strategija so akcionen plan za …...raboten tim od ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno...

1

STRATEGIJA SO AKCIONEN PLAN

ZA IMPLEMENTACIJA NA ARHUSKA KONVENCIJA

VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Oktomvri, 2005

2

Raboten tim od izrabotuva~i:

Anita Koxoman, dipl. pravnik

Jordan Bajraktarov, obu~uva~

Katarina Stojkovska, dipl. ing. biolog

Rahilka Stojkovska, dipl. pravnik

Robert [arlamanov, dipl. ing. tehnolog

Stanislav Petkovski, d-r po medicinska psihologija

Raboten tim od Ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno planirawe

Koordinatori:

Biljana Siderovska, rakovoditel na oddelenie, Kancelarija za komunikacija so javnosta

Sa{o Sekulovski, pomo{nik rakovoditel na sektor, Kancelarija za komunikacija so javnosta

Pravna stru~na pomo{:

Izabela Mladenova, dipl. pravnik, Sektor za evropska integracija

3

SODR@INA Lista na kratenki ......................................................................................................... 5 Predgovor ........................................................................................................................ 6 1. Voved ............................................................................................................................ 7 2. Izvr{no rezime ........................................................................................................ 8

2.1. Za Arhuskata Konvencija ................................................................................. 8 2.2. Kontekst na proektot ....................................................................................... 8 2.3. Cel na strategijata / Na~ela ....................................................................... 10 2.4. Proces i metodologija na izrabotka ......................................................... 11 2.5. Izvr{ni rezimea od studiite ..................................................................... 13

2.5.1. Zakonska ramka ......................................................................................... 13 2.5.2. Institucionalna ramka ......................................................................... 14 2.5.3. Jaknewe na kapaciteti ........................................................................... 16 2.5.4. [irewe na informacii......................................................................... 17

3. Strategija za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija .................................................................................................................... 20

3.1. Zakonska ramka ................................................................................................ 20 3.1.1. Statusot na zakonodavstvoto i ratifikacijata vo odnos na implementacijata na Arhuskata Konvencija ............................................... 20 3.1.2. Tekovni aktivnosti za razvoj/izmeni na nacionalnoto zakonodavstvo, prbli`uvawe so Direktivite na Evropskata Unija i me|unarodnite konvencii (relevantni za Arhuskata Konvencija) ...... 22 3.1.3. Sostojbi....................................................................................................... 24 3.1.4. Postoe~ki problemi ............................................................................... 28 3.1.5. Celi i oblasti na deluvawe ................................................................ 36 3.1.6. Celni grupi ................................................................................................ 38

3.2. Institucionalna ramka................................................................................. 39 3.2.1. Postoe~ka institucionalna postavenost ........................................ 39 3.2.2. Postoe~ka podelba na nadle`nosti .................................................. 40 3.2.3. Promeni potrebni za izvr{uvawe na obvrskite spored Arhuskata Konvencija ........................................................................................ 42 3.2.4. Postoe~ki problemi ............................................................................... 42 3.2.5. Celi i o~ekuvani rezultati ................................................................. 43 3.2.6. Celni grupi ................................................................................................ 44 3.2.7. Oblasti na deluvawe.............................................................................. 45

3.3. Jaknewe na kapaciteti .................................................................................. 48 3.3.1. Postoe~ki problemi ............................................................................... 48 3.3.2. Cel i o~ekuvani rezultati ................................................................... 49 3.3.3. Celni grupi ................................................................................................ 50 3.3.4. Oblasti na obukata.................................................................................. 51 3.3.5. Obuka nameneta za vlastite ................................................................. 51 3.3.6. Obuka nameneta za nevladinite organizacii ................................. 53 3.3.7. Podgotovka na obukata ............................................................................ 56

4

3.3.8. Metodi za realizacija na obukite...................................................... 56 3.4. Podigawe na javnata svest ........................................................................... 57

3.4.1. Sostojbi i problemi ............................................................................... 57 3.4.2. Celi.............................................................................................................. 59 3.4.3. Celni grupi ................................................................................................ 60 3.4.4. Oblasti na deluvawe.............................................................................. 60 3.4.5. Metodi na deluvawe ............................................................................... 61

4. Finansiski plan ..................................................................................................... 63 5. Sledewe na implementacijata i ocenka ......................................................... 64 6. Plan za implementacija ....................................................................................... 65

5

Lista na kratenki

AK Arhuska Konvencija EZ Evropska Zaednica EEZ Evropska Ekonomska Zaednica ELS Edinici na lokalna samouprava EU Evropska Unija EUR Evra ZOUP Zakon za op{ta upravna postapka JICA Japonska Agencija za Me|unarodna Sorabotka (JICA - Japan International Cooperation Agency) JIE Jugoisto~na Evropa KKJ Kancelarija za komunikacija so javnosta (pri Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe) LEAP Lokalen akcionen plan za ìvotna sredina M@SPP Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe MIC@S Makedonski informativen centar za ìvotna sredina (pri Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe) NEAP Nacionalen akcionen plan za ìvotna sredina NVO Nevladina organizacija REReP Regionalna programa za rekonstrukcija na ìvotnata sredina (za Jugoisto~na Evropa) REC Regionalen centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa RM Republika Makedonija SEA Strategiska ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina

6

Predgovor

Strategijata za implementacija na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija se izraboti vo ramkite na Regionalnata Programa za Rekonstrukcija na @ivotnata Sredina vo Jugoisto~na Evropa (REReP) vo ramkite na proektot "Poddr{ka za razvivawe na strategii za implementacija na Arhuskata Konvencija".

Regionalnata Programa za ìvotna sredina i Rekonstrukcija na Jugo-Isto~na Evropa (REReP) be{e razviena za da gi prifati predizvicite na rekonstrukcijata za ìvotna sredina vo Jugo-Isto~na Evropa (JIE) po izminatite godini vo nestabilnost i voeni konflikti. Programata ovozmoì unikatna platforma na politi~ka neutralnost za gradewe na doverbata bidej}i prekugrani~nite karakteristiki na problemite moàt efikasno da se nadminat samo niz konkretni napori.

REReP paketot be{e formuliran da pridonese kon stabilnosta i odr`liviot razvoj vo regionot na Jugo-Isto~na Evropa. Regionalnata sorabotka be{e dviè~kata sila i prioritet za gradewe na podobra ìvotna sredina vo idninata. Na Regionalniot centar za za{tita na ìvotnata sredina za Centralna i Isto~na Evropa (REC) mu be{e doverena ulogata na Sekretarijat na REReP Programata, kako i na implementaciona agencija za najgolem del od proektite. So promoviraweto na aktiven regionalen dijalog i sorabotka, Programata im pomogna na zemjite od JIE vo nivnite napori da go nadminat minatoto, da gi zajaknat instituciite za za{tita na ìvotnata sredina, da se formuliraat odr`livi politiki za ìvotna sredina, da se zasili novoizgotvenata legislativa, da se gradat kapacitetite na ~ove~kite resursi, aktivno da se razviva gra|anskoto op{testvo za ìvotnata sredina, i da se zgolemat investiciite za ìvotnata sredina.

Vo toj kontekst, proektot "Poddr{ka za razvivawe na strategii za implementacija na Arhuskata Konvencija" pomogna da se napravi detalna analiza na kvalitetot i kvantitetot na sproveduvawe na na~elata na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija, da se predloì Strategija za nejzino celosno sproveduvawe i da se pro{irat znaewata za na~elata na Konvencijata na site relevantni op{testveni ~initeli.

Odgovorni lica za sproveduvawe na proektot na nacionalno nivo od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Republika Makedonija, bea Biljana Siderovska i Sa{o Sekulovski od Kancelarijata za komunikacija so javnosta, koi nesebi~no pridonesoa za kvalitetno i navremeno organizirawe i vodewe na proektnite aktivnosti, kako i pri procesot na izgotvuvawe na samata strategija.

Proektot be{e finansiski poddràn od Vladata na Kralstvoto Holandija, za {to relevantnite Ministerstva za ìvotna sredina od zemjite na JIE i REC izrazuvaat golema blagodarnost.

7

1. Voved

Arhuskata Konvencija kako me|unaroden dogovor e eden od najbitnite instrumenti za za{tita na pravoto na gra|anite za zdrava ìvotna sredina. Potpi{ana od preku 40 zemji i ratifikuvana od 26 zemji od cela Evropa, od 30 oktomvri, 2001 godina, Konvencijata ve}e ima pravno dejstvo, odnosno pretstavuva instrument koj ima pravna sila na me|unarodno nivo.

Nekoi od zemjite na Evropskata Unija se u{te ne se potpolno podgotveni za ratifikuvawe na Konvencijata. Takov e slu~ajot i vo zemjite na Jugoisto~na Evropa. Osven Makedonija i Albanija, drugite zemji se u{te ne ja ratifikuvale Konvencijata, a Bosna i Hercegovina i Srbija i Crna Gora se u{te ne ja imaat nitu potpi{ano.

Na 01.07.1999 godina, Sobranieto na Republika Makedonija (RM) go usvoi Zakonot za Ratifikacija na Konvencijata za Pristap do informacii, U~estvo na javnosta vo odlu~uvaweto i Pristap do pravdata za para{awa povrzani so ìvotnata sredina, a osum dena od denot na nejzinoto objavuvawe vo Slu`ben Vesnik na RM (br. 40/99 od 6.07.1999 godina) istata vleze vo sila.

Noviot Zakon za ìvotna sredina Sobranieto na Republika Makedonija (RM) go usvoi na svojata 101-va Sednica na 22.06.2005 godina (Sl. vesnik na RM br. 53/2005), a stapi na sila na 13.07.2005. Ovoj Zakon, koj po~na da se primenuva od 01.09.2005 godina, vo celost gi inkorporira na~elata i odredbite na Arhuskata Konvencija, {to }e sozdade uslovi za nejzina implementacija i zaìvuvawe vo praksa.

8

2. Izvr{no rezime

2.1. Za Arhuskata Konvencija

Konvencijata e samo osnova, a ne i vrv na pravata vo odnos na pristapot do informacii, u~estvoto na javnosta i pristapot do pravdata. Imaj}i vo predvid deka Republika Makedonija e vo proces na transformacija na zakonodavstvoto od oblasta na ìvotnata sredina i decentralizacija na nadle`nostite na poleto na za{titata na ìvotnata sredina, se otvoraat mo`nosti da se obezbedi ne samo potrebniot minimum koj }e bide osnova za efikasno ostvaruvawe na pravata koi gi predviduvaat trite stolba na Konvencijata, tuku i da se obezbedat i povisoki standardi na nacionalno nivo.

Treba da se ima vo predvid deka mnogu od Evropskite Direktivi se usvoeni pred Arhuskata Konvencija i tie ne gi reflektiraat vo celost obvrskite koi proizleguvaat od nea. Poradi ova, inkorporiraweto na ovie direktivi vo makedonskoto zakonodavstvo, }e zna~i samo negova delumna soglasnost so Konvencijata. U{te pove}e {to Arhuskata Konvencija e ve}e ratifikuvana od strana na Republika Makedonija i so toa sozdava direktna obvrska za nejzina implementacija od strana na dràvata.

Nacionalnoto zakonodavstvo opredeluva vo koj stepen zemjata gi garantira pravata na: pristap do informaciite, u~estvo na javnosta i pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina. Seopfatna i dobro razviena zakonska ramka koja bi bila indikator deka zemjata gi ispolnuva svoite obvrski koi proizleguvaat so ratifikacijata na Arhuskata Konvencija, opfa}a postoewe na propisi koi se odnesuvaat na: pristapot do informacii za ìvotnata sredina, obvrska na vlastite da sobiraat, soodvetno da obrabotuvaat i da ovozmoùvaat dostapnost na informaciite za javnosta, obvrska za dostavuvawe izve{tai od strana na industrijata, vklu~uvawe na javnosta vo procedurite za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, postapki so koi se garantiraat pravata pred sud ili drugo nezavisno telo i sli~no.

2.2. Kontekst na proektot

Vo ramkite na vtorata komponenta od Programata za rekonstrukcija na ìvotnata sredina za Jugoisto~na Evropa (REReP), Holandskata Vlada go finansira{e proektot ″Poddr{ka za razvivawe na strategii za implementacija na Arhuskata Konvencija″ vo vrednost od 908.000 EUR. Proektot se realizira vo period od dve godini (od 2001 do 2003) vo {est dràvi opfateni vo programata REReP, me|u koi i vo RM.

Idejata na proektot e vo site zemji na Jugo-isto~na Evropa da se sozdadat neophodnite uslovi za sproveduvawe na Konvencijata.

9

Za uspe{no sproveduvawe na Konvencijata neophoden e prviot ~ekor t.e. izrabotka na strategija koja }e gi definira postoe~kite nedostatoci i problemi i }e prepora~a nasoki za odredeni institucionalni i zakonski promeni, a sekako i promeni vo praksata. Isto taka, potrebno e i zajaknuvawe na kapacitetot na vlastite na lokalno i nacionalno nivo, kako i zajaknuvawe na kapacitetot na nevladinite organizacii.

Osnovnata cel na ovoj proekt vo Makedonija e sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, preku trasnparenten proces na razvivawe na strategija i zajaknuvawe na potrebnite kapaciteti za sproveduvawe na Konvencijata.

Proektnite aktivnosti vo RM se sproveduvaa vo vremetraewe od dve godini Januari 2002 - Dekemvri 2003 pri {to se postignaa slednite rezultati i produkti:

• Izve{taj za ocenka na statusot na ratifikacija i sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, identifikacija na potrebite i prioritetite za razvoj na strategija, zaradi ovozmo`uvawe na neophodnata pomo{.

• Razvivawe i finalizirawe na strategija1 za sproveduvawe na Konvencijata vo sorabotka so nevladinite organizacii i drugite zainteresirani strani.

• Kreirawe i vospostavuvawe struktura za kontinuirano u~estvo na javnosta / nevladinite organizacii, kako i za redovno informirawe na javnosta i nevladinite organizacii.

• Organizirawe na sedum seminari za razmena na iskustva i obuka na nacionalno nivo, od koi tri za nevladini organizacii, eden za edinicite na lokalnata samouprava, eden za nacionalnite vlasti, eden za pravosudnite organi i eden zaedni~ki nacionalen sostanok.

• Realizacija na lokalen pilot proekt za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa, rakovoden od strana na ekol{koto dru{tvo "Izgrev" od Sveti Nikole.

• Pe~atewe na dve soodvetni publikacii nameneti za gra|anite i slu`benicite vo javnata administracija, so cel pro{iruvawe na nivnite znaewa za pravata i obvrskite od Konvencijata.

