Republika Slovenija

Ministrstvo za obrambo

STRATEŠKI PREGLED OBRAMBE 2002/2003

z vizijo razvoja do leta 2015

Šifra: 802-00-15/2003-19 EVA 2004-1911-0026 Ljubljana, 12. 3. 2004

- Stran 1/90 -

Vsebina 1 UVOD .................................................................................................................................5 1.1 N EN OBRAMBNIH REFORMAM ............................................................................................................5 1.2 P CES OBRAMBNIH REFORMRO ...........................................................................................................5 1.3 KLJUČNA IZHODIŠČA STRATEŠKEGA OBRAMBNEGA PREGLEDA..................................................................5

2 SPREMEMBE V STRATEŠKEM OKOLJU ...............................................................................7 2.1 ŽIVLJENJSKO OKOLJE.......................................................................................................................7 2.2 EKONOMSKO IN SOCIALNO OKOLJE.....................................................................................................8 2.3 T NOLOŠKO-INFORMACIJSKO OKOLJEEH ...............................................................................................9 2.4 P TIČNO OKOLJEOLI .........................................................................................................................9 2.5 VOJAŠKO OKOLJE ..........................................................................................................................11 2.6 O OŽANJE NACIONALNE VARNOSTI RSGR ...........................................................................................12

3 OBRAMBNA POLITIKA RS............................................................................................... 13 3.1. N IONALNOVARNOSTNA POLITIKA RSAC ............................................................................................13 3.2. O AMBNA POLITIKA RSBR ...............................................................................................................13 3.1.1 V ONALNO POVEZOVANJE IN SODELOVANJEEČNACI ........................................................................................... 14 3.1.2 S DELOVANJE V MEDNARODNIH OPERACIJAHO ................................................................................................ 19 3.1.3 O O PLANIRANJEBRAMBN ........................................................................................................................... 19 3.1.4 O BNI VIRIBRAM ..................................................................................................................................... 20

4 STRATEŠKA VIZIJA 2015................................................................................................ 22 4.1 S ATEŠKO OKOLJE RSTR ..................................................................................................................22 4.2 VARNOSTNA POLITIKA RS ..............................................................................................................22 4.3 O AMBNA POLITIKA RSBR ...............................................................................................................23 4.3.1 O O PLANIRANJEBRAMBN ........................................................................................................................... 23 4.3.2 O BNI VIRI IN KLJUČNE ZMOGLJIVOSTIBRAM ................................................................................................... 24

5 SLOVENSKA VOJSKA....................................................................................................... 28 5.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................28 5.1.1 NAMEN S ENSKE VOJSKELOV ...................................................................................................................... 28 5.1.2 NALOGE S ENSKE VOJSKELOV ..................................................................................................................... 28 5.1.3 O N STRUKTURA S ENSKE VOJSKE ................................................................................................... 32 BSEG I LOV5.1.4 K UČNI IZZIVI IN DILEMELJ ........................................................................................................................ 34 5.2 RAZVOJ DO LETA 2015 ..................................................................................................................35 5.2.1 P STAVKEREDPO ..................................................................................................................................... 35 5.2.2 K VOJNA NAČELA IN RAZVOJ ZMOGLJIVOSTI SVLJUČNA RAZ ................................................................................ 36 5.2.3 D GOROČNE ZMOGLJIVOSTI S VENSKE VOJSKE 2015 .................................................................................. 38 OL LO5.2.4 Z OGLJIVOSTI IN PREDVIDENA STRUKTURA SV 2010M ..................................................................................... 38 5.2.5 Z OGLJIVOSTI IN PREDVIDENA STRUKTURA SV 2006M ..................................................................................... 41 5.2.6 Z OGLJIVOSTI IN STRUKTURA SV 2004M ...................................................................................................... 41 5.2.7 M ERNIZACIJA VOJAŠKIH ZMOGLJIVOSTIOD .................................................................................................... 41 5.2.8 K JUČNI RAZVOJNI IZZIVIL ......................................................................................................................... 46 5.2.9 P ORITETERI .......................................................................................................................................... 47

6 CIVILNA OBRAMBA IN KRIZNO UPRAVLJANJE.............................................................. 48 6.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................48 6.1.1 NAMEN................................................................................................................................................ 48 6.1.2 NALOGE............................................................................................................................................... 48 6.1.3 O N STRUKTURABSEG I ............................................................................................................................. 49 6.1 K IZZIVILJUČNI ...................................................................................................................................... 51 .46.2 RAZVOJ DO LETA 2015 ..................................................................................................................51 6.2.1 NAČRTOVALNE PREDPOSTAVKE .................................................................................................................. 51 6.2.2 K VOJNA NAČELALJUČNA RAZ ...................................................................................................................... 52 6.2.3 CILJNO STANJE LETA 2015....................................................................................................................... 52 6.2.4 CILJNO STANJE LETA 2010....................................................................................................................... 53 6.2.5 CILJNO STANJE LETA 2006....................................................................................................................... 53 6.2.6 CILJNO STANJE LETA 2004....................................................................................................................... 53 6.2.7 M ERNIZACIJAOD .................................................................................................................................... 53 6.2.8 K JUČNI RAZVOJNI IZZIVIL ......................................................................................................................... 53

- Stran 2/90 -

7 OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNA DEJAVNOST.................................................................... 55 7.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................55 7.1.1 NAMEN................................................................................................................................................ 55 7.1.2 NALOGE............................................................................................................................................... 55 7.1.3 O N STRUKTURABSEG I ............................................................................................................................. 55 7.1.4 K UČNI IZZIVI IN DILEMELJ ........................................................................................................................ 56 7.2 RAZVOJ DO LETA 2015 ..................................................................................................................56 7.2.1 NAČRTOVALNE PREDPOSTAVKE .................................................................................................................. 56 7.2.2 K VOJNA NAČELALJUČNA RAZ ...................................................................................................................... 56 7.2.3 O N STRUKTURA 2015BSEG I ..................................................................................................................... 57 7.2.4 O N STRUKTURA 2010BSEG I ..................................................................................................................... 57 7.2.5 O N STRUKTURA 2006BSEG I ..................................................................................................................... 57 7.2.6 O N STRUKTURA 2004BSEG I ..................................................................................................................... 57 7.2.7 M ERNIZACIJAOD .................................................................................................................................... 58 7.2.8 K JUČNI RAZVOJNI IZZIVIL ......................................................................................................................... 58

8 LOGISTIKA ..................................................................................................................... 59 8.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................59 8.1.1 NAMEN................................................................................................................................................ 59 8.1.2 NALOGE............................................................................................................................................... 59 8.1.3 O N STRUKTURABSEG I ............................................................................................................................. 60 8.1.4 K UČNI IZZIVI IN DILEMELJ ........................................................................................................................ 60 8.2 RAZVOJ DO LETA 2015 ..................................................................................................................60 8.2.1 NAČRTOVALNE PREDPOSTAVKE IN KLJUČNA RAZVOJNA NAČELA........................................................................... 60 8.2.2 O N STRUKTURA 2006BSEG I ..................................................................................................................... 61

9 KOMUNIKACIJSKO-INFORMACIJSKI SISTEM MO IN SV................................................ 67 9.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................67 9.1.1 NAMEN................................................................................................................................................ 67 9.1.2 NALOGE............................................................................................................................................... 67 9.1.3 INFORMACIJSKA PODPORA KLJUČNIH FUNKCIJ MO IN SV ................................................................................. 67 9.1.4 INFRASTRUKTURA IN SKUPNE STORITVE ....................................................................................................... 68 9.1.5 K UČNI IZZIVI IN DILEMELJ ........................................................................................................................ 69 9.2 CILJI RAZVOJA DO LETA 2015.........................................................................................................69 9.2.1 NAČRTOVALNE PREDPOSTAVKE .................................................................................................................. 70 9.2.2 K VOJNA NAČELALJUČNA RAZ ...................................................................................................................... 70 9.2.3 O N STRUKTURA 2015BSEG I ..................................................................................................................... 71 9.2.4 O N STRUKTURA 2010BSEG I ..................................................................................................................... 72 9.2.5 O N STRUKTURA 2006BSEG I ..................................................................................................................... 72 9.2.6 O N STRUKTURA 2004BSEG I ..................................................................................................................... 73 9.2.7 M ERNIZACIJAOD .................................................................................................................................... 74 9.2.8 K JUČNI RAZVOJNI IZZIVIL ......................................................................................................................... 74

10 UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI................................................................................ 76 10.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................76 10.1.1 NAMEN................................................................................................................................................ 76 10.1.2 O SEG IN KADROVSKA STRUKTURAB ............................................................................................................. 76 10.2 RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV..............................................................................................................77 10.2.1 V STAVITEV SODOBNE KADROVSKE FUNKCIJEZPO ............................................................................................. 77 10.2.2 S TEŠKO PLANIRANJE KADROV IN KADROVSKA POLITIKATRA ............................................................................... 78 10.2.3 RACIONALIZACIJA KADROVSKIH POSTOPKOV IN SPREMEMBE ORGANIZACIJE ........................................................... 78 10.2.4 CELOSTNI RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV IN ČLOVEŠKEGA KAPITALA ......................................................................... 79

11 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MO................................................................................ 81 11.1 P LED STANJAREG ..........................................................................................................................81 11.1.1 Z NOSTI ORGANIZACIJSKE STRUKTURE MONAČIL ............................................................................................ 81 11.1.2 K UČNI IZZIVI IN DILEMELJ ........................................................................................................................ 82 11.2 RAZVOJ DO LETA 2015 ..................................................................................................................83 11.2.1 P ODNJA ORGANIZACIJSKA STRUKTURA MORIH ............................................................................................... 83 11.2.2 M ŽNI SCENARIJI SPREMEMB ORGANIZACIJSKE STRUKTURE MOO ......................................................................... 84 11.2.3 EVALVACIJA PREDLAGANIH SCENARIJEV PO METODI SWOT............................................................................... 84 11.2.4 P DLOG IDEALNOTIPSKEGA MODELA PRIHODNJE ORGANIZIRANOSTI MORE ............................................................. 86 11.2.5 S EMBE ORGANIZIRANOSTI MO PO SCENARIJU »D« O LETIH IZVEDBE.......................................................... 87 PREM P11.2.6 U AVNO TERITORIALNA ORGANIZIRANOST MOPR ............................................................................................ 88

12 ZAKLJUČKI...................................................................................................................... 90

- Stran 3/90 -

Predgovor Glavni namen strateškega pregleda obrambe, pri pripravi katerega so sodelovali domači strokovnjaki in izvedenske skupine iz tujine, je ugotovitev stanja na obrambnem področju in na tej podlagi oblikovanje skupne vizije glede prihodnjih varnostnih in obrambnih potreb Republike Slovenije ter nalog obrambnih sil. S strateškim pregledom obrambe je oblikovana najširša vizija gradnje obrambnega sistema in obrambnih sil v prihodnjem dolgoročnem obdobju. Varnostni sistem in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami sta v pregledu omenjena le v delu, kjer se povezujeta z obrambnim sistemom.

- Stran 4/90 -

1 Uvod

1.1 Namen obrambnih reform

Obrambne reforme so nujna posledica spreminjanja zunanjih in notranjih dejavnikov, ki so ali bodo vplivali na delovanje in učinkovitost obrambnega sistema. Po določenem obdobju izvajanja obrambnih reform, ob spremembi nacionalnih ciljev, razpoložljivosti virov ali ogrožanja nacionalnih interesov je treba izvesti strateški pregled obrambe, ki ima za posledico določitev usmeritev za nadaljnje izvajanje reform na obrambnem področju. V zadnjem desetletju so nastale številne spremembe v varnostnem okolju in RS prevzema z vključitvijo v zvezo NATO in Evropsko unijo (EU) leta 2004 vse večjo obveznost pri njihovem obvladovanju in oblikovanju. Ključne spremembe zunanjih dejavnikov so vse bolj heterogeno, nepredvidljivo in stalno spreminjajoče se mednarodno okolje, vse pogostejši in vse intenzivnejši regionalni (lokalni) konflikti, ter spreminjanje narave in prioritete varnostnih tveganj in groženj (predvsem po 11. septembru). Spremembe v okolju zahtevajo temeljit razmislek o novem poslanstvu, nalogah in zmogljivostih obrambnih sil RS (v nadaljevanju Slovenska vojska ali SV), tem spremembam pa se bo moral prilagoditi celoten obrambni sistem RS. Poglavitni cilj obrambnih reform je oblikovanje in zagotavljanje usposobljenih, motiviranih, bojno sposobnih in povezljivih obrambnih sil, ki bodo z jasnim vodenjem, usmerjenim v spremembe ter temelječe na znanju, izkušnjah in pozitivni tradiciji, dopolnjeni z uporabo sodobne doktrine in tehnologije, učinkovito sledile jasnim strateškim ciljem. Samo takšne obrambne sile RS bodo doma in v tujini priznane kot zaupanja vredne in sposobne izpolnjevati svojo nacionalno in mednarodno vlogo.

1.2 Proces obrambnih reform

Strateški pregled obrambe je podlaga za izvedbo oziroma nadaljevanje obrambnih reform. Z njim določamo dolgoročne strateške cilje, temelječe na nacionalnih interesih ter uravnotežene s prihodnjim članstvom v Natu, potrebne zmogljivosti, strukturo sil ter vmesne cilje pri njihovem oblikovanju. Pregled je podlaga za določitev pristojnosti in odgovornosti v obrambnem sistemu, prednostnih dejavnosti in virov za doseganje ciljev. Vsekakor je nujno, da dejavnosti in viri omogočajo doseganje želenih strateških rezultatov pri zagotavljanju nacionalne varnosti. Na podlagi ugotovitev strateškega pregleda obrambe se bodo izvajale obrambne reforme, ki obsegajo tudi spremembe in dopolnitve obrambne strategije in načrtov, zmogljivosti in strukture Slovenske vojske ter z njo povezano popolnjevanje, modernizacijo, infrastrukturo, doktrino in usposabljanje. Izvajanje obrambnih reform obsega tudi upravljanje s finančnimi in kadrovskimi viri, opremljanje z oborožitvijo in vojaško opremo ter ostale dele obrambnega sistema.

1.3 Ključna izhodišča strateškega obrambnega pregleda

1. Nacionalno varnostno okolje je izpostavljeno novim, spremenjenim tveganjem in grožnjam, ki so glavni izziv varnosti RS, verjetnost vojaškega ogrožanja pa ostaja razmeroma majhna.

- Stran 5/90 -

2. Strateška ocena varnostnega okolja narekuje potrebo po takšni varnostni in obrambni politiki, ki bo ustrezna podlaga za učinkovito delovanje obrambnega sistema in predvsem SV pri preprečevanju in obvladovanju kriz ter konfliktov in tudi podlaga za delovanje v zavezništvih in koalicijah.

3. Slovenska obrambna politika je pri krepitvi nacionalne varnosti države in zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem usmerjena v dejavno in konstruktivno vlogo predvsem v telesih Združenih narodov (ZN), Nata in EU. Mednarodne organizacije bodo še naprej imele ključno vlogo pri stabilizaciji evroatlantskega varnostnega okolja.

4. Pri preoblikovanju SV se mora upoštevati ravnovesje med poslanstvom, nalogami, modernizacijo (opremljenostjo) in viri. Glede na spremembe v varnostnem okolju in razpoložljivost finančnih virov je treba določiti prednostne naloge SV in njene zmogljivosti.

5. Sodelovanje SV v mednarodnih operacijah, še posebej v operacijah kriznega odzivanja, zahteva njeno operativno usposobljenost, pripravljenost ter zagotovitev razpoložljivih sil. Le-te morajo biti sposobne delovati v združenih mednarodnih operacijah z drugimi oboroženimi silami.

6. Naborniški sistem popolnjevanja SV je bil skladno s sprejeto zakonodajo že leta 2003 v glavnem nadomeščen s poklicnim popolnjevanjem. Uvedena je bila tudi pogodbena rezerva, ki se bo skladno z zakonodajo najdalj do leta 2010 dopolnjevala z obvezno rezervo.

- Stran 6/90 -

2 Spremembe v strateškem okolju

Temeljne značilnosti strateškega okolja so velika kompleksnost, nestabilnost in spremenljivost ter naraščanje števila konfliktov nizke intenzivnosti. V zadnjem desetletju prevladujejo predvsem etnični in obmejni konflikti, ki so velikokrat spodbujeni in spremljani s politično, ekonomsko in socialno destabilizacijo okolij. Potencialne konfliktne točke v našem ožjem in širšem varnostnem okolju so Balkan, Bližnji in Srednji Vzhod ter Zakavkazje. V strateškem okolju RS je večina virov ogrožanja nesimetrična. Pomen klasičnih vojaških ogrožanj se zmanjšuje, vendar jih ni mogoče povsem izključiti. Poleg omejenih vojaških virov ogrožanja so vse pogostejši nevojaški viri ogrožanja, še posebej pa izstopajo terorizem, trgovina z mamili, organizirani kriminal in orožje za množično uničevanje. Ustrezen odgovor na pojave nesimetričnih groženj je v oblikovanju enotnega in integriranega sistema nacionalne varnosti, vključenega tako v sistem kolektivne obrambe kot kolektivne varnosti, pri čemer je potrebno učinkovito uporabiti ključne elemente moči države pri zagotavljanju politične, diplomatske, ekonomske, informacijske in vojaške varnosti. RS mora vzpostaviti odziven nacionalnovarnostni in znotraj tega obrambni sistem, ki se bo lahko učinkovito prilagajal tudi pogostim in intenzivnim spremembam strateškega okolja, zmanjševal možnosti za nastanek krize in se bo sposoben odločno in uspešno spopasti tudi z negativnim razvojem dogodkov, ki lahko povzročijo izredno stanje. S spremenjenim strateškim okoljem se spreminja tudi spekter vojaških nalog SV. V miru bodo prevladovale različne oblike urjenja in usposabljanja, nudenje pomoči v primerih naravnih in drugih nesreč, sodelovanje v operacijah kriznega odzivanja ter naloge, povezane s podporo drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti in blaginje državljanov RS. Spekter vojaških nalog v vojni bo širši, povečana bo nepredvidljivost in spekter operativnih nalog. Obsegal bo lahko tako omejene spopade, omejene konvencionalne konflikte in regionalno konvencionalno vojno, kakor tudi taktično uporabo jedrskega orožja, globalno konvencionalno vojno ter izjemoma jedrski spopad.

2.1 Življenjsko okolje

Zdravo in stabilno življenjsko okolje je nujen predpogoj za zagotavljanje primerne stopnje splošne (nacionalne) varnosti. Življenjsko okolje kot kompleksna struktura odločno vpliva na zagotavljanje različnih vidikov varnosti, tako globalne kot mednarodne, regionalne, nacionalne ter tudi individualne, saj pogojuje možnosti razvoja in definira odnose tako v mednarodni skupnosti kot tudi v regiji in nacionalni državi. Ob tem bistveno vpliva tudi na osebni razvoj posameznika in celotne družbe ter na splošno socialno blagostanje. Na zagotavljanje varnosti vpliva tako naravno okolje kot vsi posegi in dejavnosti človeka v okolju. Splošni družbeni in tehnološki razvoj pa je pomen teh dejavnikov še intenziviral. S splošnim družbenim razvojem se je povečala odvisnost posameznika, družbe, države kot tudi mednarodne skupnosti od stanja v okolju. Hkrati je treba upoštevati dejstvo, da je v absolutnem smislu odvisnost in ranljivost zaradi naravnega okolja še vedno zelo velika.

- Stran 7/90 -

Družbeno okolje se je razvijalo vzporedno s tehnološkim razvojem tudi v luči zagotavljanja večje varnosti človeka. Tudi splošni družbeni napredek in blagostanje neposredno izboljšujeta stopnjo varnosti. Hkrati pa to isto okolje predstavlja nove vire ogrožanja, ki so posledica posegov in dejavnosti človeka v okolju. Povečala se je predvsem zmožnost planetarnega uničenja v primeru globalnega jedrskega spopada in možnost tehnoloških in drugih nesreč. Naravno okolje je za nacionalno varnost pomembno predvsem zaradi tega, ker predstavlja vir številnih naravnih nesreč kot so potresi, zemeljski plazovi, poplave ipd. Pomembna pa je tudi ogroženost zaradi tehnoloških in drugih nesreč vključno s tistimi, ki imajo lahko prekmejne učinke zato bo morala RS tudi v prihodnje temu vidiku zagotavljanja nacionalne varnosti posvečali veliko pozornost. Življenjsko okolje bo vedno predstavljalo bistveni varnostni element in bo s spreminjanjem strateškega okolja tudi v prihodnje odločilno vplivalo na zagotavljanje nacionalne varnosti.

2.2 Ekonomsko in socialno okolje

Ekonomsko in socialno okolje s svojimi zakonitostmi, značilnostmi in pojavi neposredno vplivata in sooblikujeta politično-varnostne procese, zato ju opredeljujemo kot bistvena elementa zagotavljanja oziroma ogrožanja varnosti. Po koncu obdobja hladne vojne, ko je vse bolj zaznaven trend demilitarizacije virov ogrožanja, postajata prav socialni in ekonomski vidik zagotavljanja varnosti vse pomembnejša za ohranjanje splošne (nacionalne) varnosti. V obdobju globalizacije postajajo ekonomije držav vedno bolj povezane in soodvisne, zaradi česar so tudi bolj občutljive za svetovna ekonomska gibanja. RS si mora zato aktivno prizadevati za zagotavljanje stabilnosti v regiji in tudi širše, saj ima stabilnost regionalnega in globalnega ekonomskega okolja na gospodarstvo države pozitivne učinke. RS si aktivno prizadeva tudi za stabilizacijo in krepitev socialnega okolja v regiji, saj večja socialna varnost v regiji pomeni tudi večjo varnost RS in zmanjšuje nevojaške vire ogrožanja naše države. Zagotavljanje varnosti in stabilnosti ekonomskega in socialnega okolja pogojuje veliko število dejavnikov, ki se medsebojno prepletajo. Zato je za stabilizacijo regije nujno, da se ob razvijanju ekonomij in splošnega družbenega blagostanja razvijajo tudi primerni socialni vzorci, temelječi na medsebojni strpnosti in modernih vrednotah civiliziranega sveta. Članstvo RS v EU bo zagotovo imelo pozitivne učinke in bo posledično okrepilo zmogljivosti slovenskega gospodarstva. Tudi včlanitev RS v zvezo Nato bo pozitivno vplivala na našo gospodarsko moč in na ekonomsko-politični ugled RS v mednarodnem okolju. Učinki bodo predvsem srednje in dolgoročni ter odvisni od pripravljenosti slovenskega gospodarstva. Širjenje trgov in ekonomsko odpiranje RS povečujeta tudi nevarnost in možnosti za ekonomsko destabilizacijo RS, ki bi lahko bila posledica ekonomskih pretresov na mednarodnem trgu. Čeprav skrajne oblike ekonomskih groženj (bojkoti, blokade in industrijske sabotaže) v večjem obsegu proti RS sedaj niso verjetne, se je nanje vseeno treba pripravljati.

- Stran 8/90 -

RS si mora prizadevati za oblikovanje socialne politike, ki bo zagotavljala socialno varnost vseh prebivalcev RS. Njeni ključni elementi so socialno usmerjen šolski in zdravstveni sistem ter učinkovita politika za zmanjšanje brezposelnosti. Dejstvo je, da bosta Ministrstvo za obrambo (MO) in še posebej SV v prihodnosti eden večjih porabnikov, vendar hkrati tudi delodajalcev v državi, ki bo vplival tako na ekonomsko (npr. spodbujanje razvoja in raziskav ter namenske proizvodnje) kot tudi na socialno dimenzijo (npr. zaposlovanje).

2.3 Tehnološko-informacijsko okolje

Splošen tehnološki razvoj, še posebej pa razvoj digitalne tehnologije, je v zadnjih dvajsetih letih narekoval prehod iz industrijske v informacijsko družbo, v kateri se uvajajo nove oblike komuniciranja, poslovanja, vodenja in upravljanja, kakor tudi izobraževanja in usposabljanja. Tehnološko–informacijsko okolje je eno najhitreje razvijajočih se okolij. Ima kompleksen družbeni vpliv, saj nas s svojo dinamiko razvoja in številnimi inovacijami sili v hitre spremembe na številnih področjih človekovega delovanja, s čimer odločilno sooblikuje tudi spremembe na varnostnem in obrambnem področju. V sodobnem svetu je pravočasno posedovanje in upravljanje z relevantnimi informacijami vitalnega pomena. Vsi družbeni sistemi in celotno javno življenje postajajo življenjsko odvisni od informacijske tehnologije. Slednje je bistveno tudi za upravljanje z obrambnim sistemom, saj ažurno zbiranje podatkov ter njihova hitra obdelava pomenita uspešno načrtovanje in pravilno odločanje. Sodobno tehnološko-informacijsko okolje narekuje tudi prilagajanje oboroženih sil in korenito redefinira naravo vojskovanja. Vojskovališča so postala digitalizirana, oborožitveni sistemi pa so vedno bolj avtomatizirani. V ospredju je razvoj sodobnih, informacijsko podprtih oborožitvenih sistemov ter sistemov poveljevanja in kontrole. Vpadi v informacijske sisteme, blokada delovanja celotnih sistemov, pregledovanje, spreminjanje ali uničenje podatkov, posredovanje netočnih, napačnih ali zavajajočih informacij so nove oblike groženj, ki jih omogoča (zlo)raba informacijskih sistemov. Za sistem nacionalne varnosti je zato izjemno pomembno oblikovanje informacijskih sistemov, ki bodo omogočali integracijo ter ustrezno zaščito in zavarovanje vseh njihovih elementov. Obvladovanje in ustrezna zaščita tehnološko-informacijskega okolja je za zagotavljanje nacionalne varnosti izrednega pomena, saj lahko imajo v nasprotnem primeru sicer pozitivni učinki tehnološko-informacijskega razvoja zelo negativne učinke na zagotavljanje nacionalne varnosti.

2.4 Politično okolje

Z globalizacijo ekonomskih in političnih odnosov prihaja tudi do varnostne, obrambne in vojaške globalizacije. Sodobne varnostne grožnje so čedalje bolj nepredvidljive, asimetrične in transnacionalne. Njihova kompleksnost že presega varnostne in obrambne zmogljivosti posameznih držav. V prihodnjem politično-varnostnem okolju bodo države zaradi kompleksnosti in nepredvidljivosti virov ogrožanja ter omejenosti nacionalnih virov primorane vse bolj krepiti tudi mednarodno varnostno in obrambno sodelovanje in povezovanje.

- Stran 9/90 -

RS bo zato za zagotavljanje lastne nacionalne varnosti in krepitve miru, varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti še naprej razvijala lasten nacionalnovarnostni sistem. Njegovo učinkovitost bo dopolnjevala in povečevala z aktivnim sodelovanjem v sistemih kolektivne varnosti (OZN, OVSE), kolektivne obrambe (zveza Nato) in EU ter s smotrnim vključevanjem v regionalne varnostne pobude. Za RS je še posebej pomembno članstvo v EU in zvezi Nato, ki sta strateška zunanjepolitična cilja razvoja države. OZN predstavljala enega od temeljev upravljanja in urejanja mednarodnih politično-varnostnih vprašanj in izzivov. Čeprav se velikokrat izpostavlja vprašanje njene učinkovitosti in potrebe po reformi, je njeno poslanstvo zaradi obsega članstva in vsebine nalog, ki jih izvaja, neprecenljivo. OZN je edina globalna organizacija, ki rešuje odprta varnostna in ostala vprašanja v mednarodni skupnosti na tako široki ravni. Tudi zveza Nato se zaradi spreminjanja politično-varnostnih okoliščin intenzivno spreminja. Zveza Nato mora biti zaradi soočenja s sodobnimi varnostnimi grožnjami sposobna učinkovitega vodenja vojaških operacij izven ozemlja držav članic. Slednje predstavlja tako za zvezo Nato kot za njene članice nov politični in vojaški izziv. Trenutni procesi v zavezništvu kažejo na odločenost, da vzpostavi potrebno strukturo in zmogljivosti sil za implementacijo omenjenih nalog in hkrati ohrani status kredibilne vojaške sile v mednarodnem okolju. Ob tem je treba poudariti, da tako RS kot tudi ostale bodoče članice zveze Nato že sedaj tvorno sodelujejo pri zagotavljanju skupnih zmogljivosti zavezništva in so posledično do določene mere že vključene v oblikovanje skupnih zmogljivosti. RS bo nadaljevala s prestrukturiranjem SV, da bo skupaj z zavezniki sposobna čim bolj učinkovito sodelovati pri zagotavljanja miru, varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti, vključno z nalogami kolektivne obrambe. V mednarodno varnostno-obrambno okolje vse bolj vstopa tudi EU z jasno izraženim interesom po oblikovanju lastnih vojaških zmogljivosti, ki bi jih uporabila v primerih, ko bi želela izvajati ali voditi vojaške operacije izven zavezništva. RS se bo aktivno vključila v procese tesnejšega evropskega obrambnega sodelovanja, seveda pod predpostavko, da to ne bo pomenilo podvajanja že obstoječih zmogljivosti zveze Nato. Oblikovanje evropskih vojaških zmogljivosti je šele v začetni fazi. Za uresničitev tega projekta pa je potrebno med članicami EU zagotoviti najprej splošen politični konsenz o njegovi vsebini in obsegu. Ob tem je za RS pomembno predvsem dejstvo, da bo ob vključitvi v zvezo Nato in z vstopom v EU dodatno okrepila svoj varnostni položaj in povečala možnosti vplivanja na politično-varnostne procese v mednarodni skupnosti. Pomemben dejavnik stabilizacije in krepitve pozitivnih mednarodnih odnosov ter zagotavljanja mednarodne varnosti je OVSE. OVSE je odigrala zelo aktivno vlogo tudi na območju držav nekdanje Jugoslavije in je neposredno vplivala na stabilizacijo varnostnih razmer v soseščini RS. Omenjena organizacija bo tudi v prihodnje navzoča predvsem na območjih, kjer ni zadostne politične, ekonomske in socialne stabilnosti in je treba s preventivnimi političnimi mehanizmi zagotoviti njihovo stabilnost. V JVE bo kljub konsolidaciji varnostnih razmer tudi v prihodnje nujno potrebno aktivno zmanjševanje in preprečevanje napetosti. Ohranjanje stabilnega miru v regiji bo mogoče doseči s krepitvijo sodelovanja, kakor tudi še vedno z zelo prepoznavno pasivno in po potrebi tudi aktivno vojaško prisotnostjo mednarodne skupnosti.

- Stran 10/90 -

Vključevanje držav vzhodne in jugovzhodne Evrope v zahodnoevropske mednarodne gospodarske in politično-varnostne in obrambne povezave bo prispevalo k zmanjševanju nestabilnosti tega območja. Vendar bodo nestabilnosti in napetosti v JVE in na njenem obrobju še naprej ostale potencialni viri ogrožanja evropske varnosti in s tem tudi varnosti RS. Za RS je vitalnega pomena dokončna umiritev in stabilizacija politično-varnostnih razmer na prostoru bivše Jugoslavije in v širši regiji. Prav s tem namenom je RS zelo aktivna v Paktu stabilnosti za JV Evropo. S kontinuiranim aktivnim prispevanjem k normalizaciji odnosov v regiji, ki ni omejeno zgolj na politično-ekonomske mehanizme, ampak vključuje tudi vojaško prisotnost, RS neposredno krepi svoj varnostni položaj in ugled v mednarodni skupnosti.

2.5 Vojaško okolje

Vloga in pomen vojaškega okolja sta se po razpadu bipolarne ureditve sveta močno spremenili. V ospredju so sedaj drugačni, v preteklosti v ozadje potisnjeni viri ogrožanja. Oborožene sile razvitih industrijskih držav so nekdaj primarno nalogo varovanja nacionalnega in zavezniškega ozemlja, uskladile s spremembami v strateškem okolju. Ob preprečevanje in obvladovanju konfliktov izven nacionalnih ozemelj in ozemelj zavezništev, oborožene sile danes upravljajo s kriznimi in postkriznimi okolji ter nudijo pomoč pri odstranjevanju nevojaških virov ogrožanja. Politično, socialno, ekonomsko in ekološko destabilizirana območja, teroristične organizacije in mednarodne združbe organiziranega kriminala, množične migracije, širjenje orožij za množično vojskovanje, ipd. bodo v prihodnje temeljni viri ogrožanja varnosti. V njihovo obvladovanje bodo v večji meri vključene tudi oborožene sile, ki pa bodo zaradi globalizacije virov ogrožanja primorane v izvajanje kombiniranih in skupnih mednarodnih operacij. Samo večnamenske (varnostno) obrambne sile bodo sposobne hitrega prilagajanja spreminjajoči se vsebini in dinamiki dogajanja v varnostnem okolju. Glavna načela (bojnega) delovanja oboroženih sil v prihodnje bodo: • hitro posredovanje oziroma sposobnost za čimprejšnje reagiranje na nastalo

krizo, • sposobnost za razporeditev oziroma sposobnost priti na območje krize v čim

krajšem času in biti čimprej sposoben za (bojno) delovanje, • vzdržljivost oziroma sposobnost za opravljanje nalog samostojno in učinkovito, • raznovrstnost oziroma sposobnost za opravljanje celotnega oziroma čim večjega

spektra nalog, • preživetje oziroma sposobnost za obrambo lastnih sil, • trdoživost oziroma odpornost proti različnim vrstam napadov in sposobnost za

dolgoročno delovanje in opravljanje različnih nalog. Priprave na (bojno) delovanje oboroženih sil prihodnosti bodo zahtevale korenite spremembe pri urjenju, usposabljanju vodstva, razvoju konceptov in doktrin ter razvoju in uvajanju novih (bojnih) sredstev. Sodobne oborožene sile bodo sposobne delovati v zelo različnih vremenskih razmerah in na zelo različnih terenih, kjer nasprotnik lahko uporablja konvencionalne in nekonvencionalne oblike bojevanja. Namesto konvencionalnega bojevanja sile proti sili se pojavlja nekonvencionalno, nesimetrično bojevanje, bojevanje sistema proti sistemu. Poglavitna načela (bojnega) delovanja oboroženih sil prihodnosti bodo pravočasno zaznati položaje in namere nasprotnika. Prevzeti pobudo in pravočasno delovati proti nasprotniku. Učinkovito delovati in dosegati željene cilje. Nenehno spreminjati način

- Stran 11/90 -

delovanja in s tem nasprotniku preprečiti, da bi se prilagodil morebitnim razmeram. Upoštevanje navedenih načel pri (bojnem) delovanju je ključno, da se bi izognili poskusom vsiljevanja strategije izčrpavanja in velikim žrtvam. Skladno s spremembami strateškega okolja, ki ga vse bolj opredeljujeta velika dinamičnost in nepredvidljivost dogajanja, bo morala biti SV sposobna prilagajanja, delovanja in odgovora tako na konvencionalne kot tudi na nekonvencionalne vrste ogrožanja nacionalne varnosti. SV bo razvila in vzdrževala ustrezne zmogljivosti za odvračanje konvencionalnih in nekonvencionalnih vrst ogrožanja nacionalnih interesov za učinkovito obrambo države, sodelovanje v zavezništvih in koalicijah ter pri zaščiti, reševanju in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Enote SV bodo morale biti modularne in prilagodljive za različne naloge in potrebe, sposobne skupnega in sočasnega delovanja z drugimi enotami ter povezane v sodoben informacijski sistem. To bo enotam SV omogočilo večje vedenje o dogajanju na bojišču ter simultano delovanje proti nasprotniku. V prihodnosti bodo morale biti enote SV sposobne delovati integrirano v mednarodnem okolju.

