strateško načrtovanje in strokovna

Strateško načrtovanje in Strokovna priporočila in standardi za splošne

knjižnice (2018–2028)

mag. Breda Podbrežnik Vukmir (Knjižnica Franceta Balantiča

Kamnik)

Strateško načrtovanje in Strokovna priporočila in

standardi za splošne knjižnice (2018–2028)• Prikaz analize lokalne skupnosti

• Katere analize lahko še uporabimo za oblikovanje strategije?

• Prikaz izbire razvojnih fokusov na podlagi analiz lokalne skupnosti in

delovanja knjižnice

• Prikaz oblikovanja izbrane, prioritetne knjižnične vloge in vključitev

razumevanja lokalne skupnosti v opis in kazalnike uspešnosti knjižnične

vloge

• Sledi še oblikovanje poslanstva, vizije in splošnih ciljev celotne

strategije.

Strokovno posvetovanje ZBDS: Standardi in

knjižnice. Maribor, 27 in 28. 9. 2

PROAKTIVNA PODPORA KNJIŽNICE LOKALNI

SKUPNOSTI

• Proaktivna knjižnica ponuja rešitve, preden jih kdo zahteva.

• Povzroča premike in ne čaka v coni ugodja.

• Proaktivnost je načrtno in ciljno delovanje knjižnice glede na

ugotovljene potrebe, ki vključuje vrednotenje rezultatov (Strokovna

priporočila in standardi, 9).

• Proaktivna naravnanost pomeni, da knjižnica ugotavlja in predvideva

potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti (Strokovna priporočila in

standardi, 3).



Ugotavljanje potreb lokalnega okolja - primeri• Analiza lokalnega okolja

• SWOT analiza

• Analiza realizacije strateškega načrta za prejšnje obdobje

• Analiza zadovoljstva uporabnikov

• Analiza uspešnosti izvajanja dogodkov



Ugotavljanje potreb lokalnega okolja Vzorec iz Strokovnih priporočil in standardov (str. 58)

• Analiza je zasnovana kot situacijska analiza.

• Zbiranje podatkov

• Vrednotenje podatkov



Analiza lokalnega okolja – profil delovanja knjižnice,

primer Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (KFBK)Knjižnične vloge in poslanstvo: ocena uspeha pri izvajanju knjižničnih vlog

Uspešne (število projektov, število partnerstev, število uporabnikov)o Razvoj predbralne pismenosti

o Bralna kultura in pismenost otrok

o Pridobivanje znanja

o Vključevanje v družbo

o Domoznanska dejavnost

o Spodbujanje povezovanja ter sodelovalne kulture in ustvarjalnosti v lokalni skupnosti

Neuspešne: npr. računalniško opismenjevanje – zanimanje presega

prostorske in kadrovske zmožnosti; vloga informacijskega središča

lokalne skupnosti – ni dovolj opreme



Analiza lokalnega okolja – profil delovanja knjižnice,

primer KFBK• Knjižnična zbirka

• Prostor (primerjava s standardi in projekcija naraščanja zbirke kot

osnova za nadaljnji izračun potrebnega prostora, ustreznost prostora

novim knjižničnim vlogam)

• Uporaba: stabilen odstotek včlanjenega prebivalstva malo nad

slovenskim povprečjem, primerjava z demografskimi podatki – delež

starostne strukture prebivalstva in delež včlanjenih starostnih skupin,

upadanje izposoje (upadanje posameznih vsebin, naraščanje izposoje

posameznih vsebin), obisk, prireditve

• partnerji



Prebivalstvo

občine

Komenda in

Kamnik

glede na

starost

Število

prebivalstva

glede na

starost

Število

članov glede

na starost

Procentualni

delež članov

glede na

starost

0 – 6 let 2962 999 33,77 – 14 let 3377 2452 72,6

15 – 18 let 1402 674 48,119 – 65 let (brez

študentov in

nezaposlenih)

19989 2679 13,4

Študenti 1224 502 42brezposelni 1242 285 22,966 let in več 5483 749 13,7



Analiza lokalnega okolja – profil delovanja knjižnice

in trendi, primer KFBK• Glede na število aktivnih prebivalcev je zanimiv manjši procent

članstva te skupine v primerjavi z drugimi skupinami.

• Prirast je premajhen glede na strokovna priporočila in potrebe, na kar kaže število rezervacij.

• Delež včlanjenega prebivalstva je nad slovenskim povprečjem.

• Opazen je trend upadanja izposoje (CD, DVD, jezikovni tečaji na CD in drugih nosilcih), narašča izposoja posameznih skupin in predvsem e-knjig.