1 Za potrebite na Strategijata bea prethodno izgotveni detalni analizi vo slednite ~etiri oblasti: "Zakonska ramka za implementacija na Arhuskata Konvencija vo Makedonija", "Institucionalna ramka za implementacija na obvrskite od Arhuskata Konvencija", "Analiza na potrebite za jaknewe na kapacitetite za poefikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija" i "Analiza na potrebite za {irewe na informacii". Site analizi se izrabotija vo periodot od mart do avgust 2003 god. So cel da se identifikuvaat nedostatocite i preporakite za strategijata.

10

Prv ~ekor vo site zemji vo koi se realizira proektot e izrabotka na izve{taj koj treba da go prikaè statusot na implementacija na Koncencijata vo sekoja od zemjite poedine~no. Pokraj momentalnata sostojba, izve{tajot treba da dade i preporaki za toa {to treba da se napravi za da moè Arhuskata Konvencija da se sprovede vo praksa.

Po izgotvuvaweto na izve{tajot koj ja prikaà momentalnata situacija so statusot i sproveduvaweto na Arhuskata Konvencija, vo RM be{e formirana Interministerska rabotna grupa, koja vrz baza na preporakite koi bea dadeni vo izve{tajot, predloì nasoki i konkretni aktivnosti koi treba da se prezemat vo zemjata, se so cel da se izgradat kapaciteti koi se neohodni za sproveduvawe na Konvencijata. Interministerskata grupa be{e sostavena od pretstavnici na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe (M@SPP), drugi ministerstva i vladini institucii koi vr{at dejnosti vo vrska so ìvotnata sredina, kako i pretstavnici na nevladini organizacii.

2.3. Cel na strategijata / Na~ela

Cel na strategijata e da izvr{i detalna analiza na sostojbite so sproveduvawe na Konvencijata vo RM, da prepora~a nasoki za nadminuvawe na pre~kite i problemite pri nejzinoto sproveduvawe i da predloì akcionen plan za sproveduvawe na utvrdenite nasoki i re{enija. Razvivaweto na ovaa strategija i nejzinoto efikasno sproveduvawe }e bide u{te eden postignat rezultat vo procesot na stabilizacija i asocijacija na RM i ~ekor ponapred vo patot kon Evropskata Unija (EU).

Pri razvivaweto na strategijata za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe se rakovode{e od slednite na~ela:

• Transparentnost - Site zainteresirani za ovaa problematika imaa mo`nost kontinuirano da dobivaat informacii za procesot na razvivawe na strategijata preku izjavite za mediumite, biltenot na REC, preku u~estvo na rabotilnicite i sostanocite, veb stranicite na REC i Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i preku direktni kontakti vo Kancelarijata za komunikacija so javnosta na M@SPP ili kancelarijata na REC.

• Na~elo na u~estvo na zainteresiranite op{testveni ~initeli - Procesot na razvivawe na strategijata ovozmoì kontinuirano u~estvo na op{testvenite ~initeli vklu~itelno pretstavnici na golem broj ministerstva, dràvni institucii, edinici na lokalni samoupravi, nevladini organizacii i relevantni eksperti so predlozi, nasoki i mislewa;

• Definirawe na prioriteti - Zaradi uspe{no razvivawe na strategijata i nejzinoto ponatamo{no efikasno

11

implementirawe, site problemi koi treba da gi tretira ovaa strategija se utvrdeni vrz baza na definirawe na prioriteti. Ovaa postapka e utvrdena spored odredeni kriteriumi koi imaat va`no vlijanie vrz problematikata koja ja tretira ovaa strategija.

2.4. Proces i metodologija na izrabotka

Vrz osnova na predlozite i komentarite na Interministerskata rabotna grupa za sproveduvawe na Arhuskata konvencija vo Makedonija, rakovodniot tim na proektot ″Poddr{ka za razvivawe na strategii za implementacija na Arhuskata Konvencija″ pristapi kon izrabotuvawe na strategijata preku sledniot proces:

Be{e formiran ekspertski tim od dvajca pravnici, eden komunikolog, eden obu~uva~ i eden strate{ki planer koi pristapija kon izrabotka na potrebnite analizi i preporaki. Bea izraboteni vkupno ~etiri detalni analizi za potrebite na strategijata, i toa:

• Zakonska ramka za sproveduvawe na AK

• Institucionalna ramka za sproveduvawe na obvrskite od AK

• Potrebi za jaknewe na kapacitetite za poefikasno sproveduvawe na AK

• Potrebi od distribucija na informacii i podigawe na javnata svest za sproveduvawe na AK.

Zaradi kreirawe na obuka koja }e odgovori na postoe~kite potrebi za jaknewe na kapacitetite na vlastite i nevladinite organizacii, be{e razvien Anketen pra{alnik za ispituvawe na potrebite za obuka vo vrska so Arhuskata Konvencija.

Pra{alnikot be{e distribuiran po po{ta i preku internet do preku 300 organizacii i institucii koi rabotat ili imaat ingerencii da rabotat na pra{awa povrzani so za{titata na ìvotnata sredina (rakovodni lica vo Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, rakovodni lica vo drugi ministerstva, edinicite na lokalnata samouprava, nevladini organizacii koi rabotat na za{tita na ìvotnata sredina).

Rezultatite od anketata se koristea kako osnovna pojdovna to~ka za kreirawe na predlog strategija za podignuvawe na kapacitetite za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija. Kako dopolnitelen izvor na informacii za potrebite za obuka vo vrska so sproveduvaweto na Arhuskata Konvencija, se koristea i rezultati od anketi realizirani od strana na drugi organizacii, kako i Izve{tajot za momentalniot status na ratifikacija i implementacija na Arhuskata Konvencija vo Makedonija (januari, 2004 god.), podgotven od g-|ica Anita Koxoman, nezavisen praven ekspert. Primerok od Anketniot pra{alnik za

12

ispituvawe na potrebite za obuka, kako i rezultatite od anketata se dadeni vo prilog na ovoj dokument (Aneks 1, Anketen pra{alnik za ispituvawe na potrebite za obuka).

Sli~no na ova, i vo ramkite na analizata na potrebite od distribucija na informacii i podigawe na javnata svest za sproveduvawe na Konvencijata, be{e izraboten soodveten pra{alnik (Aneks 2, Anketen prra{alnik za ispituvawe na misleweto na gra|anite) koj be{e distribuiran do 250 gra|ani so cel da se dobie prvi~na slika za mislewata i aktivnosta na gra|anite vo vrska so koristeweto na nivnite prava koi im gi ovozmoùva Konvencijata.

Izrabotenite analizi od strana na ekspertskiot tim bea distribuirani i prezentirani pred Interministerskata rabotna grupa za nivno transparentno komentirawe i naso~uvawe kon potrebnite dopolnuvawa. Kompletnite analizi se dadeni vo soodvetnite Aneksi kon strategijata.

Potoa strate{kiot planer pristapi kon kompilirawe na napravenite analizi vo zaedni~ki materijal.

Strategijata za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo RM se sostoi od slednite metodolo{ki sodrìni:

• Pregled na sostojbite - rezime na najsu{tinskite zaklu~oci od prethodno napravenite dlaboki analizi;

• Preporaki - strategijata glavno se zadrùva na celnite preporaki za nadminuvawe na barierite i problemite opi{ani vo detalnite analizi, so {to im se ovozmoùvaat konkretni i fokusirani nasoki na site op{testveni ~initeli koi imaat uloga pri sproveduvawe na Konvencijata;

• Plan za implementacija - za da se postigne efikasna, lesno primenliva i fokusirana strategija, ekspertskiot tim utvrdi kriteriumi za prioretizirawe na preporakite. Pritoa, postavenite preporaki bea rangirani spored brzinata i teìnata na nivnata primenlivost, kako i finansiskite implikacii potrebni za nivno sproveduvawe na kratkoro~ni, srednoro~ni i dolgoro~ni akcii. Akcioniot plan sodrì i pokazateli za sledewe i ocena na procesot na sproveduvawe na preporakite, so {to se ovozmoùva ednostavna periodi~na procena na efikasnoto sproveduvawe na strategijata.

Ekspertskiot tim upati preporaka do Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na RM da vr{i kontinuirano sledewe na pokazatelite za sproveduvawe, so {to }e se ovozmoì soodvetno prevzemawe na merki i aktivnosti za efikasno sproveduvawe na Strategijata.

13

2.5. Izvr{ni rezimea od studiite

2.5.1. Zakonska ramka

Dokolku postoe~koto Makedonsko zakonodavstvo se sporedi vo odnos na negovata seopfatnost i kvalitet, stepenot na pristap do odredeni tipovi informacii za ìvotnata sredina, mo`nosta za u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki i {irinata i kvalitetot na naporite koi vlastite gi vloùvaat vo gradeweto na kapacitetite koi }e ovozmoàt informirawe i kvalitetno u~estvo na javnosta, moè da se zaklu~i deka istoto gi ispolnuva normite postaveni vo Arhuskata Konvencija, kako i vo zakonodavstvoto na EU za ìvotna sredina.

Paketot Zakoni za ìvotna sredina, bea izraboteni vo ramkite na proektot "Zajaknuvawe na kapacitetot na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe", soglasno novata metodologija za izrabotka na zakonite vo Republika Makedonija, donesena od Sektorot za Evropska intergacija pri Vladata na RM. Posle izrabotkata na tkn "Analizi na nedostatoci" na postojanoto zakonodavstvo vo odnos na horizontalno zakonodavstvo na EU vo oblasta na ìvotnata sredina be{e odlu~eno namesto nadgradba na toga{ postojniot "Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata" da se pristapi kon izrabotka na paket novi zakoni koi }e go aproksimiraat horizontalno zakonodavstvo na EU vo oblasta na ìvotnata sredina. Vo ovoj kontekst treba da se napomene deka eden od ~ekorite vo novata metodologija koja be{e primeneta be{e i u~estvoto na javnosta2 vo procesot na izrabotka i donesuvawe na noviot paket zakoni.

Zakonot za ìvotna sredina pretstavuva ramkoven zakon i gi obedinuva ostanatite ~etiri posebni zakoni za kvalitet na vozduh, upravuvawe so otpad, za{tita na prirodata i zakonot za vodi (seu{te vo Vladina procedura). Istiot pretstavuva golem is~ekor vo sozdavaweto uslovi za implementacija na odredbite od Arhuskata Konvencija, gi sledi obvrskite koi se propi{ani vo Konvencija i gi sodrì odredbite koi }e ovozmoàt kvalitetno ostvaruvawe na pravoto na pristap do informaciite, u~estvoto na javnosta vo donesuvaweto na odlukite i podobar pristap do pravdata za pra{awata povrzani so ìvotnata sredina. 2 Pri donesuvaweto na zakonite Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe gi primenuva{e odredbite na Aruhuskata konvecnija koi se odnesuvaat na ~len 8 od konvencijata. Imeno zakonite se donesuvaa preku multisektorski rabotni grupi sostaveni od pretstavnici na organite na dràvnata uprava, institucii, NVO, pretstavnici na stopanskiot sektor i na Edinicite na Lokalna Samouprava (ELS). Vo tekot na celata podgotovka na zakonite se organiziraa i javni debati na koi site relevantni ~initeli imaa mo`nost da gi iznesat svoite mislewa. Zakonite bea objaveni na internet stranata na Ministerstvoto, bea izraboteni bro{uri, a se sproveduvaa i javni kampawi za podignuvawe na svesta na javnosta za niv.

14

Zakonot za ìvotna sredina, istovremeno vo potpolnost gi prenesuva i odredbite od Direktivata na EU 90/313/EEZ za pristap do informaciite za ìvotnata sredina. Potoa, Direktivata 2003/4/EZ na Evropskiot parlament i Sovetot na EU za Pristap na javnosta do informaciite za ìvotnata sredina koj ja zamenuva Direktivata na Sovetot na EU 90/313/EEZ kako i Direktivata 2003/35/EZ na Evropskiot parlament i Sovetot na EU za obezbeduvawe u~estvo na javnosta vo odnos izgotvuvawe na odredeni planovi i programi za ìvotnata sredina kako i za dopolnuvawe vo odnos na u~estvoto na javnosta i pristap do pravda vo odnos na Direktivite na Sovetot na EU 85/337/EEZ (Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina) i 96/61/EZ (Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto).

Dopolnitelno, site odredbi koi se odnesuvaat na u~estvoto na javnosta pri donesuvawe odluki za ìvotnata sredina kako i vo odnos na pristap do informacii za ìvotnata sredina i pristap do pravdata, a sodràni vo Direktivata na EU 2001/42/EZ za procena na odredeni planovi i programi vrz ìvotnata sredina, se preneseni vo Zakonot za ìvotna sredina.

Dopolnitelno, site odredbi koi se odnesuvaat na u~estvoto na javnosta pri donesuvawe odluki za ìvotnata sredina kako i vo odnos na pristap do informacii za ìvotnata sredina i pristap do pravdata, a sodràni vo Direktivata na EU 2001/42/EZ za procena na odredeni planovi i programi vrz ìvotnata sredina, se preneseni vo Zakonot za ìvotna sredina..

Sepak, implementacijata na Zakonot vo golema mera }e zavisi i od donesuvaweto na golem broj podzakonski akti koi proizleguvaat od Zakonot, a koj proces moè da go razvle~e sozdavaweto uslovi za negova celosna primena. Takov be{e slu~ajot i so prethodniot Zakon za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina za koj najgolem del od predvidenite podzakonski akti i posle nekolku godini od negovoto stapuvawe vo sila ne bea doneseni.

2.5.2. Institucionalna ramka

Pri analizata na postoe~kata institucionalna ramka za implementacija na obvrskite koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija, fokusot be{e staven vrz: instituciite koi raspolagaat so relevantni informacii za ìvotnata sredina, i institucii koi se odgovorni za donesuvawe odluki, planirawe i formulirawe na politiki povrzani so ìvotnata sredina.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e nadleèn organ na dràvna uprava koj ja donesuva i sproveduva politikata za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata. Drugi organi koi imaat odredeni nadle`nosti na poleto na za{titata na ìvotnata sredina se: Ministerstvoto za ekonomija; Ministerstvoto za

15

zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo; Ministerstvoto za zdravstvo; i Ministerstvoto za transport i vrski.