2.6 Ogrožanje nacionalne varnosti RS

Za RS je značilno, da uživa dokaj visoko stopnjo varnosti v relativno nestabilnem regionalnem in mednarodnem okolju, v katerem je, tako kot druge razvite industrijske države v prihodnje lahko, vse bolj izpostavljena tudi nesimetričnim nevojaškim varnostnim tveganjem in grožnjam. RS se zaveda, da zaradi majhnosti in omejenosti resursov sama ne more zagotoviti učinkovitega samozadostnega nacionalnovarnostnega sistema, zato ga krepi tudi z njegovo integracijo v sisteme kolektivne varnosti in kolektivne obrambe. Najbolj prepoznavne oblike, ki lahko ogrožajo nacionalno varnost RS v naslednjem obdobju, so mednarodni organizirani kriminal, ilegalne migracije, mednarodni terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje i dr. Zato je treba še izboljšati usklajenost in povezanost varnostnih in obrambnih struktur za take primere ogrožanja ter s tem namenom dopolniti normativne, tehnične in druge rešitve. Po vsebini gre sicer za klasične varnostne probleme, ki pa zaradi vse večje razširjenosti in intenzivnosti lahko v določenih razmerah zahtevajo tudi sodelovanje obrambnih struktur v določenem omejenem obsegu. Vse najbolj aktualne oblike varnostnih tveganj in groženj so praviloma transnacionalne. Zato je pri njihovem preprečevanju in obvladovanju vse bolj nepogrešljivo mednarodno sodelovanje vključno s sodelovanjem v sistemu kolektivne varnosti in kolektivne obrambe. Pogoj za uspešno preprečevanje, omejevanje in obvladovanje sodobnih varnostnih tveganj in groženj je tudi njihovo stalno in celovito spremljanje ter ocenjevanje, ki mu mora na obrambnem področju vedno slediti pravočasno in ustrezno prilagajanje vojaških ter nevojaških mehanizmov in instrumentov.

- Stran 12/90 -

3 Obrambna politika RS

3.1. Nacionalnovarnostna politika RS

Nacionalnovarnostna politika je uravnotežena celota dejavnosti in programov, ki jo sestavljajo zlasti zunanja, obrambna, ekonomska, ekološka, socialna in kulturna politika. Najpomembnejši cilj nacionalnovarnostne politike, izhajajoč iz trajnih življenjskih in strateških interesov ter vrednot RS, je zagotavljanje varnosti RS, varovanje in ohranjanje nacionalne identitete ter sodelovanje pri krepitvi miru, varnosti in stabilnosti na regionalni in globalni ravni. Za dosego omenjenega cilja RS aktivno sodeluje v regionalnih in globalnih varnostnih institucijah, kot so OZN, Nato, EU in OVSE. Strateški cilj varnostne politike RS je tudi polnopravno članstvo v zvezi Nato in EU. Cilji zunanje politike RS kot so utrjevanje mednarodnega položaja in ugleda države, stabilni in dobri sosedski odnosi, članstvo v EU in Natu, v OECD, aktivno delovanje v OZN, OVSE in WTO, tesnejše sodelovanje z državami Srednje Evrope v okviru SEP, aktivno sodelovanje RS pri stabilizaciji območja JVE, krepitev gospodarskega sodelovanja in podobno določajo v pomemebnem obsegu tudi neposredno nacionalnovarnostno politiko RS. RS kot majhna država z omejenimi viri si mora zagotoviti dolgoročno varnost predvsem s konstruktivnim sodelovanjem s sosednjimi državami ter z vključitvijo v evroatlantske povezave. RS si prizadeva postaviti in utrditi takšne odnose z državami v regiji in širše, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju in intenzivnem vsestranskem sodelovanju. Spreminjajoče se strateško okolje in nepredvidljivost varnostnih tveganj in groženj, zahtevata od nacionalnovarnostne politike postavitev učinkovitih varnostnih mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje ustrezne stopnje nacionalne in mednarodne varnosti. Glede na omenjena dejstva bodo strateški cilji nacionalnovarnostne politike v prihodnje zlasti: • zagotavljati nacionalno celovitost in blaginjo, z aktivno vlogo v mednarodni

skupnosti in v globaliziranem svetu, • varovanje in ohranjanje nacionalne identitete, • aktivno delovanje v zvezi Nato, • sodelovanje v evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP), • sodelovanje v OVSE in še posebej v ZN, ki poleg zagotavljanja nacionalne

varnosti pomembno prispeva še k varovanju človekovih pravic, spoštovanju mednarodnega prava, zagotavljanju mednarodnega ekonomskega in socialnega razvoja, varovanju naravnih virov in zmanjševanju razslojevanja v družbi,

• preprečevanju nastanka in odpravljanje kriz, medsebojna pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter izvajanje skupnih mednarodnih humanitarnih in reševalnih akcij.

3.2. Obrambna politika RS

Obrambna politika RS, kot del nacionalnovarnostne politike, obsega načrte, programe in dejavnosti, ki bodo omogočali obrambo države z lastnimi obrambnimi zmogljivostmi in v sodelovanju z zavezniki.

- Stran 13/90 -

Z vključevanjem v zvezo Nato in EU varnost in obramba RS nista več samo nacionalni, ampak postajata integralni del evropske in mednarodne varnosti in obrambe. Varnost in obramba RS se tako zagotavlja tudi v širšem mednarodnem prostoru. Aktivna prisotnost vojaških zmogljivosti RS v mednarodnih operacijah v podporo miru zato postaja pomemben dejavnik naše zunanje politike. Takšen pristop zahteva preoblikovanje obrambnega sistema v sodoben, odziven in mednarodno povezljiv sistem. Slovensko obrambno politiko danes tako določajo trije dejavniki: • večnacionalno povezovanje in sodelovanje SV v evroatlantskih varnostnih

povezavah, • povečan obseg sodelovanja v mednarodnih operacijah, • obrambno planiranje skladno z razpoložljivimi obrambnimi viri.

3.1.1 Večnacionalno povezovanje in sodelovanje

3.1.1.1 OZN

Tudi v 21. stoletju bodo imeli Združeni narodi pomembno vlogo ter odgovornost pri ohranjanju mednarodnega miru in varnosti. Operacije v podporo miru, ki jih vodi OZN, dobivajo novo podobo, saj se OZN vse bolj vključujejo tudi v operacije za preprečevanje konfliktov, ki obsegajo tako politične kot vojaške dejavnosti. Pobuda za ustanovitev Večnacionalne brigade stalno pripravljenih sil za potrebe OZN (SHIRBRIG – Multinational United Nations Stand-by Forces High Readiness Brigade) je nastala leta 1994 zaradi potrebe po večji odzivnosti in prožnosti oziroma zmožnosti hitrejšega odzivanja sistema stalno pripravljenih sil OZN. RS je aprila 2003 podpisala tudi Memorandum o sodelovanju v SHIRBRIG, v nabor sil pa je prijavila vod vojaške policije in imenovala enega častnika kot nestalnega člana poveljstva.

3.1.1.2 OVSE

Republika Slovenija bo leta 2005 predsedovala OVSE. S predsedovanjem OVSE bo okrepila svojo prepoznavnost v evroatlantskih povezavah ter potrdila pripravljenost, da prevzame večjo odgovornost za krepitev varnosti in sodelovanja na širšem območju delovanja OVSE kot tudi v mednarodni skupnosti. Predsedovanje OVSE bo RS temeljila na politiki zaščite človekovih pravic, demokraciji, vladavini prava in utrjevanju miru, stabilnosti in blaginje v svetu. Pri predsedovanju bo RS upoštevala smernice in obveze iz dosedanjih dokumentov, še posebej iz Listine evropske varnosti, ter koncepta celostne in kooperativne varnosti. Cilj bo zagotoviti bolj fleksibilno in učinkovito delovanje OVSE. Predsedovanje OVSE je za RS velik vsebinski in organizacijski izziv, hkrati pa priložnost za uveljavljanje ter uresničevanje varnostno-političnih interesov RS v multilateralnem okviru OVSE. Kljub prihodnjemu članstvu RS v EU in zvezi Nato se RS zaveda pomena enakopravne vključitve v obravnavo varnostnih vprašanj tistih držav v JVE, Srednji Aziji in na Kavkazu, ki niso vključene v druge evropske integracijske procese, so pa pomembne za evropsko varnost in stabilnost.

- Stran 14/90 -

3.1.1.3 Nato

Članstvo v Natu. Na vrhu v Pragi je RS prejela povabilo, da prične s pristopnimi pogovori, ki bodo vodili k njenemu pristopu k Severnoatlantski pogodbi. Med pristopnimi pogovori je RS formalno potrdila pripravljenost in sposobnost za prevzem političnih in vojaških obveznosti in zavez, ki izhajajo iz Severnoatlantske pogodbe, Študije o širitvi Nato ter celotnega političnega in pravnega acquisa Nato, vključujoč politiko Nata ter tretjih držav. RS sprejema »širok pristop k varnosti«, kot je opredeljen v strateškem konceptu, in namerava aktivno sodelovati v vojaški strukturi Nata ter pri načrtovanju kolektivne obrambe. Glede na zmožnosti je pripravljena prispevati sile in zmogljivosti za delovanje v celotnem spektru misij zavezništva. RS bo zagotavljala zadostne proračunske vire za uresničevanje članske obveznosti v zavezništvu. V skupni civilni in vojaški proračun ter program varnostnih investicij Nata bo prispevala na podlagi predlaganih meril, po katerih je delež RS 0,26 in 0,3018 % (ta delež se nanaša na dejavnosti, pri katerih Francija ne sodeluje). RS se zaveda in sprejema dejstvo, da zavezništvo deluje na podlagi skupnih stališč in načela soglasja, ter si bo prizadevala za doseganje soglasja znotraj zavezništva. Ločeno od pristopnih pogovorov, ki so obravnavali formalne obveznosti za polnopravno članstvo, je RS upoštevala nasvete zaveznic in pripravila rokovnik za izvedbo obrambnih reform. Ta obsega naloge, ki bodo omogočile ustrezen prispevek RS k zavezništvu in v zvezi s katerimi Nato pričakuje nadaljnji napredek RS pred vstopom v zavezništvo. Eden od strateških ciljev MO je pravočasno in načrtno zagotoviti ustrezne priprave na obrambnem področju za polnopravno članstvo RS v Nato ter izpolniti pogoje za vključitev v integrirano vojaško strukturo zveze Nato. Vključevanje v Nato je določene dele obrambnih reform še pospešilo in odprlo številne dodatne odgovornosti in obveznosti, ki so povezane z izvajanjem kolektivne obrambe in sodelovanjem z zavezniki. Sprejeli smo ustrezno zakonodajo za sodelovanje v kolektivni obrambi, ki zagotavlja tudi ustrezne zakonske podlage za sodelovanje slovenskih sil v tujini ter omogoča tudi prihod zavezniških sil v RS. Do polnopravne vključitve v Nato, bo RS uvedla obrambno načrtovanje, primerljivo z obrambnim načrtovanjem Nata. RS uvaja tudi korporativno načrtovanje, izpopolnjen sistem upravljanja in načrtovanja obrambnih virov ter letni pregled uspešnosti izvajanja načrtov. V tem okviru je že uveden dvoletni ciklus sprejemanja državnega proračuna. Za potrebe vojaških zmogljivosti zveze Nato bo RS zagotavljala motorizirano pehotno četo z rotacijo za sodelovanje v vseh nalogah Nata z omejitvami glede zračne obrambe in komunikacij. Do konca leta 2006 bomo sposobni zagotoviti motorizirani pehotni bataljon z 90-dnevno stopnjo pripravljenosti. Do konca leta 2009 pa bomo zagotovili popolnoma premestljivo in podprto bataljonsko bojno skupino s 30-dnevno stopnjo pripravljenosti, do konca leta 2012 pa popolnoma premestljivo in podprto

- Stran 15/90 -

bataljonsko bojno skupino z rotacijo. RS bo v dogovoru z zavezništvom razvijala tudi druge zmogljivosti, in sicer RKBO, podporo države gostiteljice, vojaško policijo, komunikacije in informacijsko ter sistemsko podporo. Začetno operativnost centra za izvajanje operacij glede zagotavljanja suverenosti zračnega prostora se bo, do polnopravnega članstva v Natu nadgradilo, tako da bomo pripravljeni izvajati nujne ukrepe za zagotavljanje povezljivosti kontrole in nadzora nad zračnim prostorom z integriranim sistemom zračne obrambe Nata (NATINEADS). Nadgradili bomo tudi komunikacijske mreže za prenos zvoka in podatkov. Vzpostavili bomo sistem podpore države gostiteljice (HNS) zavezniškim silam. Uskladili bomo vojaško izobraževanje in usposabljanje s strategijo, doktrinami, postopki in standardi Nato ob upoštevanju, da so enote sil za posredovanje že izurjene po teh načelih. Zaradi potreb in prilagoditve zavezništvu bomo enote glavnih obrambnih sil usposobili po skupni doktrini in postopkih Nata do konca leta 2005, preostale enote SV pa do konca leta 2007. Do konca leta 2003 je bilo zagotovljeno, da bo imelo osebje za redno delo z zadevami v zvezi z Natom primerno jezikovno znanje. RS bo ohranjala višino obrambnih izdatkov na taki ravni, ki bo zagotavljala nadaljnje izvajanje obrambnih reform, prestrukturiranje in modernizacijo vojske ter omogočala primerno raven naložb v posodabljanje opreme in infrastrukture. S tem se bo krepila povezljivost, bojna učinkovitost, zmožnosti premestitve in vzdržljivosti enot. Še naprej si bomo prizadevali za vzpostavitev in ohranjanje kadrovske strukture, primerljive s strukturo v zavezniških državah. Morebitne presežke v vojski se bo odpravljalo z upokojevanjem, s prešolanjem in premeščanjem na delovna mesta v druge državne organe. Ohranili in izboljšali bomo preglednost sistema za upravljanje s kadri ter zagotovili karierne poti častnikov in civilnih oseb, primerljive z zavezniškimi državami. Ob upoštevanju nove sistemske zakonodaje bo prednostno izboljšan sistem ocenjevanja in spremljanja posameznika, prilagojen bo sistem izobraževanja in usposabljanja, z jasno oblikovano karierno potjo.

3.1.1.4 EU in EVOP

EU predstavlja jedro stabilnosti v Evropi, ki mora zaradi politične verodostojnosti in učinkovitosti ohraniti možnost za delovanje skoraj na vseh področjih. Skupna evropska varnostna in obrambna politika tako predstavlja odločilen korak k večji integraciji in učinkovitosti delovanja na obrambnem področju. Cilj EU je oblikovati sile EU za hitro posredovanje. RS, ki je v sklepni fazi priprav na članstvo v EU, aktivno sodeluje pri razvoju EVOP. Vključevanje RS v EVOP je eden od pomembnih ciljev zunanje in varnostne politike. RS se zavzema za nadaljnjo krepitev skupne varnostne in obrambne politike EU, saj lahko EU pomembno vpliva na stabilnost evropske celine in celotnega sveta. S krepitvijo obrambne sestavine bo EU postala zanesljiv transatlantski partner, saj bi se morala evropska varnostna in obrambna politika ter Nato dopolnjevati. RS pripisuje poseben pomen strateškemu partnerstvu in sodelovanju med EU in Natom. RS si prizadeva zagotavljati svoje strateške varnostne interese s sodelovanjem v skupni evropski varnostni in obrambni politiki, ki vse bolj postaja pomembno orodje kriznega upravljanja, vključno z vojaškimi operacijami, v katerih Nato kot celota ne bo sodeloval.

- Stran 16/90 -

Za RS je sprejemljivo temeljno načelo EU znotraj varnostne in obrambne politike, da države članice prostovoljno prispevajo k oblikovanju skupnih vojaških zmogljivosti. Glede na članstvo v EU in zvezi Nato RS ne namerava podvajati stroškov in zmogljivosti ter obrambnega načrtovanja. Prispevek RS k oblikovanju skupnih vojaških zmogljivosti EU se v bližnji prihodnosti ne bo povečal po obsegu, po kakovosti pa skladno z napredkom profesionalizacije SV in uresničevanjem obrambnih reform. RS sodeluje tudi pri oblikovanju evropske varnostne strategije (EVS), s katero bo EU lahko učinkoviteje izvajala zunanjo in varnostno politiko.

3.1.1.5 Regionalno sodelovanje

Regionalno strateško okolje RS predstavlja JVE, ki obsega tudi zahodni Balkan. Na omenjenem območju že več kot desetletje intenzivno delujejo mednarodne, regionalne in nacionalne organizacije, ki poskušajo stabilizirati to območje. Veliko mednarodnih akterjev v regiji in še posebej na območju, ki ga upravlja mednarodna skupnost, priča, da je upravljanje kriznih razmer na tem območju organizacijsko in vsebinsko kompleksna naloga. Pri tem se daje poseben poudarek razvoju gospodarskih, političnih, policijskih in vojaških institucij ter dejavnosti. Varnost in stabilnost JVE je ključnega pomena za ohranjanje komunikacijskih povezav ter preprečevanje nekaterih pomembnih potencialnih virov ogrožanja nacionalnih interesov RS. S tega vidika RS ne samo podpira, ampak tudi aktivno sodeluje pri prizadevanjih mednarodne skupnosti za stabilizacijo in razvoj tega območja. Z aktivno vlogo in podporo demokratičnim procesom na območju JVE se RS želi uveljaviti kot verodostojna partnerica v mednarodni skupnosti. Zagotavljanje prisotnosti v regiji, še posebej v JVE, ter prispevek k miru in stabilnosti bosta za varnost RS in delovanje SV dolgoročno ključna dejavnika. Regionalno sodelovanje in sodelovanje s sosednjimi državami je ena od prioritet slovenske zunanje politike in tudi mednarodnega sodelovanja MO. Namen je krepiti mir, varnost in stabilnost ter utrjevati zaupanje med državami v Srednji Evropi in JVE. Prednostne naloge nadaljnjega regionalnega sodelovanja bodo v prihodnje usmerjene predvsem v že obstoječe pobude regionalnega sodelovanja na obrambno-vojaškem področju. RS bo z državami v regiji tudi v prihodnje razvijala dvo in večstranske odnose na vseh področjih ter se aktivno vključevala v projekte in dejavnosti, ki jih v regiji izvaja mednarodna skupnost. Večnacionalne sile kopenske vojske MO in SV v okviru Kvadrilaterale, katere članice so RS, Italija, Madžarska in Hrvaška, sodeluje v dejavnostih večnacionalnih sil kopenske vojske (MLF – Multinational Land Force). Sporazum o MLF predvideva ustanovitev lahke pehotne enote na ravni brigade, ki je namenjena za izvajanje operacij v podporo miru. S tem so ustanovne države izrazile pripravljenost za poglobljeno sodelovanje na obrambno-vojaškem področju pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti na območju JVE. Nacionalni predstavniki članic MLF so sprejeli program dejavnosti MLF za leta 2003, 2004 in 2005. RS si prizadeva, da bi MLF deloval v okviru Nata kot brigada znotraj sil z visoko stopnjo pripravljenosti. Prvič je bilo poveljstvo MLF napoteno v mirovno operacijo novembra 2003. V okviru operacije Joint Guardian (KFOR) na Kosovu deluje poveljstvo MLF v okviru italijansko-nemškega kontingenta večnacionalne brigade Jugozahod (Multinational Brigade South-West).

- Stran 17/90 -

CENCOOP Pobuda za sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo miru (CENCOOP – Central European Nations' Cooperation in Peace Support) je nastala zaradi izzivov mednarodne skupnosti, povezanih z ohranjanjem in vzdrževanjem miru, varnosti in stabilnosti. S pismom o nameri za sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo miru in z okvirnim dokumentom, ki so ga leta 1998 podpisali obrambni ministri Slovenije, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Romunije, pozneje pa tudi Švice, je bila izražena politična volja za regionalno sodelovanje v partnerstu za mir skladno z ustanovno listino OZN. S sporazumom je bila ustvarjena pravna podlaga za sodelovanje srednjeevropskih držav pri delovanju v podporo miru in v humanitarnih operacijah, ki temelji na načelu konsenza in enakopravne udeležbe vseh sodelujočih držav. Sodelovanje v tej pobudi prinaša višjo stopnjo pripravljenosti znotraj regionalnega povezovanja. Na 5. ministrskem srečanju so ministri sprejeli smernice o glavnih področjih sodelovanja v CENCOOP, ki predvidevajo oblikovanje enote iz držav članic CENCOOP, ki bi bila napotena v mirovno operacijo v BiH. SEDM RS se je leta 1997 vključila v Pobudo za sodelovanje obrambnih ministrstev Jugovzhodne Evrope (SEDM – Southeastern Europe Defence Ministerial). Namen obrambnega sodelovanja teh držav je krepitev miru, varnosti in stabilnosti ter utrjevanje zaupanja med državami v JVE. To sodelovanje poteka v duhu programa Partnerstva za mir in spodbuja hitrejše vključevanje držav JVE v evroatlantske integracije. RS aktivno deluje v koordinacijskem odboru (SEDM-CC), katerega naloga je usklajevanje dejavnosti znotraj obrambnega sodelovanja držav jugovzhodne Evrope. Poleg ZDA in Hrvaške je tudi opazovalka v Politično-vojaškem usmerjevalnem odboru – PMSC. Slednji vodi vojaško sodelovanje znotraj pobude (MPFSEE). RS aktivno sodeluje v SEESIM (South-Eastern European Simulation Network), katere namen je spodbujati sodelovanje, koordinacijo in povezljivost med vsemi deli pobude SEDM. Te dejavnosti potekajo ob pomoči računalniške podpore in simulacij. RS je bila pobudnica ustanovitve delovne skupine za sodelovanje obrambnih ministrstev na področju preprečevanja širjenja orožij za množično uničevanje, varovanja državnih meja in boja proti terorizmu (CBSC – WMD counter proliferation, border security and counter terrorism). RS od leta 2002 s statusom opazovalke sodeluje še v projektu satelitske povezave vojaških bolnišnic (SIMIHO – Satelite Interconnection of Military Hospitals). Pakt stabilnost za JVE in RACVIAC Regionalni center za pomoč pri verifikaciji in implementaciji nadzora oborožitve (RACVIAC – Regional Arms Control Verification and Implementation Assistance Centre) deluje na podlagi sporazuma o ustanovitvi RACVIAC med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Hrvaško v okviru Pakta stabilnosti za JVE. Sedež RACVIAC je na Hrvaškem.

- Stran 18/90 -

Namen RACVIAC je spodbujati države JVE k učinkovitem izvajanju sporazumov o nadzoru oborožitve ter krepitev zaupanja in sodelovanja v regiji. Hkrati RACVIAC izvaja izobraževanje in usposabljanje za implementacijo in verifikacijo nadzora oborožitve. RS aktivno sodeluje pri delu RACVIAC in je septembra 2003 predala enoletno predsedovanje MAG Turčiji.

3.1.1.6 Druge oblike sodelovanja

MO sodeluje kot koordinator med različnimi državnimi organi. Ratificirana sta bila amandmirana protokola II in IV CCW (Konvencije o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako). Nadaljevali se bodo postopki za ratifikacijo Pogodbe o odprtem nebu. MO bo dalo tudi pobudo za pristop RS k adaptirani pogodbi CFE (Pogodba o konvencionalnih silah v Evropi). Marca 2003 je bilo končano tudi uničevanje protipehotnih min v SV skladno s Konvencijo o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (t. i. Ottawska konvencija), ki pri nas velja od leta 1998.

3.1.2 Sodelovanje v mednarodnih operacijah

Politični in varnostni interes RS je varno in stabilno ožje ter širše varnostno okolje, saj je le tako zagotovljena tudi visoka stopnja varnosti države. Takšno izhodišče pomeni aktivno vlogo SV pri krepitvi mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti ter pri sodelovanju v operacijah kriznega odzivanja, ki vključujejo operacije v podporo miru in humanitarne operacije. Primarno težišče takšnega delovanja bo še naprej usmerjeno v JVE. Kot odgovorna članica mednarodne skupnosti pa bo RS aktivno pripravljena delovati tudi na drugih kriznih žariščih. SV mora imeti usposobljene enote, ki bodo lahko učinkovito sodelovale v večnacionalnih operacijah kriznega odzivanja tudi zunaj mej zavezništva. SV je trenutno vključena v operacije v podporo miru Sforja v BiH, v mednarodne sile Kforja na Kosovu, v misiji OHR in UNTSO ter v mirovno misijo v Makedoniji (Concordia) skupno s približno 200 pripadniki. Z vse širšim pojmovanjem in pristopom k zagotavljanju mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti, je težko določiti prihodnje operacije kriznega odzivanja, še posebej glede intenzivnosti in območja kjer se bodo izvajale. Ker se lahko potreba po sodelovanju SV v mednarodnih operacijah pojavi v zelo kratkem času, sta zlasti pomembna hiter odziv in reagiranje države na mednarodna pričakovanja in zahteve.

3.1.3 Obrambno planiranje

3.1.3.1 Obrambno planiranje kot del obrambne politike

Obrambno politiko države določajo grožnje nacionalni varnosti in nacionalni varnostni interesi. Obrambno planiranje preoblikuje obrambno politiko v obrambni koncept ter obseg in strukturo obrambnih sil.

- Stran 19/90 -

Obrambno planiranje predstavlja pomembno orodje države za oblikovanje potrebnih zmogljivosti obrambnega sistema oziroma obrambnih sil ter za razvoj nacionalne obrambne infrastrukture. Obrambno planiranje je sestavni del procesa planiranja, s pomočjo katerega lahko vlada izvaja nadzor in koordinira načrtovanje, vzdrževanje in racionalno porabo obrambnih virov za razvoj nacionalnega obrambnega sistema. Proces obrambnega planiranja se prične z oblikovanjem ciljev varnosti na nacionalni ravni. Nacionalni cilji varnosti predstavljajo tudi usmeritve za oblikovanje takšnega obrambnega sistema, ki bo omogočil oblikovanje in vzpostavitev takšnih obrambnih sil, ki bodo sposobne dosegati zastavljene cilje. Proces mora imeti več povratnih oziroma kontrolnih poti.

3.1.3.2 Trenutno stanje na področju obrambnega planiranja

V MO obstajajo elementi obrambnega planiranja, ki pa še niso povsem povezani v celovit sistem. Prav tako še niso jasno določeni nosilci posameznih delov procesa obrambnega planiranja. Vzpostavlja se tudi srednjeročno planiranje, ki je podlaga za pripravo kadrovskih načrtov in načrtov usposabljanja, načrtovanje razvoja, opremljanja in nakupov vojaške opreme. Še vedno je neustrezna tudi povezanost obrambnega proračuna z dolgoročnimi in srednjeročnimi cilji obrambnega sistema. Znaten napredek pa je bil v zadnjem času dosežen na področju nadzora, še posebej na področju notranje in zunanje revizije.

3.1.4 Obrambni viri

Na kadrovskem področju je pomembno zmanjšanje obsega vojne sestave SV s 74.000 na okoli 30.000 pripadnikov. Prehod na poklicno vojsko s pogodbeno rezervo omogoča ob vključitvi RS v zvezo Nato nadaljnje zmanjšanje obsega vojne sestave SV na manj kot 18.000 pripadnikov. SV je imela konec 2003 v svoji sestavi 24.500 pripadnikov, od tega je poklicna sestava štela 6369 pripadnikov, v upravnem delu MO pa je bilo zaposlenih 1186 oseb. V letu 2003 se je v obrambnem sistemu na novo zaposlilo 957 oseb (od tega v SV 937 pripadnikov in v MO 20 oseb). Skladno z načrti se v SV povečuje število poklicnih vojakov in popolnjuje določene enote s pripadniki pogodbene rezerve. S tem se SV na trgu delovne sile dokončno uveljavlja kot pomemben delodajalec. Prehod na poklicno vojsko vključuje tudi t.i. funkcionalno profesionalizacijo oziroma uveljavitev ustreznega načina razmišljanja, načrtovanja in delovanja. V SV so predvsem zaradi naglega razvoja po osamosvojitvi države znatna kadrovska neskladja glede izobrazbe, činov in starosti. Kadrovska neskladja glede izobrazbe so zaznavna tudi v upravnem delu MO. Celovit načrt razvoja kadrov in kariernih poti ter koncept novačenja in popolnjevanja SV s kariernimi in pogodbenimi pripadniki še ni izdelan. Področje zadrževanja kadra v vojaški službi še ni razvito. Sistem urjenja, usposabljanja in izobraževanja kadrov SV še ni v celoti usklajen s spremembo načina popolnjevanja in spremenjeno strukturo sil SV. Področje funkcionalnega usposabljanja in izobraževanja je bilo zapostavljeno tudi v upravnem delu MO. Doslej ni bilo večjih problemov pri zagotavljanju zadostnega števila kakovostnega novega kadra za delo v SV.

- Stran 20/90 -

Zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti in vzpostavljanje učinkovitega obrambnega sistema, se zaradi intenzivnega spreminjanja strateškega okolja tudi v manjših državah pospešeno spreminja iz delovno v kapitalno intenzivno dejavnost. Na to vplivajo dražji kadri, dražja oborožitev in oprema, vse več mednarodnih obveznosti, v primeru Slovenije tudi odpravljanje nekaterih težav in pomanjkljivosti iz preteklosti. Vzpostavljanje ustreznih obrambnih zmogljivosti zato tudi v RS zahteva precejšnja finančna sredstva. V zadnjih dveh letih je na obrambnem področju uspelo zaustaviti padanje deleža BDP namenjenega za obrambne potrebe, obrniti trend ter zagotoviti zadovoljiv finančni okvir, ki zadošča za nadaljevanje resne celovite reforme obrambnega sistema. Tako se delež BDP namenjen za obrambne potrebe postopoma povečuje od 1,21 % leta 2000, 1,39 % leta 2001, 1,49 % leta 2002 do 1,52 % leta 2003. Glede na omejena finančna sredstva, je pri njihovi porabi izredno pomembna racionalnost, ki jo je mogoče izboljšati predvsem z boljšo funkcionalno organiziranostjo upravnega dela MO in SV, izločanjem neperspektivnih dejavnosti in sistemov, standardizacijo postopkov in vlaganjem v izboljšanje kakovosti kadra. Tudi prednosti evroatlantskega povezovanja in sodelovanja bo treba optimalno izkoristiti, predvsem znotraj skupnega načrtovanja, skupne operativne rabe oborožitvenih sistemov in skupnega usposabljanja.

- Stran 21/90 -

4 Strateška vizija 2015

Strateška vizija razvoja obrambnega sistema je oblikovanje in zagotavljanje usposobljenih, motiviranih, bojno sposobnih in povezljivih oboroženih sil, ki bodo z uporabo sodobne doktrine in tehnologije sposobne izpolnjevati naloge določene na nacionalni in mednarodni ravni. Slovenska vojska mora biti doma in v tujini priznana kot zaupanja vredna in inovativna sila, ki bo ob vodstvu, usmerjenem v spremembe, z jasnim vodenjem ter temelječem na znanju, izkušnjah in pozitivni tradiciji sledila jasnim strateškim ciljem.