• Število obiskovalcev upada, število dogodkov narašča: to je posledica tega, da gre za pogoste dogodke z omejenim številom udeležencev (Delimo znanje, Srečanja) in odločitvi, da dajemo prednost kvaliteti pred kvantiteto



Analiza lokalnega okolja – profil delovanja knjižnice

in trendi, primer KFBKSWOT ANALIZA

• Prednosti, slabosti, priložnosti (promocija gradiva, priseljenci,

partnerstva), grožnje (prostor, financiranje)

ANALIZA REALIZACIJE STRATEŠKEGA NAČRTA ZA PREJŠNJE OBDOBJE

• Cilji, povezani s pridobitvijo ali posodobitvijo novih prostorov, niso

realizirani.

• Delno realizirani cilji: nove zaposlitve.

• Realizirani: nove storitve, digitalizacija.



Analiza zadovoljstva uporabnikov KFBKRaziskovali smo populacijo članov in uporabnikov knjižnice, starih nad 15

let, v maju in juniju 2018, s kvantitativno metodo anketiranja (spletno

orodje1KA): kakovost in zadovoljstvo s storitvami, gradivom in prostorom.

• Najbolj uporabljana in prepoznavna storitev je izposoja leposlovnega

gradiva.

• 35 % procentov anketirancev knjižnico obiskuje enkrat mesečno, 34 %

dvakrat mesečno, 12 % tedensko.

• Gradivo: najvišje ocenjeno je zadovoljstvo z leposlovnim in otroškim

gradivom, manj s strokovnim, najmanj z gradivom v tujih jezikih.

• Pri uporabi gradiva so najbolj zadovoljni z raznolikostjo, varnostjo in

informacijami o gradivu, najmanj z dostopnostjo za gibalno ovirane.



Analiza zadovoljstva uporabnikov• Dve tretjini anketirancev se v zadnjem letu ni udeležilo nobene

prireditve.

• Najbolj pogost razlog za obisk prireditev je vsebina prireditev, sledi

pridobivanje novih znanj. Socialna komponenta je manj izražen razlog.

• Neusklajenost delovnih in drugih obveznosti je najbolj pogost razlog

neobiskovanja prireditev.

• Med obiskovalci je več tistih, ki imajo visoko izobrazbo, so stari od 45

do 65 let, in obiskujejo vsaj še eno knjižnico.

• Obiskovalce prireditev najbolj zanimajo predavanja z različnih področij

in pogovori z znanimi osebnostmi.

• 80 % anketirancev je zadovoljnih oz. zelo zadovoljnih s storitvami

knjižnice.



Analiza uspešnosti izvajanja prireditev v KFBK Formalni in neformalni razgovori z zaposlenimi, šolskimi knjižničarkami in

uporabniki.

Ugotovitve:

• Neustrezna in nesodobna dvorana.

• Podvajanje ponudbe v lokalnem okolju.

• Uspešne so dejavnosti, ki omogočajo pridobivanje znanja in druženje.

• Uspešne so ciklične dejavnosti in dejavnosti, ki so izvajane v

partnerstvu.

• Zelo uspešne so dejavnosti izven zidov, ki združujejo poznavanje

lokalnega okolja in branje.



Profil lokalne skupnosti, primer KFBK• Demografski podatki

• Življenjski slog in interesi: planinska in gorniška tradicija, aktiven način

življenja (športne dejavnosti), festivali, ki presegajo lokalno okolje,

mladinske kulturne in izobraževalne iniciative, vznik tehnoloških in

družinskih podjetij (ekološka pridelava hrane, pivovarne), start up

pobude.

• Formalne in neformalne skupine: izobraževalne, kulturne in turistične

ustanove, 52 kamniških in 26 komendskih društev, mladinska centra,

organizacije za medgeneracijsko sodelovanje in pomoč ranljivim

skupinam, konjeniški klub … Velika raznovrstnost.



Profil lokalne skupnosti, primer KFBK• Spremembe v lokalnem okolju: priseljevanje, predvidena gradnja šole,

športne dvorane in knjižnice, politika, prostorska politika

• Dobrine skupnosti: kulturna in naravna dediščina, stavbarske in

naravne znamenitosti, socialna občutljivost za ranljive skupine,

neformalna prizadevanja za ohranjanje industrijske dediščine,

zgodovinska identiteta

• Usmeritve in prioritete lokalne skupnosti: ni strategij, razen za mladino in

turizem, neusklajenost, pomanjkanje skupnih načrtovanj in ciljev.