Monitoringot na vozduhot, vodite, po~vata i radioaktivnosta spa|a vo nadle`nost na pove}e institucii, me|u koi najva`ni se: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Upravata za hidro-meteorolo{ki raboti, Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita i gradskite i regionalni zavodi za zdravstvena za{tita, itn. Koordinacijata me|u instituciite koi vr{at monitoring ne e na zadovolitelno nivo, pa zatoa e neophodno da se vospostavi seopfatna monitoring programa, so jasno razgrani~uvawe na nadle`nostite me|u instituciite koi go sproveduvaat monitoringot, kako i so usoglaseni celi i metodologii. Isto taka, opremata so koja raspolagaat instituciite ne e sekoga{ od najdobar kvalitet {to rezultira so nesoodvetni i nekvalitetni podatoci. Vo tekovna vladina procedura za usvojuvawe se nao|a Nacionalna strategija za Monitoring na ìvotnata sredina koja treba da gi razre{i pove}eto problemi vo sproveduvaweto na monitoringot na razli~nite mediumi vo ìvotnata sredina. Ovaa strategija pretstavuva kone~en razraboten dizajn za sistem za monitoring na ìvotnata sredina i go potencira konceptot za monitoring orientiran kon celta. Toj prikaùva {emi na planirawe so koi bi se razvil ili podobril monitoringot na kvalitetot na ìvotnata sredina (vodata, vozduhot, biosferata, bu~avata, prirodata, po~vata) i monitoringot na emisiite, osobeno otpadnite vodi, izduvnite gasovi, bu~avata i otpadot. Toj go postavuva monitoringot vo soodvetnata ramka na zakonski, institucionalni i tehni~ki pra{awa, a obezbeduva i pojasnuvawa za upatuva~kite odredbi. Sepak, su{tinskite delovi na ovaa strategija se modulite na koi specificiraat va`ni celi za site mediumi na ìvotnata sredina. Strategijata gi identifikuva{e celite na monitoringot, posebnite celi i prioritetnite procesi. Navedenite procesi koi{to mora da se sprovedat za da se vospostavi ili da se razvie monitoringot, imaat tehni~ki, finansiski, institucionalni, organizaciski i drugi implikacii vrz instituciite vklu~eni vo niv.

Zapo~natiot proces na aproksimacija na Makedonskoto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata Unija treba da se intenzivira, vodej}i pri toa smetka procesot da rezultira i so jasna definiranost i postavenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina pome|u dràvnite institucii {to }e vodi kon krajnata cel na efikasno sproveduvawe na zakonite, intersektorska koordinacija i sekako realno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa. Imajki predvid deka Zakonot za ìvotna sredina stapi vo sila vo septemvri godinava, od golema va`nost e da se raboti i na podgotovka na podzakonskite akti za ovoj no i za posebnite zakoni. So proektot na EU vo ramkite na Programata CARDS 2004 "Zajaknuvawe na upravuvaweto so ìvotnata sredina" koj e vo tek, predvideno e izrabotka na podzakonskite akti vklu~itelno i na onie povrzani so Zakonot za ìvotna sredina.

16

Procesot na reformi na javnata administracija treba da pridonese za pozitivni promeni vo funkcioniraweto na organite na dràvnata uprava, vo pravec na administracija koja }e bide servis na gra|anite, a voedno da se izbegnat sega{nite preklopuvawa na nadle`nosti me|u Ministerstvata, koi pretstavuvaat golema pre~ka vo sega{noto rabotewe. So donesuvaweto na novite zakoni se o~ekuva ova preklopuvawe da bide nadminato, so {to }e se obezbedi integrirano upravuvawe so ìvotnata sredina.

Isto taka i reformata na sudskiot sistem i formiraweto na administrativni sudovi bi pridonele za ublaùvawe na postoe~kite problemi vo delot na sudskata za{tita na pravoto za pristap do pravdata.

Posebno vnimanie treba da se obrne na koordinacijata na razli~nite inspektorati, posebno za oblastite za koi postoi podelena nadle`nost i istite da se preciziraat vo tekot na procesot na reformi na javnata administracija.

Zna~aen element za zgolemuvawe na efikasnosta na inspekciskite slu`bi e jakneweto na kapacitetite na ovie organi za sproveduvawe na zakonite. Istovremeno, treba da se raboti na jaknewe na kapacitetite na nadle`nite ministerstva za kreirawe i sproveduvawe strategii, politiki i programi za za{tita na ìvotnata sredina.

So noviot Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben Vesnik na RM br. 5/02) op{tinite dobivaat novi nadle`nosti na poleto na za{titata na ìvotnata sredina i prirodata. Decentralizacijata na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina nema da bide uspe{na bez zajaknuvawe na institucionalnata ramka za planirawe, monitoring i sproveduvawe na ekolo{kite propisi na lokalno nivo. So novite zakoni od oblasta na ìvotnata sredina, izvr{eno e delegirawe na nadle`nosti na ELS. Soglasno Ramkovniot dogovor, Republika Makedonija gi donese Zakonot za teritorijalna organizacija na Republika Makedonija (Sl. vesnik na RM broj 55/2004) i Zakonot za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava (Sl. vesnik na RM broj 60/2004, 96/2004) so {to se postavija uslovite za obezbeduvawe i na stabilni izvori za finansirawe na lokalnata samouprava.

2.5.3. Jaknewe na kapaciteti

Edna od oblastite vo koja treba da se intervenira, ako se saka da se obezbedat uslovi za efikasno sproveduvawe na Konvencijata, e podignuvawe na kapacitetite na instituciite koi se odgovorni za sproveduvaweto na Konvencijata.

Site nadle`ni nacionalni institucii i edinicite na lokalnata samouprava treba da bidat vklu~eni vo obukata za sproveduvawe na Konvencijata. Od druga strana, podignuvaweto na kapacitetot na nevladinite organizacii treba da bide naso~en kon pomo{ vo iskoristuvaweto na nivnite potencijali kako efektivni aktivisti za

17

podigawe na svesta za pravata koi Arhuskata Konvencija im gi dava na gra|anite, kako izvori na znaewe i kompetentnost za ve{tini za dejstuvawe na gra|anite.

Jakneweto na kapacitetot na vlastite i nevladinite organizacii treba da se realizira preku sproveduvawe na sistem na obuka i edukacija, koi }e imaat za cel da gi zajaknat i da im pomognat vo iskoristuvaweto na nivnite potencijali kako nositeli na sproveduvaweto na Arhuskata Konvencija vo Makedonija.

Poa|aj}i od faktot deka Arhuskata Konvencija gi regulira pravata na gra|anite za pristap do informacii za ìvotna sredina, u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina i pristap do pravdata, obukata na celnite grupi bi trebalo da se kreira za sekoj od trite dela na konvencijata (obuka za pristap do informacii za ìvotna sredina, obuka za u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki i obuka za pristap do pravdata).

Vo podgotovkata na programata za obuka treba da se koristat iskustvata od dosega{nite obuki koi se realizirani vo Makedonija, kako i od obuki koi se realizirani vo drugi zemji, a koi se odnesuvale na istata tematika. Postoe~kite iskustva treba da se nadopolnat so odredeni izmeni, napraveni so cel prilagoduvawe na obukata za potrebite na u~esnicite, povrzuvawe na teorijata i praksata i namaluvawe na ~uvstvoto deka iznesenoto vaì za nekoja druga dràva i ne e primenlivo vo na{i uslovi.

Za vreme na obukata celosno treba da se primenuva ciklusot na u~ewe kaj vozrasni (iskustvo, procesirawe, generalizirawe i primena) i glaven akcent da e staven na interaktivnite metodi i tehniki. Tehniki koi bi trebalo da se upotrebuvani vo rabotata se: lekcii, akvarium, bura na idei, ve`bi za zagrevawe i relaksacija, diskusii, prezentacija i dr. Prepora~ani formi na rabota se frontalna i grupna pri {to grupiraweto da se vr{i spored interesot na u~esnicite po pooddelni pra{awa.

Sekoja od obukite treba da bide prosledena so odredena metoda na ocenuvawe na obukata, kao od strana na realizatorite na obukata, taka i od strana na u~esnicite vo obukata. Zaklu~ocite i preporakite koi }e bidat dobieni preku ocenuvaweto na obukata, treba da se iskoristat vo dizajniraweto na ponatamo{nite obuki.

2.5.4. [irewe na informacii

Vo Republika Makedonija postoi itna potreba od razvivawe i sproveduvawe na dolgoro~na programa za informirawe i edukacija na gra|anite za primena na Arhuskata Konvencija, {to indirektno }e pridonese za zgolemuvawe na nejzinata efikasnost. Istovremeno, ovaa dolgoro~na programa treba da sodrì i mehanizmi za brzo obezbeduvawe na povratna informacija za primenata na Konvencijata, odnosno za ocenka na nejziniot ishod / rezultat. Se o~ekuva, vo ovoj segment, golem pridones da dade Nacionalnata Strategija za upravuvawe so podatoci vo

18

`ivotnata sredina, koja e usvoena od strana na Vladata na RM vo septemvri, 2005 godina. Sтратегијата за управување со податоци за животната средина ги обезбедува водечките принципи и рамка за спроведување на национална програма за управување со податоците за животната средина.

При управувањето со податоците, треба да се почитуваат следните водечки принципи:

Податоците се сфаќаат како ресурси во процесот на донесување одлуки;

Податоците се на располагање навремено и во разбирлив формат за сите корисници на кои што им се потребни;

Со податоците се управува во текот на целото нивно времетраење - од генерирање до архивирање;

Основните податоци се стандардизирани за поголема точност, споредливост и интероперативност;

Споделувањето на податоците помеѓу засегнатите страни се врши во согласност со стандардизирана методологија.

Стратегијата за управување со податоци за животната средина поставува рамка за развој на национален информациски систем за животна средина од технички, технолошки и институционален аспект, со крајна цел - зголемување на ефикасноста при управувањето со податоците, т.е. навремено обезбедување на високо квалитетни, релевантни и објективни податоци за животната средина за различни целни групи на корисници.

Овој документ обезбедува насоки за спроведување на стандарди-зирана софтверска архитектура и податочни структури што ќе може да прифатат податоци од повеќекратни регулаторни програми за животната средина, како што се: контролата на загадувањето и квалитетот на воздухот, водата и почвата; контролата на бучавата; контролата на постапувањето со цврстиот и опасниот отпад итн. и ќе обезбедат ефикасно управување со податоците во рамките на секоја програма, а истовремено ќе го олеснат меѓупрограмскиот пристап до податоците и нивното користење.

Pri podgotvuvawe na programata za podigawe na javnata svest, potrebno e da se vklu~at aktivnosti koi }e bidat vo sklad so socio-kulturnoto milje vo koe e potrebno da se plasiraat informaciite.

Za da se nadminat postoe~kite problemi, a so toa i da se zgolemat znaewata na gra|anite, no i na nadle`nite institucii za pravata i obvrskite od Arhuskata konvencija, potrebno e da se deluva vo pove}e pravci. Edna od osnovnite celi {to treba da se postignat e sproveduvawe na novata zakonska regulativa za da se podobri {ireweto na informacii i pottiknuvawe na aktivnost kaj gra|anite za koristewe na pravata koi im gi ovozmo`uva Konvencijata.

Ponatamu, neophodno e organizirawe na dolgoro~ni programi za edukacija na gra|anite za da se zgolemi nivnoto veruvawe vo sopstvenite potencijali, so {to }e se pottiknuvaat da deluvaat kako aktivni edinki

19

vo op{testvoto i da pridonesuvaat vo objektivno sproveduvawe na pravata i obvrskite od Arhuskata konvencija.

Sproveduvawe na informativni aktivnosti od strana na mediumite }e pridonese za promovirawe na glavnite na~ela na Arhuskata konvencija i pottiknuvawe na gra|anite na nivna aktivnost.

Site ovie aktivnosti moàt da bidat organizirani i kako edna seopfatna nacionalna kontinuirana kampawa koja }e se sproveduva vo podolg vremenski period, }e gi opfati site op{testveni ~initeli, i zadolìtelno }e koristi mehanizmi za ocenka na postignatiot uspeh {to }e ovozmoì natamo{no planirawe na nasokite za deluvawe na ova pole.

20

3. Strategija za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija

3.1. Zakonska ramka

3.1.1. Statusot na zakonodavstvoto i ratifikacijata vo odnos na implementacijata na Arhuskata Konvencija

Na 01.07.1999 godina, Sobranieto na Republika Makedonija go usvoi Zakonot za Ratifikacija na Konvencijata za Pristap do informacii, U~estvo na javnosta vo odlu~uvaweto i Pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, a osum dena od denot na nejzinoto objavuvawe vo Slu`ben Vesnik na RM (br. 40/99 od 6.07.1999 godina) istata vleze vo sila.

Spored ~l. 118 od Ustavot na Republika Makedonija, me|unarodnite dogovori {to se ratifikuvani se del od vnatre{niot praven poredok i ne moè da se menuvaat so zakon. So ratifikacijata dogovorite stanuvaat neposredno primenlivi kako i site ostanati zakoni.

Nacionalnoto zakonodavstvo opredeluva vo koj stepen zemjata gi garantira pravata na: pristap do informaciite, u~estvo na javnosta i pristap do pravdata vo pra{awa povrzani so ìvotnata sredina. Seopfatna i dobro razviena zakonska ramka koja bi bila indikator deka zemjata gi ispolnuva svoite obvrski koi proizleguvaat so ratifikacijata na Arhuskata Konvencija, opfa}a postoewe na propisi koi se odnesuvaat na: pristapot do informacii za ìvotnata sredina, obvrska na vlastite da sobiraat, obrabotuvaat i gi pravat dostapni za javnosta informaciite za ìvotnata sredina, obvrska za dostavuvawe izve{tai od strana na industrijata, proceduri za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, postapki so koi se garantiraat pravata pred sud ili drugo nezavisno telo i sli~no. Zakonot za ìvotna sredina iako potpolno gi prenesuva kako Arhuskata konvencija taka i soodvetnite odredbi od relevantnite aproksimirani Evropski direktivi, sepak istoto ne moè da bide vo potpolnost sprovedlivo. Za da se obezbedi visok stepen na sproveduvawe na gorenavedenite na~ela i odredbi, M@SPP treba da izraboti paket na podzakonski akti soglasno Zakonot za ìvotna sredina po~nuvaj}i od procedurite za sproveduvawe na na~elata (stolbovite) na Arhuskata konvencija do site potrebni formulari.