4.1 Strateško okolje RS

Za prihodnje obdobje bo značilno zmanjšanje konvencionalne vojaške grožnje, ob tem, da bodo opozorilni časi močno podaljšani. Opozorilni čas bo bistveno krajši ali ga celo ne bo pri določenih virih ogrožanja kot je mednarodni terorizem. Vojaška ogroženost se bo zmanjšala, kljub temu pa bodo v svetu obstajale nekatere velike vojaške sile, ki bodo razpolagale z orožjem visoke tehnologije. Oboroženi konflikti v širši regiji se lahko pojavijo, vendar v omejeni obliki. Verjetnost vojaških konfliktov med večjimi silami z vplivom na RS je minimalen. Obstaja manjša možnost za obnovitev konfliktov v regiji, zlasti v primeru dalj časa trajajoče politične nestabilnosti oziroma slabih varnostnih razmer. Ob tem se RS lahko sreča z begunci in s prenosom nasilja s konfliktnih območij. Mednarodna skupnost se bo še naprej soočala s tveganji in grožnjami povezanimi s širjenjem orožja za množično uničevanje in sistemi z velikim dosegom (ki bodo lahko tudi v rokah globalnega ali nacionalnega terorizma), vendar bo vpliv na RS verjetno zelo majhen. Druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na nacionalno varnost pa bodo ekonomski pritiski, neuravnotežen ekonomski, socialni in ekološki razvoj v svetu, tehnološki razvoj, ogrožanje informacijske in komunikacijske infrastrukture, terorizem, organizirani kriminal, neuravnotežen demografski razvoj, migracije, naravne in druge nesreče. Evropsko varnostno okolje se zaradi številnih medsebojno prepletenih in soodvisnih procesov globalizacije stalno spreminja. Varnostna tveganja, ki izhajajo iz tega, so pretežno mednarodna. Zato tudi RS potrebuje odziven obrambni sistem, ki se bo ustrezno prilagajal spremembam strateškega okolja. Glede na trende v okolju, zmogljivosti in razpoložljive vire mora biti SV sposobna, da prilagaja tem spremembam svoj obseg in strukturo ter izpolnjuje sprejete mednarodne obveznosti države. Vojaška obramba države, kot jo pojmujemo danes, bo v bodoče presegla klasično razumevanje obrambnih dejavnosti znotraj nacionalnih mej. V obrambne dejavnosti se vse bolj vključuje tudi izvajanje vojaških operacij kriznega upravljanja in vodenja, ki bodo pomagale ohranjati mednarodno varnost in mir ne glede na nacionalne meje. Vključevanje novih dejavnosti v okvir poslanstva in nalog SV zahteva od nje ustrezno organiziranost in prilagodljivost.

4.2 Varnostna politika RS

RS se pridružuje skupnemu boju proti terorizmu, pri čemer bo podpirala ustrezne resolucije OZN ter Parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Aktivna bo pri

- Stran 22/90 -

vključevanju v mednarodne konvencije o boju proti terorizmu. Vlada RS bo sprejela ukrepe EU in zveze Nato v skupnem boju proti terorizmu. Prav tako se bo MO vključevalo v ustrezne dejavnosti, ki tečejo v državi za boj proti terorizmu. Na področju orožja za množično uničevanje, se bo RS dejavno vključevala v dejavnosti in pobude za preprečevanje njegovega širjenja na regionalni in svetovni ravni. Pridruževala se bo politiki nadzora in neširjenja tega orožja ter se zavzemala za univerzalnost mednarodnih večstranskih razorožitvenih sporazumov. RS spoštuje mednarodne sporazume v zvezi s prepovedjo proizvodnje in širjenja orožja za množično uničevanje zato bo dosledno izvajala nadzor transferjev vseh vrst orožja čez ozemlje RS. Oblikovala bo in izvajala bo tako nacionalno politiko v zvezi z orožjem za množično uničevanje, ki bo podpirala politiko Nata in EU. RS bo kot članica Nata aktivno sodelovala v Mediteranskem dialogu. Kar zadeva zahodni Balkan, bo RS znotraj ustrezne politike OZN, EU, Nata, OVSE in drugih prispevala svoj delež h krepitvi varnosti na tem območju. Razvijala bo dvo in večstranske mednarodne odnose na vseh področjih z državami v regiji. RS bo državam zahodnega Balkana posredovala izkušnje in znanje z različnih področjih, ki jih pridobiva v približevanju in vstopanju v Nato in EU, ter drugo znanje o upravljanju modernih držav, s ciljem, povečati stabilnost in varnost. Še posebej bo dejavna leta 2005, ko bo predsedovala OVSE.

4.3 Obrambna politika RS

4.3.1 Obrambno planiranje

V MO bomo celovit sistem obrambnega planiranja vzpostavili do konca leta 2005. Koncept obrambnega planiranja in nov pravilnik obrambnega planiranja na MO bosta pripravljena do konca 2004. Pri tem bodo upoštevane tudi izkušnje in priporočila s področja obrambnega planiranja v zvezi Nato ter planiranja obrambnih zmogljivosti v EU. Nov sistem obrambnega planiranja bo obsegal oblikovanje smernic ministra, ki bodo vključevale smernice za pripravo dolgoročnega strateškega plana, srednjeročnega obrambnega programa, odločitve o večjih nakupih vojaške opreme ter podlago za proračunsko načrtovanje. Za bolj pregledno in transparentno načrtovanje bomo razdelali in razširili programsko strukturo, ki ne bo pokrivala le funkcij SV. Vzpostaviti bomo boljša merila in načine za merjenje rezultatov pri izvrševanju proračuna, zagotovili nadaljnji razvoj analitične in ocenjevalne funkcije na MO ter formalizirali procese upravljanja obrambnih virov. Na podlagi novega koncepta in pravilnika obrambnega planiranja na MO bomo do konca 2005 izvedli harmonizacijo glavnih nabav, planov opremljanja in modernizacije, infrastrukturnih planov, kadrovskih načrtov in razvojnoraziskovalnih projektov z dolgoročnimi plani in srednjeročnimi obrambnimi programi. Do konca 2005 bomo na MO vzpostavili tudi sistem poslovnega planiranja, ki bo povezoval strateške cilje in naloge s finančnimi (proračunskimi) in kadrovskimi viri. Za še bolj smotrno in racionalno porabo virov bomo do konca 2006 vzpostavili celovit sistem nadzora, ki bo ustrezno informacijsko podprt in bo omogočal nadzor nad finančnimi

- Stran 23/90 -

in kadrovskimi viri ter materialnimi sredstvi. Za realno planiranje na podlagi doseženih rezultatov bomo do konca 2006 razvili sistem vrednotenja rezultatov ter vzpostavili celovit sistem poročanja o odklonih in napredku pri doseganju ciljev. Celovit trifazni sistem obrambnega planiranja (plansko-analitična faza, programska faza, faza izdelave obrambnega proračuna in poslovnega plana) bo povezoval dolgoročno strateško planiranje, srednjeročno programiranje ter pripravo obrambnega proračuna in poslovnega plana. Sistem planiranja bo temeljil na znani metodi PPBS (Planning, Programming and Budgeting System) ter na sistemu poslovnega planiranja (Business Planning).

Slika 1: Metodologija obrambnega planiranja MO

Celovit sistem obrambnega planiranja (Slika 1) bo ob elementih notranjega (inšpekcije, notranja revizija) in zunanjega (proračunska inšpekcija MF, računsko sodišče) nadzora z uvedbo celovitega informacijskega sistema prispeval k boljšemu strateškemu odločanju na MO in SV. Omogočil bo bolj pregledno in jasno načrtovanje ter učinkovitejše doseganje obrambnih zmogljivosti. Usklajen bo s sistemom obrambnega planiranja in načrtovanja sil v zvezi Nato in EU.

4.3.2 Obrambni viri in ključne zmogljivosti

Kadri Tudi v prihodnje bo sistem popolnjevanja SV temeljil na poklicni vojski, pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi in prostovoljnem služenju vojaškega roka. SV bo imela leta 2008 približno 15.000 pripadnikov, od tega bo poklicna sestava štela približno 8.000 pripadnikov, na MO (upravno področje) pa bo zaposlenih približno 1.100 oseb. V letih 2010 do 2015 se obseg zaposlovanja v obrambnem sistemu ne bo več povečeval, nove zaposlitve pa bodo usmerjene k povečanju kakovosti kadra. Glede na ocene bo SV leta 2015 imela do 14.000 pripadnikov, od tega v poklicni sestavi najmanj 8.500 pripadnikov, na MO (upravno področje) pa bo zaposlenih približno 1.000 oseb (Tabela 1). Odpravljanje kadrovskih neskladij glede izobrazbe, činov in starosti, ki so se nakopičila v desetletnem razvoju obrambnega sistema, je ena od prioritetnih nalog v

- Stran 24/90 -

prihodnjih letih. Stanje se bo urejalo do leta 2010. V letu 2004 bo izdelan celovit načrt razvoja kadrov in kariernih poti ter temeljni koncept novačenja in popolnjevanja SV s kariernimi in pogodbenimi pripadniki. Posebna pozornost bo namenjena tudi spremembam in prilagoditvam sistema urjenja, usposabljanja in izobraževanja kadrov SV, ki ga je treba uskladiti s spremembo načina popolnjevanja in načrtovano strukturo sil SV. Tudi v upravnem delu MO je treba razviti ustreznejšo zavest o potrebi po permanentnem usposabljanju in izobraževanju ter racionalnejši izrabi razpoložljivih kadrov. V letih 2004-2006 bomo pozornost preusmerili na področje zadrževanja kadra v vojaški službi in njegovega odhoda iz vojaške službe, pri čemer bo posebna pozornost namenjena poklicni konverziji. V letih 2006-2015 bo zagotavljanje zadostnega števila dovolj kakovostnega kadra za delo v vojski postajala vse težje uresničljiva naloga. Finance Projekcija obrambnih izdatkov se v obdobju do 2015 ne bo spreminjala. Doseganje predvidene rasti % BDP za obrambne potrebe in ohranjanje dosežene ravni po letu 2008 je ključni dejavnik, ki omogoča izvedbo vseh reformnih in razvojnih projektov v nujnem in načrtovanem obsegu ter dinamiki. Brez dejanske razpoložljivosti dogovorjenih in načrtovanih finančnih sredstev namreč ni mogoče izvesti načrtovanih sprememb v obrambnem sistemu. Ciljna struktura obrambnih izdatkov obsega izdatke za osebje (pribl. 50 %), operacije in vzdrževanje (pribl. 30 %) ter nabavo, gradnjo in razvoj (pribl. 20 %). Za financiranje nenačrtovanih operacij si bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva. Po letu 2007, ko bo prenehal veljati zakon o zagotavljanju sredstev za temeljne razvojne programe, se bodo vsa potrebna finančna sredstva zagotavljala z rednim obrambnim proračunom. Strukturo obrambnega proračuna kot tudi sistem načrtovanja in izvajanja obrambnega proračuna bo treba prilagoditi novi programski strukturi. Za izvajanje nalog pri uresničevanju poslanstva obrambnega sistema se obrambni viri združujejo v zmogljivosti. Za izvajanje nalog v obrambnem sistemu se bo oblikovalo pet področij zmogljivosti: • Poveljevanje in nadzor vključuje sposobnost za zbiranje, analiziranje in izmenjavo

informacij, načrtovanje in koordiniranje operacij ter zagotavljanje zmogljivosti, potrebnih za usmerjanje sil za doseganje dodeljenih nalog. Naloge so zagotavljanje sistema poveljevanja, komunikacij in obveščevalnih podatkov ter obveščanje.

• Izvajanje operacij vključuje sposobnost za uporabo vojaških zmogljivosti, potrebnih za doseganje dodeljenih nalog. Naloge so nadzor državnega kopenskega, zračnega in pomorskega prostora, izvajanje iskanja in reševanja, zagotavljanje humanitarne pomoči doma in v tujini, evakuiranje slovenskih državljanov, zagotavljanje podpore drugim državnim organom; sodelovanje v operacijah v podporo miru, izvajanje nacionalne obrambe ter sodelovanje v kolektivni obrambi.

• Zagotavljanje delovanja sil vključuje sposobnost popraviti in vzdrževati opremo, nastanitev, zagotoviti delovanje kadra ter zagotavljati infrastrukturo in zmogljivosti, potrebne za podporo vojaškim operacijam. Naloge so podpora

- Stran 25/90 -

kadrom, vzdrževanje opreme in oborožitve, podpora izvajanja operacij ter postavitev in vzdrževanje infrastrukture.

• Oblikovanje sil obsega sposobnost za pridobivanje in usposabljanje kadra, izvajanje raziskav, preizkušanje in nabavo vojaške opreme in oborožitve ter oblikovanje strukture sil za zagotavljanje večnamenskih bojno sposobnih vojaških sil. Naloge so zagotavljanje kadra, zagotavljanje opreme in oborožitve, oblikovanje doktrine in strukture sil, zagotavljanje izvajanja mobilizacije ter izvajanje obrambnih raziskav.

• Izvajanje politike in strategije obsega sposobnost za oblikovanje in izvajanje obrambne politike in strategije za doseganje širših ciljev države, upravljanje dejavnosti ministrstva ter zagotavljanje ustreznega obrambnega svetovanja. Naloge so zagotavljanje obrambnega svetovanja izvršni in zakonodajni oblasti, razvoj obrambne politike in načrtovanja, izvajanje mednarodnih pogodb na obrambnem področju, upravljanje obrambnega sistema, oblikovanje obrambne kulture, zagotavljanje javnega obveščanja ter spodbujanje in razvoj slovenskih vrednot na obrambnem področju.

Pri načrtovanju zagotavljanja zmogljivosti je treba upoštevati naslednje: • biti morajo v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev ter oblikovane skladno z

določenimi prioritetami; • temeljiti morajo na doseganju povezljivosti z zavezniki v zvezi Nato tako glede

opreme, tehnologije kot tudi doktrine, taktike in komuniciranja; • temeljiti morajo na sodobni tehnologiji, ki bo sposobna delovati skupaj z zavezniki

in ki bo dolgotrajno bojno sposobna; • biti morajo večnamenske, sposobne delovati v celotnem spektru morebitnih

konfliktov, v miru in vojni, enote pa morajo biti sposobne izvajati več nalog; • biti morajo bojno sposobne, z zadostno ognjeno močjo, zadostno samozaščito ter

zadostno sposobnostjo za preživetje; • sposobne morajo biti za hitro razporeditev, z zadostno mobilnostjo in

fleksibilnostjo ter ustreznim dostopom do operativnega in strateškega transporta; • imeti morajo optimalen odnos med bojnim delom in podporo, z ustrezno rezervo

za rotacijo kadra in ustreznimi zalogami potrošnega materiala. Temeljni vodili pri oblikovanju zmogljivosti sta povezljivost naših sil z zaveznicami ter sposobnost sodelovanja v mednarodnih enotah v vojaških operacijah zavezništva in operacijah kriznega odzivanja. Zmogljivosti SV bodo do leta 2015 temeljile na sposobnosti za oblikovanje dveh združenih taktičnih enot za izvajanje obrambe ter sposobnosti za postavitev mobilizacijske baze za oblikovanje ustreznega števila taktičnih enot za izvajanje obrambe. Do konca leta 2012 mora biti SV sposobna oblikovati bataljonsko bojno skupino, ki bo pripravljena za operativno uporabo z visoko stopnjo pripravljenosti in z možnostjo napotitve v mednarodne operacije s stalno rotacijo.

- Stran 26/90 -

Tabela 1:

Kadrovska projekcija v obdobju 2002–2015

2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

MO - obramba 1.427 1.231 1.219 1.207 1.131 1.118 1.095 1.085 1.074 1.063 1.051 1.040 1.030 1.021MO - zaščita in reševanje 145 405 401 398 398 398 398 398 398 398 398 398 398 398Skupaj MO 1.572 1.636 1.620 1.605 1.529 1.516 1.493 1.483 1.472 1.461 1.449 1.438 1.428 1.419

SV - stalna sestava 5.583 6.350 6.950 7.350 7.550 7.750 8.000 8.250 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500 8.500SV - pogodbena rezerva 434 800 1.500 2.200 3.000 3.800 4.650 5.500 5.500 5.500 5.500 5.500 5.500SV - obvezna rezerva 33.586 19.216 10.250 7.150 6.250 5.250 3.200 2.100Skupaj SV 39.169 26.000 18.000 16.000 16.000 16.000 15.000 15.000 14.000 14.000 14.000 14.000 14.000 14.000

Skupaj MO in SV 40.741 27.636 19.620 17.605 17.529 17.516 16.493 16.483 15.472 15.461 15.449 15.438 15.428 15.419

- Stran 27/90 -

5 Slovenska vojska

5.1 Pregled stanja

5.1.1 Namen Slovenske vojske

Namen obrambnega sistema in s tem SV je odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države ter njenih nacionalnih interesov. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnimi sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Iz namena SV lahko izpeljemo njena naslednja poslanstva: • preprečevanje katere koli vrste agresije ter ustrezen odgovor na agresijo, če do

nje pride, • vojaško prispevanje k mednarodnemu miru in stabilnosti, • pomoč drugim državnim organom in javnim institucijam pri zagotavljanju varnosti

in blaginje državljanov Slovenije.

5.1.2 Naloge Slovenske vojske

Iz poslanstev SV izhajajo njene glavne in izpeljane naloge, pri čemer je treba upoštevati ustavne določbe o obrambi države. Pri tem je pomembno, da se naloge med seboj ne izključujejo, temveč se lahko časovno ujemajo oziroma se izvajajo hkrati. Hierarhija nalog ni vnaprej določena z namenom obrambe, temveč se določa s cilji slovenske varnostne in obrambne politike, praviloma za srednjeročni okvir. S tem se omogoča postavljanje prioritet in pomembnosti posameznih nalog glede na aktualno varnostno okolje in potencialne grožnje. Naloge neposredno določajo potreben obseg in zmogljivosti vojske.

5.1.2.1 Preprečevanje agresije in ustrezno reagiranje nanjo

SV mora bit sposobna izvajati širok spekter preventivnih dejavnosti in ukrepov, ki bodo omogočali, v skladu z ustrezno politično usmeritvijo, obvladovanje različnih kriznih razmer vključno z izvajanjem ukrepov za izogibanje oboroženim spopadom. Če te dejavnosti in ukrepi ne bodo zadoščali za odvračanje in preprečitev agresije, mora SV razpolagati z ustrezno vojaško silo, sposobno takojšnjega odgovora na agresijo. Zavezanost Slovenije k ustreznemu prispevku v kolektivni obrambi Zavezništva bo zahtevala ustrezno reagiranje SV povsod kjer se bo odločalo o politiki ob pojavu ogrožanja varnosti in interesov Zavezništva in zaveznic. To velja tako za konvencionalne kot za nesimetrične grožnje, ki jih predstavlja predvsem mednarodni terorizem. Sodelovanje SV na tem področju se bo izvajalo pod okriljem Zavezništva, evropske varnostne in obrambne politike ter drugih mednarodnih varnostnih in obrambnih organizacij in povezav.

- Stran 28/90 -

Poslanstvo Glavna naloga Izpeljana naloga nadzor, kontrola in zaščita

kopnega, morja in zračnega prostora

izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe

obramba državnega ozemlja kolektivna obramba (5. člen)

preprečevanje katerekoli vrste

agresije ter ustrezno reagiranje na agresijo,

če do nje pride sodelovanje v operacijah v okviru severnoatlantskega

zavezništva in drugih mednarodnih povezav

boj proti mednarodnemu terorizmu in drugih grožnjah

miru

5.1.2.1.1 Izvajanje operacij nacionalne vojaške obrambe

Bistveno za razumevanje te naloge je, da se določene dejavnosti in ukrepi izvajajo nepretrgoma v miru, izrednih razmerah in vojni. To velja predvsem za nadzor, kontrolo in zaščito državnega ozemlja, teritorialnega morja in zračnega prostora RS. Ustrezen vojaški odgovor na oborožen napad, usmerjen na nacionalno ozemlje ali interese, je ključen za učinkovito aktiviranje kolektivne obrambe. Pri tem sta izredno pomembna dojemanje in sprejemanje tveganja, da zmožnosti SV brez aktiviranja kolektivne obrambe ne zadoščajo za organizacijo samozadostne nacionalne obrambe proti morebitni agresiji z radikalnim ciljem.

5.1.2.1.2 Sodelovanje v operacijah Severnoatlantskega zavezništva

RS v primeru oboroženega napada razume kolektivno obrambo pod okriljem Nata kot bistven instrument za zagotavljanje mednarodne varnosti. SV bo skladno s politično zavezo države zagotavljala dogovorjene zmogljivosti za sodelovanje v kolektivni obrambi.

5.1.2.2 Vojaški prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti

SV bo poleg neposredne udeležbe v obrambnih operacijah sodelovala tudi z nebojnim delovanjem pri ohranitvi miru in stabilnosti doma in v širšem mednarodnem okolju.

Poslanstvo Glavna naloga Izpeljana naloga dvostransko sodelovanje obrambna diplomacija večstransko sodelovanje

nadzor oborožitve in razorožitev inšpekcijski nadzor tujih vojaških

graditev varnosti in zaupanja, nadzor oborožitve in

preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje verifikacijske dejavnosti

preventivna diplomacija preprečevanje konfliktov in

ohranjanje miru vsiljevanje miru vzdrževanje miru

vojaški prispevek k mednarodnemu

miru in stabilnosti

operacije kriznega odzivanja

humanitarna pomoč znotraj dvo- ali večstranskega sodelovanja

enot na njihovih lokacijah

- Stran 29/90 -

Poslanstvo Glavna naloga Izpeljana naloga pomoč vladnim in nevladnim organizacijam pri izvajanju

humanitarne pomoči boj proti mednarodnemu

terorizmu in drugim grožnjam sodelovanje v operacijah pod

okriljem EVOP sodelovanje v obrambnih

operacijah EU

i i

i

j

5.1.2.2.1 Obrambna diplomacija

SV bo znotraj dvo in večstranskega sodelovanja z drugimi državami ter s svojimi vojaškimi predstavniki v obrambnih in vojaških strukturah Nata in EU uresničevala svojo vlogo pri ohranjanju mednarodnega miru in stabilnosti.

5.1.2.2.2 Graditev varnosti n zaupanja, nadzor oborožitve n preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje

SV bo izvajala naloge, ki izhajajo iz članstva v OVSE in drugih mednarodnih sporazumov glede nadzora oborožitve in preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje. Zagotavljala bo izvajanje ukrepov za nadzor nad oborožitvijo in preprečevanje širjenje orožja za množično uničevanje ter graditev mednarodne varnosti in zaupanja.

5.1.2.2.3 Operacije kriznega odzivanja

Del obveznosti članstva v mednarodnih varnostnih organizacijah kot tudi samostojna odločitev Slovenije je načrtovanje, izvajanje in sodelovanje v vseh oblikah operacij v podporo miru, humanitarnih operacijah in boju proti terorizmu. S tem bo uresničevala naloge zagotavljanja in ohranjanja mednarodne varnosti, pomagala prizadetim ter se vključevala v izvajanje ukrepov za boj proti terorizmu.

5.1.2.2.4 Sodelovanje v operacijah pod okr ljem evropske varnostne in obrambne politike

SV bo aktivno sodelovala v razvoju evropske varnostne in obrambne politike ter razvoju prihodnjih skupnih obrambnih zmogljivosti. Prav tako bo Slovenija aktivno, v skladu z politično odločitvijo, sodelovala v operacijah pod okriljem EU.

5.1.2.3 Sodelovanje in pomoč drugim državnim organom in javnim instituci am

SV bo izvajala tudi naloge sodelovanja in pomoči, ki obsegajo predvsem sodelovanje v sistemu zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, sodelovanje v nalogah, ki se izvajajo na in pod morjem, sodelovanje pri iskanju in reševanju pogrešanih oseb, zrakoplovov in plovil ter pri podpori znanstvenemu in tehnološkemu razvoju Slovenije na vojaškem področju. Pri tem je seveda pomembno, da z opravljanjem teh nalog SV nikakor ne prevzema pristojnosti in odgovornosti za

- Stran 30/90 -

navedena področja, niti pripadniki SV ne morajo imeti policijskih niti kakršnihkoli drugih represivnih pooblastil (kot so npr. asistenca pri izvrševanju odločitev upravnih organov ipd.). Za te naloga mora SV predhodno izdelati ustrezne načrte, načrti pa se aktivirajo na podlagi odločitve vlade oziroma drugih pristojnih organov (minister za obrambo ob naravnih in drugih nesrečah na predlog Civilne zaščite).

Poslanstvo Glavna naloga Izpeljana naloga sodelovanje pri zaščiti premoženja in

prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah

sodelovanje pri gašenju požarov v naravi

sodelovanje pri odpravljanju posledic RKB-kontaminacije

sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in

pomoči ob naravnih in drugih nesrečah

sodelovanje pri evakuaciji in reševanju civilnega prebivalstva ob

naravnih in drugih nesrečah sodelovanje pri varovanju državne

meje sodelovanje pri obvladovanju velikih

in ilegalnih migracij

sodelovanje in pomoč policijskim silam pri izvajanju nalog z

njihovega področja dela

sodelovanje pri preprečevanju in

iskanje in reševanje iz zraka

iskanje in reševanje pogrešanih oseb,

morju in na kopnem sodelovanje pri načrtovanju,

organizaciji in upravljanju nacionalnih obrambnih raziskav in tehnologij

podpora znanstvenoraziskovalne in tehnološko razvojne

dejavnosti v RS na obrambnem področju

podpora projektom namenske industrije

evakuacija ljudi v miru v tujini

pomoč drugim državnim organom in

organizacijam pri

in blaginje

evakuacija državljanov v tujini

evakuacija ljudi v tujini v kriznih in

zagotavljanju varnosti

državljanov Slovenije

boju proti terorizmu

zrakoplovov in plovil z zraka, na

vojnih razmerah

5.1.2.3.1 Sodelovanje v nalogah zaščite, reševanja in pomoči

Nepredvidljivost in obseg naravnih ter drugih nesreč narekujeta aktiviranje razpoložljivih sil za zaščito življenja in premoženja v potrebnem obsegu glede na vrsto in posledice nesreče ter čim hitrejše odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. Že do sedaj je SV pomembno sodelovala v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nadaljevati mora z razvojem zmogljivosti za sodelovanje pri gašenju požarov v naravi, za reševanje ob poplavah, potresih in drugih nesrečah. Z naraščanjem virov, ki lahko povzročijo tudi RKB-ogroženost širokega kroga prebivalstva, bodo načrtovane nemenske zmogljivosti SV na tem področju lahko učinkovita dopolnitev zmogljivosti sil za zaščito, reševanje in pomoč.

- Stran 31/90 -

5.1.2.3.2 Sodelovan e in pomoč policijskim silam j

j

Potreba po določeni uporabi nekaterih vojaških zmogljivosti pri izvajanju nalog, ki so v pristojnosti policije, se kaže predvsem kot odgovor na pojav nesimetričnih groženj. SV pri tem lahko sodeluje glede na svojo organizacijo, opremljenost in pooblastila, s policijskimi silami pri preprečevanju velikih ilegalnih migracij, mednarodnega terorizma na ozemlju RS ter pri varovanju državne meje in podobno. S tem namenom bo treba dopolniti normativne podlage ter izdelati potrebne načrte, ki jih bo mogoče uporabiti le po predhodni odločitvi praviloma vlade. Vse te naloge bo SV lahko izvajala le brez policijskih in drugih represivnih pooblastil. Vsekakor bo v navedenih primerih šlo za obsežne in zahtevne naloge, da bi bilo v njihovo izvajanje smiselno vključiti vojsko.

5.1.2.3.3 Iskanje in reševanje

Gre za iskanje in reševanje iz zraka, na kopnem in na morju oseb, zrakoplovov in plovil z uporabo obstoječih vojaških sredstev. Iskanje in reševanje kot izključno vojaška naloga se izvaja v povezavi z izvajanjem drugih vojaških nalog in ni povezana s klasičnim sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta naloga je sestavni del izvajanja vojaških operacij.

5.1.2.3.4 Podpora znanstvenoraziskovalne in tehnološko razvo ne dejavnosti

SV je in bo uporabnik sodobne in tehnološko zahtevne opreme. S povečevanjem in z zagotavljanjem rednih sredstev za raziskave in razvojno delo ima znotraj vojaških znanosti in tehnologij ter z aktivnim sodelovanjem svojih strokovnjakov v znanstvenoraziskovalnem delu, realne možnosti za ustvarjanje pogojev za vključevanje slovenskih razvojnoraziskovalnih institucij in industrije v razvoj ter proizvodnjo vojaških tehnologij, samostojno ali v mednarodnih povezavah.

5.1.2.3.5 Evakuacija državljanov RS v tujini

Nepredvidljivo pojavljanje kriznih žarišč v regionalnem in tudi širšem mednarodnem okolju ob sočasni prisotnosti mednarodnega terorizma lahko pomeni resno ogrožanje varnosti in življenj državljanov Slovenije, ki bi se znašli na prizadetem območju. SV bo z ustreznimi silami po potrebi sodelovala in zagotavljala pomoč drugim državnim organom v operacijah reševanja in evakuacije državljanov Slovenije v tujini.

5.1.3 Obseg in struktura Slovenske vojske

Slovenija bo imela takšen obseg in strukturo SV, ki ji bo omogočala izvajanje njenih nalog. Sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja, skupaj z delovanjem enot in poveljstev v strukturah zavezništva, mora zagotoviti razumevanje in spodobnost vključevanja v mednarodne medzvrstne operacije. Poveljstvo sil bo usposobljeno za operativno načrtovanje na združeni ravni ter bo kot operativno poveljstvo SV povezano z operativnimi poveljstvi zavezništva.

- Stran 32/90 -

SV bo še naprej organizirana kot enovita vojska, brez delitve na zvrsti. Glede na prostor in potrebe usklajenega načrtovanja sil in delovanja v zavezništvu, bo SV upoštevala delitev sil znotraj zavezništva za izvajanje nalog na kopnem, v zračnem prostoru in na morju. SV bo v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za učinkovito izvajanje celotnega spektra vojaških nalog na kopnem. Izvajanje kopenskih operacij zahteva sile, ki so premestljive, premične, z zadovoljivo zaščito in ognjeno močjo, opremljene in usposobljene. Zaradi tega se bo vojska organizirala v tako uravnotežene in sestavljene enote, ki bodo sposobne izvajati združeno bojevanje taktične ravni na ravni brigade. Njena struktura, bo omogočala premeščanje oziroma uporabo dveh taktičnih skupin avtonomno na dveh različnih smereh, brez ognjene podpore višje ravni ali v sestavi višje enote. Združena taktična enota brigadne ravni bo sposobna izvajati vse kopenske operacije v sestavi višje enote in sprejemati ognjeno podporo zaveznikov. Sposobna bo uporabljati bojne multiplikatorje sistema poveljevanja z dodanimi elementi. Sistem vodenja in poveljevanja bo omogočal vključevanje v sodobne sisteme zavezništva, ob tem pa bo zagotavljal informacijsko premoč z združevanjem senzorjev in bojiščnih sistemov ter hkrati tudi podporo odločanju poveljnikov. Zagotovljena bo možnost integracije računalniško podprtega urjenja in delovanja na ravni poveljstva brigade in višje. Struktura SV bo zagotavljala vzdrževanje taktične skupine zunaj območja države v rotaciji, za kar potrebuje najmanj tri bataljone. Poleg tega, bo imela SV za potrebe zavezništva pripravljen bataljon radiološko-biološko-kemične obrambe ter nekatere druge manjše zmogljivosti, vendar v dogovorjenem časovnem zaporedju. Enote za zagotovitev delovanja bodo postavljene in opremljene za manevrsko bojevanje in evakuacijo posameznih elementov taktične skupine z ustrezno zaščito. Višje stopnje vzdrževanja bojne tehnike se bodo zagotavljale predvsem za enote za bojevanje in bojno podporo. Vse druge enote kopenske sestave bodo popolnjene tudi z rezervno sestavo ter sestavljene po modularnem načelu. Usposobljene bodo po istih standardih za zagotovitev zaščite bokov, premikov in obrambo ključnih objektov, organizacijo sprejema zavezniških enot na ozemlju države ter za nadomeščanja izgub in naraščanje enot v boju ali operaciji. Te enote bodo poleg prostih zmogljivosti manevrskih sil, glavna podpora sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma za sodelovanje z drugimi državnimi organi in javnimi institucijami. SV bo v sodelovanju z zavezniki zagotovila potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje v zračnem prostoru. Glede na možne grožnje iz zraka bo struktura sil zagotavljala pogoje za hitro izvedbo odločitev za delovanje sprejetih na politično-vojaški ravni, ne glede na način izvedbe. Elementi sistema bodo združljivi in bodo tako neposredno podpirali postopno integracijo v združen sistem razširjene zračne obrambe zveze Nato. Zagotovljeno bo letališče z ustrezno podporo države gostiteljice za potrebe zavezništva ter za izvajanje kontrole zračnega prostora RS. Zagotovljen bo taktični vertikalni manever bojne skupine na ozemlju Slovenije in podpora delovanju taktične skupine v vseh oblikah delovanja v vlogi bojnega elementa ali bojne podpore. Zmogljivosti taktičnega vertikalnega manevra bodo omogočale taktični premik pehotne čete v enem naletu. SV bo tudi v sodelovanju z zavezniki razvijala potrebne zmogljivosti za učinkovito delovanje na morju in pod njim. Skrbela bo za obrambo in zaščito akvatorija. Z elementi podvodnega delovanja bo zagotavljala varen dostop in varovanje pomorskih poti in pristanišča Koper. Te zmogljivosti bodo, skupaj z zavezništvom, tvorile

- Stran 33/90 -

koordinacijsko točko ofenzivnega delovanja v zaščiti oskrbovalnih pomorskih poti in formirale vstopno sprejemno pomorsko točko sil zavezništva v tranzitu in delovanju na ozemlju Slovenije. Obramba slovenskega akvatorija se bo izvajala tudi z večnamenskimi bojnimi sistemi s kopna, s posebnim poudarkom na racionalizaciji in poenotenju bojnih sredstev. Te sile bodo v miru po potrebi sodelovale z določenimi sredstvi z drugimi državnimi organi. Organizacija SV bo temeljila na delitvi na bojne enote, enote bojne podpore, enote za zagotovitev bojnega delovanja in enote za podporo poveljevanja. Organizacijska struktura SV 2015 bo zagotavljala možnost modularnega sestavljanja sil za izvajanje nalog ob največji možni racionalizaciji poveljniške strukture. Pri organiziranju sil bodo upoštevana predvsem vojaško strokovna načela in načela učinkovitosti ob upoštevanju načel gospodarnosti.

