pri

kaza

tip

rila

gaja

-n

je*

Izb

ran

aor

gan

iza-

cija

,vzo

rec

nio

pre

-d

elje

n

——

Des

krip

tivn

ipri

-st

op,m

etod

asa

mo-

stoj

ne

up

orab

ed

e-d

ukt

ivn

ega

skle

pa-

nja

*1h

Štu

dij

ap

rim

era

Žel

imo

pok

azat

i*P

opu

laci

ja/d

elež

vrn

jen

ihvp

raša

lni-

kov*

Hip

otez

eA

nke

tniv

pra

šaln

ik,i

n-

tern

ap

isar

niš

kara

zisk

ava

Nis

on

apov

edan

e,u

por

ablj

ene

stat

i-st

icn

em

etod

e2g

Nio

pre

del

jen

aek

s-p

lici

tno;

Naj

vecj

eor

gan

iza-

cije

viz

bra

nid

ejav

-n

osti

Ugo

tovi

tika

ko..

.,ko

likš

na

...,

ka-

kšn

a..

.*

Maj

hen

vzor

ec(p

od30

)H

ipot

eze

(jih

ne

pot

rju

jeal

izav

raca

,ji

h»o

krep

i«

Vp

raša

lnik

,kij

eko

mb

ina-

cija

kval

itat

ivn

ein

kvan

ti-

tati

vne

met

ode

razi

skov

a-n

ja*

Vp

raša

lnik

pod

krep

ljen

zra

zšir

jen

imod

govo

rom

zvs

akim

ud

elež

ence

m*

—

2jN

iop

red

elje

na

Ugo

tovi

ti..

.O

pis

anp

osto

-p

ek/v

zore

cn

ipoi

-m

enov

an

Hip

otez

eM

etod

aan

aliz

evs

ebin

e,M

etod

ad

eskr

ipci

je,m

e-to

da

pri

mer

jave

,raz

isko

-va

lna

met

oda

anke

tira

nja

,m

etod

asi

nte

ze*

Sta

tist

icn

em

etod

e,n

iso

nap

oved

ane

3mŠ

tud

ija

pri

mer

aR

azis

kati

dej

avn

ike

Op

red

elje

nvz

orcn

iok

vir

invz

orec

,ve-

lik

vzor

ec

Raz

isko

valn

avp

ra-

šan

jain

hip

otez

e(t

esti

ran

jera

z.vp

raša

nji

nh

ipo-

tez)

Met

oda

des

krip

cije

,me-

tod

ako

mp

ilac

ije,

met

oda

abst

rakc

ije

inko

nkr

etiz

a-ci

je,m

etod

asp

ecia

liza

cije

,kv

alit

ativ

ne

met

ode

(in

ter-

vju

)in

kvan

tita

tivn

em

e-to

de

(an

keta

)*

Sta

tist

icn

em

etod

ean

aliz

ep

odat

kov,

poj

asn

jen

ein

ute

-m

elje

ne

3sN

isp

ecifi

cno

opre

-d

elje

na

Raz

iska

tivp

liv

Sek

un

dar

niv

iri

pod

atko

v,m

ajh

envz

orec

(10)

—A

nke

taO

pis

na

stat

isti

ka

op

om

ba

*U

por

ablj

ena

jeis

tate

rmin

olog

ija

kot

vn

alog

i,to

rejd

obes

eden

nav

edek

.



gmatskega vidika lahko recemo, da se metode zbiranja podatkov invzorec ne ujemajo.

Raziskovalna vprašanja so znacilna za kvalitativne raziskave, v ka-terih hipotez po navadi ne testiramo. In, seveda, nasprotno: za kvan-titativne raziskave je znacilno preverjanje hipotez. Ce zapišemozelo poenostavljeno: Kvalitativna raziskava temelji na raziskoval-nih vprašanjih, kvantitativna raziskava pa na hipotezah. Pri meša-nih raziskavah imamo oboje, vendar specificiramo, v katerem deluraziskave in kako odgovarjamo na raziskovalna vprašanja in v kate-rem delu preverjamo hipoteze. Analizirane naloge vecinoma vsebu-jejo hipoteze, zanimiva pa je terminologija, ki jo nekateri avtorji/-iceuporabljajo. Tako na primer zasledimo, da bo avtor/ ica »okrepil/-a«hipoteze, ne pa jih preverjala, testirala. Ce razumemo paradigmatskaizhodišca neke raziskave, potem je pricakovano, da uporabimo tudiparadigmo usklajen terminološki aparat. Zanimivo je namrec to, datudi mešana paradigma raziskovanja ne ponuja nove terminologije,ampak smiselno poveže obstojeca terminološka aparata v zaokro-ženo raziskavo.