Za taa cel M@SPP: podgotvi lista na podzakonski akti za sproveduvawe na Arhuskata konvencija i na Zakonot za ìvotna sredina (vo zagradata e dadena pravnata osnova za ovie podzakonski akti, soglasno Zakonot za ìvotna sredina):

21

1. Odluka za listata na subjekti koi poseduvaat ili za koi se poseduvaat informacii od oblasta na ìvotnata sredina. Vo listata se opredeluvaat i informaciite koi gi poseduva sekoj od navedenite subjekti. (~l. 52(2))

2. Pravilnik za na~inot i postapkata za obezbeduvawe pristap do informacii od oblasta na ìvotnata sredina (~l. 53(4))

3. Uredba za slu~aite vo koi se pla}a nadomestok za izdavawe informacii, visinata na nadomestokot i osloboduvawe od nadomestokot;

4. Pravilnik za na~inot i postapkata za sobirawe, obrabotka, sistematizirawe, ~uvawe, iskoristuvawe, distribucija i prezentirawe na podatoci i informacii (~l. 40 (5)) ;

5. Uredba za uslovite, na~inot i postapkata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti od oblasta na ìvotnata sredina (~l. 61 (4));

6. Pravilnik za na~inot na objavuvawe na informacii i u~estvo na javnosta vo postapkata za donesuvawe na planski, strate{ki i programski dokument (~l. 69 stav (5));

7. Na~inot i postapkata za izvestuvawe na javnosta kaj proekti za koi ne se vr{i ocena na viljanijata i za alternativnite metodi za ocena na vlijanieto (~l. 78 (4));

8. Pravilnik za sodrìnata na objavuvawe na dokumentite i u~estvoto na javnosta i na~inot na podgotvuvaweto na izve{tajot od stav (4) od ovoj ~len. (~l. 90(4));

9. Pravilnik za sodrìnata, na objavata na baraweto za izdavawe na A- integriranata ekolo{ka dozvola (~l. 99 (2));

10. Pravilnik za na~in i postapka za organizirawe na javna rasprava (~l. 103 (5));

Na~elata i postapkite za u~estvoto na javnosta vo donesuvaweto

na odluki kako i pristapot do informacii za ìvotnata sredina, treba da se isto taka sodràni i vo slednive podzakonski akti: 1. Pravilnik za na~inot, postapkata i obrazecot na koj se

dostavuvaat podatocite od dràvnata mreà. (~l. 33 (2)); 2. Pravilnik za formata, sodrìnata, metodologijata i na~inot na

vodeweto na Registarot (~l. 40 (2)); 3. Pravilnik za formata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na

Katastarot. (~l. 42 (3)); 4. Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnat pravnite lica za

da moàt da izgotvuvaat i odrùvaat Registarot i Katastarot, kako i postapkata vo koja se dodeluva ovlastuvaweto za izgotvuvawe i odrùvawe na Registarot i Katastarot;

5. Pravilnik za sodrìnata na izve{tajot za sostojbata na ìvotnata sredina (~l.45 (3));

6. Metodologija za izrabotka na LEAPi (~l. 61 (3)); 7. Pravilnik za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SEA

(~l. 70 (3));

22

8. Pravilnik za postapkata za utvrduvawe na potrebata od ocena na vllijanie vrz ìvotna sredina (~l. 81 (2));

9. Pravilnik za na~inot na sproveduvawe na prekugrani~nite konsultacii (~l. 93 (3));

10. Pravilnik za sodrìnata, formata kako i na~inot na koj se podnesuva baraweto za izdavawe na A- integriranata ekolo{ka dozvola (~l. 96 (2));

11. Pravilnik za postapkite za postapuvawe so barawe vo slu~aj na prekugrani~ni vlijanija na instalacija na teritorija na RM (~l. 101 (3));

12. Pravilnik za sodrìnata, formata i postapka za izdavawe na A- integrirana ekolo{ka dozvola (~l . 107 (3));

13. Pravilnik za postapkata za izdavawe, izmena, celosen ili delumen prenost na B- integrirana ekolo{ka dozvola, uslovite za prestanok na aktivnosta, i uslovite za odzemawe i prestanok na dozvolata. (~l. 122 (3));

14. Pravilnik za formata i sodrìnata na baraweto, kako i na~inot na koj se podnesuva baraweto i potrebnata dokumentacija koja se priloùva kon baraweto. (~l. 124 (2));

15. Pravilnik za nadomestocite na tro{ocite za raboti izvr{eni nadvor od upravna postapka, na barawe na strankata i na~inot na nivnoto pla}awe. (~l. 211 (2));

Del od ovie podzakonski akti treba da se izrabotat vo ramkite na Proektot "Zajaknuvawe na Upravuvaweto so ìvotnata sredina" finansiran od EU, no pogolemiot del od podzakonskite akti (me|u koi se nao|aat i prvite tri od prvata lista ne se nao|aat vo rabotnite zada~i na Proektot) M@SPP }e treba da gi podgotvi so angaìrawe na sopstvenite kapaciteti, konsultirajki gi pritoa site zasegnati strani. Spored planot i programata na M@SPP e predvideno da se zapo~ne so nivno izgotvuvawe vo tekot na 2006 godina.

3.1.2. Tekovni aktivnosti za razvoj/izmeni na nacionalnoto zakonodavstvo, prbliùvawe so Direktivite na Evropskata Unija i me|unarodnite konvencii (relevantni za Arhuskata Konvencija)

Eden od prioritetite na Republika Makedonija e za~lenuvaweto vo Evropskata Unija. So potpi{uvaweto na Spogodbata za Stabilizacija i Asocijacija so Evropskata Unija, vo april 2001 godina, za Republika Makedonija proizleze obvrska sopstvenoto zakonodavstvo da go usoglasi so zakonodavstvoto na Unijata. Pod programata Phare SOP 99 (Sector Operational Program), Proekt: Zajaknuvawe na kapacitetite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koj zapo~na da se realizira vo 2002 godina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe go inicira{e procesot na aproksimacija na nacionalnoto so zakonodavstvoto na EU vo odnos na ìvotnata sredina. Odovde proizlegoa: Zakonot za ìvotna sredina, Zakonot za za{tita na prirodata, Zakonot za upravuvawe so otpad, Zakonot za vodi i Zakonot za

23

kvalitet na ambientniot vozduh so pomo{ od GTZ, koj be{e podgotven prethodno. Zakonot za ìvotnata sredina gi aproksimira Direktivite na EU, 85/337/EEZ i 97/11/EZ, za ocena na vlijanijata na odredeni proekti vrz ìvotnata sredina, Direktivata na EU, 96/61/EZ, za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto, Direktivata na EU 90/313/EEZ, za pristap do informaciite za ìvotnata sredina, kako i nejzinata zamena, Direktivata 2003/4/EZ na Evropskiot parlament i Sovetot na EU za Pristap na javnosta do informaciite za ìvotnata sredina, Direktivata 96/82/EZ za kontrola na opasnosta od havarii so prisustvo na opasni supstancii, Direktivata, 2001/42/EZ za Ocena na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina, kako i 2004/35/EZ Direktivata na EU za odgovornost za {teta vrz ìvotnata sredina vo pogled na prevencijata i saniraweto na {tetite vrz ìvotnata sredina. Ovaa Direktiva, spa|a vo ponovite pravni akti na Evropskata Unija, a celta i e da se vospostavi reìm za prevencija i remedijacija na {tetite vrz ìvotnata sredina. Soglasno direktivata, {tetata vrz ìvotnata sredina podrazbira {teta predizvikana vrz vodnata sredina soglasno zakonodavstvoto na EU za upravuvawe so vodite, kako i {teta predizvikana vrz vidovite i ìveali{tata koi se za{titeni so zakonodavstvoto na EU za za{tita na prirodata, kako i {teta i zdravstven rizik predizvikan od zagaduvawe na po~vata.

Za vreme na podgotovkata na Zakonot, novousvoenite Direktivi od Sovetot i Parlamentot na EU i toa Direktivata 2003/35/EZ na Evropskiot parlament i Sovetot na EU za obezbeduvawe u~estvo na javnosta vo odnos izgotvuvawe na odredeni planovi i programi za ìvotnata sredina kako i za dopolnuvawe vo odnos na u~estvoto na javnosta i pristap do pravda vo odnos na Direktivite na Sovetot na EU 85/337/EEZ (Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina) i 96/61/EZ (Integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto), bea isto taka aproksimirani. Dopolnitelno M@SPP e nadleèn za dostavuvawe na izve{taite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina do javnosta i relevantnite me|unarodni organizacii i tela, vklu~uvaj}i ja i EU preku Evropskata Agencija za ìvotna sredina, soglasno ratifikuvanite me|unarodni dogovori i Direktiva na Sovetot 91/692/EEZ od 23.12.1991 za standardizirawe i racionalizirawe na izve{taite za implementacijata na odredeni direktivi vo vrska so ìvotnata sredina. Ovaa direktiva e aproksimirana vo Poglavjeto 6 koe se odnesuva na Informativniot sistem

Voedno vo ramkite na proektot se izrabotija i ~etiri Nacionalni strategii koi }e go olesnat patot na sproveduvawe na zakonite i toa: Strategija za monitoring na ìvotnata sredina, Strategija za upravuvawe so podatoci, Strategija za komunikacija vo ìvotnata sredina i Strategija za podigawe na javnata svest za ìvotnata sredina.

Vo tekot na 2004 godina, Sobranieto na Republika Makedonija gi usvoi Zakonot za Za{tita na prirodata (Sl. vesnik na RM broj 67/2004), Zakonot za upravuvawe so otpad (Sl. vesnik na RM broj 68/2004, 71/2004),

24

Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh (Sl. vesnik na RM broj 67/2004), i Zakonot za ìvotna sredina (Sl. vesnik na RM broj 53/2005). Zakonot za vodi e vo Vladina procedura i donesuvaweto na istiot docni zaradi mo`no preklopuvawe na nadle`nostite vo oblasta na upravuvawe so vodite pome|u Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Ministerstvoto za Zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

3.1.3. Sostojbi

Op{ti odredbi na Arhuskata Konvencija - Termini koi se va`ni za odreduvawe na obemot na Konvencijata vo pogled na licata/organite za koi proizleguvaat odredeni obvrski odnosno licata/organizaciite koi moàt da se koristat so odredeni prava vklu~uvaat: "Javna vlast", "Javnost", "Zasegnata javnost" i "Informacii povrzani so ìvotnata sredina". Soglasno tekstot na Konvencijata, Zakonot za ìvotnata sredina vo ~l. 5 go definira zna~eweto na poimite "Javnost" i "Zasegnata javnost".

Vo Zakonot za ìvotna sredina (vo natamo{niot tekst Zakon) kako eden od na~inite za ispolnuvawe na celite na Zakonot se naveduva i izvestuvaweto na javnosta i na relevantnite institucii za sostojbata na ìvotnata sredina i nivno vklu~uvawe vo za{titata na istata. Isto taka, na~eloto na u~estvo na javnosta i pristap do informacii e edno od osnovnite na~ela na za{titata na ìvotnata sredina: "Organite na dràvnata vlast i organite na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, se dol`ni da gi obezbedat site potrebni merki i da propi{at postapki so koi se obezbeduva ostvaruvawe na pravoto na pristap do informaciite i u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odlukite koi se odnesuvaat na sostojbata na ìvotnata sredina, kako i da obezbedat izjasnuvawe na javnosta vo postapkata za donesuvawe na tie odluki. "

Zakonot voveduva sistematiziran Monitoring na ìvotnata sredina, Informativen sistem za upravuvawe so podatocite za sostojbata na ìvotnata sredina na teritorijata na Republika Makedonija kako i Istraùva~ka dejnost i obrazovanie vo oblasta na ìvotnata sredina.

Istovremeno, soglasno Zakonot treba da se vospostavi dràvna mreà za monitoring, {to se sostoi od dràvnite mreì za monitiring na oddelnite mediumi i oblasti na ìvotnata sredina. Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvor na emisija i so sovite aktivnosti vlijaat vrz eden ili pove}e mediumi i oblasti na ìvotnata sredina i/ili koristat prirodni bogatstva se dol`ni, vo soglasno so posebniot zakon, da vr{at interen monitoring na izvorite na emisija, odnosno na iskoristuvaweto na prirodnite bogatstva. Organite na dràvnata uprava, na op{tinata i na gradot Skopje se dol`ni, bez nadomestok, podatocite od monitoringot da gi dostavuvaat do organot na dràvnata

25

uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina, koj pak istite gi pravi dostapni do javnosta preku instrumentite prethodno opi{ani (Arhuska konvencija i odredeni odredbi od Zakonot) i dostavuva do me|unarodnite organizacii i tela.

Vo Poglavjeto VI koe se odnesuva na informativniot sistem, "Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina" (MIC@S) se obvrzuva da upravuva so bazata na podatocite za sostojbata na ìvotnata sredina koja treba da e dostapna do javnosta. Isto taka MIC@S treba da gi sledi trendovite vo site mediumi i oblasti na ìvotnata sredina, kako i predviduvawa so upotreba na tehnikite za modelirawe3. M@SPP isto taka ima obvrska da vospostavi i odrùva Registar na zagaduva~ki materii i supstancii i na nivnite karakteristiki, kako i edinstven Katastar za ìvotnata sredina, koj gi vklu~uva Katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite i na po~vata, Katastarot na sozdava~ite na bu~ava, Katastarot na sozdava~ite na otpad, Katastarot na za{titenite podra~ja i drugite katastri utvrdeni so posebnite zakoni. Istovremeno, op{tinite i gradot Skopje moàt za svoite potrebi da vospostavat i vodat Registar na zagaduva~ki materii i supstancii i katastar na ìvotna sredina kako i sopstven katastar.

Vo kontekst na obezbeduvawe i {irewe na informaciite za ìvotnata sredina do javnosta e i obvrskata koja proizleguva od Zakonot za ìvotna sredina i toa za M@SPP, Op{tinite i gradot Skopje da na sekoi tri godini podgotvat izve{taj za sostojbata na ìvotnata sredina vo Republika Makedonija odnosno soodvetnite op{tini.

So Zakonot se predviduva poddr{ka za istraùvawata vo oblasta na ìvotnata sredina kako i vklu~uvawe na fakultativen ili zadloìtelen predmet za za{tita na ìvotnata sredina vo nastavnite planovi za osnovnite ili srednite u~ili{ta vo Republikata. Isto taka kako edno od osnovnite na~ela na za{titata na ìvotnata sredina e predvideno Na~eloto na podigawe na javnata svest za zna~eweto na ìvotnata sredina: "Nau~nite, obrazovnite, zdravstvenite, informativnite, kulturnite i drugite institucii i pravni lica, vklu~uvaj}i gi i zdruènijata na gra|anite, vo ramkite na nivnite aktivnosti, promoviraat i obezbeduvaat podigawe na javnata svest za ìvotnata sredina, za nejzinoto zna~ewe kako i za potrebata od aktivnoto u~estvo vo nejzinata za{tita i unapreduvawe. "

Pristap do informacii za ìvotnata sredina - Zakonot za ìvotnata sredina gi sledi odredbite na Arhuskata Konvencija vo odnos na: baraweto javnite vlasti da gi napravat informaciite dostapni na barawe, bez pritoa podnositelot da mora da go dokaùva svojot interes; postavuvaweto vremenski rokovi vo koi javnite vlasti treba da odgovorat i da gi obezbedat informaciite; mo`nite isklu~oci;

3 So ova se ispolneti ^len 13 "Na~eloto na pretpazlivost" i ^len 14 "Na~eloto na prevencija" od Zakonot za ìvotna sredina.