5.1.4 Ključni izzivi in dileme

Sedanje stanje v SV je še v veliki meri posledica koncepta izvajanja nacionalne obrambe na principih izključne samozadostne obrambe države ob upoštevanju kadrovskih in ostalih (tudi finančnih) zmožnosti države. Temu primerna je bila struktura in oprema v SV, posebej pa povezava s sistemom civilne obrambe. Zlasti logistika je temeljila na predpostavki, da se nacionalna obramba ne bo izvajala zunaj meja države, temveč predvsem, ali celo izključno na območju države. Realna mobilnost in dejanska samozadostnost enot in štabov SV je bila temu prilagojena. Potreb po inteoperabilnosti skoraj ni bilo. Prvi koraki po vzpostavljanju povezljivosti z Zavezništvom so se začeli s programom »Partnerstvo za mir« po letu 1994. Rezultati pristopa k temu programu so se ocenjevali z uresničevanjem letnih programov SV v sklopu Akcijskega načrta za članstvo. S povabilom v polnopravno članstvo v Nato se je tempo prilagajanja bistveno povečal, zahteve po spremembah v SV pa intenzivirale. Reorganizacija SV, integracija v Zavezništvo in profesionalizacija SV, bodo zahtevali velike napore in visoko stopnjo strokovnega znanja. Izzivi, ki jih bo SV morala premagovati bodo v največji meri povezani z zagotavljanjem ustreznih in številčno zadostnih kadrov za uresničevanje njenih nalog. Izzivi na kadrovskem področju se bodo izražali tako na ravni in vsebini znanj ter psihofizičnih sposobnosti kandidatov za profesionalne vojake, podčastnike in častnike, kakor tudi pri nenehnem izobraževanju in individualnem ter kolektivnem usposabljanju. Vojaško strokovni del tega usposabljanja, ki zahteva terenske pogoje vključno z bojno uporabo orožij, je naslednje vprašanje, ki ga SV sama ne more rešiti. Rešitev izzivov bo SV iskala prioritetno znotraj zavezništva. Glede na velikost in strukturo SV bo eno večjih nalog karierna pot specialistov in zagotavljanje ustreznega števila maloštevilnih in visoko usposobljenih posameznikov, katerih področje delovanja je izjemno specializirano. S tem je povezana tudi organizacija in izvedba zelo specializiranih študijskih programov in vprašanje izvajanja programov usposabljanja doma in v tujini. Spremenjene in dopolnjene naloge SV bodo zahtevale strokovnega in motiviranega posameznika in enoto. Zagotavljanje in vzdrževanje motivacije bo zahtevna naloga.

- Stran 34/90 -

Posebej to velja za vprašanje razmerja med materialnimi in ostalimi oblikami motivacije. Velikost in struktura bodoče SV bo morala zagotoviti izvajanje vseh nalog SV. Slednje velja tudi za naloge povezane z raziskavami, razvojem, vojaškim izobraževalnim sistemom (vključno z usposabljanjem) in delovanjem znotraj zavezništev. SV bo morala imeti sorazmerno veliko število višjega in visokega strokovnega kadra. Zagotavljanje ustreznega obsega obrambnih virov (predvsem finančnih) je osnova za nadaljnje izvajanje reform SV. Učinkovita in pravočasna uporaba teh virov je še dodatna zahteva. Opremljanje SV z novo oborožitvijo in opremo bo v naslednjih obdobjih intenzivno. Ključne spremembe organizacije in opremljanja bodo povezane z rešitvami znotraj MO vendar bodo imele velik vpliv tudi na delo posameznikov in enot SV. Doseganje operativne sposobnosti enot mora temeljiti na planskih zahtevah. Pri tem je treba upoštevati dejansko dosežene zmogljivosti v predhodnem fiskalnem obdobju in jih, po potrebi, uskladiti z načrti za naslednja leta. Upoštevanje prioritet bo zahtevna naloga. Ključnega pomena bo zmožnost sprejemanja nepriljubljenih odločitev v primerih odstopanja od formalnih načrtov. SV bo soočena z izzivi razvoja tistih področij, na katerih sedaj niti po znanju niti po tehnologiji ne dosega zahtevane ravni Zavezništva. To velja zlasti za področja, ki predstavljajo sistemske multiplikatorje (uporaba modernih tehnologij na celotnem področju s poudarkom na sistemu vodenja in poveljevanja, vojaškem obveščevalnem sistemu, zračni obrambi v celoti in logistiki). Mobilnost sil in sposobnost samozadostnega delovanja zunaj državnih meja bo zahtevna naloga. Določitev strateškega partnerja SV, in s tem delno tudi RS, bo imela neposreden vpliv na izvajanje operacij znotraj Zavezništva in s tem tudi na sistem usposabljanja, opremljanja, delovanja, itd. Odločitev med »strateškim partnerjem« ali »strateškimi partnerji« bo imela konkretne posledice na navedena področja. Prevzem ustreznih NATO standardov v celotni obrambni sistem bo neposredno vplivala na razvoj SV. Na dinamiko implementacije sprejetih standardov, bo neposredno vplivala njihova pravna uveljavitev (vključno s prevajanjem) znotraj nacionalnega kodifikacijskega in standardizacijskega zlasti vojaškega sistema.

5.2 Razvoj do leta 2015

5.2.1 Predpostavke

Predpostavke, ki so upoštevane v tem dokumentu in v zvezi z zmogljivostmi SV, so politične (predvsem v povezavi z delovanjem SV znotraj zavezništva in drugih mednarodnih organizacij ter s tem povezanimi ocenami stanja strateškega okolja), vojaškostrokovne (predvsem v povezavi z delovanjem znotraj vojaških formacij zavezništva) in materialno-organizacijske (predvsem v povezavi z upoštevanjem razpoložljivih virov na finančnem in kadrovskem področju ter infrastrukture).

- Stran 35/90 -

Ob upoštevanju splošnih predpostavk v povezavi z zagotavljanjem potrebnih obrambnih virov v ustreznem obsegu in že navedenih razvojnih usmeritev obrambnega sistema ter SV, so za SV ključne zahteve glede obsega in trajanja vojaških operacij doma in v tujini. Obseg operacij je pomemben za oblikovanje zmogljivosti. Ob upoštevanju velikosti SV in njenih načrtovanih ključnih zmogljivosti ter sil za delovanje v mednarodnih operacijah, je obseg delovanja SV lahko naslednji: • operacija majhnega obsega, v kateri sodeluje enota ravni voda. Dosedanja

primera operacije sta začetno sodelovanje v operaciji SFOR (BiH) in Unficypa (Ciper);

• operacija srednjega obsega, v katerih sodeluje enota ravni čete. Dosedanji primer operacije je trenutno sodelovanje motorizirane čete v operaciji SFOR;

• operacija velikega obsega, v kateri sodeluje bataljonska taktična skupina. SV v takšni operaciji še ni sodelovala, vsekakor pa bo to največja sila, ki bo sodelovala v mednarodnih operacijah;

• operacija zelo velikega ali celotnega obsega vključuje vse sile, ki jih bo Slovenija imela na razpolago za preprečevanje groženj v okviru nacionalne obrambe, oziroma vse sile, ki bodo na razpolago za obrambo zavezništvu.

Sočasnost in dolžina operacij sta pomembna dejavnika pri načrtovanju obsega in strukture sil. Predvsem daljše operacije, neposredno vplivajo na rast števila enot zaradi vzdrževanja sil. Zmogljivosti bodo omogočale sodelovanje v dveh sočasnih operacijah srednjega obsega v daljšem obdobju ali sočasno v eni operaciji velikega obsega v omejenem obdobju in v eni mirovni operaciji srednjega obsega v daljšem obdobju oziroma v eni operaciji velikega obsega z rotacijo v daljšem obdobju.

5.2.2 Ključna razvojna načela in razvoj zmogljivosti SV

Operativne zmogljivosti so sredstvo za doseganje operativne strukture ter izpolnjevanje poslanstev in nalog oboroženih sil. Zato je treba stremeti k izboljšanju tistih operativnih zmogljivosti, ki podpirajo glavne naloge SV. Te zmogljivosti morajo izpolniti potrebe nacionalne in kolektivne obrambe ter sodelovanja v drugih operacijah kriznega odzivanja. Ključne operativne zmogljivosti so podlaga za načrtovanje organizacije in strukture sil SV v funkciji opravljanja poslanstva in nalog. Ključne operativne zmogljivosti so enote, opremljene in usposobljene za izvajanje namenskih nalog določenem časovnem obdobju, določenem v srednjeročnem obrambnem programu ali sistemi, ki doseganje takega operativnega stanja omogočajo (vključno s sistemom izobraževanja in usposabljanja). Premestljivost je sposobnost za razporejanje sil z mirnodobne lokacije na območje operacije. Zagotovljena bo predvsem z dostopom do skupnih zmogljivosti operativnega in strateškega zračnega ter pomorskega transporta zavezništva, s pripravo lastne infrastrukture (letališče, pristanišče, železnica) ter potrebnih sil in sredstev za učinkovito in pravočasno organizacijo in premeščanje sil. Premestljivost bo zagotovljena za sile, namenjene za delovanje zunaj ozemlja Slovenije. Premičnost je sposobnost za premeščanje poveljstev in enot v mejah območja delovanja. Zagotovljena bo z motorizacijo enot in nabavo novih samovoznih bojnih vozil. Motorizirane bojne enote bodo opremljene z lahkimi oklepnimi vozili. Povečanje premičnosti bo zagotovljeno tudi z zračnim transportom taktičnega dosega in s

- Stran 36/90 -

sredstvi za vertikalni manever na območju delovanja. Premičnost se bo zagotavljala za vse premestljive sile in večino nepremestljivih sil. Vzdržljivost sil je vzdrževanje potrebne ravni bojne moči toliko časa, kolikor je to potrebno za dosego cilja. Temelji na nacionalni odgovornosti za zagotavljanje zadostne količine sredstev za vzdrževanje svojih sil na območju operacije. Izvedena bo s pravočasnim načrtovanjem, zagotavljanjem in pripravo potrebnih sil in oskrbe, s sposobnostjo transporta na območje operacije ter učinkovito koordinacijo oskrbe z drugimi državami. Splošna raven logistične samozadostnosti bo izboljšana na raven Nato standardov. Premestljive enote SV bodo organizirane, opremljene, kadrovsko popolnjene in usposobljene za izvajanje nalog zunaj ozemlja Slovenije, in sicer do šest mesecev za posamezen kontingent. Razpoložljivost sil je usposobljenost in pripravljenost sil za izvedbo naloge pod določenimi pogoji, v določenem časovnem obdobju ter ob zagotovitvi potrebnih virov. Za vsako situacijo in nalogo se določa osnovni tip enote. Prehajanje enot v različne stopnje pripravljenosti bo izvedeno skladno z operativnim ciklom enot. Stopnje pripravljenosti bodo usklajene z Natovimi standardi. Preživetje in zaščita sil bo zagotovljena z izgradnjo sistema zgodnjega (pravočasnega) opozarjanja, zadostno aktivno in pasivno zaščito ljudi, opreme in infrastrukture, s premičnostjo in z učinkovito zračno obrambo. Znotraj zaščite sil bosta prednostno potekala uvajanje oklepne zaščite ter posodobitev sistemov zračne obrambe, inženirstva, individualne in kolektivne RKB-zaščite ter medicinske oskrbe bojevanja in medicinske evakuacije. Učinkovitost bojevanja bo zagotovljena z modernizacijo bojnih in nebojnih sistemov ter uporabo novih tehnologij, ki se bodo uvajale skladno s sprejetimi prioritetami. Tudi v prihodnje se bo vzdrževalo zmogljivost za učinkovit spopad na težišču bojišča. Učinkovitost ognjenega delovanja se bo izboljšala z nabavo nove sodobne osnovne oborožitve, zmogljivejših in bolj natančnih prenosnih in samovoznih sistemov za bojevanje ter bojno podporo. Dolgoročno bo učinkovitost delovanja SV izboljšana s sinhronizacijo bojiščnih sistemov. Učinkovit sistem vodenja in poveljevanja ter komunikacij omogoča ustrezno načrtovanje in uporabo sil, je združljiv z zavezniki, ima visoko sposobnost preživetja, veliko hitrost in zmogljivost delovanja ter je ustrezno strukturiran in organiziran. Razvoj sistema vodenja in poveljevanja bo omogočal posodobitev s sodobnimi komunikacijskimi in informacijskimi sistemi ter nadgradnjo obstoječih sistemov. Modernizacija bo prednostno usmerjena k zagotavljanju informacijske podpore in povezljivosti sistemov s poveljstvi in enotami Nata. Učinkovita obveščevalna zagotovitev temelji na organizaciji, ki bo delovala skladno s sodobno doktrino, zadovoljevala nacionalne potrebe in zagotavljala nacionalni prispevek v zavezništvu. Dejavnost bo organizirana in opremljena z ustrezno tehnologijo. Povezljivost in združljivost bosta zagotovljena z uvajanjem Nato standardov na področju organiziranosti, načina delovanja in združljivosti opreme. Doseganje ustrezne stopnje povezljivosti je temeljni pogoj za sodelovanje SV v večnacionalnih operacijah.

- Stran 37/90 -

5.2.3 Dolgoročne zmogljivosti Slovenske vojske 2015

SV bo dolgoročno imela zmogljivosti, s katerimi bo mogoče, znotraj zavezništva, učinkovito izvajati vse naloge nacionalne in kolektivne obrambe. Zmogljivosti bodo prilagojene zmožnostim RS in usklajene znotraj zavezništva. Operativni razvoj zmogljivosti bo usklajen z zavezništvom in ciklično (na 2 leti) predstavljen v srednjeročnem obrambnem programu. Za zagotavljanje ustrezne organizacije in strukture C2 bodo poveljniške zmogljivosti organizirane v poveljstvih strateške (generalštab), operativne (divizija) in taktične (brigada) ravni. Poleg teh bo SV razvijala zmogljivosti za delovanje znotraj poveljstev in organov zavezništva, ki bodo kadrovsko ustrezne velikosti okrepljenega brigadnega poveljstva. Zmogljivosti za razvoj, izobraževanje, usposabljanje in urjenje bo SV zagotovila v Centru za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. SV bo imela do 14.000 ljudi, od tega bo najmanj 8500 poklicnih pripadnikov. Organizacija in struktura C2 bosta prilagojeni popolnjevanju in materialni opremljenosti, predvsem pa dejanski zahtevani operativni pripravljenosti. SV bo razvila tri klasične motorizirane bataljone in en lahki gorski bataljon. Te enote bodo jedro enot SV za delovanje znotraj nacionalnih mej RS kakor tudi v operacijah zavezništva. Bojna podpora in delna zagotovitev bojnega delovanja navedenim bataljonom bo zagotovljena z zmogljivostmi namenskih bataljonov SV, in sicer v artilerijskem bataljonu, inženirskem bataljonu, bataljonu zračne obrambe, bataljonu za RKB-obrambo ter bataljonu vojaške policije. Zmogljivosti za zagotovitev bojnega delovanja bodo organizirane v logističnem centru polkovne ravni za celotno sestavo SV in dodatno v premestljivem logističnem bataljonu, vojaški zdravstveni enoti, letalski bazi, vojaškoteritorialnih poveljstvih in helikopterskem bataljonu SV. Zmogljivosti na morju bodo zagotovljene v pomorski enoti SV. Druge zmogljivosti za delovanje na morju bodo integrirane v že naštete enote bojne podpore ali enote zagotovitve bojnega delovanja. Zmogljivosti podpore poveljevanju bodo zagotovljene v zmogljivostih bataljona zvez, bataljona za nadzor zračnega prostora in obveščevalno-izvidniškega bataljona. Te zmogljivosti bodo v neposredni operativni povezavi s primerljivimi zmogljivostmi zavezništva.

5.2.4 Zmogljivosti in predvidena struktura SV 2010

Slovenska vojska bo do leta 2010 razvila večino zmogljivosti, načrtovanih tudi za leto 2015. Organizirana bo pod vodstvom Generalštaba Slovenske vojske (GŠSV), znotraj Poveljstva sil. Center za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (CDRIU) bo neposredno podrejen GŠSV. GŠSV, Poveljstvo sil in CDRIU bodo imeli ustrezne podporne enote za lastno delovanje. Znotraj CDRIU bodo organizirane šole in druge ustanove za izvajanje vseh vrst vojaškega izobraževanja in usposabljanja, od temeljnega do generalštabnega in specialističnega, za vojake, podčastnike, častnike ter za vojaške uslužbence in civilne

- Stran 38/90 -

osebe, zaposlene v SV. Poleg tega bodo v sestavi CDRIU tudi Center za osnovno usposabljanje, Center za bojno usposabljanje in Športna enota Slovenske vojske. Usposabljanje rodov in specialnosti se bo praviloma izvajalo v učnih enotah rodov, ki bodo praviloma na lokaciji rodovskih enot SV. Pod Poveljstvom sil bodo neposredno samostojne enote za zagotavljanje obveščevalno-izvidniške dejavnosti, nadzor in kontrolo zračnega prostora ter enota za zagotavljanje zmogljivosti komunikacijsko-informacijskih sistemov z ustreznimi povezavami znotraj zavezništva. Vse te enote bodo bataljonske ravni. Poveljstvo sil bo zagotavljalo delovanje enot in poveljstev SV pod njegovo pristojnostjo in, skladno z ustreznimi srednjeročnimi obrambnimi programi ter izvajalo koordinacijo s CDRIU glede izobraževanja in usposabljanja. Pod Poveljstvom sil bosta dve poveljstvi brigadne ravni in eno poveljstvo polkovne ravni. Pod poveljstvom prve brigade bodo bojne enote SV. V tej sestavi bodo pehotni motorizirani bataljoni kot osnovne bojne enote SV, gorski pehotni bataljon in oklepni bataljon SV ter poveljniško-logistični bataljon. Popolnjevanje pehotnih motoriziranih bataljonov ter poveljniško-logističnega bataljona bo temeljilo na poklicni sestavi, popolnjevanje oklepnega bataljona pa na rezervni sestavi. Popolnjevanje pehotnega gorskega bataljona bo prilagojeno operativnemu ciklu doseganja končnih operativnih sposobnosti pehotnih motoriziranih bataljonov. Nalogi prve brigade sta: • glavna - organizacija in usposabljanje ter doseganje končnih operativnih

sposobnosti popolnoma premestljive, vzdržljive, z zavezniki povezljive bataljonske taktične skupine za izvajanje vseh vrst operacij doma in v tujini;

• sekundarna - izvajanje operacij brigadne ravni v RS za nacionalne potrebe in njeni neposredni okolici za potrebe zavezništva samostojno ali v sestavi višjega poveljstva zavezništva za isto območje.

Elemente bojne podpore in bojnega delovanja bosta zagotavljala poveljstvo druge brigade in logistični center oziroma samostojne enote bataljonske ravni, neposredno podrejene Poveljstvu sil. Drugo brigadno poveljstvo (poveljstvo druge brigade) bo združevalo zmogljivosti bojne podpore in zagotovitve bojnega delovanja znotraj področja zračne obrambe, inženirstva, RKBO-delovanja, artilerije, pomorstva, vojaške policije in letalstva (helikopterski bataljon). Delitve med bojno podporo in zagotovitvijo bojnega delovanja znotraj rodovske enote ne bo. S tem bo zagotovljeno ohranjanje kritičnega strokovnega kadra in znanja za določeno področje ter preprečeno drobljenje enot s tega področja (primer: delitev zmogljivosti z inženirskega področja na bojno podporo in zagotovitev bojnega delovanja). Glavna naloga druge brigade bo zagotavljanje elementov bojne podpore in elementov zagotovitve bojnega delovanja namenskim zmogljivostim prve brigade (bataljonu in bataljonski taktični skupini za operacije zavezništva ter brigadi za operacije doma). Druga brigada ne bo namenjena za izvajanje klasičnih brigadnih nalog. Za izvajanje temeljnih nalog ne bo potrebovala klasičnih poveljniško-logističnih zmogljivosti. Te bodo zagotovljene na bataljonski ravni njej podrejenih enot. Brigada bo zagotavljala

- Stran 39/90 -

ustrezne zmogljivosti bojne podpore in za zagotovitev bojnega delovanja za prvo brigado skladno z njeno nalogo (namenske bojne skupine bataljonske ravni). Logistični center bo združeval zmogljivosti nepremestljivega težkega logističnega bataljona SV, enote in poveljstva vojaškoteritorialne sestavine, vojaške zdravstvene enote in letalske baze. Glavna naloga centra bo izvajanje nalog logistične podpore celotni strukturi SV s posebnim poudarkom na drugi in tretji stopnji vzdrževanja materialno tehničnih sredstev in infrastrukture. Del teh nalog bodo izvajali v vojaškoteritorialnih poveljstvih in v letalski bazi. Poleg glavne naloge bo moral zagotavljati dejavnosti podpore države gostiteljice (HNS) in selektivno naloge varovanja infrastrukture ter nadzora ozemlja. Ustrezna medicinska oskrba se bo izvajala v vojaški zdravstveni enoti SV. Ta bo poleg nalog medicine dela in zdravstvene oskrbe pripadnikov SV zagotavljala strokovni razvoj ter delovanje sanitetne in veterinarske oskrbe, znotraj katerih imata poseben pomen ROLE 1 v bataljonih SV in ROLE 2 za celotno sestavo SV. Letalska baza SV na dveh lokacijah bo opravljala funkcijo nacionalnega vojaškega letališča za potrebe SV in, po posebni odločitvi, letališča za delovanje zavezništva. V sklopu letalske baze bodo organizirane letališke službe oziroma zmogljivosti, potrebne za delovanje letališča v vseh vremenskih razmerah. Letalske transportne zmogljivosti SV bodo sestavni del letalske baze. Letališče Brnik, ki ima pretežno civilno infrastrukturo bo, v kolikor bodo sprejete ustrezne odločitve, dopolnjeno le z najnujnejšo dodatno vojaško infrastrukturo, ki bo zagotavljala delovanje sistema zračne obrambe (Air Policing – QRA – Quick Responce Alert) v prehodnem času, do vzpostavitve potrebnih zmogljivosti na letališču Cerklje. Na Brniku bodo ohranjene zmogljivosti za izvajanje nalog povezanih s sodelovanjem v nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, sodelovanja z drugimi državnimi organi ter nalog »VIP« in ostalih namenskih prevozov. Na tej lokaciji bo deloval tudi Operativni center za zagotavljanje zračne suverenosti (ASOC – Air Sovereignty Operational Centre). SV bo prioritetno razvijala letališče Cerklje ob Krki in ga uporabljala za operativne potrebe vključno z vzdrževanjem zrakoplovov, za usposabljanje in za šolanje. V naslednjem srednjeročnem obdobju, letališče Cerklje ne bo ponujeno kot osnovno letališče zavezništva za izvajanje zračnih operacij (Core Airfield). Na lokaciji letališča bo delovala letalska šola SV in ohranjala sedanje zmogljivosti do konca življenjske dobe letal (tudi PC9). Te zmogljivosti bo mogoče ponuditi tudi zavezništvu za izvajanje osnovnega in nadaljevalnega šolanja. Vojaškoteritorialna poveljstva (VTP) bodo poleg nadzora prostora in delnega varovanja vitalne infrastrukture, izvajala naloge teritorialne logistike ter zagotavljala delovanje pretežnega dela vojaške infrastrukture SV z izjemo osrednjega vadišča, GŠ SV in Poveljstva sil. Poleg tega bodo izvajala del povezav SV z nosilci civilne obrambe in razvijala ter vzdrževala koncept naraščanja zmogljivosti SV (tretji krog), ki predstavlja kadrovske sestave v določenem obsegu, ki jih je mogoče v skladu z zakonom po potrebi vključiti v vojno sestavo. Pomembna naloga VTP bo izvajanje celostne skrbi za pripadnike SV in njihove družinske člane.

- Stran 40/90 -

5.2.5 Zmogljivosti in predvidena struktura SV 2006

Doseganje zmogljivosti enot in poveljstev SV leta 2006 je pogojeno s strategijo doseganja zmogljivosti SV do leta 2010. Struktura SV 2006 predstavlja vmesno fazo razvoja. CDRIU bo funkcijsko in organizacijsko enak kot leta 2010. Isto velja za Poveljstvo sil. Tedanja notranja struktura C2 samostojnih enot in enot pod obema brigadnima poveljstvoma se bo spremenila tako, da bodo v prvi brigadi združeni motorizirana bataljona SV, poveljniško-logistični bataljon, bataljon vojaške policije in protioklepna četa. V drugi brigadi bodo združeni bataljon zračne obrambe, inženirski bataljon, RKBO-bataljon, artilerijski bataljon, gorski bataljon, oklepni bataljon (45.) in motorizirani bataljon v reorganizaciji (74. – 30.). Pod poveljstvo logističnega centra bodo združena najmanj tri VTP, težki logistični bataljon, letalska baza in vojaška zdravstvena enota SV. Neposredno bodo Poveljstvu sil podrejeni bataljon zvez, bataljon za nadzor in kontrolo zračnega prostora, helikopterski bataljon, obveščevalno-izvidniški bataljon in pomorska enota SV.

5.2.6 Zmogljivosti in struktura SV 2004

Preoblikovanje Slovenske vojske v letu 2004 bo predstavljalo nadaljevanje dosedanjih procesov, zlasti pa načrtnega razvoja za doseganje ciljnih stanj v letih 2006 in 2010 za zmogljivosti 2015. Razformirano bo brigadno poveljstvo, artilerijski bataljon in gardni bataljon. V prvi brigadi bodo združeni poveljniško-logistični bataljon, bataljon vojaške policije ter motorizirana bataljona. V drugi brigadi bodo združeni bataljon RKBO, inženirski bataljon, oklepno-mehanizirani bataljon (74.), oklepni bataljon (45.), artilerijski bataljon, gorski bataljon in protioklepna četa. Poveljstvu za podporo (PP) bo podrejeno šest VTP, letalska baza, težki logistični bataljon in vojaška zdravstvena enota. PP bo prednostno izvedlo vsebinsko preoblikovanje VTP in letalske baze ter do leta 2006 izpolnilo pogoje za reorganizacijo in zmanjšanje na raven logističnega centra polkovne ravni. Neposredno pod Poveljstvom sil bodo bataljon zračne obrambe, helikopterski bataljon, bataljon NZP, bataljon zvez, obveščevalno-izvidniški bataljon in pomorska enota.

5.2.7 Modernizacija vojaških zmogljivosti

Doseganje ključnih zmogljivosti SV, kot so premestljivost, premičnost, vzdržljivost, pravočasna razpoložljivost sil, preživetje in zaščita, učinkovitost bojevanja, učinkovit sistem vodenja in poveljevanja ter komunikacij, učinkovita obveščevalna zagotovitev ter povezljivost in združljivost, je možno z racionalnim in celovito financiranimi programi opremljanja in modernizacije. V razvoju SV mora biti zagotovljeno ravnotežje med preskokom v tehnologijo prihodnosti ter izboljšanjem obstoječe tehnologije z uvajanjem nove. Slovenski vojak mora biti opremljen in usposobljen za bojevanje z najsodobnejšimi oborožitvenimi sistemi. Programi modernizacije so usmerjeni v nadgradnjo že obstoječe oborožitve in opreme SV ter v zagotavljanje sodobne tehnologije, ki bo omogočala uspešno izvajanje nalog SV.

- Stran 41/90 -

5.2.7.1 Bojevnik- posameznik

Temeljni cilj programa je izboljšati, povečati oziroma zagotoviti posameznemu vojaku: • veliko bojno moč in sposobnost z nabavo sodobne lahke pehotne oborožitve in

optoelektronskih sredstev, z možnostjo detekcije ciljev in delovanja v vseh razmerah;

• sposobnost preživetja z nabavo sredstev taktične bojne zaščite, RKB-zaščitnih sredstev in sredstev za preživetje v vseh razmerah;

• informatizacijo na taktični ravni; • visoko premičnost z nabavo sredstev za navigacijo in orientacijo ter

zagotavljanjem pogojev za premik; • sposobnost samooskrbe (na primer zagotavljanje fizioloških potreb, prve pomoči,

nadzor lastnega zdravja in obvladovanje stresa ter vzdrževanje lastne opreme in oborožitve).

Do leta 2015 bodo s celotnim paketom opremljene premestljive enote, z delom pa tudi drugi pripadniki aktivne in rezervne sestave.

5.2.7.2 Bojni manever

Poglavitni cilj programa je povečati učinkovitost, ubojnost, natančnost, premičnost in preživetje ključnih bojnih rodov SV. Pri tem gre za zagotavljanje: • bojne platforme za izvidovanje, bojno podporo in prevoz vojakov, • platform za delovanje, prevoz in zaščito bojnih ter podpornih elementov SV, • večnamenskega taktičnega izvidniškega sistema, • skupinskega pehotnega orožja (ostrostrelske puške, puškomitraljez, mitraljez,

avtomatski bombomet, specialno orožje) z modularno namestljivo dodatno opremo,

• skupinskega orožja za bojno podporo (lahki minomet, srednji minomet, sistem za upravljanje minometnega ognja, "pametno" strelivo in strelivo s povečanim dosegom za minomete),

• sredstev za delovanje v oteženih razmerah vidljivosti (nočne opazovalne in namerilne naprave, nočne naprave za vožnjo, termovizijske opazovalne in namerilne naprave, laserski daljinomeri in namerilne naprave, sistem za detekcijo ostrostrelskega ognja),

• sredstev za bojno inženirsko podporo in splošno podporo (nadaljevanje opremljanja z lansirnimi mostovi, inženirska podporna oprema, inženirska konstrukcijska oprema, "inteligentni" minski sistem ter taktični sistem za daljinsko miniranje, taktični sistem za daljinsko razminiranje kot tudi modularni sistem za detekcijo min ter inženirska sredstva za zagotavljanje mobilnosti, oviranja in preživetja).

Do leta 2015 bodo z navedenimi zmogljivostmi opremljene bojne enote v visoki stopnji pripravljenosti.

5.2.7.3 Ognjena podpora

Glavni cilj programa je izboljšati zmogljivosti SV pri natančni neposredni podpori, protiartilerijskem in protioklepnem boju, udaru po globini v zelo kratkem času ter preživetju. Gre za zagotavljanje:

- Stran 42/90 -

• zmogljivosti za odkrivanje ciljev in usmerjanje ognja (avtomatizirani taktični sistem za upravljanje ognjene podpore, radarski, senzorski in optični sistemi za odkrivanje ciljev, sistem za prednje opazovalnice, laserski sistem za usmerjanje ognja),

• sredstev za ognjeno podporo (lahki večcevni lanser in lahko mobilno orožje za neposredno podporo),

• sredstev za protioklepni boj (protioklepno orožje za kratke razdalje, protioklepni sistem za srednje in dolge razdalje, vključno z možnostjo uporabe za obrambo akvatorija)

• sodobnega streliva (multisenzorsko "pametno" strelivo, lasersko vodeno strelivo, dvonamensko konvencionalno strelivo).

Do leta 2015 bodo z navedenimi zmogljivostmi opremljene enote za zagotavljanje ognjene podpore.

5.2.7.4 Zračna obramba

Glavni cilj programa je povečanje in izboljšanje zmogljivosti za nadzor, kontrolo in zaščito zračnega prostora, zračne obrambe enot in poveljstev SV ter kritične infrastrukture. Gre za zagotavljanje: • delovanja v Nato sistemu integrirane zračne obrambe, ki obsega tudi razdelavo

postopkov odločanja in izvrševanja odločitev; • zmogljivosti za nadzor zračnega prostora (zamenjava ali modernizacija radarja

dolgega dosega, mobilni radar srednjega dosega, center za poveljevanje in poročanje),

• načrtovanja in vodenja delovanja v zračnem prostoru (nacionalni center zračne obrambe),

• premičnih zemeljskih sistemov zračne obrambe (prioritetno sistem zelo kratkega dosega in sistem kratkega dosega ter sistem za avtomatski nadzor delovanja orožja zračne obrambe, kasneje pa tudi zmogljivejši raketni sistem ustreznega dosega);

• zmogljivosti za kontrolo zračnega prostora iz zraka (RS bo skladno s skupno odločitvijo znotraj zavezništva zagotovila vse organizacijsko-tehnične pogoje za delovanje teh zmogljivosti; omejenost virov ne dopušča samostojnega razvijanja teh zmogljivosti na nacionalni ravni, zato bo prednost dana skupnim rešitvam znotraj zavezništva).

Do leta 2015 bodo z navedenimi zmogljivostmi opremljeni bataljon zračne obrambe, bataljon za nadzor zračnega prostora in poveljniški center SV. Delovanje v Nato sistemu integrirane zračne obrambe bo zagotovljen do formalne vključitve v Nato.

5.2.7.5 Radiološko-kemično-biološka obramba

Glavni cilj programa radiološko-kemično-biološke (RKB) obrambe je povečati in izboljšati zmogljivosti SV pri izvidovanju, odkrivanju, identifikaciji, osebni in skupinski zaščiti, dekontaminaciji radioloških, bioloških in kemičnih sredstev ter upravljanju celotnega RKB-bojiščnega sistema. Gre za zagotavljanje: • zmogljivosti za RKB-detekcijo (RKB-mobilni izvidniški sistem, sistem za biološko

detekcijo, sistem za kemično detekcijo, avtomatski kemični alarmni sistem, žepni radiološki detektor, sistem za nadzor vode ter radiološki, biološki in kemični laboratorij),

- Stran 43/90 -

• zmogljivosti za individualno in kolektivno zaščito (lahka integrirana zaščitna obleka, nova zaščitna maska, integrirani sistem za kolektivno zaščito),

• zmogljivosti za dekontaminacijo (modularni sistem za dekontaminacijo). Do leta 2015 bodo z navedenimi zmogljivostmi opremljeni bataljon RKBO in premestljive enote, z osebno RKB-opremo pa celotna sestava SV.