Metode zbiranja podatkov so povezane z viri podatkov – primarniin/ali sekundarni viri. V empiricnem delu nalog so pogosto po-datki zbrani za namen raziskave iz primarnih virov – iz izbranegavzorca udeležencev v raziskavi. Zapisali smo že, da metode zbiranjapodatkov same nimajo predznaka kvalitativno/kvantitativno. Ven-dar je v izbranih nalogah atribut kvalitativno/kvantitativno pogostouporabljen. V preglednici 3 so zapisane metode za zbiranje podat-kov tako, kot so jih poimenovali avtorji. Glede na to, da je vsaj ne-kaj metod znacilnih za delo z besedilom ali sekundarnimi podatki(razlicne obstojece zbirke podatkov), na primer kompilacija in de-skripcija, faza zbiranja podatkov, je nujna odlocitev o metodi/-ahzbiranja podatkov glede na namen in cilje raziskave. Same metode3

paradigmatskih izhodišc neposredno ne izražajo.Metode analize podatkov so povezane s cilji in namenom in izra-

žajo paradigmatska izhodišca neposredno. V izbranih nalogah je de-lež napovedanih metod analize podatkov enak deležu nenapoveda-nih.4

Ugotovitve in sklep

Ugotovimo lahko, da v magistrskih nalogah, zajetih v vzorec, prevla-duje kvantitativna paradigma in da se pojavlja tudi paradigma me-šanih metod, ki pa nista eksplicitno zapisani.

Ce pogledamo usklajenost parametrov po kriterijih, ki smo jihuporabili v tej analizi, lahko ugotovimo, da so paradigmatska izho-


Anita Trnavcevic

dišca neopredeljena in delno tudi neusklajena. Ce želimo »raziskativpliv« (cilj) in smo oblikovali hipoteze, ki jih preverjamo, in imamomajhen vzorec, podatke pa zbiramo z anketnim vprašalnikom in jihanaliziramo s statisticnimi metodami, potem majhen vzorec, na pri-mer 10 anketirancev, odpira vprašanje smiselnosti anketiranja instatisticnih metod analize podatkov. To ugotovitev lahko pojasnju-jemo z vec vidikov, na primer tradicije raziskovanja, razvoja znanosti,lahko pa jih osvetlimo tudi z vidika politizacije »dokaza«.

Politika raziskovanja, še posebno povezana s šolskimi in drugimipolitikami ter snovalci politik, ki hkrati dolocajo sredstva in ne na-zadnje dolocajo, katere raziskave so »sprejemljive« in katere ne, jedolgo ohranjala in spodbujala kvantitativne raziskave (glej Ule 1996)tudi z argumentom, da omogocajo informirano odlocanje o pomemb-nih nacionalnih posegih v posamezne segmente družbe. Tako na pri-mer Somekh in Lewin (2005, 7) poudarjata, da je raziskovanje v izo-braževanju vedno bolj spolitizirano, kar je rezultat tega, da vladeverjamejo, da obstaja neposredna povezava med izobraževalnimi do-sežki in mocno ekonomijo. Skozi daljše casovno obdobje lahko spre-mljamo, kako so vlade usmerjale svoja prizadevanja v izobraževanjekot »rešitelja« ekonomskih tegob ter predvsem kot sredstvo za prido-bivanje konkurencne prednosti. Tako lahko tudi v slovenskem pro-storu spremljamo usmeritev, da se financirajo raziskovalni projekti,ki bodo »uporabni« za gospodarstvo in katerih spoznanja bodo ne-posredno prenosljiva v prakso. Pojem prakse pa je mocno obarvanz ekonomskim napredkom in pridobivanjem konkurencne predno-sti.

Magistrske naloge naj bi prispevale k razvoju znanosti oziroma ne-kega podrocja in tudi k spremembam v praksi (kar sta znacilni im-plikaciji raziskav). Paradigme, na katerih naloge temeljijo, pa – ceso jasno zapisane – pomenijo »omejitev« raziskave oziroma bolje re-ceno eno od mogocih »perspektiv«, ki spodbuja tako raziskovalnosfero kot snovalce politik k pridobivanju »dokazov«, ki sliko prou-cevanega podrocja cim bolj kompleksno in celovito predstavljajo. Ince vsaka raziskava tvori delcek v mozaiku znanja, potem naj bi bilakonsistentna, usklajena in predvsem jasna z vidika paradigme razi-skovanja.