26

procedurite za odbivawe i razumni pari~ni nadomestoci za davawe na informacijata.

Zakonot gi sledi obvrskite koi se propi{ani vo ~l. 5 od Arhuskata Konvencija, i vo nego se vgradeni odredbi koi se odnesuvaat na informativniot sistem za ìvotnata sredina, aktivnostite za merewe, sobirawe, obrabotka i evidencija na podatocite; informirawe vo slu~aj na neposredna zakana po javnoto zdravje ili ìvotnata sredina, elektronskite bazi na podatoci, izve{tai za sostojbata na ìvotnata sredina, voveduvaweto registri na zagaduva~i i prenos na zagaduva~ki materii i supstancii, i katastar na zagaduva~i i zagaduva~ki materii i supstancii, objavuvawe informacii za proizvodite (posebni Poglavja za "Monitoring na mediumite na ìvotnata sredina" i za "Informativen sistem"). Implementacijata na ovoj del od zakonot }e zavisi od dinamikata na donesuvawe na podzakonskite akti koi se potrebni za celosno izvr{uvawe na obvrskite od zakonot.

Vo poglavjeto "Pristap do informaciite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina", Zakonot go ostvaruva pravoto na na pristap vo odnos na site informacii vo pismena, vizuelna, audio, elektronska ili na koj bilo drug na~in dostapna forma, a koi se odnesuvaat na: sostojbata na mediumite i oblastite na ìvotnata sredina, faktorite, merkite i izve{taite za implementacijata na zakonite i drugi propisi koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, analiza na tro{ocite i na pridobivkite, kako i sostojbite povrzani so ìvotot i zdravjeto i so bezbednosta na lu|eto (^l. 51).

U~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odluki Zakonot za ìvotna sredina, soglasno Arhuskata konvencija i aproksimiranite direktivi na EU go propi{uva u~estvoto na javnosta vo donesuvaweto odluki.

Vo ^len 56(2): "Subjektite od ~len 52 od ovoj zakon se dol`ni, vo zavisnost od nivnata funkcija, da ovozmoàt u~estvo na javnosta vo tekot na izgotvuvaweto na zakoni, drugi propisi i pravni akti vo soglasnost so uslovite, na~inot i postapkata opredeleni so ~len 61 stav (4) od ovoj zakon.” Vo ^len 61 za "Postapka za donesuvawe na planskite dokumenti, izgotvuvaweto na propisi i u~estvoto na javnosta vo postapkata".

Vo odnos na Poglavjeto za Ocena na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina, u~estvoto na javnosta e obezbedeno preku ~lenovite 69, 73 i 74 . Vo istata Direktiva, u~estvoto na javnosta pri izgotvuvaweto na dokumentite, kako na pravo na edinkata i soodvetna obvrska na nadle`niot organ, na koe treba da mu se dade pravna forma, taka{to javnosta i organite moàt da dadat svoe mislewe i site zaklu~oci da se integriraat i zemat vo predvid vo tekot na postapkata. Po usvojuvaweto na strategijata, planot ili programata, javnosta se izvestuva za odlukata i na~inot na koj bila donesena.

27

U~estvoto na javnosta vo odnos na ocena na vlijanieto na odredeni proekti vrz ìvotna sredina kako i ocenata na prekugrani~noto vlijanie vrz ìvotnata sredina e regulirana so Zakonot.

Ponatamu, vo odnos na izdavawe na Integrirani ekolo{ki dozvoli (Poglavje XII), u~estvoto na javnosta e obezbedeno preku ^lenovite 99, 103, 109 i 113. Zakonot, vo ~lenovite 187 za podgotovka i donesuvawe Nacionalen plan za ublaùvawe na klimatskite promeni i vo ~len 191 za donesuvawe Nacionalen plan za spravuvawe so opustinuvaweto i ublaùvawe na efektite od su{i, go obezbeduva u~estvoto na javnosta.

Soglasno nadle`nostite na Ministerstvoto za transport i vrski, utvrdeni so Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava, u~estvoto na javnosta vo donesuvawe na urbanisti~kite planovi vo soglasnost so Arhuskata Konvencija e propi{ano so ~l.24 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Sl. Vesnik na RM br.51/05). Toj predviduva deka po nacrtot na prostorniot plan na Republikata, prostornite planovi na region, nacionalen park, grad Skopje i na op{tina, generalniot urbanisti~ki plan, se organizira stru~na rasprava, so u~estvo na pretstavnici na organite i organizaciite od podra~jeto opfateno so planot. Po nacrtot na detalniot urbanisti~ki plan i urbanisti~ka dokumentacija za naseleno mesto na op{tina, se sproveduva javna anketa. Javnata anketa se sproveduva so izlagawe na planot na javno mesto najmalku 15 rabotni dena (~l.24 stav 4), vo koj rok zainteresiranite gra|ani i pravni lica od konkretnoto podra~je opfateno so planot, dostavuvaat pismeni zabele{ki, na anketni listovi, do organizatorot na anketata. Za vremeto i mestoto kade }e bide izloèn planot, zadolìtelno se objavuva soop{tenie do javnite glasila. Od stru~nite raspravi i javnata anketa se izgotvuvaat izve{tai, so obrazloènie za neprifatenite zabele{ki.

Pristap do pravdata Zakonot za ìvotna sredina go obezbeduva pristapot do pravdata soglasno Arhuskata konvencija i soglasno aproksimiranite direktivi na EU.

Vo Poglavjeto VIII od Zakonot koe ja aproksimira Arhuskata konvencija i Direktivata na EU za pristap do informaciite za ìvotnata sredina, pristapot do pravdata e eksplicitno definiran soglasno gorenavedenite me|unarodni obvrski. Vo ovaa nasoka, Direktivata 2003/35/EZ predviduva ~lenovite na zasegnatata javnost (definirana vo ~len 5 od Zakonot), soglasno relevantniot nacionalen praven sistem, da imaat pristap do administrativna ili sudska postapka zaradi preispituvawe na materijalnata i proceduralnata zakonitost na odlukite, aktite ili propustite, koi podleàt na u~estvo na javnosta.

Isto taka, Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe sodrì odredbi za konkretno, a ne deklarativno u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odluki preku stru~na revizija, stru~i raspravi i javna anketa, me|utoa ne sodrì kazneni odredbi nitu odredbi za ureduvawe na procedurata soglasno koja javnosta bi imala mo`nost za revizija na

28

postapkata dokolku javnite vlasti ne gi prifatat nejzinite zabele{ki. Ovoj zakon upatuva na primenata na Zakon za op{ta i upravna postapka (ZOUP; Sl. vesnik na RM br. 38/05), no kako {to e ve}e pogore opi{ano soglasno odredbite na ZOUP procesualnata legitimacija ja imaat samo licata koi se nositeli na ovlastuvawa odnosno obvrski povrzani so predmetot na postapkata (definiran praven interes, a ne dovolen interes).

Vo Krivi~niot Zakonik na Republika Makedonija predvideno e posebno Poglavje na krivi~ni dela protiv ìvotnata sredina. Goneweto za ovie dela se prezema po slu`bena dol`nost od strana na javniot obvinitel, no sekoj moè da podnese krivi~na prijava i da bara od javniot obvinitel da pokrene krivi~na postapka protiv storitelot na vakvite krivi~ni dela.

Zakonot za ìvotnata sredina predviduva pari~ni kazni za prekr{ok na pravni i fizi~ki lica, koi me|u drugoto se odnesuvaat na neobezbeduvawe pristap do informaciite za ìvotna sredina koi pravnoto lice gi poseduva ili koi se poseduvaat vo utvrdeniot rok i forma, i dr.

Vo Zakonot za ìvotna sredina isto taka e predvidena mo`nost za podnesuvawe àlba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija za re{avawe na upravnite raboti vo vtor stepen od oblasta na ìvotnata sredina.

Gra|anskoto pravo nudi mo`nost za pokrenuvawe na ekolo{ka tu`ba, koja e vostanovena so Zakonot za Obligacioni odnosi.

Soglasno odredbite na ovoj zakon, sekoj moè da bara od drug da go otstrani izvorot na opasnost od koj mu se zakanuva pozna~itelna {teta nemu ili na neopredelen broj lica, kako i da se vozdrì od dejnost od koja proizleguva voznemiruvawe ili opasnost od {teta, ako nastanuvaweto na voznemiruvaweto ili na {tetata ne moè da se spre~i so soodvetni merki. Sudot, na barawe od zainteresiranoto lice, }e naredi da se prezemat soodvetni merki za spre~uvawe na nastanuvaweto na {teta ili voznemiruvawe, ili da se otstrani izvorot na opasnosta, na tro{ok na dràtelot na izvorot na opasnosta, ako toj samiot ne go stori toa. Ako {tetata nastane vo vr{ewe na op{tokorisna dejnost za koja e dobiena dozvola od nadle`niot organ, moè da se bara samo nadomest na {tetata koja gi preminuva normalnite granici. Vo ovoj slu~aj, moè da se bara prezemawe na op{testveno opravdani merki za spre~uvawe na nastanuvaweto na {tetata ili za nejzino namaluvawe. Na vakov na~in, so zakon, na zainteresiranata javnost i se dava legitimitet za podnesuvawe tu`ba i pokrenuvawe na parni~na postapka za ekolo{ki raboti.

3.1.4. Postoe~ki problemi

Op{ti odredbi na Arhuskata Konvencija - Kako {to e ve}e navedeno, ratifikuvanite me|unarodni konvencii stanuvaat del od pravniot poredok na zemjata i se neposredno primenlivi, no vakvata

29

deklarativna izjava deka konvencijata e direkno primenliva ne e dovolna za ispolnuvawe na ovaa obvrska od ~lenot 3 na Konvencijata, tuku Stranite treba da vospostavat i odrùvaat jasna, transparantna i konzistentna ramka za implementacija na Konvencijata. So usvojuvaweto na Zakonot za ìvotna sredina, takva ramka vo Makedonija postoi, no za potpolna aproksimacija kako i za obezbeduvawe preduslovi za sproveduvawe na Zakonot kako i na Konvencijata, neophodno e da podgotvat podzakonskite akti i da se zajaknat kapacitetite na site zasegnati strani vo procesot na sproveduvawe na Arhuskata konvencija. Isto taka, zapo~natiot proces na aproksimacija na na{eto zakonodavstvo so zakonodavstvoto na Evropskata Unija, kako i aktivnostite koi se sproveduvaat so REReP vo zna~itelna merka }e doprinesat za ispolnuvawe na ovaa obvrska, od pri~ina {to bezmalku site Direktivi koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, sodràt odredbi za pristap na javnosta do informacii i u~estvo na javnosta vo donesuvaweto odluki.

Vo Zakonot za ìvotna sredina (~len 51 stav 2) Vladata na Republika Makedonija, po predlog na M@SPP objavuva i odrùva lista na subjekti koi poseduvaat ili za koi se poseduvaat informacii koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina. Vo listata se opredeluvaat i informaciite koi gi poseduva sekoj od navedenite subjekti.

Za{titata na licata koi gi ostvaruvaat pravata vo soglasnost so Konvencijata, kako i nediskriminacijata vo odnos na dràvjanstvoto, nacionalnosta ili mestoto na postojan prestoj, iako ne se reguliraat so Zakonot za ìvotna sredina, istite se predmet na ureduvawe vo Ustavot, kako generalni prava, voedno se predmet na ureduvawe i vo drugi zakoni.

^len 4 i ^len 5 - Pristap do informacii za ìvotnata sredina - Vo Republika Makedonija ne e donesen Zakon za pristap do informaciite kako generalen propis koj na op{t na~in bi go uredil pra{aweto na pristapot do informacii (Izgotven e Predlog na Zakon za sloboden pristap do informacii od javen karakter od strana na Ministerstvo za pravda. Istiot e usoglasen so direktivite na EU i vo soglasnost so odredbite za pristap do informaciite od Arhuskata konvencija. Vo mometot, Predlog na Zakonot e vo vtora faza za usvojuvawe). Zakonot za ìvotna sredina kako lex specialis go regulira vakvoto pravo na gra|anite vo sverata na ìvotnata sredina, so {to Arhuskata Konvencija e soodvetno prenesena vo nacionalnoto zakonodavstvo.

Stavot 5 od ~lenot 4 od Arhuskata Konvencija go sodrì na~eloto na prenaso~uvawe na baraweto koga javnata vlast gi nema baranite informacii i istoto e sodràno vo Zakonot za ìvotna sredina. Soglasno zakonot dokolku javnata vlast ne ja ima vo posed ili ne se poseduva za niv baranata informacija, vo opredelen rok e dol`na da go preprati do subjektot koj ja poseduva baranata informacija, dokolku znae koj e toj subjekt i za toa da go izvesti baratelot ili da go

30

izvesti baratelot koj subjekt najverojatno ja poseduva baranata informacija (^l. 55).

Stavot 6 od ~lenot 4 od Arhuskata Konvencija go sodrì na~eloto spored koe javnata vlast mora da go napravi dostapen nedoverliviot del od informaciite. Zakonot za ìvotna sredina vo ~len 55 koj se odnesuva na odbivaweto da se dade informacija, precizno propi{uva deka dokolku baraweto se odnesuva na informaciite za ispu{tawata ili za drugi emisii vo ìvotnata sredina, subjektite definirani vo ~len 52 od Zakonot ne smeat da go odbijat baraweto. Ostanatite propisi vo Republika Makedonija koi bea predmet na razgleduvawe vo analizata na zakonskata ramka ne sodràt odredbi koi bi bile soodvetni na ova na~elo od Arhuskata Konvencija.

Stavot 7 od ~lenot 4 od Arhuskata Konvencija gi odreduva procedurite za odbivawe na baraweto - formata i rokovite. Zakonot za ìvotna sredina gi predviduva slu~aite koga nadle`nite subjekti moàt da odbijat da ovozmoàt pristap do informacijata. Pri toa se donesuva re{enie za odbivawe na baraweto odnosno zaklu~ok vo pismena forma koj treba da gi sodrì pri~inite, kako i pouka za mo`nostite za àlba. Protiv re{enieto ili zaklu~okot baratelot ima pravo na àlba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija za re{avawe na upravnite raboti vo vtor stepen od oblasta na ìvotnata sredina.

Stavot 2 od ~lenot 5 od Arhuskata Konvencija sodrì odredbi so koi se bara od javnite vlasti da obezbedat transparentnost na na~inot na stavawe na raspolagawe na informaciite.

Golem del od propisite vo Republika Makedonija sodràt odredbi spored koi se formiraat registri ili katastri koi raspolagaat so potrebnite podatoci, me|utoa ako se ima predvid deka se raboti za nesistematizirani obvrski utvrdeni vo golem broj na zakoni koi obi~niot gra|anin ne e vo sostojba da gi sledi, so pravo moè da se konstatira deka ne postojat odredbi koi bi gi zadovoluvale uslovite zadadeni vo Arhuskata Konvencija.