5.2.7.6 Sistemi za podporo vodenja in poveljevanja

Glavni cilj programa sistemov za zagotavljanje izmenjave podatkov in podporo odločanja znotraj celovitega sistema poveljevanja in kontrole (PinK), je povečati zmogljivosti pri izbiri, določanju, načrtovanju in izvajanju nalog ter razumevanju njihovega učinka ob prednostni povezavi sistema PinK, obveščevalne zagotovitve in logistične podpore. Gre za: • postavitev bojiščnega informacijskega omrežja, ki bo združeval nacionalno

obrambno informacijsko infrastrukturo, satelitske informacijske transportne sisteme, uporabo GPS, zemeljske informacijske transportne sisteme, taktični intranet in bojno radijsko omrežje, obrambni sporočilni sistem, sistem poročanja, poveljniško-nadzorne informacijske sisteme ter upravljanje in zaščito omrežja,

• zagotovitev povezljivosti in združljivosti sistemov z zavezniškimi sistemi, • izboljšanje zmogljivosti zemeljskih informacijskih transportnih sistemov s celovito

postavitvijo temeljnega taktičnega komunikacijskega omrežja ter bojnega radijskega omrežja, nadgradnjo s taktičnim intranetom, zagotovitev nacionalnih taktičnih komunikacijskih povezav, sistema za prenos sporočil ter notranje in zunanje informacijske podpore poveljevanju,

• postavitev zmogljivosti za poveljevanje in nadzor nad operativnimi enotami v realnem času z zagotovitvijo taktičnega poveljniško-nadzornega sistema, ki bo vključeval temeljne sestavine načrtovanja, nadzora bojnega manevra, zračne obrambe, ognjene podpore, obveščevalne zagotovitve, logistične podpore ter RKB-obrambe,

• zagotavljanje učinkovitega upravljanja in nadzora informacijskega omrežja z zagotovitvijo informacijske varnosti, komunikacijske varnosti in integrirane sistemske kontrole ter zagotovitev zmogljivosti za odzivanje ob informacijskem incidentu,

• neposredno usmerjanje zračne podpore (zmogljivosti za usmerjanje letalstva), • zagotovitev sistemov za navigacijo in zveze v zraku, • upravljanje zračnega prometa (elementi mobilnega sistema za vodenje zračnega

prometa). Do leta 2015 bodo z navedenimi zmogljivostmi razpolagali vsa poveljstva in enote od bataljona navzgor ter enote za poveljevanje, nadzor in komunikacije.

5.2.7.7 Obveščevalna zagotovitev in elektronsko bojevanje

Glavni cilj programa je vzpostavitev pogojev za zagotavljanje pravočasnih, natančnih in usmerjenih obveščevalnih podatkov, ki jih bo mogoče pridobivati in posredovati tudi znotraj zavezništva. Gre za: • postavitev povezav z NATO sistemi, • zmogljivosti za izvajanje informacijskih operacij oziroma informacijskega

bojevanja, • sisteme za elektronsko bojevanje, • zmogljivosti za izvajanje elektronske obrambe in elektronskega napada,

- Stran 44/90 -

• obveščevalno zagotovitev enot, poveljstev in štabov, • opremo za klasično izvidovanje in pridobivanje podatkov, • zagotavljanje zmogljivosti za upravljanje obveščevalnih podatkov s postavitvijo

taktičnega sistema za analizo in poročanje, • zagotovitev zmogljivosti za sodelovanje v zavezniškem sistemu za kopenski

nadzor.

5.2.7.8 Transport

Glavni cilj programa je zagotoviti ustrezne zmogljivosti za premičnost enot, prevoz oseb, vojaške opreme, vleko ali prevoz oborožitve in evakuacijo poškodovanih sredstev. Gre za: • lahka vozila (večnamenska terenska vozila, vozila za podporo, taktična terenska

tovorna vozila), • srednja vozila (družina srednjih terenskih tovornih vozil), • težka vozila (težka terenska tovorna vozila, paletizirani nakladalni sistem, vlačilec

in družina prikolic), • zagotavljanje vertikalnega manevra (lahki večnamenski helikopterji, srednji

transportni helikopterji), • zagotovitev strateškega premeščanja sil z zagotovitvijo transporta ene tretjine

premestljivih sil za določeno zavezniško operacijo na razdalji do 5000 kilometrov (zagotovitev strateškega transporta po zraku, morju in kopnem bo SV v celoti izvajala z najetimi ali zakupljenimi zmogljivostmi),

• zagotovitev lastnih zmogljivosti za delni strateški premik po zraku ter zmogljivosti za zagotavljanje vzdržljivosti sil (zagotovitev lastnega zračnega transporta z dosegom med 3500 in 5000 kilometri za najmanj četrtino moštva deklariranih premestljivih sil v najbolj zahtevnem primeru realizacije operacije velikega obsega).

Do leta 2015 bodo s temi zmogljivostmi opremljene transportne enote SV in helikopterski bataljon.

5.2.7.9 Logistika

Glavni cilj programa je izboljšati zmogljivosti operativne in taktične logistike SV. V operativni logistiki je temeljni namen programa izboljšanje zagotavljanja delovanja sil v operacijah, sprejem zavezniških sil ter njihova namestitev, distribucija sredstev in opreme. V taktični logistiki pa je temeljni namen izboljšanje oskrbe, transporta, vzdrževanje orožja in vojaške opreme, namenjene logistični zagotovitvi delovanja pripadnikov SV. Gre za zagotovitev: • učinkovite logistične informacijske podpore s postavitvijo integriranega

logističnega informacijskega sistema, • ustrezne vojne rezerve streliva in rezervnih delov, • namestitve in oskrbe letalske komponente, • podpore države gostiteljice, • logistične podporne opreme (pranje, latrine, kuhinje, namestitev, gretje, zabojniki

za delo, zagotovitev in shranjevanje vode, shranjevanje in distribucija goriva ter maziv),

• opreme za vzdrževanje (mobilne delavnice in sistemi za popravila), • opreme za ravnanje z materialom (viličarji in dvigala), • energije (lahki, srednji in težki agregati), • uporabe enotnega goriva na bojišču.

- Stran 45/90 -

5.2.7.10 Bojna zdravstvena oskrba in medicinska evakuacija

Glavni cilj programa je povečati zmogljivosti SV pri zdravstvenem varstvu, oskrbi ter medicinski evakuaciji. Gre za zagotovitev: • zmogljivosti preventivne medicine (cepiva, diagnostični laboratoriji), • medicinskega komunikacijsko-informacijskega sistema (podatkovne baze,

komunikacijski sistem, digitalna diagnostika, telemedicina), • zmogljivosti za medicinsko oskrbo (ROLE 1 za bataljone SV in ROLE 2 za SV), • zmogljivosti za medicinsko evakuacijo (helikopter, oklepna in klasična medicinska

vozila), • zmogljivosti za medicinsko logistično oskrbo (hramba, vzdrževanje in distribucija

ključne medicinske opreme, zdravil, krvi in krvnih nadomestkov).

5.2.7.11 Usposabljanje

Glavni cilj programa je zagotovitev zmogljivosti za individualno usposabljanje in usposabljanje enot ter poveljstev v simuliranem okolju in razmerah bojevanja, povezanih z usposabljanjem v realnih razmerah. Gre za zagotavljanje: • pripomočkov, naprav, simulatorjev in simulacij za virtualno usposabljanje

posameznikov, posadk in majhnih enot (simulatorji in trenažerji za oborožitvene sisteme, bližinski boj, streljanje),

• simulatorjev in simulacij za konstruktivno usposabljanje poveljstev in štabnih funkcij od voda navzgor (bataljonski, brigadni in divizijski simulacijski program ter zmožnost povezave v kombinirane in združene mednarodne vaje),

• zmogljivosti in pogojev za klasično usposabljanje do ravni bataljonske bojne skupine (oblikovanje centra za bojno usposabljanje, laserski taktični sistemi za urjenje, strelivo za urjenje).

Do leta 2015 bodo vse aktivne enote SV opremljene z ustreznimi sredstvi za usposabljanje.

5.2.8 Ključni razvojni izzivi

Ključni izzivi za doseganje načrtovalnih zmogljivosti SV bodo povezani z realno in pravočasno pripravo in realizacijo sprejetih načrtov. Ob tem bo treba zelo natančno spoštovati zastavljene prioritete in v primeru sprememb dejanskih stanj ali razpoložljivih virov, ohranjati in razvijati izključno zmogljivosti visoke prioritete ter ustaviti ali se celo odpovedovati razvoju zmogljivosti nižje prioritete. Zato bo treba zagotoviti natančno spremljanje realizacije zastavljenih ciljev in najmanj polletno, sprejemati korekcijske odločitve tam, kjer bo to potrebno. Izvajanje izrednih aktivnosti bo treba zmanjšati in preprečiti sprejem nenačrtovanih nalog, posebej tistih znotraj dogovorjenega srednjeročnega obdobja. Spremljanje razvoja prioritetnih zmogljivosti mora biti najpomembnejša naloga vrha vojaškega managementa. Za realizacijo načrtovanih zmogljivosti bo treba v največji možni meri uporabiti izkušnje držav zaveznic in tako racionalizirati in skrajšati čas razvoja posamezne zmogljivosti. Ravno tako bo treba posebno pozornost posvetiti skupinskemu usposabljanju vključno z bojno uporabo oborožitvenih sistemov. Princip razvoja posamezne zmogljivosti mora temeljiti na "paketnem pristopu", s katerim bomo zagotovili tudi realizacijo vseh posrednih in povezanih zmogljivosti. Z doseganjem končne operativne zmogljivosti npr. pehotnega motoriziranega bataljona

- Stran 46/90 -

SV, bo treba zagotoviti realizacijo vseh programov opremljanja z opremo in orožjem s področja bojnih sistemov, individualne in kolektivne zaščite, komunikacijsko informacijskega področja, logistike in podobno, kakor tudi nematerialnimi zmogljivostmi. Sinhronizacija vseh postopkov bo izjemen izziv za SV in MO. Organizacijska struktura SV bo morala zagotavljati ustrezno C2 strukturo na specifičnih področjih (področje delovanja v zračnem prostoru) tako, da bo zagotovljena zahtevana operativnost nacionalnega sistema in njegova povezljivost ter delovanje znotraj zavezniškega sistema. Že navedena kritična področja so istočasno tudi največji izzivi tako z organizacijskega kakor tudi strokovnega področja. Področje usposobljenosti in motivacije ostaja eden od najpomembnejših.

5.2.9 Prioritete

Upoštevanje prioritet pomeni racionalizacijo. Prioritete bodo določane znotraj načrtovalnih ciklov. V načrtih reform bodo najvišjo prioriteto imele naloge – in s tem tudi enote, povezane z naslednjimi področji: 1. Najvišja prioriteta: • delovanje v zavezništvih in s tem zagotovitev delovanja v kolektivni obrambi (s

posebnim poudarkom na razvoju motoriziranega bataljona, bataljonske bojne skupine, bataljona RKBO in zmogljivosti za delovanje v sistemu zračne obrambe zavezništva),

• zagotavljanje individualnega in skupinskega sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja (s posebnim poudarkom na skupinskem bojnem urjenju).

2. Visoka prioriteta: • zagotavljanje ustrezne logistične in zdravstvene (tudi sanitetne) oskrbe, • sistemi za podporo poveljevanja, • ohranjanje notranje delitve virov po načelu 50–30–20 (osebje–operacije–glavna

oprema, infrastruktura ter razvoj in raziskave).

- Stran 47/90 -

INTERNO/INTEGRACIJSKA SKUPINA

INTERNO/INTEGRACIJSKA SKUPINA - Stran 48 -

6 Civilna obramba in krizno upravljanje

6.1 Pregled stanja

6.1.1 Namen

6.1.1.1 Civilna obramba

V RS gradimo civilno obrambo skupaj z vojaško obrambo kot del obrambnega sistema. Namen civilne obrambe je hitro, fleksibilno in učinkovito zoperstavljanje različnim oblikam ogrožanja nacionalne varnosti na političnem, gospodarskem, medijsko-informativnem in vrednotnem področju v izrednem in vojnem stanju ter krizah. V RS pod pojmom civilna obramba razumemo celoto ukrepov in dejavnosti državnih organov, organov lokalne samouprave, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij ter državljanov, s katerimi se z nevojaškimi sredstvi in načini podpira in dopolnjuje vojaška obramba države, zagotavlja delovanje oblasti v vojni in zagotavlja preskrba, zaščita in preživetje prebivalstva. Pri tem civilna obramba ni namenjena le za delovanje v izrednem in vojnem stanju temveč tudi v krizah. Z vključitvijo v EU in Nato se bodo naloge civilne obrambe razširile (podpora države gostiteljice za sodelovanje pri odpravljanju kriz ipd.).

6.1.1.2 Krizno upravljanje

RS celovitega sistema kriznega upravljanja še nima razvitega, je pa ta sorazmerno dobro razvit v posameznih podsistemih nacionalno varnostnega sistema s tem, da se v pretežni meri omejuje bodisi na naravne in druge nesreče, notranjo varnost ali pa na izredno in vojno stanje. V tem smislu so v obrambnih načrtih ter v načrtih zaščite in reševanja dokaj dobro obdelane rešitve, ki jih je možno aplicirati in uporabiti tudi v primeru asimetričnih groženj. Osnove za oblikovanje celovitega sistema kriznega upravljanja so bile dane šele s strategijo nacionalne varnosti in obrambno strategijo, za področje civilne obrambe pa tudi z doktrino civilne obrambe. Strategija nacionalne varnosti opredeljuje, da bo RS prvine nacionalnovarnostnega sistema povezala v učinkovit sistem kriznega upravljanja, ki bo sposoben delovati v varnostnih prizadevanjih naše države in mednarodne skupnosti pri reševanju sodobnih kompleksnih kriz. S priročnikom kriznega upravljanja bodo še natančneje opredeljeni namen, naloge in nosilci ter procedure kriznega upravljanja. Dopolniti pa bo treba tudi nekatere normativne, organizacijske in druge rešitve.

6.1.2 Naloge

Naloge civilne obrambe so: • dopolnjevati in podpirati vojaško obrambo države ter sodelovanje SV v operacijah v podporo

miru; • ohranjati delovanje oblasti; • ohranjati delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter

življenje in delo ljudi; • zagotavljati informiranost domače in tuje javnosti ter spodbujati motiviranost za izvajanje

obrambe države ob hkratnem izvajanju drugih ukrepov psihološke obrambe.

- Stran 49/90 -

Civilna obramba prispeva k uresničevanju življenjsko pomembnih in strateških interesov ter ciljev nacionalnovarnostne politike RS s tem, da za izredno in vojno stanje ter krize načrtuje in izvaja ukrepe za ohranitev kontinuitete oblasti, ukrepe za zagotavljanje funkcionalne sposobnosti slovenskega gospodarstva ter ukrepe psihološke obrambe. Ker je eden ključnih ciljev nacionalne varnosti ohranjanje miru in stabilnosti, je pomemben del nalog civilne obrambe RS povezan z sodelovanjem civilne obrambe v mednarodnih prizadevanjih za ohranjanje miru in stabilnosti. Tudi v prihodnje predstavlja oborožen napad najpomembnejše izhodišče za načrtovanje civilne obrambe, vendar civilna obramba dobiva poleg nalog povezanih s članstvom v EU in Nato tudi nove naloge. Te se izražajo v zahtevi, da družba kot celota okrepi sposobnost preprečevanje in obvladovanje različnih kriz na vseh ravneh, ki bi lahko, če bi se poglabljale povzročile izredno stanje. To pa zahteva povečan obseg znanja in izkušenj za ravnanje v teh razmerah, kar pomeni, da je v te aktivnosti potrebno vključiti strokovnjake iz uprave, znanosti in gospodarstva ter drugih dejavnosti.

6.1.3 Obseg in struktura

6.1.3.1 Civilna obramba

Civilne obrambe v RS, za razliko od SV, Civilne zaščite in policije ne sestavljajo posebej organizirane sile, ampak gre za vrsto nalog in aktivnosti državnih organov ter določenih gospodarskih družb in zavodov. Osrednje mesto pri izvajanju priprav ter upravljanju in vodenju civilne obrambe ima Vlada RS. Za stanje priprav in za delovanje gospodarskih in drugih dejavnosti v izrednem in vojnem stanju ter krizah in ustrezno ukrepanje, so v okviru svojih pristojnosti odgovorna ministrstva. V izvajanje priprav civilne obrambe se vključuje tudi šest najpomembnejših vladnih služb in 11 gospodarskih družb in zavodov, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo (Slika 2). V skladu z zakonom Državni zbor lahko tudi policiji v izrednem stanju določi posebne naloge.

- Stran 50/90 -

DRŽAVNI ZBOR (sprejem zakonov, nadzor nad obrambo,

zagotavljanje finančnih sredstev)

VLADA (neposredno vodenje civilne

obrambe, usklajevanje izvajanja vojaške in civilne obrambe)

MINISTRSTVA (odgovornost za stanje priprav za delovanje v vojni na področjih iz

njihove pristojnosti)

UPRAVNE ENOTE

GOSPODARSKE DRUŽBE, ZAVODI IN DRUGE

ORGANIZACIJE, KI V VOJNEM STANJU OPRAVLJAJO

PROIZVODNJO IN STORITVE NA PODLAGI POGODBE

GOSPODARSKE DRUŽBE, ZAVODI IN DRUGE

ORGANIZACIJE, KATERIH DEJAVNOST JE

POSEBNEGA POMENA ZA OBRAMBO

JAVNA PODJETJA, ZAVODI IN DRUGE

ORGANIZACIJE, KI JIH USTANOVI DRŽAVA

BANKA SLOVENIJE

NEKATEREVLADNE SLUŽBE

OBČINE IN POKRAJINE

JAVNA PODJET., ZAVODI IN DRUGE ORGANIZACIJE, KI JIH

USTANOVI LOKALNA SKUPNOST

Slika 2: Organiziranost civilne obrambe Republike Slovenije

6.1.3.2 Krizno upravljanje

Ob vključevanju v mednarodne varnostne in obrambne integracije Slovenija civilno obrambo pospešeno preoblikuje v smeri kriznega upravljanja, kot je to uveljavljeno v državah članicah Nata in EU. V primeru krize delujejo državni organi skladno z njihovo mirnodobno organiziranostjo in pristojnostmi. Organi kriznega upravljanja so na nekaterih področjih ustanovljeni, ali pa je njihova ustanovitev predvidena ob nastanku prvih simptomov krize (npr. področje notranjih zadev, vojaške obrambe). Ustanovitev takšnih organov pa je predvidena tudi z doktrino civilne obrambe in to na ravni vlade, v ministrstvih ter na področju psihološke obrambe, možna pa je tudi pri drugih organih.

- Stran 51/90 -

Vlada RS Svet za nacionalno

varnost DOŠO

Sekretariat SNAVGeneralni sekretariat VRS

Vladne službe

Štab Civilne

zaščite RS

Druga ministrstva

Policija

Ministrstvo zazunanje zadeve

Ministrstvo Ministrstvo zanotranje zadeve

OKC

GŠSV

URSZR CORS

OVS

NCKU

Vlada RS Svet za nacionalnovarnost DOŠO

Sekretariat SNAVGeneralni sekretariat VRS

Vladne službe

Poveljnik ŠCivilne

zaščite RS

Druga ministrstva

Policija

Ministrstvo zazunanje zadeve

Ministrstv za obrambo Ministrstvo zanotranje zadeve

OKC

GŠSV

URSZR Center za

obveščanje Republike Slovenije

OVS

NCKU

Slika 3: Organiziranost kriznega upravljanja v Republiki Sloveniji

Za učinkovito ukrepanje v krizi je ustanovljen Nacionalni center za krizno upravljanje (NCKU), ki zagotavlja prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za hitro in učinkovito delo vlade ter s tem v z zvezi koordiniranje dela med različnimi organi in organizacijami, ki so vključene v krizno upravljanje ter hiter, zanesljiv in varen pretok informacij in podporo vodenju na strateški ravni. Pri preprečevanju nastanka in učinkovitem ukrepanju v krizah, se bo še okrepila vloga Sveta za nacionalno varnost kot najvišjega posvetovalnega in usklajevalnega organa vlade. Izboljšati in izpopolniti bo treba organizacijske in druge pogoje pri predsedniku vlade za delo Sveta za nacionalno varnost.

6.1.4 Ključni izzivi

Izhajajoč iz prej navedenega lahko osnovne pomanjkljivosti doseženega stanja v razvoju kriznega upravljanja strnemo z naslednjimi točkami: • RS še nima celovitega sistema kriznega upravljanja, ampak je to razvito le v posameznih delih

nacionalnovarnostnega sistema; • procedure kriznega upravljanja in organi kriznega upravljanja so oblikovani le na nekaterih

področjih (vojaška obramba, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, notranja varnost); • usposobljenost nosilcev odločanja in strokovnega kadra na področju kriznega upravljanja še ni

zadovoljiva.

6.2 Razvoj do leta 2015

6.2.1 Načrtovalne predpostavke

Na organiziranje civilne obrambe in kriznega upravljanja v RS vplivajo nekateri pomembni dejavniki, predvsem doseženo stanje razvoja, članstvo v Natu in EU, reorganizacija javnega sektorja in lokalne samouprave, preoblikovanje in profesionalizacija SV ter spremenjene zahteve do njene logistične oskrbe, sprememba zakonodaje po posameznih gospodarskih in drugih dejavnostih itd. Namen in naloge na tem področju se ne bodo spremenile, poudarjena pa bosta preusmeritev težišča nalog civilne obrambe k obvladovanju kriz in njena integracija v celovit sistem kriznega upravljanja.

- Stran 52/90 -

Področje kriznega upravljanja ni sistemsko in celovito urejeno, saj veljavni predpisi določajo naloge le za primer izrednega in vojnega stanja. S spremembo in dopolnitvijo predpisov bo opredeljena obveznost nosilcev priprav civilne obrambe, da v svojih obrambnih načrtih opredelijo tudi ukrepe za obvladovanje kriz. Pri tem bodo rešitve izhajale tudi iz procedur in mehanizmov kriznega upravljanja in civilno kriznega načrtovanja, ki veljajo v okviru Nato in EU. Pri razumevanju krize se bo upoštevalo le pojave, ki jih praviloma povzroči človek in ki, če bi se še razširili lahko povrzočijo nastanek izrednega stanja.

6.2.2 Ključna razvojna načela

Strategija nacionalne varnosti, obrambna strategija in doktrina civilne obrambe določajo, da se naloge civilne obrambe načrtujejo za delovanje v izrednem in vojnem stanju ter krizah. S tem so dane usmeritve za razširitev nalog in pristojnosti civilne obrambe tudi na obvladovanje kriz, ki jih bo potrebno operacionalizirati v predpisih. Pri načrtovanju priprav in izvajanju ukrepov civilne obrambe in kriznega upravljanja bodo upoštevana naslednja temeljna načela: • načelo odgovornosti, ki pomeni, da je za načrtovanje priprav in izvajanje ukrepov v izrednem

in vojnem stanju ter krizi pristojen isti organ ali organizacija kot v miru; • načelo enake organiziranosti, ki pomeni, da bo organiziranost organa ali organizacije v

izrednem in vojnem stanju ter krizi načeloma enaka kot v miru; • načelo prožnosti, ki zagotavlja, da se bo sistem civilne obrambe in kriznega upravljanja hitro

prilagajal in učinkovito deloval v vseh razmerah ne glede na obseg stanja. Sodelovanje civilne obrambe v mednarodnih operacijah in v podporo miru bomo gradili ob upoštevanju naslednjih načel: • načelo usklajenosti, ki pomeni, da morajo biti priprave in izvajanje teh aktivnosti usklajene

med nosilci nalog; • načelo sorazmernosti, ki pomeni, da mora biti obseg angažiranja civilne obrambe sorazmeren

z nastalimi razmerami, kontingenti drugih držav in sposobnostjo RS za nudenje pomoči; • načelo trajnosti in neprekinjenosti, ki pomeni, da morajo priprave na tem področju omogočiti

neprekinjeno izvajanje nalog v daljšem časovnem obdobju; • načelo prilagodljivosti, ki pomeni, da mora biti izvajanje aktivnosti načrtovano tako, da se jih

bo lahko hitro prilagodilo nastalim razmeram; • načelo učinkovitosti, ki pomeni, da morajo aktivnosti potekati tako, da se uresniči kar največ

predvidenih nalog, s kar najmanjšimi stroški; • načelo sklepanja pogodb, ki pomeni, da se angažiranje zmogljivosti civilne obrambe v tovrstnih

aktivnostih, z izjemo državnih organov, izvaja praviloma s sklenitvijo ustreznih pogodb; • načelo interoperabilnosti, ki pomeni, da se morajo priprave in izvajanje nalog na tem področju

izvajati tako, da je mogoče zagotoviti uspešno sodelovanje z zmogljivostmi civilne obrambe drugih držav, ki sodelujejo pri izvajanju mednarodnih mirovnih aktivnosti.

6.2.3 Ciljno stanje leta 2015

Strateška vizija razvoja civilne obrambe in kriznega upravljanja je oblikovati takšen sistem, ki bo sposoben odgovoriti na izzive prihodnosti. Za to obdobje bo značilno povečevanje kompleksnosti družbenih sistemov in s tem povečevanje njihove ranljivosti in občutljivosti. Čeprav se bo vojaška ogroženost še zmanjševala, pa se bodo krepile druge nevarnosti, kot so terorizem, širjenje orožja za množično uničevanje, uničevanje okolja, možnosti za gospodarske ali finančne motnje in podobno.

- Stran 53/90 -

To bo zahtevalo stalno ocenjevanje strateškega okolja in pospešeno mednarodno sodelovanje. Pri tem bo poudarek namenjen preventivnemu ukrepanju in enotnim aktivnostim v okviru mednarodne skupnosti.

6.2.4 Ciljno stanje leta 2010

Do leta 2010 bo realiziran program uveljavljanja doktrine civilne obrambe. Civilna obramba se bo, skupaj s SV, s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnostnim sistemom, v funkcionalnem smislu povezala v sistem kriznega upravljanja na nacionalni ravni, ki ne bo spreminjal funkcionalnega delovanja navedenih sistemov.

6.2.5 Ciljno stanje leta 2006

Do leta 2006 bo zagotovljeno informacijsko podprto spremljanje ocenjevanja določenih virov ogrožanja nacionalne varnosti (ki jih ne pokriva sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami). V ta namen bo oblikovan ustrezen matematično statistični model. Izdelana bodo informacijsko podprta analitična orodja za delo organov kriznega upravljanja, še zlasti za delo NCKU. Izdelan bo informacijski sistem za izvajanje podpore države gostiteljice, ki bo olajšal izvajanje nalog na tem področju. Zagotovljeno bo tudi stalno raziskovanje aktualnih kriz, izsledki raziskav pa se bodo implementirali v sistem civilne obrambe in kriznega upravljanja.

6.2.6 Ciljno stanje leta 2004

Pripravljene bodo spremembe in dopolnitve predpisov, ki bodo omogočile izvajanje nalog na področju kriznega upravljanja. Oblikovan bo nacionalni priročnik kriznega upravljanja. Pri vladi in ključnih ministrstvih bodo oblikovani organi kriznega upravljanja in vanje vključeni strokovnjaki iz uprave, znanosti in gospodarstva ter drugih dejavnosti. RS bo izdelala tudi načrt podpore civilne obrambe SV in zavezniškim silam v mirovnih operacijah, ki bo opredelil civilne zmogljivosti in postopke njihovega vključevanja v te naloge na različnih področjih. Skladno z zahtevami EU bodo oblikovane zaloge naftnih derivatov v višini najmanj 90 dnevne porabe, skladno z zahtevami Nata pa zaloge za 120 dnevno preskrbo SV. Uveljavljati bomo pričeli tudi srednjeročni program oblikovanja državnih blagovnih rezerv (2004/2008), kjer bo pozornost namenjena zalogam zdravil ter sredstev in opreme za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.

6.2.7 Modernizacija

Doseganje ključnih ciljev razvoja je povezano z modernizacijo. Ta se nanaša predvsem na področje informatike in upravnih zvez, ki ju bo treba tehnično posodobiti in razvoj ustrezne programske opreme, ki bo olajševala delo in omogočala hitrejše odločanje in s tem prispevala k izboljševanju učinkovitosti.

6.2.8 Ključni razvojni izzivi

Na razvoj civilne obrambe in kriznega upravljanja lahko omejevalno vpliva dejstvo, da kriza in krizno upravljanje nista ustavno in zakonsko opredeljena. Zato je smiselno s krizo opredeljevati le tiste pojave, ki lahko v primeru razširitve ali poglobitve privedejo do izrednega stanja. Za izgradnjo učinkovitega sistema kriznega upravljanja pa je nujno tudi čimprej zagotoviti sistem celovitega in

- Stran 54/90 -

sprotnega ocenjevanja virov ogrožanja nacionalne varnosti tudi na področju vojaških in nesimetričnih groženj.

- Stran 55/90 -

7 Obveščevalno-varnostna dejavnost

7.1 Pregled stanja

7.1.1 Namen

Obveščevalne in protiobveščevalne ter varnostne naloge na obrambnem področju opravlja Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo (v nadaljnjem besedilu: OVS). Podatki in informacije, zbrane pri opravljanju obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog, so podlaga za analitične in operativne ocene, opravljanje štabno varnostnih nalog v vojski, izdelavo načrtov uporabe vojske in izvajanje drugih obrambnih priprav ter za načrtovanje obrambnih ukrepov. OVS pri tem sodeluje v okviru svojih pristojnosti z vsemi subjekti sistema nacionalne varnosti ter na podlagi vzajemnega interesa tudi s tujimi vojaškimi ali obrambnimi obveščevalnimi in varnostnimi službami. Z vključitvijo s zvezo Nato in EU prevzema OVS nove naloge in odgovornosti na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti za potrebe obrambe v sistemu kolektivne obrambe ter skupne zunanje in varnostne politike. Da bi dosegli kar najučinkovitejšo uporabo informacij, podatkov in drugih izdelkov obveščevalno varnostne dejavnosti, ki jo izvajajo tudi druge obveščevalne in varnostne službe, za obrambne potrebe, se bo pri razvoju tega področja upoštevalo tudi že sprejete razvojne dokumente (strateški načrt SOVA za obdobje 2003 – 2009, VRS 19. 6. 2003) ter še izboljšalo medsebojno sodelovanje in izmenjavo podatkov med službami.

7.1.2 Naloge

Obveščevalne in protiobveščevalne naloge obsegajo zbiranje, dokumentiranje in analiziranje informacij ter podatkov, ki so pomembni za obrambne interese države oziroma varovanje takih podatkov, zlasti pa: • ugotavljanje in ocenjevanje vojaških in politično varnostnih razmer ter vojaških zmogljivosti

izven države, ki so posebnega pomena za varnost države; • zbiranje in ocenjevanje podatkov o razmerah na območjih, kjer med izvrševanjem obveznosti,

prevzetih v mednarodnih organizacijah, oziroma pri opravljanju vojaške službe delujejo tudi pripadniki SV oziroma predstavniki MO (civilna obramba in drugi);

• odkrivanje in preprečevanje dejavnosti obveščevalnih služb vojaških organizacij ter drugih organov in organizacij, ki ogrožajo obrambne interese države, MO ali SV.

Varnostne naloge na obrambnem področju so: • odkrivanje, preiskovanje in preprečevanje ogrožanja varnosti določenih oseb, delovnih mest,

objektov in okolišev, ki jih uporablja MO in SV v državi ali zunaj nje ter podatkov o razvoju ali proizvodnji določenega vojaškega orožja ali opreme;

• preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom; • proučevanje in predlaganje rešitev za fizično in tehnično varovanje; • operativno varovanje določenih oseb, delovnih mest, objektov in okolišev, ki so posebnega

pomena za obrambo; • varnostno preverjanje oseb v skladu s predpisi; • usmerjanje dela vojaške policije pri opravljanju določenih varnostnih nalog.

7.1.3 Obseg in struktura

Organizacija izvajanja obveščevalnih in protiobveščevalnih ter varnostnih nalog v OVS je določena z notranjo organizacijo Ministrstva za obrambo in organov v sestavi po načelih racionalnosti,

- Stran 56/90 -

učinkovitosti in preglednosti v operativnem, analitičnem in varnostnem sektorju ter kriminalistični službi. Komunikacijski center, center za informacijsko tehnologijo in telekomunikacije ter služba za splošne in administrativne zadeve podpirajo nemoteno in neprekinjeno delovanje analitičnega, operativnega in varnostnega sektorja ter kriminalistične službe. Za načrtno in usklajeno izvajanje nalog je odgovoren vodja OVS, ki izvaja tudi nadzor nad izvajanjem teh nalog neposredno ali preko Službe za nadzor in notranjo zaščito.