Profil lokalne skupnosti, primer KFBKZunanje okolje: trendi

• Ohranjanje dediščine (mekinjski samostan, dnevi narodnih noš in kulturne dediščine, stavbarska dediščina, pravljična dediščina, kispodbuja organizacijo dogodkov, izobraževanja, zapisovanja in spodbuja pripovedovalce)

• Industrijska dediščina

• Inovativno podjetništvo (prehrambena industrija, pivovarstvo, ponudba naravne in doma predelane hrane, lokalni izdelki, sodobnatehnologija)

• Nova šolska, športna in kulturna infrastruktura: predvideva se gradnjaosnovne šole, športne dvorane in knjižnice nad njo

• Razpršenost na kulturnem področju, ni povezovanja, je več javnihzavodov in precej društev, zato se vsebinski fokusi prekrivajo.



Profil lokalne skupnosti, primer KFBKUspešnost knjižnice glede na vpliv na uporabnike

- Knjižnica je generator socialnega kapitala: raziskava med uporabniki

bralnih skupin Srečanja. Ugotovljeno je bilo, da Srečanja vplivajo na

dobro počutje, pridobivanje novih znanj in socialno povezanost, saj

omogočajo interakcijo med pripadniki lokalne skupnosti.*

- Ohranjanje kamniške pravljične dediščine: knjige, festivali,

izobraževanja (delavnice), pojav novih lokalnih pripovedovalcev in

zapisovalcev, pripovedovalski dogodki v krajevnih skupnostih in šolah.

*Podbrežnik, V. B., Učakar, I. (2016). Bralne skupine Srečanja s knjigo kot vir socialnega kapitala. Kamniški Zbornik, 23, 99-106.



Knjižnične vloge in strateško načrtovanje, str. 31.

Primer KFBKIzbor knjižničnih vlog: prioritete glede na opravljene analize in specifično

lokalno okolje, kaj bi želeli izboljšati ali razviti, kateri so razvojni fokusi.

• Spremembe nabavne politike zaradi upadanja izposoje: več e-

gradiva, gradivo, ki je povezano z značilnostmi lokalne skupnosti

(priseljenci, tujejezično gradivo, gradivo, ki je povezano z življenjskim

stilom in posebnostmi lokalne skupnosti, podpora formalnim in

neformalnim skupinam), manj UDK skupine 7.

• Upad obiska: razvoj dejavnosti, ki so povezane z vključevanjem v

družbo, pridobivanjem znanja, ki so generator socialnega kapitala in

vplivajo na kakovst življenja v lokalni skupnosti ter se razlikujejo od

drugih kulturnih ponudnikov), promocija branja.





• Utrjevanje partnerske mreže: ob pregledu storitev smo ugotovili, da so uspešnedejavnosti, izvajane v sodelovanju z drugimi, zlasti medresorskimi partnerji(predbralna značka, Kamniške pravljične poti, Križnikov pravljični festival, Branjeje iskanje, Srečanja); vključevanje v festivalska dogajanja, domoznanstvo.

• Majhen procent članstva aktivne starostne skupine prebivalcev: potrebni so ukrepi na področju nabave e-gradiva, promocije branja, družinskega branja in dejavnosti, v katerih se povezujejo družine (Poletavci, Branje je iskanje, Kamniškepravljične poti), digitalizacije (biografski leksikon, drobni tisk – razglednice, raritete).

• Prireditve: strateški pristop k vključevanju prireditev in dogodkov v posamezne, prioritetne knjižnične vloge in prilagajanje lokalni bogati ponudbi v tem, da izstopamo glede na poslanstvo knjižnice in se v tem razlikujemo.

• Vključevanje v družbo: glede na veliko število skupin, ki se ukvarjajo s socialnimiprogrami in ljudmi s posebnimi potrebami (Drugačne zgodbe) in število priseljencev so potrebni ukrepi za izboljšanje te knjižnične vloge.

• Podpora skupnostnim dobrinam: domoznansko gradivo, podpora prizadevanjemza ohranjanje stavbarske, industrijske in druge kulturne dediščine z nabavnopolitiko in dogodki, še posebej pravljične dediščine z zbiranjem in prezentacijolokalno obarvanega gradiva ter s Kamniškimi pravljičnimi potmi.

• Prostor, povečanje nabave

Knjižnične vloge in strateško načrtovanje• Knjižnična vloga – vzorec delovanja knjižnice.

• Tri stopnje načrtovanja:

1. konkretizacija: določitev prioritet izvajanja posameznih vlog na osnovi

razumevanja lokalne skupnosti, določitev specifičnega načina

izvajanja vlog s specifičnimi cilji.