Zakonot za ìvotna sredina sodrì ~len koj se odnesuva na sobirawe i objavuvawe na informacii za ìvotnata sredina vo formi i formati koi moàt lesno da se reproduciraat i da bidat dostapni preku kompjterski mreì za komunikacija. Ostanatite propisi koi bea predmet na analiza na zakonskata ramka ne sodràt odredbi koi bi predviduvale obvrska za dostapnost na informaciite preku elektronski bazi na podatoci.

Imaj}i vo predvid deka se raboti za mnogu skapa investicija koja Republika Makedonija vo momentov ne e vo sostojba da ja realizira, a i deka samata odredba od Arhuskata Konvencija ne nastojuva za decidna primena na istata pa namesto imperativ e upotreben zborot "treba", se ostava {irok prostor za idno implementirawe na istata. Voedno, vo Republika Makedonija se raboti na izgradba na Informati~ki sistem, a zasega postojat samo parcijalni nepovrzani sistemi. Vo ramkite na

31

REReP-oviot proekt 1.8 "Formirawe na nacionalni informativni sistemi za ìvotna sredina" be{e vospostavena elektronska baza na podatoci za ìvotna sredina koja sega treba da se nadgraduva.

Vospostavena e praksa Vladata na Republika Makedonija na predlog na ministerstvata ili drugite organi na dràvna uprava, bez ogled dali postoi zakonska obvrska za nivno donesuvawe ili ne, da donesuva strategii, akcioni planovi, operativni planovi, programi ili sli~ni pi{ani razvojni dokumenti, no za àl golem del od niv ne se publikuvaat za op{ta upotreba, cirkuliraat me|u vrabotenite vo organite na upravata i vo su{tina se nedostapni za javnosta. Ova se slu~uva poradi nemo`nosta od finansiski aspekt da se ispe~atat donesenite materijali, no na pr. M@SPP svoite dokumenti gi publikuva vo PDF format na svoite veb stranici, iako sme svesni deka samo mal del od gra|anite imaat internet pristap.

Stavot 6 od ~lenot 5 od Arhuskata Konvencija sodrì obvrska za javnite vlasti da gi pottiknuvaat subjektite na dobrovolno "eko" obeleùvawe i programa "eko" kontrola.

Zakonot za ìvotna sredina sodrì nekolku odredbi koi se odnesuvaat na eko-etiketiraweto. ^lenovite 27, 28 i 29 prestavuvaat svoeviden marketing na za{titata na ìvotnata sredina bidej}i predviduvaat ekolo{ka oznaka za upotreba na tehniki i tehnologii so koi se ovozmoùva pomalo optovaruvawe na ìvotnata sredina. Ovie odredbi proizleguvaat od soodvetnite regulativi i odluki na EU koi se odnesuvaat na eko- etiketirawe i ozna~uvawe na proizvodi i pakuvawa zaradi informirawe na javnosta za vlijanieto na proizvodot i pakuvaweto vrz ìvotnata sredina. Soglasno regulativite na EU, eko- etiketiraweto e so cel: da se pomoviraat proizvodite koi se so pomalo negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina vo sporedba so drugi takvi proizvodi od ist vid, kako i da se informiraat potro{uva~ite so verodostojni i nau~no zasnovani informacii i upatstva vo vrska so proizvodite.

^lenot za dobrovolno dogovarawe (~len 30 i 31) od Zakonot za ìvotna sredina se odnesuva na pravni lica, organi i organizacii koi sakaat da postignat povisok stepen na za{tita na ìvotnata sredina od onaa predvidena so ovoj zakon. Vo posledniot ~len od ovaa Glava, {emata za upravuvawe so ìvotnata sredina i revizija (EMAS) e uredena, vo smisla na toa deka organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina }e gi poddrì firmite koi }e ja organiziraat svojata rabota spored EMAS.

Vladata na RM vo dekemvri 2003 godina donese zaklu~ok za formirawe na komisija za Ekolo{ka oznaka, kako i za voveduvawe na {ema za ekolo{ka oznaka. Vo januari 2004 e izvr{en izbor na ekolo{ka oznaka.

32

Stavot 7 od ~lenot 5 od Arhuskata Konvencija sodrì obvrska za publikuvawe podatoci i analizi koi se zna~ajni za oformuvaweto na predlozi za ekolo{ki politiki; publikuvawe ili na drug na~in pravewe dostapni informativni materijali za rabotata vo konteks na Konvencijata, kako i objavuvawe vo soodvetna forma na informacii za na~inot na vr{ewe na javnite funkcii na site nivoa i za davaweto uslugi povrzani so ìvotnata sredina. Zakonot za ìvotna sredina gi obvrzuva Vladata na Republika Makedonija, Ministerstvoto za Obrazovanie i M@SPP da obezbedat poddr{ka za publikuvawe na knigi i bro{uri na temi povrzani so za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i odr`liviot razvoj, so cel da se podobrat obrazovnieto vo oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, koi se izdavaat na na~in i vo postapka propi{ana soglasno zakonite za osnovno i za sredno obrazovanie.

Ostanatite Propisi koi bea predmet na analiza vo ovoj izve{taj ne sodràt odredbi koi bi predviduvale obvrska i koi bi bile soodvetni na ovaa odredba.

Stavot 9 od ~lenot 5 od Arhuskata Konvencija sodrì obvrska za formirawe na seopfaten nacionalen sistem na inventari ili registri na zagaduva~i.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, Poglavje VI - Informativen sistem, definirani se Registar na zagaduva~ki materii i supstancii i Katastar za ìvotna sredina. Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina e dolèn da formira celosna, seopfatna i to~na baza na podatoci i informacii od oblasta na ìvotnata sredina, kako i da upravuva so tie podatoci. Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina e nadleèn za dostavuvawe na izve{taite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina do javnosta i relevantnite me|unarodni organizacii i tela, vklu~uvaj}i ja i EU preku Evropskata Agencija za ìvotna sredina, soglasno ratifikuvanite me|unarodni dogovori i Direktiva na Sovetot 91/692/EEZ od 23.12.1991 za standardizirawe i racionalizirawe na izve{taite za implementacijata na odredeni direktivi vo vrska so ìvotnata sredina.

"Katastar za ìvotna sredina" pretstavuva kvantitativna i kvalitativna evidencija na zagaduva~ite i na izvorite na zagaduvawe koi ispu{taat zagaduva~ki materii vo mediumite na ìvotnata sredina, vo koja e vklu~ena i kartata na zagaduva~i. Katastarot gi vklu~uva Katastarot na zagaduva~i na vozduhot, vodite i na po~vata, Katastar na sozdava~i na bu~ava, Katastarot na sozdava~i na otpad, Katastarot na za{titenite podra~ja i drugi katastri utvrdeni so posebni zakoni.

Registar na zagaduv~ki materii i supstancii i na nivnite karakteristiki e katalog vo koj se klasirani otpadni, opasni i {tetni materii, spored nivniot hemiski sostav i stepenot na nivnata opasnost.

33

Vo Juni, 2005, be{e promoviran "Katastarot na zagaduva~i i zagaduva~ki supstancii vo vozduhot za gradot Skopje", kako del od "Katastarot na zagaduva~i i zagaduva~ki supstancii vo vozduhot za Republika Makedonija" ~ija promocija e planirana za vo po~etokot na 2006 godina. Katastarot e dostapen za javnosta vo prostoriite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Stavot 10 od ~lenot 5 od Arhuskata Konvencija go sodrì na~eloto deka obvrskite vo ~lenot 5 za sobirawe i objavuvawe odredeni vidovi informacii nema da go osporat pravoto na javnite vlasti da gi upotrebat isklu~ocite predvideni so ~len 4 stav 3 i 4.

Zakonot za ìvotna sredina predviduva vo slu~aj na odbivawe na baraweto za davawe na informacija koga nejzinoto objavuvawe bi imalo negativni posledici koi se definirani vo zakonot, nadle`nite subjekti se dol`ni da ocenat dali za{titata na javniot interes na koj se odnesuva baranata informacija e od pogolemo zna~ewe od interesot na koj mu sluì dostavuvaweto na informacijata. Ostanatite propisi koi bea predmet na analiza vo ovoj izve{taj ne sodràt odredbi koi bi regulirale prednost na "javniot interes" vo odnos na isklu~ocite od ~len 4 stav 3 i 4 i koi bile soodvetni na ovaa odredba.

^len 7 i ^len 8 - U~estvo na javnosta vo donesuvaweto planovi, programi i politiki koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina - Vo osnovnite odredbi od Ustavot na Republika Makedonija predvideno e deka gra|anite na Republika Makedonija vlasta ja ostvaruvaat preku demokratski izbrani pretstavnici, po pat na referendum i drugi oblici na neposredno izjasnuvawe.

Zakonot za ìvotna sredina najprvo preku na~eloto za U~estvo na javnosta i pristap do informacii go obezbeduva ova pravo deklarativno, dodeka Poglavjeto IX za Planirawe na za{titata na ìvotnata sredina (~len 61) i Poglavjeto X za Ocena na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz @ivotnata sredina (~len 69) go opi{uvaat podetalno u~estvoto na javnosta pri izrabotkata i donesuvaweto na planski dokumenti, kako Nacionalniot i lokalnite akcioni planovi za ìvotnata sredina kako i ostanatite planski dokumenti koi moàt da imaat vlijanie vrz ìvotnata sredina. Pritoa predvideno e Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina da go donesuva Vladata na Republika Makedonija, dodeka sovetite na op{tinite i gradot Skopje, vrz osnova na svoite specifi~ni sostojbi i potrebi donesuvaat lokalni akcioni planovi za ìvotna sredina. Sodrìnata na NEAP i LEAP se opredeleni so zakonot.

Vladata na Republika Makedonija gi propi{uva strategiite, planovite i programite za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocenka na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, a isto taka Vladata gi opredeluva proektite za koi zadolìtelno se vr{i ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina i gi opredeluva

34

kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata od ocenuvawe na vlijanieto vrz ìvotnata sredina.

Za podetalen opis na procedurite M@SPP treba da izgotvi soodvetni podzakonski akti.

Zakonot isto taka sodrì odredbi za vklu~uvawe na javnosta vo postapkite za podgotovka na izve{taj za ìvotnata sredina, vo postapkata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina i donesuvawe odluka za izdavawe integrirana ekolo{ka dozvola za rabotewe na objekti ili instalacii na odredeni dejnosti koi{to vlijaat vrz ìvotnata sredina.

Vo Zakonot ne e sodràna odredba za davawe dozvola za namerno osloboduvawe na genetski modificirani organizmi vo ìvotnata sredina. Vo M@SPP se podgotvuva poseben zakon za genetski modificirani organizmi vo koj detalno }e se definira nivnata upotreba.

Spored Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava, organite na dràvnata uprava me|u drugite nadle`nosti imaat obvrska da gi podgotvuvaat predlozite na zakonite ~ij ovlasten predlaga~ e Vladata, i propisite {to gi donesuva Vladata. Pri podgotvuvaweto na zakonite i drugite propisi od svojata nadle`nost tie obezbeduvaat konsultacii so gra|anite preku:

• javno objavuvawe na vidot, sodrìnata i rokovite za donesuvawe na zakonite i drugite propisi;

• organizirawe javni tribini i

• pribavuvawe mislewa od zainteresiranite zdruènija na gra|ani i drugi pravni lica i sli~no.

Spored Zakonot za lokalna samouprava, pri izgotvuvaweto na propisite na op{tinata, sovetot odnosno gradona~alnikot moè prethodno da organizira javna tribina, da sprovede anketa ili da pobara predlozi od gra|anite.

Golem broj od Evropskite Direktivi se usvoeni pred Arhuskata Konvencija i tie ne gi reflektiraat vo celost obvrskite koi proizleguvaat od nea. Imajki ja predvid ovaa neusoglasenost Evropskata komisija ja podgotvi Direktivata 2003/35/EZ na Evropskiot Parlament i na Sovetot so koja se ureduva u~estvoto na javnosta vo odnos na podgotvuvaweto na opredeleni planovi i programi povrzani so ìvotnata sredina so koja se izmenuvaat, vo odnos na u~estvoto na javnosta i pristapot do pravdata, Direktivite na Sovetot 85/337/EEZ i 96/61/EZ, ima za cel da pridonese kon implementacijata na Arhuskata Konvencija preku: obezbeduvawe na u~estvo na javnosta vo odnos na podgotvuvaweto na opredeleni planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina i unapreduvawe na u~estvoto na javnosta i

35

obezbeduvawe na odredbi za pristap do pravda vo ramki na Direktivite na Sovetot 85/337/EEZ i 96/61/EEZ.

Aproksimiraweto na ovie direktivi vo makedonskoto zakonodavstvo zna~i negova skoro celosna usoglasenost so Arhuskata Konvencija. Za celosna usoglasenost, kako {to e prethodno kaàno, potrebno e da se izrabotat soodvetnite podzakonski akti.

^len 9 - Pristap do pravdata - Stavot 1 na ~lenot 9 od Arhuskata Konvencijata go ureduva na~eloto za pristap do reviziska postapka kako pravo na sekoe lice koe smeta deka negovoto barawe za pristap do informaciite soglasno ~lenot 4 e povredeno.

Iako, Zakonot za ìvotna sredina obezbeduva soodveten pristap do pravda, spored barawata na Konvencijata, postavenosta na vtorostepenosta vo praksa pokaùva slabost i toa ne tolku od pri~ina na bavnost vo sproveduvawe na postapkata, tuku od pri~ina na otsustvo na nepristrasnost i nezavisnost vo odlu~uvawe (dokolku se zeme vo predvid hierarhiskata postavenost na organite). Praksata pokaùva deka strankite ja po~ituvaat procedurata i soglasno zakonot podnesuvaat àlba do pogore navedenite vtorostepeni organi, no ovie predmeti mnogu retko zavr{uvaat so pozitiven ishod za strankite na ova nivo i naj~esto se poveduva upraven spor pred Vrhovniot sud na Republika Makedonija, a paralelno se dostavuva i pretstavka do Narodniot Pravobranitel.

Narodniot Pravobranitel e organ na Republikata koj gi {titi ustavnite i zakonskite prava na gra|anite koga im se povredeni od strana na organite na dràvnata uprava i od drugi organi i organizacii {to imaat javni ovlastuvawa. Toj e samostoen i nezavisen vo vr{eweto na funkcijata, a svojata nadle`nost ja vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot na Republika Makedonija od 1991 godina i Zakonot za Naroden pravobranitel od 1997 godina.