7.1.4 Ključni izzivi in dileme

Naloge, organizacija in struktura OVS so v osnovi primerljivi z nalogami, organizacijo in strukturo vojaških in obrambnih obveščevalno varnostnih služb. Edina netipična naloga OVS je odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj. Z reorganizacijo OVS v letu 2001 je bilo področje odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj umeščeno v povsem samostojno notranjo organizacijsko enoto OVS, kar je ustrezno. Dilema o primernosti umestitve odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v OVS ostaja in jo bo treba rešiti v okviru bodočega razvoja OVS in obrambnega sistema. Obstoječa lokacijska razporeditev OVS je neprimerna z vidika zagotavljanja učinkovitega vodenja. Predstavlja tudi velike težave in stroške pri izvajanju predpisanih varnostih standardov in ukrepov, še posebej na področju informacijske varnosti, tehničnega varovanja ter obdelave, hranjenja in posredovanja tajnih podatkov. Z namestitvijo OVS na eno lokacijo bi odpravili večino navedenih težav ter tako vzpostavili razmere, ki bi omogočile učinkovitejšo uporabo obstoječih kadrovskih in materialnih zmogljivosti, ki jih ima OVS. Z reorganizacijo OVS v letu 2000 je bilo področje elektronskega spremljanja mednarodnih sistemov zvez, pomembnih za obrambne interese države, preneseno v enote za elektronsko bojevanje SV. OVS pripravlja letne usmeritve za delo teh enot ter jih preko ministra in načelnika GŠ SV posreduje tem enotam. Od teh enot tudi prejema zbrane podatke. Navedena praksa je načeloma ustrezna. Usmerjanje teh enot s strani OVS je treba dograditi.

7.2 Razvoj do leta 2015

7.2.1 Načrtovalne predpostavke

Večplastni in večdimenzionalni varnostni izzivi, tveganja in grožnje v regiji, Evropi in svetu povzročajo številne negotovosti pri zagotavljanju nacionalne in mednarodne varnosti. Za pravočasno načrtovanje in izvajanje ukrepov za ohranjanje in krepitev tako nacionalne kot tudi mednarodne varnosti je potrebno vzpostaviti učinkovit sistem zgodnjega odkrivanja in opozarjanja na potencialna tveganja in groženje. V skladu z navedenim bodo vzpostavljeni organizacijski, kadrovski in materialni temelji za sodelovanje in izmenjavo obveščevalnih in varnostnih podatkov na nacionalni ravni (po potrebi tudi institucionalizirani) v okviru dvostranskega sodelovanja ter v okviru zavezništev.

7.2.2 Ključna razvojna načela

Razvoj bo temeljil na naslednjih načelih: • utrjevanje nenadomestljive vloge obveščevalno varnostne dejavnosti s pravočasnim,

strokovnim in kakovostnim opravljanjem nalog; • stalen razvoj, ki bo zagotavljal prožnost in sposobnost prilagajanja novim zahtevam in

nalogam;

- Stran 57/90 -

• stalno strokovno izpopolnjevanje kadrov za obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno delo kot temelj za kakovostno izvajanje nalog;

• uporaba sodobnih metod dela in najsodobnejših tehnologij; • zaposlenim zagotavljati prijazno delovno okolje, ki vzpodbuja samostojnost, ustvarjalnost in

odgovornost.

7.2.3 Obseg in struktura 2015

Pri načrtovanju razvoja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti ter pri določanju njenega obsega in strukture, je treba zagotoviti dovolj veliko prožnost, ki omogoča zaznavo pomembnih sprememb varnostnega okolja ter pravočasno in učinkovito prilagoditev spremenjenemu okolju.

7.2.4 Obseg in struktura 2010

Obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna dejavnost v obrambnem sistemu na strateškem nivoju bo vzpostavljena kot integrirana obrambna oziroma vojaška obveščevalno varnostna služba ter enotno vodena v okviru OVS. V tem okviru bo skupaj s SOVA in Policijo tvorila funkcionalno enoten in soodvisen obveščevalno-varnostni podsistem v sistemu nacionalne varnosti Republike Slovenije.

7.2.5 Obseg in struktura 2006

V obrambnem sistemu bo vzpostavljen sistem zbiranja, analiziranja, ocenjevanja in posredovanja obveščevalno-varnostnih podatkov od taktične do strateške ravni in obratno. V tem okviru bo posebna pozornost posvečena oblikovanju obveščevalne in varnostne strukture v SV ter njihovi vpetosti v (pod)sistem vodenja in poveljevanje ter obveščevalni in varnostni (pod)sistem. Povečane bodo kadrovske zmogljivosti za pridobivanje in vrednotenje podatkov. Poseben poudarek bo namenjen načrtnemu uvajanju predlogov sil (FP) oziroma doseganje ciljev na področju strateške obveščevalne dejavnosti (Strategic Intelligence) – EG 0400 in zbiranja podatkov z uporabo človeških izvorov (National Human Intelligence Capability - HUMINT) – EG 0630. Doseganje ciljev na področju strateške obveščevalne dejavnosti je zelo zahtevno v kadrovskem, finančnem in tehnološkem smislu. Glede na to, da posamezni procesi v okviru tega cilja potekajo s skrbno načrtovano intenzivnostjo in ter glede na to, da je ciljni datum za dokončno implementacijo cilja leto 2008, pri uresničevanju ciljev na tem področju ne pričakujemo večji težav. Pri oblikovanju HUMINT zmogljivosti bo vzpostavljeno načrtno funkcionalno sodelovanje (tudi skupno usposabljanje) OVS in namenskih enot SV. V začetnem obdobju bo potrebno izbrati, usposobiti in opremiti tri skupine po štiri do pet oseb v skupini. Navedene skupine bodo vključene v izvidniško-obveščevalni bataljon SV, ker pretežni del nalog spada v področje vojaškega delovanja (Military Intelligence), OVS pa se bo vključila v izvajanje HUMINT nalog v okviru pooblastil, ki jih ima po zakonu o obrambi.

7.2.6 Obseg in struktura 2004

OVS bo prevzela naloge in odgovornosti RS na obrambnem področju v obveščevalnih in protiobveščevalnih strukturah Nata in EU.

- Stran 58/90 -

Obveščevalna analitika v GŠSV (J-2) bo vključena v analitični sektor OVS z namenom izdelave celovitih obveščevalnih izdelkov za potrebe SV. Komunikacijski center bo preoblikovan v situacijski center v okviru analitičnega sektorja. Vzpostavljena bo varna informacijska povezava za izmenjavo obveščevalnih podatkov z zvezo Nato. Vzpostavljena bo nacionalna obveščevalna celica v operaciji SFOR z namenom večje obveščevalne in protiobveščevalne zaščite enot SV, ki sodelujejo v tej operaciji. Izdelan bo načrt za vzpostavitev funkcionalnega usposabljanja kadrov za delo na obveščevalnem, protiobveščevalnem in varnostnem področju v obrambnem sistemu kot sestavni del vojaško strokovnega usposabljanja.

7.2.7 Modernizacija

Modernizacija obveščevalne in varnostne dejavnosti bo usmerjena v področje: • stalne skrbi za izpopolnjevanje procesov obveščevalnega in varnostnega dela; • sprotnega dopolnjevanja in uvajanja sodobne tehnične opreme za zbiranje, analiziranje,

vrednotenje, shranjevanje, varovanje in posredovanje podatkov.

Obe področji sta medsebojno povezani in v precejšnji meri tudi soodvisni. Končni cilj je čim večja digitalizacija delovnega procesa in čim večja stopnja varnosti dela. Nujna je zagotovitev primernih prostorov za potrebe OVS. Izbiri, usposobljenosti in odgovornosti zaposlenih na obveščevalnem in varnostnem področju se bo posvečala posebna pozornost.

7.2.8 Ključni razvojni izzivi

Vstop v Nato in EU, prehod na poklicno vojsko s pogodbeno rezervo ter vzpostavitev sistema nacionalnega kriznega upravljanja predstavljajo pomembne vsebinske spremembe tudi na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti obrambnega sistema. V novih okoliščinah je njihovo povezovanje v pregleden in učinkovit element obrambnega podsistema v sistemu nacionalne varnosti RS ključni izziv. Obveščevalne dejavnosti za identificiranje procesov, ki lahko ogrožajo obrambno nacionalne interese, bodo vse bolj pomembne, še posebej za majhne države z omejenimi viri kot je RS. Zato morajo omogočiti pravočasno in natančnejše predvidevanje morebitnega pojavljanja in razvoja varnostno zanimivih pojavov in procesov ter ustrezno ukrepanje, predvsem s ciljem njihovega preprečevanja in omejevanja.

- Stran 59/90 -

8 Logistika

8.1 Pregled stanja

8.1.1 Namen

Osnovni namen logistike je zagotavljanje razpoložljivosti (delovanja) vojaških zmogljivosti (zagotavljanje sposobnosti premika in vzdrževanje sil). Logistika je avtonomen, dinamičen in odprt podsistem, ki je močno povezan s svojim okoljem in ostalimi podsistemi obrambnega sistema. Logistiko lahko z vidika virov obravnavamo kot enega od temeljev obrambnega sistema, saj z učinkovitim upravljanjem virov omogoča izvajanje temeljnih funkcij in poslanstva obrambnega sistema. Z vidika povezanosti z ostalimi podsistemi obrambnega sistema, je stanje logistike vedno tudi rezultat (odziv) na razvojno stanje (strukturo, organizacijo in procese) ostalih podsistemov. To pomeni, da s strateškim načrtovanjem in izvajanjem nalog v logistiki bistveno izboljšamo učinkovitost delovanja celotnega obrambnega sistema. Obstoječe stanje logistike na sistemskem nivoju je podobno oceni logistike v večini držav članic Nata: "Opremljanje in logistika se izvajata preko zaporedja relativno neodvisnih procesov. Dobava (zagotovitev) materialno-tehničnih sredstev in storitev je osredotočena na vsako posamezno fazo (element, korak) procesa (preskrba, vzdrževanje, transport, nabava, finance in računovodstvo), ki se izvaja neodvisno, povezava med posameznimi fazami pa nastopa le v določenih točkah celotnega procesa zagotovitve končne zmogljivosti. Istočasno so torej različne organizacijske enote odgovorne (pristojne) za posamezne samostojne dele logističnih procesov. Rezultati tega pristopa so suboptimalna učinkovitost celotnega procesa, podvajanje aktivnosti in funkcij, organizacijske in tehnične rešitve, ki so usmerjene k posameznim segmentom celotnega logističnega procesa. V celotnem procesu logistike ne obstaja celovita usmeritev k zadovoljitvi zahtev končnega uporabnika, v najboljšem primeru ima vsak logistični podproces lastno percepcijo zahtev končnega uporabnika (Life Cycle Management in NATO, A report to the Conference of National Armamnent Directors, Edition 1, September 2000)." Navedena ocena se v našem primeru zrcali v množici relacij med različnimi organizacijskimi enotami MO, GŠSV in Poveljstva sil pri zagotavljanju logističnih funkcij.

8.1.2 Naloge

Logistični sistem mora zagotavljati celovito in učinkovito izvajanje logističnih funkcij: • upravljanje z materialno tehničnimi sredstvi v okviru celotnega življenjskega cikla ( razvoj,

nabava, uporaba, vzdrževanje, odpis in izločitev), • oskrba ( hrana, strelivo, gorivo, ostali materiali ) in skladiščenje, • vzdrževanje materialno tehničnih sredstev in infrastrukture, • zagotavljanje splošnih storitev ( administrativna podpora, čiščenje itd.), • upravljanje premikov in transporta enot ter drugih vojaških zmogljivosti, • zagotavljanje in upravljanje infrastrukturnih zmogljivosti , • zagotavljanje zdravstvene oskrbe, • nabava v ožjem pomenu - izvajanje nabavnih postopkov, sklepanje ter nadzor izvajanja

pogodb, • upravljanje proračuna in izvajanje finančnih funkcij.

- Stran 60/90 -

8.1.3 Obseg in struktura

Jedro obstoječega sistema logistike predstavlja Urad za logistiko, ki združuje večino logističnih funkcij nabavne in operativne logistike. Del logističnih funkcij (operativna logistika) se izvaja v okviru GŠ SV . Urad za logistiko je organiziran kot struktura naslednjih petih organizacijskih enot: • Sektor za opremljanje, • Služba za javna naročila, • Sektor za gospodarjenje z nepremičninami, • Sektor za finance in računovodstvo ter • Služba za standardizacijo in kodifikacijo.

8.1.4 Ključni izzivi in dileme

Logistični sistem deluje v širšem varnostno političnem okolju (Nato, EU) kakor tudi v notranjem okolju obrambnega sistema RS (organizacija procesov, razvoj Slovenske vojske). Z vstopom v evroatlantske integracije se spreminjajo struktura, obseg in poslanstvo oboroženih sil ter procesi odločanja v sistemu obrambnega planiranja. Rešitve za delovanje logistike je treba oblikovati v povezavi s trenutnimi rešitvami in razvojnimi usmeritvami ostalih podsistemov obrambnega sistema. Izziv za sistem logistike je torej razviti alternativne pristope in strategije za (pre)oblikovanje sistema logistike glede na predlagane spremembe ostalih podsistemov obrambnega sistema. Tako opredeljeni alternativni pristopi in strategije bodo omogočali vzpostavitev vmesnih modelov sistema, ki vodo omogočali v določenem razvojnem stanju stabilno in učinkovito delovanje logistike.

8.2 Razvoj do leta 2015

8.2.1 Načrtovalne predpostavke in ključna razvojna načela

Kot izhodišče preoblikovanja sistema logistike se najprej opredeli t.i. strategija upravljanja preoblikovanja sistema, ne pa končni idealni model sistema. Kot alternativi v nadaljevanju predlagamo dva generična pristopa (strategiji): • integriran sistemsko-procesni pristop "upravljanja življenjskega cikla" (Life Cycle

Management), katerega bistvo je, da obrambni sistem privzame koncept in principe "upravljanja življenjskega cikla" in ga vzpostavi kot temeljni koncept organizacije in delovanja logističnega sistema. Osnovni cilj pri tem je, da se tako oblikuje integriran, učinkovit in h končnemu uporabniku usmerjen celovit logistični proces. Koncept "upravljanja življenjskega cikla" se udejanji z integracijo procesov opremljanja in ostalih logističnih procesov. Temu primerno se razvije tudi organizacijska struktura tako nastalega sistema logistike. Pri tem mora biti zagotovljen stabilen in kontroliran prehod iz obstoječih organizacijskih struktur v integrirane strukture sistema logistike preko stopenj, ki ustrezajo razvojnemu stanju ostalih podsistemov obrambnega sistema. Uvedba koncepta "upravljanja življenjskega cikla" se lahko uporabi tudi kot mehanizem za uvajanje sprememb v ostalih podsistemih obrambnega sistema (enabling mechanism);

• funkcionalno-strukturni pristop "opredelitve in delitve ključnih logističnih funkcij", katerega temelj je delitev logistike (NATO Logistics Handbook) na t.i. proizvodno logistiko (logistiko opremljanja) ter uporabniško logistiko (operativno logistiko). Obrambni sistem v tem primeru sprejme odločitev o delitvi logističnega sistema na podsistem proizvodne logistike (logistike opremljanja) in podsistem uporabniške logistike (operativne logistike). V okviru obeh podsistemov se podrobno definira posamezne logistične funkcije, ki jih upravlja posamezni logistični podsistem. Na podlagi tega se opredeli točke in procese interakcije (pravila, pristojnosti in odgovornosti, izdelke in storitve) med obema podsistemoma. Oba podsistema predstavljata tudi okvira za dve organizacijski strukturi. Kot poseben proces pa je treba

- Stran 61/90 -

opredeliti koordinacijo obeh podsistemov na najvišjem nivoju in s tem tudi model zagotavljanja integriranosti celotnega sistema logistike.

Kot možno alternativo in kot prehodno strategijo lahko obravnavano tudi kombinirani pristop in sicer lahko izhajamo iz tradicionalne delitve sistema logistike na podsistem proizvodne in podsistem uporabniške logistike. Obenem pa v obeh podsistemih uvedemo koncept in principe "upravljanja življenjskega cikla". Z vidika tega koncepta zagotavljamo celovitost in integriranost procesa logistike, kljub temu, da za vsak logistični podsistem obstaja svoja organizacijska struktura. Z uporabo koncepta "upravljanja življenjskega cikla" namreč lahko definiramo logistiko kot "upravljanje življenjskega cikla virov za sisteme in operacije". Z vidika te opredelitve lahko organiziramo vse procese znotraj obeh logističnih podsistemov.

8.2.2 Obseg in struktura 2006

Z vidika izhodiščne strategije preoblikovanja logistike sta v nadaljevanju predstavljena upravljanje infrastrukture ter opremljanje. Modela preoblikovanja izhajata iz tako imenovanega evolucijskega pristopa k preoblikovanju in predstavljata odgovor na vprašanje "katera je najmanjša uporabna sprememba v smeri cilja integracije celotnega sistema logistike". Zato jih z razvojnega vidika lahko obravnavamo kot predlog razvojne stopnje sistema logistike do leta 2006.

8.2.2.1 Infrastruktura

Glede na razvoj SV in integralne povezave z Nato ter njegovimi članicami, bodo prilagoditve in gospodarjenje z obstoječo in novo infrastrukturo ena od pomembnih nalog MO v prihodnjih letih. Infrastruktura SV in upravnega dela MO zajema približno 500 aktivnih lokacij na območju cele države. Zaradi načrtovanega zmanjševanja obsega SV in upravnega dela MO, bo treba zagotoviti: • analize in valorizacijo obstoječe infrastrukture v upravljanju MO (stavbni fond, zemljišča,

komunalna infrastruktura); • izdelavo standardov glede urejanja infrastrukture za potrebe poklicne vojske; • s standardi in tehničnimi zahtevami za infrastrukturo zagotoviti možnost, da jo souporabljajo

članice Nato; • izdelavo strokovnih predlogov o možnosti uporabe obstoječe infrastrukture za določene

programe kot osnove za odločitev o njeni perspektivnosti; • izdelavo ekonomskih analiz možnosti uporabe obstoječe infrastrukture; • izdelavo ekonomskih analiz prihodkov od odprodaje lokacij in objektov; • določitev prioritet dolgoročnega urejanja infrastrukture in jih obdržati v evidencah kljub

morebitnim spremembam prioritet; • izdelavo ustreznih prostorskih in projektnih dokumentacij za perspektivne lokacije za določene

programe. V obstoječih kompleksih je smiselno predvideti novo strukturo enot, saj so ti večinoma prirejeni za naborniški sistem. Predvideti je treba rekonstrukcije in adaptacije obstoječe infrastrukture, novogradnje pa bi bilo treba načrtovati zgolj za potrebe poklicnih vojakov. Kompleksi, ki so predvideni za opustitev do leta 2010, so za SV primerni zgolj za trenutno reševanje potreb po infrastrukturi. Glede na trenutno obratovanje teh kompleksov so opravičljivi zgolj posegi zaradi tekočega in predpisanega vzdrževanja (pregledi naprav…) ter intervencijski posegi zaradi okvar, naravnih in drugih nesreč ter podobno. Te komplekse je treba postopno vključiti v program odprodaje državnega premoženja. Kompleksi, ki so predvideni za gradnjo na novih lokacijah bi morali biti povsem prilagojeni poklicni vojski in programom za doseganje partnerskih ciljev ter zagotavljanju infrastrukture vključene v programe NSIP.

- Stran 62/90 -

Glede na reorganizacije upravnega dela MO in organov v sestavi bo treba analizirati tudi obstoječo infrastrukturo ter jo ustrezno racionalizirati. Cilj je, da ti organi delujejo v objektih, ki so last države in v upravljanju MO. Viri financiranja urejanja infrastrukture SV in MO so redni proračun, odprodaja neperspektivnega državnega premoženja, sredstva iz programov temejnih razvojni programov (TRP) ter sredstva iz NSIP programov zveze Nato.

8.2.2.2 Izhodiščni model za sintezo procesov opremljanja

Delovni model povezav posameznih poslovnih procesov v okviru procesa opremljanja, ki izhaja iz obstoječega stanja in ugotovljenih pomanjkljivosti, je prikazan na grafičnem pregledu (Slika 4). Skupaj s procesi "oskrbe in vzdrževanja", "materialnega poslovanja" ter "prodaje in izločitve oborožitve in vojaške opreme iz uporabe", ki so modelu dodani, predstavlja celoto logističnih procesov. Pri tem je upoštevano: • K1: Model, ki služi kot podlaga za nekatere ugotovitve v zvezi z možnostjo preoblikovanja

procesa opremljanja izhaja iz modela povezav obstoječih poslovnih procesov v SOP v navezavi na organizacijske enote (OE) znotraj Urada za logistiko in GŠ SV.

• K2: Kot pomembna pomanjkljivost organizacije povezav v obstoječem modelu procesa je ugotovljena nezmožnost obstoječega sistema, da upravlja celotni življenjski cikel vojaških zmogljivosti. Kljub temu, da so identificirani ustrezni poslovni procesi in postopki, ki se navezujejo na prve faze življenjskega cikla (ugotavljanje potreb in analiza zahtev, odločanje o investicijah v vojaške zmogljivosti, izvedba razpisno-dodelitvenih postopkov in končni nakup ter upravljanje pogodb) ugotovljamo, da niso dovolj razviti in organizirani ustrezni poslovni procesi in postopki, ki se nanašajo na t.i. logistično podporo vojaškim zmogljivostim v toku njihove uporabe. Tudi trenutni "sistem opremljanja " nima vzpostavljenih rešitev za izločitev iz uporabe in odprodajo izrabljenih vojaških zmogljivosti.

• K3: Poslovni proces "Promet in proizvodnja vojaškega orožja in opreme" je z vidika kontrole nad prometom in proizvodnjo z vojaškim orožjem in opremo, protislovno in morda navzven nelogično vgrajen v proces opremljanja. Taka organizacija je rezultat pragmatičnega pristopa k obvladovanju učinkovitosti procesa opremljanja. MO je namreč največji uvoznik in končni uporabnik vojaškega orožja in opreme. Zato je bila uporabljena rešitev, da se postopki v zvezi s kontrolo uvoza in izvoza izvajajo v okviru poslovnega procesa opremljanja.

• K4: Razvojno- raziskovalna funkcija (tehnični vidik procesa opremljanja) je zaradi kadrovske in finančne podhranjenosti (ki je tudi z velikimi vlaganji v to področje v prihodnjih letih ne bo mogoče preseči) ter organizacijske porazdeljenosti v OE MO ter v SV popolnoma podrejena procesu upravljanja programov opremljanja (načrtovanju in izvajanju investicij) in predstavlja nekakšno tehnično storitveno funkcijo v procesu opremljanja.

• K5: Poslovni proces "Upravljanje obrambnih investicij" (načrtovanje in izvedba programov opremljanja) je smiselno obravnavati kot celoto skupaj s protidobavami in obrambno industrijo (temeljno poslanstvo tega poslovnega procesa je vzpostavitev vojaških zmogljivosti v povezavi s poslovnimi priložnostmi, ki jih mehanizem protidobav nudi obrambni in ostali industriji). Tako lahko neposredno upravljamo in kontroliramo "povezave" med obrambnimi investicijami in poslovnimi priložnostmi, ki jih le-te generirajo.

• K6: Organizacijska rešitev procesa opremljanja mora pokrivati celotni življenjski cikel vojaških zmogljivosti, zato je nujna vzpostavitev procesov "Oskrbe in vzdrževanja" (logistična podpora) ter "Prodaje in izločanja oborožitve in vojaške opreme iz uporabe".

• K7: Kot "vmesnik" med procesom opremljanja in procesom (dolgoročnega in srednjeročnega) planiranja je treba vzpostaviti transparenten proces "Upravljanja proračuna programov opremljanja". Preko tega (formalno in neformalno ta proces že deluje v obliki upravljanja "plana TRP") poslovnega procesa (enoletni oz. triletni načrt realizacije denarnih tokov) bi se lahko uredila povratna zveza med procesom planiranja in procesom opremljanja. To bi bil tudi mehanizem za reševanje problemov kot so problem planiranja s sredstvi, ki so že porabljena -

- Stran 63/90 -

rezervirana s pogodbami in začetnimi projekti, problem ad hoc spremembe planov opremljanja, problem vsiljene letne realizacije, problem konflikta prioritet medrodovskih interesov za nabavo posameznih vojaških zmogljivosti ipd. Prav tako pa bi bil ta proces vhodno-izhodna točka za povezavo s procesom načrtovanja in upravljanja proračuna obrambnih izdatkov. V okviru tega procesa se izvaja tudi koordinacija in integracija zahtev uporabnika po blagu in storitvah, ne glede na vir iz katerega se te zahteve financirajo (redni proračun, TRP, varšavska iniciativa). Tako se lahko učinkovito krmilijo vsi nabavni postopki in upravljajo nabavne verige. Obenem se na enem mestu tudi kontrolira razmerje med vložki v investicije in potrebnimi sredstvi za vzdrževanje.

• K8: Obrambno-tehnično in obrambno-politično sodelovanje na področju oborožitve je sestavni del procesa opremljanja (obrambno-tehnični in vojaško-tehnični sporazumi, bilaterala, Nato).

• K9: V sklopu procesa opremljanja je treba nujno vzpostaviti in strokovno obvladovati funkcije materialnega poslovanja ter finančnega knjigovodstva (vodenje poslovnih knjig) v zvezi z investicijami v vojaške zmogljivosti. Z vidika obvladovanja podatkov celotnega življenjskega cikla investicij pa je smiselno v okviru upravljalskega procesa programov opremljanja vzpostaviti tudi finančno-analitično funkcijo (spremljanje stroškov življenjskega cikla, "tehnoekonomika vojaških zmogljivosti").

8.2.2.3 Obseg in struktura Urada za logistiko 2006

Možne alternative razvoja organizacije Urada za logistiko so shematsko predstavljene na grafičnem prikazu (Slika 5). Kot izhodišče je prikazano obstoječe stanje, ki predstavlja tudi prvo alternativo (t.j., ničesar ne spremeniti). Alternativa A je predlog, ki predpostavlja razgradnjo SOP, vzpostavitev "službe/sektorja za razvoj, proizvodnjo in promet" (ki naj bi bila zametek bodoče morebitne agencije), vzpostavitev "sektorja/urada za nabavo" v katerem se integrirajo obstoječa služba za TRP, SJN v obstoječi strukturi in "oddelek za skladiščno poslovanje in kakovost". Alternativa B predstavlja združitev SOP in SJN tako, da se v okviru predlaganega urada za opremljanje in razvoj ("acquisition management") vzpostavijo vse temeljne logistične funkcije upravljanje programov opremljanja , razvoj in vojaška tehnologija, logistična podpora (skladiščno-materialno poslovanje, prevzem, kakovost, uvajanje in izločitev ter prodaja), ki se jim zaradi pragmatičnih vidikov nadzora programov opremljanja doda še funkcija nadzora nad prometom z vojaškim orožjem in opremo. Zaradi "majhnosti sistema" se v okviru upravljanja programov opremljanja izvaja še funkcija "oskrbe in vzdrževanja" (le-ta se lahko vgradi tudi v funkcijo logistične podpore). Izvajanje naročil pa se organizira kot posebno funkcijo "nabave in pogodbenih odnosov" ("procurement"). Z namenom zmanjšati rizike se lahko izberejo tudi vmesne, manj radikalne alternative, ki združujejo SOP in SJN v obstoječi strukturi. Možne pa so različice te variante tako da se vzpostavi znotraj urada za nabavo poseben sektor za logistično podporo, v katerem se na novo integrirajo funkcije skladiščno-materialnega poslovanja, prevzem, kakovost, uvajanje, izločitev in prodaja, oskrba in vzdrževanje.

INTERNO/INTEGRACIJSKA SKUPINA

PLAN INVESTICIJ

PLAN TRP

PLAN WI

OSTALI PLANI

RP

MATERIALNO POSLOVANJE

ZAHTEVNIK

UPRAVLJANJE POSLOVANJA, PLANIRANJE, PRORAČUN,

FINANCE

FINANČNO KNJIGOVODSTVO

OSTALI VIRI

TRP

WI

PROMET IN PROIZVODNJA

VOJAŠKEGA VoOp OBRAMBNE

INVESTICIJE, OBRAMBNA

INDUSTRIJA, PROTIDOBAVE

PRODAJA IN UNPOKOJITEV

OBOROŽITVE IN VOJ. OPREME

OSKRBA IN VZDRŽEVANJE

OBRAMBNO-TEHNIČNO IN POLITIČNO

SODELOVANJE

RAZVOJ - UPRAVLJANJE

TEHNIČNE FUNKCIJE

OPREMLJANJA

RAČUNI

EURSIT

UPRAVLJANJE POSLOVNEGAPRORAČUNSKEGA IN TEHNIČNEGA TER OBRAMBNO-TEHNIČNEGO- POLITIČNEGA

Slika 4: Model za sintezo procesov opremljanja

INTERNO/INTEGRACIJSKA SKUPINA - Stran 64 -

SOP SJN

URAD ZA LOGISTIKO

DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

SFR

DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

obstoječe stanje

var. A

SGN

vmesne altenative

SSK

MOŽNE ALTERNATIVE RAZVOJA SISTEMIZACIJE ULL

DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

SRPPVOO UN UGN UFR SSK

DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

var. B

SSKUFRUGNUOR

SRPPVOO UN UGN USFR SSK

SPO

SJN

SLP

OR&VT

ONPVOO

OOIP

UOR UGN UFR SSK

SOP

SJN

SSKUOR UGN UFR

SLP

SPPVOO

SJN

SPO

SRVT

Slika 5: Alternative razvoja UL

- Stran 65/90 -

LEGENDA : DIREKTORAT ZA LOGISTIKO SPO - Sektor za programe opremljanja SJN - Sektor za javna naročila SLP - Sektor za logistično podporo SRVT - Sektor za razvoj vojaške tehnologije SPPVOO - Sektor za proizvodnjo in promet z vojaškim orožjem in opremo DIREKTORAT ZA LOGISTIKO - var. B UOP - Urad za opremljanje in razvoj UGN - Urad za gospodarjenje z nepremičninami UFR - Urad za finance in računovodstvo SSK - Sektor za standardizacijo in kodifikacijo DIREKTORAT ZA LOGISTIKO - vmesne alternative OR&VT Oddelek za razvoj in vojaško tehnologijo - ONPVOO lek za nadzor nad prometom z vojaškim orožjem in opremo - Odde OOIP - Oddelek za obrambno industrijo in protidobave DIREKTORAT ZA LOGISTIKO - var. A

SRPPVOO - Sektor za razvoj in promet in proizvodnjo vojaškega orožja in opreme

- Stran 66/90 -

9 Komunikacijsko-informacijski sistem MO in SV

9.1 Pregled stanja

9.1.1 Namen

Komunikacijsko informacijski sistem MO (v nadaljevanju KIS) prioritetno zagotavlja komunikacijske in informacijske storitve dvema velikima skupinama uporabnikov, upravnemu delu MO in SV. Zagotavlja operativno delovanje informacijskih servisov in zadostnih komunikacijskih kapacitet na enakem nivoju storitev v miru, izrednih razmerah ali v vojni, pri čemer v izrednih razmerah in v vojni pride do bistvenih sprememb v intenziteti aktivnosti. Vse bolj je izražena potreba po zaščiti komunikacijsko informacijskega sistema proti aktivnemu delovanju različnih dejavnikov, ki s povezovanjem v sisteme zveze Nato dobiva še bistveno večji pomen. Da bi komunikacijsko informacijski sistem lahko zadostil tem zahtevam, mora biti že v fazi načrtovanja zasnovan tako, da je varen, žilav in zanesljiv, visoko razpoložljiv, razširljiv in nadgradljiv, tipiziran ter interoperabilen. Upravljanje sistema mora biti logično centralizirano in večnivojsko, fizično pa distribuirano. Komunikacijsko informacijski sistem MO je v ustreznem obsegu povezan s podsistemom za potrebe zaščite in reševanja katerega nosilec je URSZR.

9.1.2 Naloge

Komunikacijsko informacijski sistem MO in SV mora zagotavljati informacijske storitve za vse ključne obrambne in vojaške funkcije, zlasti pa Nato primerljivo informacijsko podporo načrtovanju in izvajanju vojaških operacij. Eden ključnih informacijskih podsistemov za načrtovanje in izvajanje vojaških operacij je podsistem posvetovanja, poveljevanja in kontrole, PINK (C3I podsistem).

9.1.3 Informacijska podpora ključnih funkcij MO in SV

Obrambno planiranje, aplikativna rešitev MFERAC s svojimi moduli DPS (državni proračun Slovenije), kadri in osnovna sredstva, pokriva temeljna področja načrtovanja obrambnih virov in izdatkov v povezavi s pripravo proračuna. Rešitev MFERAC je pri določanju izdatkov in stroškov ter učinkovitosti povezana z modelom DRMM (sistem upravljanja z obrambnimi viri), ki omogoča oceno učinkovitosti obrambnega sistema glede na stroške alternativnih struktur vojaških sil. Ker model DRMM omogoča oceno integrirane sposobnosti obrambnih sil države preko stroškovne analize, ga je za posamezne stroškovne sisteme možno dopolnjevati z metodo »ABC« (Activity-Based Costing), ki opredeli stroške oz. kategorije stroškov po vrstah dejavnosti. Kadrovska funkcija, rešitev MFERAC pokriva tudi kadrovsko funkcijo MO vključno s SV in URSZR. MFERAC dopolnjujeta še aplikativni rešitvi obrambnih in zaščitnih dolžnosti ISOZD in rešitev za izdelavo formacij Form 2000. Dolgoročno bo racionalno zagotoviti možnost uporabe za ministrstva, ki se srečujejo z obrambnimi dolžnostmi.