Opombe

1. Bitektine (2008) meni, da je kvantitativno tesno povezano z deduk-tivnostjo, kvalitativno pa z induktivnostjo.

2. Ta izraz uporabljamo pogojno in ponazarja strukturo raziskave, kjersta dve zaokroženi celoti – kvalitativna in kvantitativna. Ne nanaša



pa se na primer na raziskavo, ki je kvantitativna s paradigmatskegavidika in je v njej uporabljena metoda, na primer intervju, opazova-nje na majhnem vzorcu.

3. Ce bi raziskavo izvajalo vec raziskovalcev in bi raziskovali dejav-nike vpliva x na y, bi še vedno lahko zbrali podatke z intervjuji, jihkvantificirali in statisticno analizirali. Res pa je, da bi bilo to casovnozamudno in še z nekaterih drugih vidikov zahtevno.

4. Izraz napovedan/nenapovedan pomeni, da je/ni v metodološkemdelu naloge zapisano, katere metode bodo uporabljene (na primervarianca, faktorska analiza), kateri postopki izvedeni (na primer ko-diranje, kategorizacija) in s kakšnim namenom.

Literatura

Adam, F., in D. Podmenik. 2005. Qualitative research in a changed epi-stemic context: the case of a small social science community. Forum:Qualitative Social Research 6 (3): 1–11.

Avis, M. 2003. Do we need methodological theory to do qualitative rese-arch? Qualitative Health Reserach 13 (7): 995–1004.

Bitektine, A. 2008. Prospective case study design: qualitative methodfor deductive theory testing. Organizational Research Methods 11 (1):160–180.

Cheek, J. 2008. Researching collaboratively: implications for qualitativeresearch and researchers. Qualitative Health Research 18 (11): 1599–1603.

Creswell, J. W. 1998. Qualitative inquiry and research design: choosingamong five traditions. London: Sage.

Denscombe, M. 2008. Communities of practice: a research paradigm forthe mixed methods approach. Journal of Mixed Methods Research 2(3): 270–283.

Denzin, N. K, in Y. Lincoln, ur. 2000. Handbook of qualitative inquiry. 2.izd. Thousand Oaks, ca: Sage.

Flere, S. 2000. Sociološka metodologija: temelji družboslovnega razisko-vanja. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Greene, J. C. 2008. Is mixed methods social inquiry a distinctive metho-dology? Journal of Mixed Methods Research 2 (1): 7–22.

Johnson, R. B., in A. J. Onwuegbuzie. 2004. Mixed methods research:a paradigm whose time has to come. Educational Researcher 33 (14):14–26.

Johnson, R. B., A. J. Onwuegbuzie in L. A. Turner. 2007. Towards a de-finition of mixed methods research. Journal of Mixed Methods Rese-arch 1 (2): 112–133.

Merriam, S. 1998. Qualitative research and case study applications in edu-cation. San Francisco: Jossey-Bass.

Mesec, B. 1998. Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljub-ljana: Visoka šola za socialno delo.


Anita Trnavcevic

Mey, G., in K. Mruck. 2007. Qualitative research in Germany: a shortcartography. International Sociology 22 (2): 138–154.

Morse J. M. 2006. The politics of evidence. Qualitative Health Research16 (3): 395–404.

Sagadin, J. 2004. Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskova-nju. Sodobna pedagogika 55 (4): 88–101.

Schaefer, D. R., in D. A. Dillman. 1998. Development of a standard e-mail methodology. Predstavljeno na 53rd Annual Conference of theAmerican Association for Public Opinion Research, St. Luis, mo.

Schostak, J. F. 2002. Understanding, designing and conducting qualita-tive research in education: framing the project. Buckingham, pa: OpenUniversity Press.

Somekh, B., in C. Lewin. 2005. Research methods in the social sciences.Thousand Oaks, ca: Sage.

Stronach, I. 2006. Enlightment and the ‘heart of darkness’: (neo)imperi-alism in the Congo, and elsewhere. International Journal of Qualita-tive Studies 19 (6): 757–768.

Stronach, I., D. Garrat, C. Pierce in H. Piper. 2007. Reflexivity, the pic-turing of self, the forging of method. Qualitative Inquiry 13 (2): 179–203.

Teddlie, C. 2005. Methodological issues related to causal studies of le-adership: a mixed methods perspective from the usa. EducationalManagement, Administration and Leadership 33 (2): 211–227.

Ule, A. 1996. Znanost in paraznanost: Koliko je poti k resnici? Razisko-valec 25 (2): 22–25.

Yin, R. K. 1994. Case study research: design and methods. 2 izdaja. Tho-usand Oaks, ca: Sage.


Študija paradigm raziskovanja v magistrskih nalogah s področja

Documents