Imaj}i ja vo predvid postavenosta na institucijata Naroden Pravobranitel vo Republika Makedonija moè da se zaklu~i deka istiot deluva preku silata na svojot avtoritet koj vo su{tina go crpi od avtoritetot na Sobranieto. Gra|anite ja imaat mo`nosta da ja koristat za{titata na svoite prava {to ja pruà Narodniot pravobranitel vo ramkite na negovite nadle`nosti, vo odnos na ona {to vsu{nost pretstavuva "pristapot do pravdata" i na~elata na koi se zasniva ovoj pristap vo odredbite na Zakonot za ìvotna sredina i Arhuskata Konvencija.

Stavot 2 na ~lenot 9 od Arhuskata Konvencijata go ureduva na~eloto na pristap do reviziska postapka za odlukite vo vrska so ~lenot 6 kako i drugite relevantni odredbi od Konvencijata.

Vo Zakonot za ìvotna sredina, soglasno ~len 67 i ~len 72 predviduva podgotovka na izve{taj za strategiska ocena na ìvotna sredina, vo koj }e se identifikuvaat, opi{at i ocenat mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacijata na planot ili programata i

36

realnite alternativi koi }e gi zemat vo obzir celite i geografskiot opseg na planot ili programata, kako i ekspertska revizija za soodvetnosta na takviot izve{taj. Javnosta vo odreden vremenski rok moè da go izrazi svoeto mislewe za nacrt planot ili programa i pridru`niot izve{taj za ìvotnata sredina pred usvojuvawe na planot ili programata, a detalnite aran`mani za informirawe i konsultacii na organite i javnosta se ureduvaat so podzakonski akt. Rezultatite od konsultaciite i u~estvoto na javnosta se zemaat vo predvid vo postapkata za usvojuvawe na strategiite, planovite i programite (~len 69, 73, 74).

Generalno, del od ostanatite propisi go reguliraat u~estvoto na javnosta vo donesuvaweto na odlukite, me|utoa vakvite odredbi se pove}e deklarativni, a ne obvrzuva~ki i bez propratni kazneni odredbi za nivno nepo~ituvawe. Praksata pokaùva deka pravoto na u~estvo na javnosta vo donesuvaweto na odluki ne go koristi samata javnost tuku javnite vlasti, za svoi potrebi, i koi vsu{nost parcijalno ja vklu~uvaat javnosta za dobivawe na po{iroka podr{ka vo realizacija na zacrtanite politiki na vlasta.

Zakonot za ìvotna sredina im ovozmoùva na nevladinite organizacii kako aktivna stranka, da go najdat svoeto mesto vo ostvaruvaweto na pravata koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija.

Vo odnos na mo`nosta da se obezbedi preliminarna reviziska postapka pred da se pribegne kon sudskite proceduri, soglasno propisite vo Republika Makedonija administrativnata postapka i prethodi na sudskata postapka i vo administrativnata problematika ne postoi mo`nost strankata da se odlu~i za vodewe na sudska postapka pred da ja zavr{i administrativnata postapka.

Stavot 3 na ~lenot 9 od Arhuskata Konvencijata go ureduva na~eloot na pristap do administrativnite ili sudskite proceduri za osporuvawe na akti i propusti na fizi~ki lica i javni vlasti.

Direktivata 2003/35/EZ predviduva ~lenovite na zasegnatata javnost, soglasno relevantniot nacionalen praven sistem, da imaat pristap do administrativna ili sudska postapka zaradi preispituvawe na materijalnata i proceduralnata zakonitost na odlukite, aktite ili propustite, koi podleàt na u~estvo na javnosta, i toa vo odnos na postapkata za Ocena na vlijanieto na opredeleni proekti vrz ìvotnata sredina i vo odnos na izdavaweto Integrirani ekolo{ki dozvoli (Poglavja XI i XII). Treba da se donese odluka za toa vo koja faza odlukite, aktite ili propustite moè da se preispitaat.

3.1.5. Celi i oblasti na deluvawe

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, sledna oblast na deluvawe e voveduvaweto proceduri za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina, so propi{ani proceduri za u~estvo na javnosta, vremenski rokovi, obezbeduvawe na zasegnatata javnost pristap do site

37

informacii relevantni vo odlu~uvaweto, informiranost za kone~nata odluka. Istovremeno, iako Zakonot gi garantira pravata na gra|anite, podzakonskite akti treba da ovozmoàt prakti~no u~estvo na javnosta vo tekot na izgotvuvaweto na planovite, programite i politikite na poleto na ìvotnata sredina, vrz transparentna i fer osnova, kako i vo izgotvuvaweto na izvr{ni i/ili pravno obvrzuva~ki normativni instrumenti.

Pri toa, neophodno e istite da bidat jasno definirani: javnite vlasti i drugite nositeli na informacii; javnite dokumenti, odnosno {to se podrazbira pod informacija; podnositelite na barawa za pristap do informacii, a voedno i do pravdata so {iroka definicija za aktivna legitimacija (vklu~uvajki gi i nevladinite organizacii); jasno definirani vremenski rokovi i proceduri na postapuvawe; obezbeduvawe na zadolìtelno po~ituvawe na kriteriumite od strana na javnite vlasti pri primenata na mo`nite isklu~oci za pristapot do informacii; kako i jasno utvrdeni tarifi na nu`ni tro{oci.

Iako Zakonot gi sodrì site potrebni odredbi za pristap do informaciite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, za nivno efikasno sproveduvawe vo praksata neophodno e itno propi{uvawe na na~inot i postapkata na obezbeduvawe na pristap do informaciite vo vrska so ìvotnata sredina (^len 53, stav 4).

Neophodno e da se unapredi mehanizamot koj ovozmoùva vo Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina da se slevaat podatoci i informacii od site nadle`ni institucii koi vr{at monitoring i koi raspolagaat so relevantni informacii za ìvotnata sredina, odnosno da se pristapi kon navremeno sproveduvawe na Strategijata za upravuvawe so podatoci i Strategijata za monitoring vo ìvotnata sredina (po nejzinoto usvojuvawe od strana na Vladata na Republika Makedonija).

Globalnata slika koja se dobiva po izvr{enata analiza e deka postoi povrzanost i usoglasenost pome|u Arhuskata konvencija i Zakonot za ìvotna sredina. Celosnata usoglasenost, }e zavisi od izrabotkata na podzakonskite akti koi se odnesuvaat na ovaa problematika.

• Za da se dobie celosno pokrivawe na ovaa problematika, potrebno e vo Podzakonskite akti da bidat vgradeni Preporakite (2002) 2 za pristap do oficijalni dokumenti usvoeni od Komitetot na ministri na Sovetot na Evropa na 21 Fevruari 2002 godina i odredbite od Arhuskata Konvencija.

Nastrana od Zakonot za ìvotna sredina, nekoi odprocedurite koi {to go ureduvaat postapuvaweto na javnite vlasti po barawa na strankite se ograni~uva~ki, nesoodvetni i neprimenlivi po odnos na pristapot do pravdata. i toa pred se poradi finansiski barieri predizvikani od visokite sudski tro{oci i dolgoto traewe na sudskite postapki, nedovolna svest na upravnite i sudskite organi za pra{awata za ìvotnata sredina, nepostoewe organizirano davawe sovetodavni

38

uslugi na podra~jeto na za{titata na ìvotnata sredina, te{kotii vo obezbeduvaweto stru~ni soveti poradi visokite tro{oci za pla}awe na advokatite, no vo najgolem del i nemaweto kapaciteti i dovolno poznavawa od strana na ~lenovite na nevladinite organizacii za kvalitetno ostvaruvawe na pravata predvideni so ~lenot 9 od Arhuskata Konvencija.

3.1.6. Celni grupi

Za da se implementira soodvetno Zakonot za ìvotna sredina (soodvetnite odredbi) neophodno e organiziraweto na aktivnostite za sproveduvawe na Akcioniot Plan od ovaa Strategija da bidat inicirani od strana na raboten tim na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe koj zadolìtelno }e vklu~i pretstavnici od site relevantni dràvni institucii a koi imaat nadle`nosti i zakonski obvrski opi{ani vo analizite na ovaa Strategija, i toa:

• Raboten tim od relevantnite sektori na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe;

• Makedonskiot informativen centar za ìvotna sredina;

• Kancelarijata za komunikacija so javnosta pri M@SPP;

• Dràvnite institucii kako {to se relevantni ministerstva i institucii koi vr{at monitoring a koi se opi[ani vo prethodnite podnaslovi vklu~itelno so nivnite nadle`nosti;

• Inspekciskite slu`bi relevantni za sproveduvawe na zakonskite obvrski;

• Edinicite na lokalnata samouprava;

• Sudovite; i

• Nevladinite organizacii, odnosno zasegnatata javnost.

39

3.2. Institucionalna ramka

Vo analizata na postoe~kata institucionalna ramka za implementacija na obvrskite koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija (Aneks 4, Institucionalna ramka za implementacija na obvrskite od Arhuskata konvencija) fokusot e staven vrz: instituciite koi raspolagaat so relevantni informacii za ìvotnata sredina, i institucii koi se odgovorni za donesuvawe odluki, planirawe i formulirawe politiki povrzani so ìvotnata sredina.

3.2.1. Postoe~ka institucionalna postavenost

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e najvisokiot organ vo Vladata zadolèn za kreirawe na politikata vo odnos na za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina. Toa gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na: sledewe na sostojbata na ìvotnata sredina; za{tita na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe; za{tita od bu~ava, radijacija, za{tita na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti; restavracija na zagadenite delovi od ìvotnata sredina; upravuvawe so otpad; prostorno planirawe i prostoren informativen sistem.

Spored Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava, vo sostav na M@SPP tri organi vo sostav i toa: Dràvniot inspektorat za ìvotna sredina, Slu`bata za ìvotna sredina, Slu`bata za prostoren informativen sistem, kako i pet sektori: Sektor za regulativa i standardizacija; Sektor za Evropski integracii; Sektor za odr`liv razvoj; Sektor za prostorno planirawe, Sektor - Makedonski Informativen centar za ìvotna sredina.

So noviot Zakon za ìvotna sredina e predvideno formirawe na Uprava za ìvotna sredina, preku reorganizirawe na postojnata Slu`ba za ìvotna sredina zaradi sproveduvawe na stru~ni raboti od oblasta na ìvotnata sredina i sledewe na sostojbite na mediumite na ìvotnata sredina.

Drugi organi koi imaat odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

• Ministerstvoto za ekonomija (podgotvuvawe programa za globalen materijalen razvoj na ~ovekovite resursi, industriska sopstvenost, geolo{ki istraùvawa i eksploatacija na mineralni surovini, energetika);

• Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo (koristewe na zemjodelsko zemji{te, {umi i drugi prirodni bogatstva, sledewe i prou~uvawe na sostojbite so vodite, odrùvaweto i podobruvaweto na reìmot na vodite, hidrolo{ki i agrometeorolo{ki merewa, prou~uvawe i

40

istraùvawe na meteorolo{kite, hidrolo{kite i biometeorolo{kite pojavi i procesi);

• Ministerstvo za zdravstvo (sledewe na sostojbite so zagadenost na vozduhot, vodata i ìvotnite produkti, sledewe na zdravstvenata sostojba na naselenieto, za{tita na naselenieto od zarazni bolesti, od {tetno vlijanie na gasovite, jonizira~kite zra~ewa, bu~avata, zagadenosta na vozduhot, vodata i zemji{teto);

• Ministerstvoto za transport i vrski (paten soobra}aj i patna infrastruktura, èlezni~ki soobra}aj i èlezni~ka infrastruktura, vozdu{en soobra}aj i vozduhoplovna infrastruktura, vnatre{na plovidba, telekomunikacii i telekomunikaciska infrastruktura, stanbeno-komunalni raboti i soodvetna infrastruktura, ureduvawe so prostorot i upravuvawe so grade`no zemji{te vo sopstvenost na RM).

3.2.2. Postoe~ka podelba na nadle`nosti

Monitoringot na vozduhot, vodite, po~vata i radioaktivnosta spa|a vo nadle`nost na pove}e institucii, me|u koi najva`ni se: Upravata za hidro-meteorolo{ki raboti, Republi~kiot i gradskite i regionalni Zavodi za zdravstvena za{tita, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Spored Zakonot za ìvotna sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e nadle`no za monitoringot na sostojbite na ìvotnata sredina. So istiot zakon se formira Dràvna mreà za monitoring {to se sostoi od dràvnite mreì za monitoring na oddelnite mediumi i oblasti na ìvotnata sredina (vo natamo{niot tekst: dràvni mreì za monitoring), koi se vospostavuvaat na na~in i pod uslovi opredeleni so posebnite zakoni, kako i so propisite doneseni vo soglasnost so tie zakoni.

Pritoa, ostavena e mo`nosta, M@SPP da go delegira vr{eweto monitoring na soodvetniot medium ili oblast od dràvnata mreà, na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, ili na drugi organi na dràvna uprava, vo soglasnost so zakon.

Monitoringot na oddelnite mediumi i oblasti na ìvotnata sredina preku dràvnite i lokalnite mreì, kako i monitoringot {to go vr{at licata od soglasno Zakonot za ìvotna sredina, se vr{i spored metodologija propi{ana so posebnite zakoni. Pritoa, organite na dràvnata uprava, organite na op{tinata i na gradot Skopje i ostanatite subjekti se dol`ni, bez nadomestok, podatocite od monitoringot da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za ìvotnata sredina i prostorno ppanirawe, na na~in i pod uslovi koi }e bidat propi{ani so soodvetni podzakonski akti od strana na M@SPP.

Soglasno obvrskite na Republika Makedonija, prezemeni so ratifikuvanite me|unarodni dogovori, a vo soglasnost so zakonot,

41

organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina gi dostavuva podatocite dobieni od monitoringot i podatocite koi se odnesuvaat na ìvotnata sredina, do me|unarodnite organizacii i tela.

Prviot najgolem is~ekor koj go ima napraveno Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na poleto na institucionalnite promeni za implementacija na prviot stolb od Arhuskata Konvencija - Pristapot do informacii, sekako e formiraweto na Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina vo ramkite na Ministerstvoto i otvoraweto na Kancelarija za komunikacija so javnosta. Informativniot Centar za ìvotna sredina e formiran na 1 april 1998 godina.

Realizacijata na informativniot sistem za ìvotnata sredina i prirodata vo M@SPP ja vr{i Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina. Preku Centarot se obezbeduva osobeno: vospostavuvawe baza na relevantni podatoci, seopfatni, to~ni, javno dostapni podatoci i informacii za sostojbata, trendovite i kvalitetot na mediumite na ìvotnata sredina i prirodata, bu~avata, otpadot, jonizira~koto i nejonizira~koto zra~ewe i posebnoto prirodno bogatstvo.