- Stran 67/90 -

Tudi za obvladovanje logističnih procesov se večinoma uporablja rešitev MFERAC, dopolnjuje pa jo še nekaj strogo namenskih aplikacij, ki pa niso integrirane v podatkovno in procesno povezan podsistem. Geografski informacijski podsistem zagotavlja ključne in kakovostne prostorske podatke za vse uporabnike MO in SV. Namensko uporabo prostorskih podatkov zagotavlja še nekaj specializiranih aplikacij, ki pa ne tvorijo procesno in podatkovno usklajenega podsistema. Taktični komunikacijski podsistem SV (TTKS) nudi uporabnikom sodobne vojaške storitve, dodane so tudi storitve na področju podatkovnih komunikacij, sistem nudi tudi prenos za LAN/WAN omrežja. Uporabo TTKS bo potrebno oplemenititi z ustreznimi aplikativnimi rešitvami s področja vodenja in poveljevanja. Sistem TTKS bo treba dograjevati (modernizirati) skladno z razvojem in potrebami SV. Podsistem posvetovanja, poveljevanja in komuniciranja (PINK) je v fazi testiranja, njegov bistven del pa je izmenjava formatiranih sporočil v skladu z Nato priporočili. Poglavitna cilja administracije podatkov sta upravljanje s podatki, za kar je pomembno doseganje povezljivosti podatkov (interoperabilnosti) in razvoj referenčnega podatkovnega modela informacijskega sistema. Rešitev vidimo v: • prehodu na elektronsko pridobivanje (poslovanje) podatkov iz zunanjih virov

(centralnega registra prebivalstva), ki bo odvisen predvsem od MNZ; • izboljšanju sistema AP-MORS (referenčni podatkovni model, poimenovanje in

standardizacija podatkov, vodenje evidence lastnikov podatkov, ocenjevanje in integracija podatkov) s ciljem centralnega pokrivanja standardizacije podatkov, vodenja globalnega referenčnega modela podatkov, razvoja podpornih programskih rešitev ter izboljšanja nivoja vodenja meta podatkov.

9.1.4 Infrastruktura in skupne storitve

KIH MO in SV MO ima do pomembnejših objektov MO in SV zgrajeno enotno komunikacijsko informacijsko hrbtenico MO in SV (KIH MO in SV), ki služi za prenos govora in podatkov. Osnovni gradniki hrbtenice so stacionarna komunikacijska vozlišča, ki so med seboj povezana s pomočjo širokopasovnih najetih telekomunikacijskih vodov ter lastnih stacionarnih radiorelejnih sistemov. Prenos podatkov poteka preko kriptirnih naprav. Trenuten obseg KIH MO in SV komaj zadostuje potrebam uporabnikov, zaradi omejene propustnost posameznih segmentov hrbtenice ne omogoča širitev in novih storitev uporabnikom. Telekomunikacijski sistemi MO in SV Telekomunikacijski sistemi MO in SV nudijo uslužbencem MO in pripadnikom SV prenos govora (telefonija) ter prenos faksimilnih sporočil. Gre za stacionarne telekomunikacijske sisteme, ki so medsebojno povezani preko KIH MO in SV ali javnih omrežij. Osnovni gradniki telefonskega omrežja so telefonske centrale, od katerih le manjše število omogoča moderne ISDN storitve. V MO in SV deluje več ločenih analognih radijskih sistemov, s katerimi je na operativnem nivoju zagotovljen prenos govora na celotnem ozemlju države. Vsi

- Stran 68/90 -

radijski sistemi so starejši od 6 let (najstarejši 15 let) in le v nekaterih je zagotovljena zaščita in kriptiranje govora. V nobenem od radijskih sistemov ni omogočena storitev prenosa digitalnih podatkov. Računalniška omrežja MO in SV Interno računalniško omrežje MO in SV povezuje preko 200 lokacij MO in SV v enotno omrežje. Oddaljene lokacije so povezane preko KIH MO in SV in najetih vodov. Povezave z oddaljenimi lokacijami so kriptirane. Delovanje omrežja se nadzoruje z upravljavskim sistemom, ki ne zadovoljuje vseh potreb operativnega vzdrževanja.

9.1.5 Ključni izzivi in dileme

Upravni del MO in SV imata različno dinamiko razvoja, nabor zahtevanih informacijskih storitev in način njihove uporabe. Da bi bilo načrtovanje, uvajanje, uporaba in vzdrževanje komunikacijsko informacijskih storitev in pripadajoče infrastrukture skladno in ekonomsko učinkovito, je treba pri sprejemanju ključnih odločitev upoštevali principe interoperabilnosti na nivoju obrambnega sistema države vključno z mednarodnimi povezavami in integracijami in ne le na ravni posameznega urada, sektorja, organa v sestavi ali poveljstva. Kljub skrbi za uravnoteženo obravnavo ključnih komunikacijsko informacijskih storitev pa je ponekod opazna razlika med upravnim delom MO in SV, ker prva skupina uporabnikov razpolaga z znatnim naborom aplikativnih rešitev in šibko mobilnostjo, SV pa že dosega mobilnost nekaterih spornih, ključnih skupin uporabnikov, vendar ob močno okrnjenem naboru Nato primerljivih aplikativnih rešitev. Ključni izzivi so : • uvajanje novih tehnologij, zlasti spletnih; • testiranje informacijskega okolja za doseganje interne in eksterne

interoperabilnosti; • oblikovanje internega nabora standardov, ki definirajo tehnološki okvir; • upravljanje s podatkovnimi viri in informacijskimi podsistemi; • varovanje podatkovnih virov in informacijskih podsistemov; • uporaba komercialno dosegljivih aplikativnih rešitev; • uporaba odprtokodnih rešitev. Upravljanje z informacijskimi projekti je kljub obilici normativnih dokumentov in priporočil še vedno nepovezano, administrativno zahtevno in zaradi nizke avtomatizacije tudi delovno intenzivno.

9.2 Cilji razvoja do leta 2015

Vzpostavitev delujočega informacijskega podsistema posvetovanja, poveljevanja in kontrole (C3I) z vso pripadajočo komunikacijsko (zlasti mobilno komponento), informacijsko in organizacijsko infrastrukturo, ki bo zadovoljevala vse ključne potrebe SV za nacionalno obrambo kot tudi Nato kriterije interoperabilnosti za sodelovanje v sistem kolektivne obrambe in mirovnih operacijah. Sistem mora omogočati večkratno redundančno uporabo civilnih komunikacijskih kapacitet (tudi mednarodnih in satelitskih), ki pa so za upravljavce podsistema transparentne in omogočajo dinamično in fleksibilno dodeljevanje kapacitet in informacijskih storitev posameznim skupinam uporabnikov glede na njihove trenutne zahteve ali naloge.

- Stran 69/90 -

Podsistem mora omogočati prehod v stanje, ko postane glavni upravljavski in nadzorni sistem vseh ključnih komunikacijskih kapacitet v obrambnem sistemu države. Komunikacijski podsistemi, ki so na opisani način vključeni v obrambni sistem države, so tehnološko hibridni, vendar so kompatibilni z Nato in mednarodnimi standardi. Opisani C3I podsistem je le še delno namenjen zagotavljanju informacijskih storitev za potrebe SV, v preostalem delu pa služi povezovanju in upravljanju komunikacijskih podsistemov, ki v miru praviloma delujejo samostojno v okviru ministrstev, vladnih služb, velikih gospodarskih družb in podobno. Podsistem mora omogočati stabilen prehod v najkompleksnejšo obliko delovanja in se uporablja tudi za usposabljanje, simulacije ter analize scenarijev (vse na isti opremi) tudi v primerih, ko se del dogajanja izvaja v realnem, del pa v simuliranem okolju.

9.2.1 Načrtovalne predpostavke

Komunikacijsko informacijski sistem MO bo moral izpolnjevati več skupin ključnih zahtev: • je primarno komunikacijsko omrežje, ki je prilagojeno za redundančno uporabo

civilnih kapacitet in omogoča stabilno in dinamično rekonfiguracijo omrežja ob neprekinjenem delovanju in zagotavljanju osnovnih informacijskih storitev zlasti mobilnim uporabnikom za izvajanje vojaških operacij;

• je primarno, varno in najbolj žilavo komunikacijsko omrežje, ki je prilagojeno za stabilno povečevanje komunikacijskih in računalniških kapacitet, zajemanje in obdelavo skupnih informacijskih virov in za varno ter zanesljivo distribucijo le-teh med vsemi nosilci obrambnih aktivnosti v državi;

• je primarno orodje za zbiranje in analizo informacij iz okolja (tudi mednarodnega), ki omogočajo sklepanje o potencialni ogroženosti države;

• je primarno orodje načrtovanja vojaških operacij najvišjih političnih in vojaških struktur;

• je primarno orodje usmerjanja in izvajanja vojaških operacij od strateškega, operativnega do taktičnega nivoja, ker omogoča procesiranje ključnih senzorskih informacij z bojišča skoraj v realnem času;

• je primarno orodje za simulacije in analize ukrepov, aktivnosti ali vojaških operacij v primeru ogroženosti države in je zato najpomembnejši učni pripomoček za udeležence ključnih odločitvenih procesov;

• je primarni podsistem za logično centraliziran in dinamično konfigurabilen, fizično pa distribuiran način upravljanja z vsemi ključnimi komunikacijsko informacijskimi kapacitetami obrambnega sistema države, ki vključuje funkcionalne sklope komunikacijsko informacijskih sistemov ministrstev, vladnih služb, gospodarskih organizacij in podobno.

9.2.2 Ključna razvojna načela

Ne glede v kakšnem obsegu in do kakšnega kakovostnega nivoja bo komunikacijsko informacijski sistem MO dosegal zgoraj opisane funkcionalne zahteve, ga bo treba stalno izboljševati in dograjevati. Pričakovano in dopustno je, da nabor funkcionalnih modulov raste, nabor tehnoloških gradnikov pa se mora spreminjati. Upravljanje z življenjskim ciklom posameznih rešitev ali podsistemov je ena od ekonomsko najbolj učinkovitih razvojnih metod. Izboljšave se bodo uvajale s pomočjo evolucijskih ciklov, ki imajo določeno časovno periodo. Zlasti pri sinhronizaciji sprememb v kompleksnih tehnoloških in oborožitvenih sistemih je uporaba vnaprej določenih časovnih period

- Stran 70/90 -

tako rekoč edini način upravljanja z življenjskim ciklom takega sistema. Če bo obseg sprememb prevelik, bodo inicirani izvedbeni projekti, potem pa se zopet nadaljuje s časovno določenimi evolucijskimi cikli.

9.2.3 Obseg in struktura 2015

Obseg in struktura komunikacijsko informacijskih storitev sta odvisni od strukture upravnega dela MO in zlasti od strukture SV in njenih operativnih zmogljivosti. Telekomunikacijski sistemi MO in SV Z razvojem informacijskih storitev v MO in SV bo potrebno bistveno povečati propustnost KIH MO in SV. Posebno pozornost bo potrebno posvetiti redundančnosti povezav in sistemom. Zaradi lažjega centralnega nadzora načrtujemo integracijo ločenih nadzornih sistemov v poenoten nadzorni sistem z večimi geografsko ločenimi odjemalci. Vzdrževanje bo treba dvigniti na višjo raven. Z razvojem telekomunikacijskih storitev v MO in SV bo treba vključiti redundančno uporabo civilnih satelitskih kapacitet, opraviti nadgradnjo obstoječih (v ISDN) in vključitev novih telefonskih central ter končati izgradnjo snopovnega digitalnega radijskega omrežja. Računalniška omrežja MO in SV Zaradi hitrega povečevanja števila uporabnikov, uvajanja novih, vse bolj zahtevnih aplikativnih proizvodov in doseganja varnostnih standardov informacijskih sistemov je potrebno zlasti povečanje pasovne širine do končnih uporabnikov, vpeljati mehanizme za zagotavljanje kvalitete storitve (npr. prenos zvoka, slike), na varnostno pomembnejših segmentih omrežja implementirati sisteme za odkrivanje vdorov v omrežje in zgraditi enoten sistem posredovanja alarmov iz različnih nadzornih sistemov. Vzdrževanje bo treba dvigniti na višjo raven. Podsistem posvetovanja, poveljevanja in komuniciranja (PINK) Podsistem bo v polni funkcionalnosti in zajema izmenjavo formatiranih sporočil, lokalno podporo štabnim proceduram in prikazovanje Nato kompatibilne slike bojišča, ki zajema kopenske operacije, letalstvo in zračno obrambo, operacije v obalnem pasu, na morju in pod njim. Podsistem bo delno integriran tudi s celovito rešitvijo za upravljanje s kadri in logistiko. Nato primerljiva organizacijska struktura za razvoj in upravljanje s komunikacijsko informacijskimi sistemi Organizacija bo zagotavljala izvajanje vseh procesov in aktivnosti, ki so potrebne za operativno delovanje fiksnega dela komunikacijsko informacijske infrastrukture, zagotavljala aplikativne rešitve za vse ključne funkcije MO in SV ter splošne informacijske servise, ki omogočajo sinergijsko delovanje uporabnikov sistema (uporabniki si prostovoljno delijo in distribuirajo določene informacije ne glede na organizacijsko, funkcionalno ali geografsko umestitev). Organizacija s pomočjo zunanjih znanstvenih in raziskovalnih organizacij bo nenehno razvijala in dopolnjevala celoten KIS kot tudi svoj organizacijski in procesni model.

- Stran 71/90 -

9.2.4 Obseg in struktura 2010

Telekomunikacijski sistemi MO in SV Zgraditi bo treba center za obnovitev delovanja informacijskega sistema MO in SV v primeru uničujočih dogodkov. Zgradil se bo kot državni projekt, jedro snopovnega digitalnega radijskega omrežja za potrebe državnih organov (TETRA), v katerega bodo vključeni vsi podsistemi nacionalnovarstvenega sistema. To bo izboljšalo povezave tudi med operativnimi centri vojske, policije ter zaščite in reševanja. Zagotoviti bo treba 24 urno vzdrževanje ključnih gradnikov sistema. Računalniška omrežja MO in SV Zagotoviti doseganje varnostnih standardov informacijskih sistemov. Selektivno povečati pasovno širino do končnih uporabnikov. Zgraditi enoten sistem posredovanja alarmov iz različnih nadzornih sistemov. Zagotoviti 24 urno vzdrževanje ključnih gradnikov sistema. Podsistem posvetovanja, poveljevanja in komuniciranja (PINK) Podsistem bo v polni funkcionalnosti in zajema izmenjavo formatiranih sporočil, lokalno podporo štabnem proceduram in prikazovanje Nato kompatibilne slike bojišča, ki zajema kopenske operacije, letalstvo in zračno obrambo, operacije v obalnem pasu, na morju in pod njim. Podsistem še ne bo integriran s celovito rešitvijo za upravljanje s kadri in logistiko. Celovita rešitev za upravljanje s ključnimi funkcijami in procesi MO in SV Podsistem bo v polni funkcionalnosti in bo pokrival vse ključne funkcije in procese MO in SV. Uporaben bo tudi za načrtovanje, spremljanje in analizo porabe virov ob izvajanju vojaških operacij. Nato primerljiva organizacijska struktura za razvoj in upravljanje s komunikacijsko informacijskimi sistemi Vzpostavljena bo organizacija, kadrovska popolnitev in doseženo aktivno sodelovanje v Nato odborih ter komisijah.

9.2.5 Obseg in struktura 2006

Telekomunikacijski sistemi MO in SV Zagotoviti bo treba predvsem dovolj sredstev za širitev obstoječih vozlišč in izgradnjo novih dostopnih vozlišč, povečanje prepustnosti kritičnih komunikacijskih segmentov, povečanje redundančnosti in redno ter investicijsko vzdrževanje TK objektov. Zagotoviti bo treba dovolj sredstev za nadgradnjo obstoječih telefonskih central v ISDN centrale. Računalniška omrežja MO in SV

- Stran 72/90 -

Selektivno se bo povečalo pasovno širino do končnih uporabnikov. Na varnostno pomembnejših segmentih omrežja implementirati sisteme za odkrivanje vdorov v omrežje. Podsistem posvetovanja, poveljevanja in komuniciranja (PINK) Podsistem še ne bo v polni funkcionalnosti, bo pa omogočal izmenjavo formatiranih sporočil, in prikazovanje Nato kompatibilne slike bojišča, ki zajema samo kopenske operacije, ki se osvežuje skoraj v realnem času, operacije letalstva, zračne obrambe in mornarice pa se prikazujejo le z občasnimi osvežitvami. Podsistem še ne bo integriran s celovito rešitvijo za upravljanje s kadri in logistiko. Celovita rešitev za upravljanje s ključnimi funkcijami in procesi MO in SV Podsistem bo pokrival vse ključne funkcije in procese MO in SV. Podsistem še ne bo omogočal selektivnega načrtovanja, spremljanja in analize porabe virov ob izvajanju vojaških operacij. Nato primerljiva organizacijska struktura za razvoj in upravljanje s komunikacijsko informacijskimi sistemi Izražene bodo organizacijske, kadrovske in finančne priprave za vzpostavitev organizacije za razvoj in upravljanje s sistemi.

9.2.6 Obseg in struktura 2004

Telekomunikacijski sistemi MO in SV Selektivna bo širitev obstoječih vozlišč in povečanje prepustnosti kritičnih komunikacijskih segmentov, povečanje redundančnosti. Zagotovljeno bo redno ter investicijsko vzdrževanje TK objektov. Selektivna bo nadgradnja obstoječih telefonskih central v ISDN centrale. Računalniška omrežja MO in SV Povečalo se bo pasovne širine na lokaciji Kardeljeva ploščad in selektivno do končnih uporabnikov. Začel se bo uporabjati sistem za odkrivanje vdorov v omrežje. Podsistem posvetovanja, poveljevanja in komuniciranja (PINK) Podsistem bo le delno funkcionalen in zajema izmenjavo formatiranih sporočil, lokalno podporo štabnem proceduram in prikazovanje Nato kompatibilne slike bojišča, ki zajema samo kopenske operacije. Podsistem še ne bo integriran s celovito rešitvijo za upravljanje s kadri in logistiko. Osnovna slika bojišča zajema samo kopenske operacije, ki se osvežuje le občasno. Bistven kakovostni skok predstavlja uporaba Nato procesnega in podatkovnega modela bojišča, ki bo obogaten z nekaterimi atributi iz poslovnih aplikacij MO. Celovita rešitev za upravljanje s ključnimi funkcijami in procesi MO in SV Podsistem bo v polni funkcionalnosti in bo pokrival vse ključne funkcije in procese MO in SV. Določen bo organ za frekvenčno načrtovanje v MO (za potrebe MO, SV in

- Stran 73/90 -

drugih državnih organov) in zagotovljeno njegovo operativno delovanje. Izveden bo zagon začetne postavitve PKI infrastrukture v MO in SV ter predan v uporabo. Izgrajen bo informacijski sistem v NCKU. Določeni niz operativnim delovanjem bodo začeli INFOSEC organi.

9.2.7 Modernizacija

Modernizacija še ni zajela vseh ključnih tehnoloških in funkcionalnih gradnikov komunikacijsko informacijskega sistema MO, ker je obseg načrtovanih sredstev premajhen. Komunikacijsko informacijska infrastruktura je na nekaterih področjih močno podhranjena glede na zahteve in priporočila zveze Nato. Podatkovna in procesna integracija funkcionalnih področij se je šele začela in še ta večinoma poteka zaradi pobud in zgledov zveze Nato. Bistven napredek bo dosežen, ko bo vpeljan informacijski podsistem poveljevanja in kontrole (C3I), ki bo temeljil na Nato podatkovnem in procesnem modelu bojišča in bodo z njim usklajene ključne skupine aplikativnih rešitev, ki pokrivajo poslovne funkcije MO (logistika, kadri, oskrba in podobno). Sedanja stopnja podatkovne in procesne usklajenosti med aplikativnimi rešitvami, ki pokrivajo poslovne funkcija MO je prešibka, da bi bila možna povezava z Nato podatkovnim modelom bojišča, zato je nujna znatno večja stopnja integracije med temi aplikacijami ali celo uvajanje ene celovite rešitve.

9.2.8 Ključni razvojni izzivi

Zveza Nato se usmerja v nabavo in uporabo tehničnih sistemov, ki so dosegljivi na prostem trgu, ker taka oprema omogoča lažje in cenejše nadgradnje ter daljšo operativno uporabo. Zato je področje komunikacijsko informacijskih sistemov zanjo eno od tipičnih in prednostnih področij. Ta oprema zahteva boljše temeljno usposobljenost lastnega kadra in širše ter dolgoročno sodelovanje z gospodarskimi organizacijami, ki ponujajo dopolnilno znanje in storitve. MO razpolaga z nosilci nekaterih ključnih znanj z omenjenega področja, ima nekaj izkušenj trajnega sodelovanja z gospodarskimi organizacijami in želi s to prakso nadaljevati še v večjem obsegu. Znanje in izkušnje, ki si jih je MO nabralo v tem času, je delno primerljivo s članicami Nato, ker sta oprema in znanje dostopni na tržišču. Manjkajo pa nam izkušnje o intenzivni in zanesljivi uporabi take opreme v vojnih razmerah. Da bi naš obrambni sistem okrepil stik s tehnološko naprednimi in organizacijsko učinkovitimi obrambnimi sistemi je smiselno, da MO vzpostavi stalno in intenzivno sodelovanje z ustreznimi odbori in komisijami zveze Nato, ki delujejo na področju komunikacijsko informacijskih sistemov. MO bi moralo zvezi Nato ponuditi področje komunikacijsko informacijskih sistemov kot področje prednostnega in trajnega sodelovanja, ki se lahko kasneje uporabi kot referenčni model za sodelovanje z Natom tudi na drugih področjih. Informacijska podpora delovanju SV obsega izgradnjo sistemov vodenja, poveljevanja in kontrole, to je komunikacijsko informacijski sistem, ki združuje povezan niz informacijskih in komunikacijskih zmogljivosti, pripadajočih procesov in osebja, ki upravlja in zagotavlja informacije na zahtevo bojevnikov, poveljnikov in podpornega osebja. Sistem povečuje bojne zmožnosti enot z bistvenim povečanjem zavedanja stanja bojišča, krajšanjem potrebnega časa za odločanje in boljšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti.

- Stran 74/90 -

Zahteve pri vsebinski, časovni, procesni in funkcionalni usklajenosti podatkov, ki jih generirajo ali potrebujejo posamezne skupine komunikacijsko informacijskih storitev in aplikacij v obrambnih sistemih so tako velike, da jih je možno racionalno zagotavljati samo z zelo zmogljivo komunikacijsko in informacijsko tehnologijo. Te zmogljivosti so praviloma redundantne, vendar koncentrirane le na parih lokacijah, ki pa so izredno skrbno varovane in vzdrževane. Čeprav bi manjši in relativno avtonomni komunikacijsko-informacijski podsistemi zagotavljali večjo žilavost celotnega sistema, bi usklajevanje in replikacija podatkov med temi podsistemi zahtevala toliko časa, da procesiranje v skoraj realnem času ne bi bilo več možno. Uporabniki, kot so vojaške enote, so mobilni uporabniki, ki potrebujejo zelo različen spekter komunikacijsko informacijskih storitev ter aplikacij. Hkrati z drugimi uporabniki te komunikacijsko informacijske storitve oskrbujejo z vhodnimi podatki. Bistvena prednost take organiziranosti je, da si enote delijo podatke in zato lahko v zelo kratkem času vzpostavijo visoko stopnjo interoperabilnosti, poveljniki pa imajo celovit pregled nad bojiščem in možnost reagiranja v skoraj realnem času. Tudi najmanjše vojaške enote potrebujejo komunikacijsko informacijske storitve, ki za svoje delovanje uporabljajo zelo zmogljivo komunikacijsko informacijsko tehnologijo. V primeru, da bi skušali doseči samozadostnost teh enot, bi količina in cena te informacijske opreme narasla preko vseh razumnih mej, usklajevanje med komunikacijsko informacijskimi storitvami pa bi postalo skoraj nerešljiv problem. Ker je smiselno, da imajo tudi najmanjše enote odlično komunikacijsko informacijsko podporo, je racionalna rešitev v centralizaciji komunikacijsko informacijske opreme za aplikativno procesiranje, ki je praviloma stacionarna ter široki distribuiranosti, mobilnosti in redundanci komunikacijskih kapacitet za dostop do teh storitev.

- Stran 75/90 -

10 Upravljanje s človeškimi viri

10.1 Pregled stanja

10.1.1 Namen

Temeljni cilj upravljanja človeških virov je zagotovitev razvoja in implementacije kariernega razvoja posameznika, zviševanje ravni strokovne usposobljenosti, izobraženosti in izpopolnjenosti kadrov ter zagotovitev njihove pripadnosti in odgovornosti do nacionalnovarnostnega in še posebej obrambnega sistema.

10.1.2 Obseg in kadrovska struktura

V MO je bilo na dan 31. 12. 2003 zaposlenih skupaj 7886 oseb, od tega v SV 6376 ali 80%, v Upravi RS za zaščito in reševanje 325 ali 4%, v Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 67 ali 1% ter v organizacijskih enotah ministrstva 1187 ali 15% od skupnega števila zaposlenih. Od skupno 6376 zaposlenih je častnikov 1519 ali 23,8%, podčastnikov 2009 ali 31,5%, poklicnih vojakov 1964 ali 30,8%, civilnih oseb 748 ali 11,7% ter 136 drugih oseb ali 2,1% od skupnega števila stalne sestave SV. V skladu s sklepom Vlade RS številka 102-00/2000-9 z dne 6. 10. 2003 ima Ministrstvo za obrambo brez SV v letu 2004 dovoljeno kvoto zaposlenih 1620, v letu 2005 pa 1.605. To pomeni, da se bo dejansko število zaposlenih v ministrstvu zmanjšalo v letu 2004 za 16 oseb, v letu 2005 pa še za nadaljnjih 15. Izjemo predstavlja zaposlovanje v Slovenski vojski, kjer se bo število zaposlenih v letu 2004 povečalo na 6950 ter v letu 2005 na 7350. To pomeni, da se bo dejansko število zaposlenih v Slovenski vojski povečalo v letu 2004 za 600, v letu 2005 za 400. Povečanje števila zaposlenih v SV je del uvajanja projekta poklicne vojske. V SV je neustrezno razmerje med številom častnikov, podčastnikov in vojakov, obstajajo tudi kadrovska neskladja glede na izobrazbo, starost in čine. Premalo je vojakov in preveč častnikov glede na ciljni obseg vojne sestave vojske. Neustrezno razmerje med številom častnikov, podčastnikov in vojakov je posledica zmanjševanja števila rezervne sestave SV v zadnjih letih ter ukinitve naborniškega sistema. Ciljno razmerje bo mogoče doseči v obdobju do leta 2010 z naslednjimi ukrepi: • iskanje ustreznih delovnih mest za zaposlene preko internega trga dela v organih

državne uprave, • s spremembami zakona o obrambi, • ustrezno kadrovsko politiko na področju zaposlovanja ter • ukrepi določenimi v skladu s strategijo nadaljnjega razvoja slovenskega javnega

sektorja. Pri iskanju možnosti za prehod zaposlenih iz MO je bila ustanovljena posebna delovna skupina z MNZ, ki intenzivno proučuje možnosti za prehod oseb iz MO v policijo. V teku so tudi dogovori o iskanju drugih rešitev možnega sodelovanja in prehoda kadrov med organi.

- Stran 76/90 -

Za izboljšanje stanja se v predlogu sprememb zakona o obrambi, ki je že v postopku, predlaga zlasti: • da delovno razmerje na obrambnem področju preneha vojaškim osebam, ki so

izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine; • da se invalide II. in III. kategorije premesti na druge dolžnosti, če taka

premestitev ni možna, jim po petih letih preneha delovno razmerje; • da se izvede upokojevanje kot enkratni ukrep s pravico do upokojitve za invalide

starejše od 50 let; • podaljšanje roka za pridobitev manjkajoče izobrazbe do 14. 1. 2009; • razporeditev delavcev, ki se ne šolajo oziroma ne bodo pridobili zahtevane

izobrazbe v predpisanem roku, na dolžnosti za katere izpolnjujejo pogoje. Ne glede na predlagane spremembe zakona o obrambi se bo v MO iskalo ustrezne rešitve za razporejanje pripadnikov Slovenske vojske ter zaposlenih na obrambnem področju na dolžnosti in delovna mesta za katera izpolnjujejo zahtevane pogoje. Eno izmed kadrovskih in strukturnih neskladij v SV predstavlja razlika med dejansko in zahtevano stopnjo izobrazbe. Nastala je kot posledica hitrega zaposlovanja stalne sestave SV od 1991 do leta 1995, del pa tudi s spremembo zakonodaje, ki je postavljala višje zahteve pri stopnji izobrazbe. V MO je zaposlenih 1592 oseb, ki nimajo ustrezne stopnje izobrazbe, od tega v SV 1247. Med 1592 zaposlenimi, ki nimajo ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, ima z ministrstvom sklenjene pogodbe o izobraževanju za pridobitev ustrezne stopnje izobrazbe 334 zaposlenih. Po neuradnih podatkih se izobražuje še 150 oseb zaradi pridobitve manjkajoče stopnje izobrazbe, vendar z ministrstvom nimajo sklenjenih pogodb o izobraževanju. Za določeno število zaposlenih je s predpisi določen spregled manjkajoče izobrazbe (npr. 289 vojaških oseb na podlagi zakona o obrambi iz 1995). Načrtna kadrovska politika se izvaja od leta 2002 dalje in predvideva le zaposlovanje kandidatov za vojake in štipendistov, ki smo jih v skladu s pogodbami dolžni zaposliti po koncu študija. Na ta način smo v obdobju od 31.12.2002 do 31.10.2003 dosegli spremembo v skupni strukturi, saj se je delež vojakov povečal za 6.5%, medtem ko, se je številčno stanje pri častnikih zmanjšalo za 4.5%.

10.2 Razvoj človeških virov

Vizija razvoja na področju človeških virov je v ustvarjanju celostnega sodobnega, integriranega, transparentnega, uspešnega in učinkovitega sistema, ki bo strateško zasnovan na managementu človeških virov in človeškega kapitala ter bo omogočal razporejanje pravih ljudi na prava mesta, ob pravem času.

10.2.1 Vzpostavitev sodobne kadrovske funkcije

Prednosti obstoječe kadrovske funkcije Ministrstva za obrambo so predvsem v sistemski in procesni stabilnosti posameznih podfunkcij, kar omogoča učinkovito nadgradnjo in nadaljnji razvoj kadrovske funkcije. Temeljna prednost so kakovostni in perspektivni kadri, ki večinsko prevladujejo in, ki bodo omogočili priliv novih kvalitetnih in perspektivnih kadrov ter odliv neperspektivnih kadrov. Slabosti obstoječe kadrovske funkcije ministrstva so v preveliki administrativni ter v premajhni strokovni, razvojni, raziskovalni, znanstveni, koordinacijski in predvsem v

- Stran 77/90 -

premajhni strateški usmerjenosti. Sama kadrovska funkcija je orientirana v ozko kadrovanje za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje. Ne obstaja pa sistematičen in celosten razvoj kadrov. Kadrovska funkcija se mora postopoma preoblikovati kot del managementa človeških virov in človeškega kapitala. Temeljna ključa pri tem sta intenzivna reorganizacija in prestrukturiranje kadrov. Nevarnost je prepočasno posodabljanje izvajanja kadrovske funkcije, kar bo povečalo neučinkovitost in netransparentnost sistema kadrovanja. To ima lahko dolgoročno posledice predvsem na nemotiviranost kadrov. Obstoječa, klasična organiziranost za izvajanje kadrovske funkcije, bo do konca leta 2004 preoblikovana. Vzpostavljen bo sistem strateškega načrtovanja upravljanja s človeškimi viri ter definirano kadrovsko politiko, ki bo omogočil celostno vzpostavitev transparentnega modela razvoja kadrov. Težišče bo zagotavljanje in določanje jasnih usmeritev, metodoloških in strokovnih (vsebinskih) rešitev za vse organizacijske enote MO in organe v sestavi. Prednost bo dana vzpostavitvi poklicne vojske in racionalizaciji delovanja sistema kot celote.

10.2.2 Strateško planiranje kadrov in kadrovska politika

Na podlagi Smernic za delo Ministrstva za obrambo za leti 2003 in 2004 ter Strategije nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja 2003-2005, bo do konca leta 2004 vzpostavljena nova celostna organizacijske struktura MO z organi v sestavi. V letu 2004 bo zaključena kadrovska presoja na podlagi katere bo izdelan projekt kadrovske prenove, ki bo vključeval: • vzpostavitev sistema usklajevanja strateškega obrambnega načrtovanja s

strateškim načrtovanjem kadrovskih virov, • razvoj kadrovske politike in uskladitev strateških kadrovskih načrtov z razvojno

strategijo ministrstva, • reorganizacijo kadrovskih postopkov in izobraževanja, • centralizacijo strateške ter nadgradnjo taktične vloge kadrovske funkcije z vidika

strokovnega, razvojnega in znanstvenega pristopa, • izdelavo pravilnika o kadrovanju in pravilnika o izobraževanju ter spremembo

drugih navodil.

Za zagotovitev učinkovitega strateškega planiranja kadrov, je treba združiti operativni in taktični nivo izvajanja kadrovske funkcije, ki se izvajata na posameznih segmentih. V tem kontekstu je potrebna homogenizacija in integracija kadrovskih aktivnosti med Službo za organizacijo in kadre, Uradom za obrambno politiko in SV.