2. Načrtovanje doseganja zastavljenih ciljev.

3. Ocena potrebnih virov za izvajanje vlog.



Opredelitve knjižnične vloge bralna kultura in bralna

pismenost odraslih (str. 39), primer KFBK

namen

• Bralna kultura postaja del vsakdanjika lokalne skupnosti in s temprepoznana kot pomembna prostočasna aktivnost in temeljnaživljenjska kompetenca.

• Vključevanje bralne kulture in bralne pismenosti v medkulturni in medgeneracijski dialog.

• Razvoj bralne kulture in bralne pismenosti v partnerstvu z drugimiorganizacijami in zlasti medresorskimi povezavami ter vključevanjedružin v projekte bralne kulture in bralne pismenosti.

• Oblikovanje skupnosti bralcev



Opredelitve knjižnične vloge bralna kultura in

bralna pismenost odraslih, primer KFBK

Primer je prikazan na izboru posameznih elementov knjižnične vloge bralna kultura in bralna pismenost odraslih.

Opis

• Zagotavljanje raznovrstnih virov za različne ciljne skupine.

• Zagotavljanje ustreznega svetovanja pri uporabi in izbiri gradiva takoindividualno kot tudi preko različnih medijev in promocijskih poti.

• Izmenjevanje bralnih izkušenj v družinskem branju in programu različnihbralnih skupin ali dejavnostih družinskega opismenjevanja.

• Razvijanje partnerske mreže za bralne in opismenjevalne projekte, posebej še za ranljive skupine.




bralna pismenost odraslih, primer KFBKPridobitev

• Uporabniki in udeleženci pridobivajo znanje in ključne kompetence, ki

omogočajo vključevanje v družbo.

• Uporabniki spoznavajo razsežnosti branja kot pomembne življenjske

aktivnosti.

• Vpliv na kakovostno življenje lokalne skupnosti z bralnimi dejavnostmi,

ki vplivajo na zdravje, socialne stike, vključevanje in skupnostne

dobrine




bralna pismenost odraslih, primer KFBKPridobitev

• Uporabniki in udeleženci pridobivajo znanje in ključne kompetence, ki

omogočajo vključevanje v družbo in komuniciranje.

• Vpliv na kakovostno življenje lokalne skupnosti z bralnimi dejavnostmi,

ki vplivajo na zdravje, socialne stike, vključevanje in skupnostne

dobrine.




bralna pismenost odraslih, primer KFBKCiljne skupine

• Odrasli

• Ranljive skupine: starostniki, osebe z motnjami v duševnem razvoju

• Priseljenci

• Družine




bralna pismenost odraslih, primer KFBKkazalci uspešnosti• Rezultati dela

o Število izposojenega gradiva

o Število usposabljanj za bralno opismenjevanje (družinska pismenost)

• Uporabniki

o Število in delež uporabnikov, ki so izjavili, da so zadovoljni s knjižnično zbirko ali z usposabljanji za bralno opismenjevanje

o Število partnerstev, vključenih v sodelovalne modele za razvoj bralne kulture alibralnega opismenjevanja

• Vplivo Število in delež uporabnikov, ki so izjavili, da je branje izboljšalo kakovost njihovega

življenja (znanje, informacije, zdravje, socialni stiki)

o Število in delež uporabnikov, ki so spoznali nove avtorje, gradivo ali teme




bralna pismenost odraslih, primer KFBKoblike dela

• Omogočanje dostopa do gradiva, posebej tudi za priseljence

• Svetovalna dejavnost

• Priporočilni seznami, s posebnim ozirom na teme, povezane z lokanimi trendi

ali življenjskim stilom

• Bralne skupine

• Bralne partnerske dejavnosti s šolami, vrtci, drugimi ustanovami, društvi in

klubi (Branje je iskanje – malo drugačna bralna značka v sodelovanju s

šolami, Kamniške pravljične poti, Srečanja s knjigo v medgeneracijskem

centru, skupinah za samopomoč, društvu upokojencev, društvu priseljencev)

• Promocija branja z rednimi objavami v medijih in družabnih omrežjih,

priporočilnimi seznami, ambasadorji in drugimi dejavnostmi




bralna pismenost odraslih, primer KFBK• Pravila

• Viri: osebje in kompetenčni model, knjižnična zbirka, prostor in oprema

• Partnerji: medgeneracijski centri, formalne in neformalne skupine

(društva, klubi), mladinski centri, vrtci in šole (družinsko branje),

krajevne skupnosti



Veliko dobre volje, naklonjenih partnerjev in

pogumnih ciljev pri načrtovanju!



strateško načrtovanje in strokovna

Documents