10.2.3 Racionalizacija kadrovskih postopkov in spremembe organizacije

Zakonodaja predvideva v državnih organih formiranje ustreznega centralnega organa, pristojnega za strokovno usmerjanje in vodenje kadrovske funkcije ter vodenje in vzdrževanje centralnega informacijskega sistema kadrovske potrebe. Modelov za ustrezno rešitev urejenosti kadrovske funkcije v organizacijskem in vsebinskem pogledu je več. V nadaljevanju je predstavljen model izvajanja kadrovske

- Stran 78/90 -

funkcije, s katerimi je možno doseči fleksibilnost in odzivnost sistema na spremembe v okolju, skrajšanje kadrovskih postopkov, jasne pristojnosti in delokroge na kadrovskem področju, preprečevanje podvajanja procesov v različnih organizacijskih enotah ter racionalizirati število sodelujočih v navedenih procesih. Gre za model ločitve kadrovske funkcije na strateško in operativno-taktično raven kot njeno podfunkcijo, pri čemer predstavlja organizacijska enota ministrstva, pristojna za organizacijo in kadre, tako strateško kot tudi operativno-taktično raven. Operativno-taktično raven predstavljajo tudi organizacijske enote ministrstva ter organi v sestavi (v SV poveljstva, zavodi in enote do ravni bataljona). Sistem nadzora v organizacijskem in vsebinskem pogledu nad izvajanjem kadrovske funkcije v ministrstvu, že izvaja organizacijska enota ministrstva, pristojna za organizacijo in kadre. Glede na to, da se od vodij organizacijskih enot in predstojnikov organov v sestavi ministrstva pričakuje aktivno sodelovanje pri kreiranju in izvajanju načrtnega in učinkovitega sistema upravljanja s človeškimi viri, naj bi se do konca leta 2004 predvidoma izvedla ločitev kadrovske funkcije v ministrstvu na strateško (konceptualno analitično) raven in operativno-taktično (usmerjanje, nadzorstvo, operacionalizacija) raven. Z navedenim modelom je hkrati omogočeno učinkovito izvajanje načrtovane kadrovske politike ob aktivni vlogi posameznih organizacijskih enot in organov v sestavi. Učinkovito izvajanje zastavljenih nalog je treba zagotoviti predvsem pretok kadrov iz SV v organizacijsko enoto ministrstva, pristojno za organizacijo in kadre. Vzporedno s prehodom na nov model izvajanja kadrovske funkcije je treba zagotoviti ustrezno informacijsko podporo ter zagotoviti dostopnost do nje v vseh organizacijskih enotah ministrstva in organih v sestavi. V praksi to pomeni, da se podatki kadrovske narave vnašajo v informacijski sistem tam kjer nastajajo. Posamezne organizacijske enote morajo imeti dostop do podatkov v informacijskem sistemu zaradi načrtovanja in izvajanja karierne poti posameznika.

10.2.4 Celostni razvoj človeških virov in človeškega kapitala

V okviru modela upravljanja s človeškimi viri bo v MO do konca leta 2004 uveden sistem kariernega razvoja posameznika v skladu z določenimi potrebami in zmožnostmi sistema na eni strani ter oceno in potrebami po novih vsebinskih in metodoloških znanjih in izkušnjah na drugi strani. Posameznik kot vezni člen med dejanskimi zmožnostmi in potrebami sistema bo samovplival na karierni razvoj na podlagi rednih letnih razgovorov in službene ocene. Do konca leta 2004 bo za vse organizacijske enote MO in organe v sestavi: • uveden sistem službenega ocenjevanja in individualnih kariernih načrtov vseh

zaposlenih v MO in organih v sestavi, • izdelan projekt razvoja vodilnih in vodstvenih kadrov na področju vodenja

obrambnega in kriznega managementa, • uveden sistem letnih razgovorov, sistematičnega vzpodbujanja inovativnosti,

sistem ocenjevanja z metodo 360º, pristopi e-izobraževanja, individualnih letnih načrtov dela, izobraževanja in napredovanja ter uveden koncept »učečega se sistema«,

- Stran 79/90 -

• nadgrajen sistem nagrajevanja in motiviranja z razvojem in uvedbo poenotenih meril za vse zaposlene ter uvedenimi mehanizmi merjenja učinkov oziroma delovne storilnosti,

• uvedeni ključni koncepti modela odličnosti CAF in kadrovskega standarda IP področju razvoja kadrov,

• celostno nadgrajene kompetence vseh zaposlenih (nadgradnja znanj, spretnosti, izkušenj, sposobnosti, vrednot, pripadnosti, odgovornosti, zadovoljstva, odzivnosti na spremembe in podobno) glede na sedanje in predvidene potrebe ministrstva,

• pripravljene kadrovske metodološke usmeritve in orodja v podporo organizacijskim enotam MO in organom v sestavi pri razvoju kadrov,

• uvedeneo upravljanje in merjenje organizacijske kulture vseh organizacijskih enot MO in organov v sestavi.

Zgoraj navedene naloge se bodo nadaljevale po potrebi v leto 2005.

- Stran 80/90 -

11 Organizacijska struktura MO

11.1 Pregled stanja

11.1.1 Značilnosti organizacijske strukture MO

Sedanja organizacijska struktura dela, kjer se opravljajo naloge upravnega dela MO, temelji na treh uradih in Sekretariatu generalnega sekretarja: 1. Sekretariat generalnega sekretarja z organizacijskimi enotami:

• Služba za organizacijo in kadre • Pravna služba • Služba za splošne zadeve • Služba za publicistiko

2. Urad za obrambno politiko z organizacijskimi enotami: • Sektor za obrambno planiranje • Sektor za mednarodno sodelovanje • Centralni register NATO/EU

3. Urad za obrambne zadeve z organizacijskimi enotami: • Sektor za civilno obrambo • Sektor za vojaške zadeve • Sektor za informatiko in komunikacije • Nacionalni center za krizno upravljanje • Uprave za obrambo

4. Urad za logistiko z organizacijskimi enotami: • Sektor za opremljanje • Služba za javna naročila • Služba za standardizacijo in kodifikacijo • Sektor za finance in računovodstvo • Služba za gospodarjenje z nepremičninami

Neposredno so podrejene ministru za obrambo: • Obveščevalno varnostna služba, • Notranjerevizijska služba in • Kabinet ministra.

Na podlagi zakona o obrambi ter zakona o državni upravi v ministrstvu kot organi v sestavi delujejo:

• Generalštab Slovenske vojske; • Inšpektorat RS za obrambo; • Uprava RS za zaščito in reševanje z izpostavami; • Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami z

izpostavami.

V letu 2003 uveljavljeni predpisi na področju javnega sektorja zahtevajo od resornih organov, da pripravijo nove akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki po vsebini pomenijo zgolj uskladitev z določbami nove zakonodaje. Z novim aktom se bodo v ministrstvu glavni procesi izvajali v sklopu direktoratov, ki bodo nadomestili obstoječe urade. Novi uradi v prehodnem obdobju v ministrstvu ne bodo

- Stran 81/90 -

vzpostavljeni. Možnost njihove uvedbe obstaja v naslednji fazi reorganizacije po letu 2004. Izvedena analiza procesov in potreb bo pogojevala novo organizacijsko strukturo ministrstva z organi v sestavi. Uspešnost novih organizacijskih rešitev bo predvsem odvisna od razmejitev področja dela med organi v sestavi, upravnim delom MO in SV. Analiza bo tudi pogojevala odločitev v zvezi s spremenjenimi pristojnostmi pri izvajanju nalog v smislu integracije, ki se sedaj v identični obliki, decentralizirano ali večkratno pojavljajo na različnih organizacijskih nivojih in organizacijskih enotah ministrstva.

11.1.2 Ključni izzivi in dileme

V sedanji organiziranosti MO je moč prepoznati različne organizacijske strukture, ki so posledica uvajanja sodobnih pristopov organizacije dela ter asimetrične rasti MO v preteklih letih. V SV kot tudi v upravnem delu MO prevladuje klasična linijsko-štabna struktura, za katero je značilno, da delo predvsem deli (razdeljuje), namesto da bi ga združevala, kar zahteva veliko število dodatnih povezav. Ker hierarhija vodenja na mezo nivoju ni natančno opredeljena, se zaradi nesorazmerja pristojnosti odločanja in odgovornosti soočamo z ne dovolj usklajenim delovanjem celotnega sistema. V sistemu vodenja se za oblikovanje pomembnejših odločitev pojavljajo tudi posamezne, med seboj neodvisne interakcijske oblike, kot so kolegiji ali projektne skupine. Čeprav so v svoji sestavi največkrat po nivojih vodenja neuravnotežene, deloma nevtralizirajo pomanjkljivosti delovanja obstoječe strukture managementa v MO, zlasti na mezo nivoju. Hkrati pa so te interakcijske oblike tudi specifična oblika soodločanja. Vrinjene so v hierarhični sistem vodenja in poveljevanja, s svojimi delovanjem pa pogosto povzročajo neskladje v odločanju in s tem postopno spreminjajo razmerja med pristojnostmi in odgovornostmi. Temeljna značilnost tovrstnih interakcijskih oblik je namreč vključevanje v proces odločanja, oziroma soodločanja o zadevah izven ustaljene hierarhične organiziranosti MO, ne pa sodelovanje v načrtni pripravi elementov za odločanje, kar je njihov osnovni namen. Nekatere značilnosti aktualne strukture in organiziranosti MO, ki bodo v prihodnosti vse večja ovira in ki bodo morale v procesu reorganizacije doživeti temeljito preobrazbo so: • hipertrofiranost organizacijske strukture; • neustrezna organizacijska kultura, ki se zrcali v premajhni stopnji medsebojnega

sodelovanja in teamskega dela, v pogostem paralelizmu in organizacijsko procesni izoliranosti; v premajhni usklajenosti in sinergiji med procesi in organizacijskimi enotami MO; v občasnih prestižnih sporih med organizacijskimi enotami, ki izvajajo primerljive in komplementarne procese;

• preveč razpršena in ne dovolj jasna delitev pristojnosti ter prepogosto prenašanje odgovornosti vodij in organizacijskih enot na različne delovne skupine, zaradi česar je včasih odgovornost nejasna in zamegljena;

• preobremenjenost z reševanjem dnevnih problemov onemogoča pogled v prihodnost in oblikovanje jasne razvojne vizije.

V organizacijski strukturi MO je v izvedbenem smislu potrebno natančno razmejiti in uveljaviti vodenje na treh temeljnih nivojih - strateškem (makro, vrhovni management), operativnem (mezo, srednji management) in taktičnem (mikro management ali management prve ravni). Vsaka organizacijska interpolacija v managementu med temi tremi stopnjami predstavlja organizacijski anahronizem, ki se mu je treba izogniti, saj ustvarja dodatna in povsem nepotrebna mesta odločanja ali omogoča soodločanje tam, kjer to ni potrebno.

- Stran 82/90 -

Določitev temeljnih procesov v MO je osnova za strukturno organiziranost MO. Poleg tega veljavna zakonodaja s področja javne uprave določa posamezne organizacijske oblike v strukturi MO. To pa ne pomeni, da posameznih zakonskih rešitev v daljši časovni perspektivi ni mogoče spreminjati skladno s potrebami, ki jih narekujejo praktične izkušnje in razvojne potrebe. Posamezen proces lahko poteka v različnih organizacijskih enotah ali v eni sami organizacijski enoti, kar je bolj izjema kot pravilo. Bistvo je v podrobni opredelitvi procesov in njihovi delitvi na podprocese. Natančno je treba opredeliti, katere organizacijske strukture so nosilke posameznih (pod)procesov in katere samo sodelujejo pri izvedbi posameznih (pod)procesov. Vsebine in dinamike sprememb organizacijske strukture MO v naslednjih desetih letih ni mogoče natančno definirati. Je pa mogoče določiti okvirne parametre za oblikovanje ciljne idealnotipske organizacijske strukture MO.

11.2 Razvoj do leta 2015

11.2.1 Prihodnja organizacijska struktura MO

S pomočjo organizacijske strukture lahko odvisno od njene (ne)ustreznosti pospešujemo ali zaviramo uresničevanje strateških in operativnih ciljev. Organizacijska struktura mora zagotoviti optimalno organizacijo dejavnosti, najkrajšo hierarhično lestvico vodenja, izpolnjevanje poslanstva, ustrezen nadzor ter izobraževanje in usposabljanje za prihodnje naloge. Značilnost sodobnih organizacijskih struktur je, da postajajo vse manj stalne (in so vse bolj prožne), oziroma v nespremenjeni obliki delujejo razmeroma kratko časovno obdobje. Spremembe v organizacijski strukturi torej omogočajo hitrejše in učinkovitejše prilagajanje novim zahtevam in novemu okolju. Preoblikovanje varnostnega okolja, vključevanje RS v mednarodne varnostno-obrambne ter gospodarske povezave narekujejo tudi spremembe v organizacijski strukturi MO in SV. Ključni razlogi so: • zmanjšanje vojaške ogroženosti in posledične opustitve koncepta totalne

obrambe, • zmanjšanje števila subjektov in s tem obsega obrambnih priprav, • zmanjševanja številčnosti vojne sestave SV, • spremembe načina popolnjevanja SV, • vključevanja v NATO in EU ter • intenziviranje procesa informatizacije na obrambnem področju. Intenzivne spremembe v obsegu in strukturi SV ter njenih poslanstvih in nalogah torej zahtevajo spremembo organizacijske strukture MO. Ta je še vedno skoraj identična osnovni organizacijski strukturi MO iz devetdesetih let, ki postaja vse manj učinkovita in je vse bolj namenjena sama sebi. Zato je temeljni cilj vzpostavljanja drugačne organizacijske strukture MO povečanje učinkovitosti in gospodarnosti njegovega delovanja. Obseg in organiziranost obstoječe organizacije in sistemizacije MO je smiselno prilagajati postopno, še zlasti, ker je z vključitvijo v EU in Nato v letu 2004 glede potrebne prihodnje organiziranosti MO še preveč neznank. Rešitev iz tujine pa ni mogoče povsem enostavno prenesti v naš sistem, saj je ta v posameznih rešitvah dokaj unikaten. Postopnost procesa reorganizacije pomeni sosledje sprememb v organizacijski strukturi MO in SV po vnaprej določenih prioritetah, pri čemer imajo prednost procesi, oziroma izvajalci procesov in podprocesov, ki zagotavljajo

- Stran 83/90 -

realizacijo ključnih nalog ali zahtevajo minimalno poseganje v obstoječo strukturo s takojšnjim velikim učinkom. V MO je treba postopno do leta 2015 vzpostaviti čim bolj optimalno organizacijsko strukturo, ki bo izhajala iz poslanstva MO in bo temeljila na podrobno opredeljenih funkcijah in (poslovnih) procesih. Pri tem je treba upoštevati razpoložljivost kadrovskih ter finančnih virov, kar zelo verjetno pomeni tudi združevanje posameznih funkcij, predvsem poslovnih.

11.2.2 Možni scenariji sprememb organizacijske strukture MO

Možni scenariji sprememb organizacijske strukture MO še ne predstavljajo izvedbenega načrta reorganizacije, ampak zagotavljajo samo nujno podlago za nadaljnjo razpravo in odločanje o njihovem obsegu in intenzivnosti. Minimalistični scenarij (scenarij »A«) predpostavlja zgolj omejene popravke sedanje strukture upravnega dela MO, izključno v obsegu, ki ga določa trenutno veljavna zakonodaja. Lahko ga imenujemo tudi »v danes usmerjeni scenarij«. Oklevajoči kompromisni scenarij (scenarij »B«) predpostavlja obsežnejše popravke sedanje strukture upravnega dela MO, brez kakršne koli integracije z vojaško strukturo. Lahko ga imenujemo tudi »omejeni v jutri usmerjeni scenarij«. Pogumni kompromisni scenarij (scenarij »C«) zajema selektivno delno integracijo civilne in vojaške strukture MO. Lahko ga imenujemo tudi »v jutri usmerjeni scenarij«. Aktivnosti po tem scenariju predpostavljajo predhodno podrobno definiranje procesov v MO in SV. Maksimalistični scenarij (scenarij »D«) pomeni popolno integrirano strukturo MO. Lahko ga imenujemo »v pojutrišnji usmerjen scenarij«. Predlagani scenariji so predvsem po obsegu in tudi po dinamiki načrtovanih sprememb v strukturi MO sosledni. To pomeni, da »scenarij A« ne posega v bistvo problema in odpravlja zgolj najbolj evidentne pomanjkljivosti ter uvaja popravke sedanje organizacijske strukture v obsegu, ki ga določa veljavna zakonodaja. »Scenarij B« predstavlja že nekoliko obsežnejše in zaporedne posege v organizacijsko strukturo. »Scenarij C« je v bistvu nadgradnja predhodnega scenarija in že predvideva selektivno delno integracijo upravne in vojaške strukture MO. »Scenarij D« predvideva najobsežnejše posege v organizacijsko strukturo MO, ki pomeni oblikovanje integrirane upravne in vojaške strukture. Pri vseh naštetih možnih scenarijih je treba upoštevati, da mora organiziranost MO podpirati tudi učinkovito delovanje operativnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot podsistema nacionalnovarnostnega sistema države.

11.2.3 Evalvacija predlaganih scenarijev po metodi SWOT

Z namenom lažjega sprejemanja odločitve o tem, kateri od ponujenih scenarijev je najprimernejši, smo izvedli SWOT analizo prvega, to je minimalističnega in zadnjega oziroma maksimalističnega scenarija. Oba vmesna scenarija sta po svojih prednostih, pomanjkljivostih, priložnostih in grožnjah nekje med obema ostalima, v bistvu pa predstavljata vmesni stopnji v doseganju popolnoma integrirane strukture MO.

- Stran 84/90 -

11.2.3.1 Minimalistični scenarij (A)

PREDNOSTI Ljudje, ki se bojijo sprememb, ga bodo zlahka sprejeli Ne povzroča motenj, v času, ko že potekajo druge večje reforme

SLABOSTI Ne odpravlja podvajanje nalog med MO in GŠ Komuniciranje med organizacijskimi enotami bo še vedno nezadostno Pri razvoju funkcij GŠ ne bo upoštevana ustanovitev Poveljstva sil Ne motivira ljudi, ki so prepričani, da je sedanja organiziranost nefunkcionalna V upravnem delu MO se bodo delno še vedno ukvarjali z upravljanjem vojaških kadrov Odgovornost za planiranje virov bo ostala razdeljena med MO in GŠ

PRILOŽNOSTI Zdi se, da ohranitev obstoječega modela ne ponuja nobenih priložnosti za izboljšanje upravljanja in vodenja obrambne organizacije

NEVARNOSTI Z ustanovitvijo Poveljstva sil so postale linije pristojnosti in odgovornosti bolj zapletene, zastoji pri prilagajanju novi organiziranosti pa bi oslabili učinkovitost vodenja in poveljevanja Načelnik GŠ ne bo uspel pridobiti ustreznega vpliva na upravni del MO, zato se bo nerazumevanje nadaljevalo Organizacija ne bo sposobna izvajati večjih reform na drugih področjih

Ko analiziramo minimalistični scenarij oziroma »v danes usmerjeni scenarij« ugotovimo, ker ima premalo prednosti in preveč pomanjkljivosti, dejansko ne ponuja priložnosti in prinaša preveč nevarnosti.

11.2.3.2 Maksimalistični scenarij (D)

PREDNOSTI Jasno definira funkcionalne

odgovornosti Izboljšuje komunikacijo in razumevanje

med vojaškimi in civilnimi kadri Odpravlja dodatni hierarhični nivo med

Poveljstvom sil in MO Zagotavlja osredotočenje na

opravljanje nalog, ki bodo izhajale iz članstva v Natu

SLABOSTI Sedanji nivo strokovnega znanja

vojaškega in civilnega kadra lahko zavira ustrezno razporejanje v organizaciji

- Stran 85/90 -

PRILOŽNOSTI Odpravlja podvajanje nalog Zagotavlja boljšo koordinacijo nalog Civilnim in vojaškim kadrom bi bilo omogočeno boljše vzajemno razumevanje problemov, s katerimi se soočajo pri delu Omogoča oblikovanje ustrezne strukture proračuna glede na poslovno planiranje

NEVARNOSTI Lahko se pojavijo problemi, če ne bo jasne razlike med strukturama kariere za civilne in vojaške osebe Učinkovito skupno delo bo sledilo le v primeru, ko bodo odgovornosti civilnih vodij do podrejenih vojaških oseb jasno opredeljene in obratno Kratkoročno bodo morda spremembe organiziranosti moteče za druge reformne projekte

Ko analiziramo scenarij popolnoma integrirane strukture MO oziroma “v pojutrišnji usmerjen scenarij“, ugotovimo, da je dolgoročno gotovo najbolj ustrezen. Kako dolgoročni oziroma bolje kako kratkoročni je čas njegove uvedbe, je odvisno predvsem od nas, natančneje od naše inovativnosti, prodornosti, poguma in odločnosti. Ta scenarij je najbolj ustrezen zato, ker ima veliko prednosti ter ponuja pomembne priložnosti. Edino pomanjkljivost predstavlja sedanja stopnja strokovnosti, njegova kratkoročna realna nevarnost pa je, da lahko moteče vpliva na ostale že potekajoče reformne projekte.

11.2.4 Predlog idealnotipskega modela prihodnje organiziranosti MO

Ob upoštevanju doslej navedenih pomanjkljivosti sedanje organiziranosti MO ter predlogov za njihovo omejevanje in preseganje v okviru predstavljenih scenarijev, je pri iskanju ustreznejše organiziranosti MO nastal njen idealnotipski model integrirane strukture. Z njim želimo uveljaviti načelo, da je upravni del Ministrstva za obrambo prvenstveno v funkciji zagotavljanja ustrezne podpore razvoju in delovanju SV. Podpora podsistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v tem dokumentu ni obravnavana, vsekakor pa ostaja to druga prednostna naloga ministrstva. Prepričani smo, da lahko le z integracijo procesov in funkcij ter upravne in vojaške strukture zagotovimo večjo učinkovitost in racionalnost delovanja MO. Integrirana organizacijska struktura pomeni podrobno določen sestav organizacijskih enot, od katerih ima vsaka natančno določeno nalogo (funkcijo) izvajanja posameznega (pod)procesa. Njihova medsebojna hierarhična (nadrejenost, podrejenost ali enakost) in druga razmerja (podpora, svetovanje, pomoč) so natančno opredeljena. S tem je zagotovljeno smotrno in nemoteno ter učinkovito sodelovanje posameznih organizacijskih enot brez medsebojnega poseganja v pristojnosti odločanja. Integrirano organizacijsko strukturo MO je možno oblikovati s smiselnim izvajanjem naslednjih aktivnosti: • z integracijo funkcij (npr.: obveščevalna, logistična, informatika, stiki z javnostmi,

protokol), zlasti poslovnih (npr.: kadrovska, finančna, nabavna); • z racionalno delitvijo procesov v podprocese in določitvijo njihovih izvajalcev v

skladu z zakoni predpisanimi pristojnostmi za posamezne funkcije oziroma naloge;

• z integracijo funkcij s SV in preoblikovanjem organizacijskih enot MO glede na predpise, ki opredeljujejo samostojne organizacijske enote MO, vendar le za funkcije, za katere SV ni pristojna ali jih na osnovi določil predpisov ne sme samostojno opravljati ali pa je funkcije zaradi racionalnosti mogoče združiti na osnovi medsebojnega dogovora;

- Stran 86/90 -

• z združevanjem posameznih organizacijskih enot upravnega dela MO, zlasti manjših ter tistih organizacijskih enot z zmanjšanim obsegom dela;

• z uravnoteženjem pristojnosti in odgovornosti; • s formiranjem ustreznih odborov za lažje obvladovanje procesov in podprocesov

ter za oblikovanje predlogov odločitev kot pomoč pri odločanju; • z načrtnim pretokom kadra med organizacijskimi enotami MO in SV ter • z mešanimi civilno–vojaškimi teami in organizacijskimi enotami. V predlogu integrirane organizacijske strukture MO se ključne funkcije oziroma področja delijo na vojaški del, ki se sooča z vojaškimi grožnjami, na civilnokrizno načrtovanje in upravljanje, ki se sooča z nevojaškimi grožnjami in na področja, ki zagotavljajo podporo prej omenjenima področjema. Na vseh področjih delujejo mešani civilno-vojaški ali vojaško-civilni teami, razmerje med civilisti in vojaki pa je odvisno od narave dela na posameznih področjih. V modelu je predvideno, da se zaradi demilitarizacije, univerzalizacije in globalizacije varnostnih tveganj in groženj poveča pomen civilnokriznega načrtovanja in upravljanja. Ob tem pa se razvoj podsistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami usmerja v skladu s sprejetimi strateškimi, razvojnimi in doktrinarnimi dokumenti.

11.2.5 Spremembe organiziranosti MO po scenariju »D« po letih izvedbe

V nadaljevanju so navedene bistveni koraki v procesu spreminjanja organiziranosti MO v obdobju 2004 do 20015. 2015 Organizacijska struktura MO mora zagotavljati sodobno učinkovito, gospodarno in uspešno delovanje vseh organizacijskih enot MO in SV oziroma celotnega obrambnega sistema RS. 2010 Zaključiti z integracijo vseh upravnih in strokovnih nalog obrambe ter poslovnih funkcij v MO in SV . 2006 Vzpostaviti integrirano civilno-vojaško strukturo na obveščevalnem in varnostnem področju ter področju informatike in komunikacij, protokola in obveščanja javnosti. Logistično funkcijo integrirati v SV (operativna logistika), ki postane organizacijska enota SV. Elemente poslovnega dela logistike (nabava, finance, javna naročila itd.) organizirati kot ločene organizacijske enote MO za področje financ, računovodstvo in nabavo. Zagotoviti neoviran in razvojno naravnan sistem pretoka kadrov znotraj MO in SV. 2004 Na podlagi dokumenta Smernice za delo Ministrstva za obrambo za leti 2003 in 2004 ter novih predpisov na področju javnega sektorja, predvsem upoštevajoč v letošnjem letu sprejeto uredbo o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, bo do konca leta 2004 postavljena nova celostna organizacijska struktura MO. Kot predpogoj za pripravo predloga bo v prehodnem obdobju izveden posnetek stanja obstoječih procesov in funkcij, ki jih izvaja MO. Na tej podlagi bo izdelan projekt reorganizacije, ki bo vključeval: • reorganizacijo posameznih procesov s posebnim poudarkom na racionalizaciji,

optimizaciji in modernizaciji oziroma nadgradnji vseh podprocesov,

- Stran 87/90 -

• poenotenje posameznih procesov z zagotovitvijo transparentnosti pregleda nad podprocesi, učinkovitejšega upravljanja s podprocesi in njihove medsebojne kompatibilnosti ter omogočanja večje prilagodljivosti glede na spremembe, zlasti na področjih kadrovsko-organizacijskih zadev, pravnih zadev, splošnih zadev, odnosov z javnostmi in publicistike, planiranja, vojaških zadev, informacijske dejavnosti in logistične podpore organizacijskim enotam MO in organom v sestavi,

• popolno integracijo podvajanih podprocesov po posameznih organizacijskih enotah MO in organih v sestavi,

• centralizacijo in decentralizacijo posameznih procesov, • integracijo in homogenizacijo nosilcev posameznih podprocesov, • izdelavo novega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, • apliciranje lastnih izkušenj in izkušenj britanske svetovalne skupine PMAT ter

posameznih primerov najboljših praks tujih obrambnih sistemov na segmentu organizacijskih rešitev.

Izvedba organizacijskega reinženiringa in vzpostavitev nove organizacijske strukture vključuje reorganizacijo v okviru vseh organizacijskih enot tako upravnega dela Ministrstva za obrambo kot organov v sestavi ministrstva.

11.2.6 Upravno teritorialna organiziranost MO

MO ima za opravljanje upravnih in strokovnih zadev na področju obrambe na določenih urbano in geografsko povezanih območjih organizirane uprave za obrambo (UO), ki so do nedavnega opravljale naloge na področju obrambnega sistema in sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vodile upravne postopke v zvezi z uresničevanjem pravic in dolžnosti državljanov pri izvrševanju vojaške, delovne in materialne dolžnosti ter dolžnosti v zaščiti in reševanju. Organiziranih je bilo 13 UO in 58 izpostav za obrambo (IO). Na začetku leta 2002 je bila uvedena I. faza preoblikovanja upravno teritorialne organiziranosti MO, katere namen je bil okrepitev področja zaščite in reševanja v okviru enotnih oddelkov na nivoju UO, zmanjšanje vloge IO s prenosom določenih delovnih področij na nivo UO ter zmanjšanje števila delovnih mest, predvsem na tehničnem in administrativnem področju. V letu 2002 se je z aktivnostmi pri preoblikovanju upravno teritorialne organiziranosti MO nadaljevalo, saj sta bila izpolnjena naslednja bistvena pogoja: prvič, s predhodno izvedenimi organizacijskimi, tehničnimi in kadrovskimi pripravami so bili ustvarjeni pogoji za izločitev področja zaščite in reševanja iz pristojnosti UO in neposredna podreditev tega področja na regijskem nivoju Upravi RS za zaščito in reševanje, in drugič, z uvedbo informacijskega sistema obrambnih in zaščitnih dolžnosti (ISOZD) je bila omogočena obdelava podatkov v evidencah vojaške, delovne in materialne dolžnosti ter dolžnosti v zaščiti in reševanju neodvisno od lokacije. Z reorganizacijo, ki je začela veljati 1.1.2003 se je zmanjšalo število UO od 13 na 8 in število IO od 58 na 24. V UO je bilo do reorganizacije zaposlenih 396 delavcev, 30.11.2003 pa jih je bilo 308, kar pomeni, da se je bistveno racionaliziralo število delavcev, zmanjšana pa so bila tudi finančna sredstva, prostori in druga materialno tehnična sredstva, potrebna za delo uprav za obrambo. S spremembo sistema popolnjevanja SV in s postopnim opuščanjem izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru ter skorajšnjo vključitvijo v zvezo Nato, je bilo treba tudi v UO sprejeti ustrezne organizacijske in kadrovske ukrepe ter se prilagoditi novo nastalim razmeram. Doslej je bila glavna naloga UO na področju civilne obrambe usmerjanje in koordiniranje dela z nosilci obrambnega načrtovanja. Z vključitvijo Slovenije v zvezo Nato pa bo poudarek na izvajanju nalog države

- Stran 88/90 -

gostiteljice (HNS). Na področju informatike in komunikacij je v teku reorganizacija upravnih zvez, ki bo s tehnološko posodobitvijo in jasno definicijo potreb na področju upravnih zvez v prehodnem obdobju omogočila racionalnejše izvajanje nalog. V sklopu razvoja e-uprave je pomemben segment uvedba elektronskega poslovanja, ki bo omogočilo dostop državljanov v spletno okolje (internet) in kvalitetnejše opravljanje večjega obsega storitev z manjšim številom organizacijskih enot. Poglavitne spremembe v delu UO so se dogodile na področju vojaških zadev. V skladu z novo sprejetimi predpisi so njihove naloge usmerjene predvsem v sodelovanje v postopkih zaposlovanja kandidatov za SV, pričele so s pridobivanjem kandidatov za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV in za prostovoljno služenje vojaškega roka. Do nadaljnjega bodo opravljale tudi naloge povezane z obvezno rezervo, z zmanjšanjem vojne sestave SV in vodenjem upravnih postopkov v zvezi z obrambnimi dolžnostmi. Nove naloge zahtevajo stalno spremljanje realizacije in sprotno prilagajanje organizacijske strukture in kadrovske zasedbe UO. Upoštevajoč starostno in izobrazbeno strukturo zaposlenih v UO bomo posebno pozornost namenjali pomlajevanju kadra, izboljšanju izobrazbene strukture zaposlenih ter njihovemu permanentnemu usposabljanju za opravljanje specifičnih nalog.

- Stran 89/90 -

- Stran 90/90 -

12 Zaključki

1. RS vzpostavlja odziven nacionalnovarnostni in znotraj tega obrambni sistem, ki se bo lahko učinkovito prilagajal tudi pogostim in intenzivnim spremembam strateškega okolja, zagotavljal ustrezno stopnjo nacionalne varnosti in ki bo prispeval k zmanjševanju možnosti za nastanek različnih kriz.

2. Napredek je viden v profesionalizaciji SV in racionalizaciji poveljniške strukture.

Določena je dolgoročna struktura sil, narejeni so bili nekateri pomembni koraki v smeri doseganja ciljne strukture. Naloge SV so jasne, treba jih je prevesti v operativno delo oziroma izvajanje. Drugi del obrambnega sistema pod pristojnostjo MO bo zagotavljal popolno podporo SV pri doseganju končnih zmogljivosti enot in poveljstev.

3. Celovito bomo uredili področje civilnega kriznega načrtovanja in upravljanja ter

vzpostavili in povezali ključne elemente tega sistema na državni ravni. 4. Temeljito bomo analizirali procese in funkcije v obrambnem sistemu ter

vzpostavili organizacijsko strukturo MO po zgledu sodobnih obrambnih sistemov, ki bo omogočala racionalizacijo in optimizacijo izvajanja procesov in funkcij.

5. Formalizirali bomo obrambno načrtovanje, ki bo povezovalo cilje in naloge z

obrambnimi viri. 6. Racionalizirali bomo kadrovsko strukturo in vzpostavili učinkovit karierni sistem.

Postopno bomo odpravili problem presežnih ter neustrezno izobraženih delavcev.

7. Razvili bomo celovit sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja, vključno z

ustreznimi spremembami na področju urjenja enot SV za integracijo v višje zavezniške formacije. Sprejeli bomo odločitve o partnerstvu z zavezniki glede urjenja na višji ravni.

8. Izboljšali bomo usposabljanje civilnega osebja, predvsem za pridobitev

ustreznega strokovnega znanja in sposobnosti na področju vodenja in upravljanja.

9. Programi modernizacije in opremljanja ter raziskav in tehnološkega razvoja bodo

v celoti skladni z dolgoročnim načrtom in s srednjeročnim programom razvoja obrambnega sistema.

10. Dolgoročno se bo izpopolnilo organizacijske in druge rešitve v varnostnem

sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v delu kjer se sistema povezujeta in dopolnjujeta z obrambnim sistemom.