Kancelarijata za komunikacija so javnosta, kako javen servis koj obezbeduva lesna dostapnost na informacii od oblasta na ìvotnata sredina, raboti vo ramkite na Ministerstvoto od januari 1999 godina. Glavni celi na Kancelarijata za Komunikacija so javnosta se slednite: Obezbeduvawe javna dostapnost na informaciite za razli~ni aspekti za za{titata na ìvotnata sredina; Unapreduvawe na obrazovanieto na poleto na za{titata na ìvotnata sredina, so vklu~uvawe na razni nau~ni i obrazovni programi; Obezbeduvawe to~ni i navremeni informacii na javnosta za prezemenite dejstvija i aktivnosti od strana na instituciite na vlasta, nevladinite organizacii i gra|anite, vklu~uvaj}i i uspe{ni ekolo{ki inicijativi; Zgolemuvawe na javnata svest i razbirawe na va`nite ekolo{ki problemi i opcii za mo`ni re{enija; Dobivawe korisni informacii od gra|anite i organizaciite koi imaat li~no i specijalizirano znaewe za resursite i problemite na ìvotnata sredina, a koi na drug na~in ne moàt da se dobijat; Informirawe za donesuvawe odluki za ekolo{ki prioriteti i re{enija koi go odrazuvaat javnoto mislewe; Razvivawe mreà na poedinci koi bi moèle aktivno da bidat vklu~eni vo re{avawe na ekolo{kite problemi; Sozdavawe poddr{ka za specifi~ni ekolo{ki programi ili politiki.

So noviot Zakon za lokalna samouprava (Slu`ben Vesnik na RM br. 5/02), kako i so novite zakoni od oblasta na ìvotnata sredina, op{tinite dobivaat novi nadle`nosti na poleto na za{titata na ìvotnata sredina i prirodata i toa: merki za za{tita i spre~uvawe od zagaduvawe na vodata, vozduhot, zemji{teto, za{tita na prirodata,

42

za{tita od bu~avata i nejonizira~koto zra~ewe, zdravstven nadzor nad ìvotnata sredina i dr.

3.2.3. Promeni potrebni za izvr{uvawe na obvrskite spored Arhuskata Konvencija

Gledano od aspekt na podobruvawe na institucionalnata ramka za implementacija na obvrskite od Arhuskata Konvencija, preporakite dadeni od prethodnoto poglavje, a koi se odnesuvaat na intenzivirawe na zapo~natiot proces na aproksimacija na na{eto zakonodavstvo so ona na Evropskata Unija i podgotovkata na podzakonskite akti , ovde generalno se nadopolnuvaat so konstatacijata deka istovremeno, treba da se raboti i na unapreduvawe na institucionalnata ramka koja }e ovozmoì poefikasna implementacija na novata zakonska regulativa.


Za àl, formiraweto na posebno Ministerstvo za ìvotna sredina ne gi razre{i vo celost problemite koi se javuvaat poradi preklopuvawata i nesoodvetna podelenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina. Naprotiv, i natamu postojat problemi so preklopuvawe na del od nadle`nostite, {to pak u{te pove}e pridonesuva za slaboto sproveduvawe na zakonite.

Vo momentot, nadle`nostite na Slu`bata za ìvotna sredina vo najgolem del se sveduvaat na izdavawe dozvoli, bidej}i ne postojat razvieni proceduri za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina, a so toa i za vklu~uvawe na javnosta vo ovoj vaèn moment na donesuvawe na odluki spored Arhuskata Konvencija.

Vo noviot Zakon za ìvotna sredina, razraboten e sistem na ekonomski instrumenti koi }e odat vo prilog na za{titata na ìvotnata sredina.

Koordinacijata me|u instituciite koi vr{at monitoring ne e na zadovolitelno nivo i ne moè da se kaè deka vo Makedonija postoi seopfatna monitoring programa i edinstvena metodologija. Isklu~ok e avtomatskiot monitoring sistem za vozduh koj se razviva spored to~no odredena programa i metodologija. Vo ovoj slu~aj, najprvin se izgotvi "studija za monitoring mreà za vozduh vo RM" od strana na JICA (Japan International Cooperation Agency), za potoa da se pristapi kon oformuvawe na monitoring mreàta, so {to se zaokruì eden moderen i efikasen sistem. Vo opredeleni slu~ai opremata so koja raspolagaat instituciite ne e sekoga{ od najdobar kvalitet, ili postoi potreba od dopolnitelna obuka pri koristewe na najsovremena aparatura.

M@SPP izgotvi Strategija za upravuvawe so podatoci od oblasta na ìvotnata sredina, koja be{e usvoena od Vladata na RM vo oktomvri 2005 god., dodeka Strategijata za monitoring na ìvotnata sredina se u{te e vo faza na koordinacija pome|u relevantnite ministerstva. I

43

pokraj momentot na usvojuvawe na ovie dve zna~ajni strategii, mnogu e va`no da se pristapi vedna{ kon nivnoto efikasno sproveduvawe za da se ovozmoì re{avaweto na osnovnite preduslovi za sproveduvawe i na Arhuskata Konvencija vo praksa.

Eden od najgolemite problemi povrzani so ekolo{kata regulativa e nejzinoto nesproveduvawe odnosno neefikasnosta na brojnite inspekciski slu`bi.

Se sogleduva potrebata od zajaknuvawe na kapacitetite na Kancelarijata za komunikacija so javnosta pri {to bi trebalo da se zgolemi brojot na vrabotenite vo Kancelarijata, nivniot kapacitet i znaewe za sproveduvawe na Konvencijata vo celost.

Vo odnos na transferot na nadle`nostite na poleto na za{titata na ìvotnata sredina na lokalno nivo, se o~ekuvaat odredeni te{kotii poradi niskoto nivo na kapacitetite na lokalnata samouprava vo odnos na ~ove~ki resursi, tehni~ki kapaciteti, znaewe i sli~no.

3.2.5. Celi i o~ekuvani rezultati

Paketot Zakoni koi se odnesuvaat na upravuvaweto so ìvotnata sredina treba da se napravi operativen i toa pred se so podgotovka na podzakonskite akti i so soodvetna obuka na administracijata za sproveduvawe na zakonodavstvoto. Istovremeno, javnosta treba da bide zapoznaena so novite zakoni i soodvetno so obvrskite i pravata koi prozleguvaat od istite. Ovoj proces na aproksimacija treba da rezultira i so jasna definiranost i postavenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina pome|u dràvnite institucii {to }e vodi kon krajnata cel na efikasno sproveduvawe na zakonite, intersektorska koordinacija i sekako realno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa.

Soglasno Nacionalna programa za pribliùvawe na zakonodavstvoto na RM so ona na EU donesena od strana na Vladata na RM, koordinator na poglavjeto 22 @ivotnata sredina, e Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe e prvoto koe podgotovkata na novite zakoni gi napravi soglasno metodologijata za podgotovka na zakoni, izgotvena od strana na Vladata na RM.

Procesot na reformi na javnata administracija treba da pridonese za pozitivni promeni vo funkcioniraweto na organite na dràvnata uprava, vo pravec na administracija koja }e bide servis na gra|anite. Ovoj proces treba da rezultira i vo nivna pogolema transparentnost i otvorenost za vklu~uvawe na javnosta vo kreiraweto na politikite i programite, kako i vo donesuvaweto na odlukite povrzani so ìvotnata sredina.

44

Isto taka i reformata na sudskiot sistem i formiraweto na administrativni sudovi bi pridonele za ublaùvawe na postoe~kite problemi vo delot na sudskata za{tita na pravoto za pristap do pravdata. So formirawe na specijalizirani sudovi bi se namalil pritisokot od predmeti vrz Vrhovniot sud i bi se ovozmoìlo postapkite da bidat poefikasni, navremeni, no i poeftini.

Potrebno e da se vospostavi nacionalna monitoring programa, so jasno definirani celi i metodologii. Zakonot za ìvotna sredina gi razgrani~uva nadle`nostite za vr{ewe na monitoring. Strategijata za monitoring na ìvotnata sredina i Strategijata za upravuvawe so podatoci vo ìvotnata sredina davaat dobra osnova za sproveduvawe na ~ekor po ~ekor akcii vo taa nasoka.

Posebno vnimanie treba da se obrne na koordinacijata na razli~nite inspektorati, posebno za oblastite za koi postoi podelena nadle`nost. Istite }e treba da se preciziraat vo tekot na procesot na reformi na javnata administracija.

Zna~aen element za zgolemuvawe na efikasnosta na inspekciskite slu`bi e jakneweto na kapacitetite na ovie organi za sproveduvawe na zakonite. Istovremeno, treba da se raboti na jaknewe na kapacitetite na nadle`nite ministerstva za kreirawe i sproveduvawe strategii, politiki i programi za za{tita na ìvotnata sredina.

Vo odnos na podobruvawe na rabotata na M@SPP, podgotvena e funkcionalnata analiza za site organi i sektori vo sostav na ministerstvoto, vo koja se definirani potrebite za nejzino zajaknuvawe. Vo istata e opfatena i KKJ, kako posebna edinica koja pretstavuva servis za obezbeduvawe na informacii od oblasta na ìvotnata sredina soglasno Arhuskata konvencija.

Decentralizacijata na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina nema da bide uspe{na bez zajaknuvawe na kapacitetite na lokalno nivo vo odnos na planiraweto, monitoringot i sproveduvawe na ekolo{kite propisi na lokalno nivo. Isto taka, vo ovoj pravec treba da se obezbedat i stabilni izvori za finansirawe na lokalnata samouprava, za {to treba da pridonese noviot Zakon za finansirawe na edinicite na lokalnata samouprava koj se donese vo avgust 2004 god.

3.2.6. Celni grupi

Za da se postignat pozitivni promeni vo rabotata na instituciite i so toa da se ovozmoì efikasna implementacija na Arhuskata Konvencija vo Makedonija, neophodno e organiziraweto na aktivnostite za sproveduvawe na Akcioniot Plan od ovaa Strategija da bidat naso~eni kon site relevantni celni grupi kaj koi e uvideno postoewe na odredeni problemi i toa:

45

• Dràvnite institucii kako {to se relevantni ministerstva i institucii koi vr{at monitoring, a koi se opi{ani vo prethodnite podnaslovi vklu~itelno so nivnite nadle`nosti;

• Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina;


• Inspekciskite slu`bi relevantni za sproveduvawe na zakonskite obvrski;

• Organite na javnata vlast koi poseduvaat informacii za ìvotnata sredina.

• Edinicite na lokalnata samouprava; i

• Sudovite.

3.2.7. Oblasti na deluvawe

Odgovornite lica pri M@SPP za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija treba aktivno da u~estvuvaat vo zapo~natiot proces na sproveduvawe na noviot paket zakoni od oblasta na ìvotnata sredina kako i vo podgotovka na podzakonskite akti. Iako, Zakonot za ìvotna sredina i ostanatite zakoni se doneseni (osven predlog Zakonot za vodi), treba da se napomene deka ovoj proces na aproksimacija kontinuirano }e se odviva vo slednite nekolku godini. Aktivnoto obezbeduvawe na sugestii i preporaki za vklu~uvawe na na~elata na Arhuskata Konvencija vo novite zakoni i podzakonski akti e edinstveniot na~in ovoj proces da rezultira so jasna definiranost i postavenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina pome|u dràvnite institucii. Ova sekako }e vodi kon krajnata cel na efikasno sproveduvawe na zakonite, intersektorska koordinacija i realno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa.

Za da se sozdade sistem na "pristap do pravdata" koj }e bide kompatibilen so ~lenot 9 od Arhuskata Konvencija potrebno e da se napravat dve osnovni raboti:

Prvo, neophodno e da se vospostavi nezavisno i nepristrasno telo koe kako vtorostepen organ }e ima celosni ovlastuvawa vo odnos na procedurata na razgleduvawe (da gi potvrduva, ukinuva ili preina~uva prvostepenite odluki) i toa kako od aspekt na povreda na primena na materijalnoto pravo taka i od aspekt na povreda na procesnoto pravo.

Vtoro, da se isklu~i pravniot interes kako osnoven uslov za u~estvo vo procedurite na revizija na na~in {to }e se obezbedi zasegnatata javnost vklu~uvaj}i gi i NVO da se steknat so pravoto na aktivna legitimacija.

Vo ramkite na Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina, Informativniot sistem za ìvotna sredina treba da

46

prerasne vo banka na podatoci za ìvotnata sredina. Isto taka, bi trebalo da se raboti na razvoj na prakti~ni proceduri za dobivawe na podatoci i informacii za ìvotnata sredina (javno dostapni listi, registri i dosieja) i informacii za toa kade moàt da se najdat tie. Katastarite i Registarot, treba da se nadgraduvaat vo seopfaten nacionalen sistem na inventari ili registri na zagaduvawe (Katastarot za vozduh za grad Skopje e zavr{en vo dekemvri 2004, Katastarot za vozduh za R. Makedonija }e bide gotov vo dekemvri 2005, Katastarot za cvrst i opasen otpad i otpadni vodi e zavr{en vo juni 2005, a vo tek e dopolnuvawe so u{te 400 novi zagaduva~i). Vakviot sistem bi trebalo da sodrì vnesuvawa, ispu{tawa i transfer na opredeleni supstancii i proizvodi, vklu~uvaj}i go i koristeweto na vodite, energijata i resursite, od opredeleni aktivnosti vo mediumite na ìvotnata sredina i na lokaciite za tretman i odlagawe.

Treba da se napomene deka M@SPP izgotvi Strategija za monitoring na ìvotnata sredina i Strategija za upravuvawe so podatocite so ìvotnata sredina koi gi definiraat celite i nasokite za vospostavuvawe na seopfatna programa za monitoring, edinstvena metodologija za monitoring, kako i na~inot za upravuvawe so podatocite za ìvotna sredina. Strategiite se izgotveni vrz osnova na procenka na postoe~kata sostojba na monitoringot i upravuvaweto so podatocite vo dràvata vo site segmenti i "analizata na nedostatocite4". Od taa pri~ina, ovaa Strategija (za implementacija na Arhuskata Konvencija) nema da gi razgleduva problemite nitu }e gi opfati celite, programite i aktivnostite za razvoj na monitoringot na ìvotnata sredina i upravuvaweto so podatocite za ìvotnata sredina vo Republika Makedonija.

Vo odnos na Kancelarijata za komunikacija so javnosta (KKJ), potrebno da se iznajdat dopolnitelni sredstva za nejzina po{iroka promocija vo javnosta, a vo dogledna idnina i za pro{iruvawe na vakvata institucionalna ramka, so formirawe sli~ni kancelarii vo lokalnite samoupravi, {to vo mnogu bi go olesnil pristapot do informaciite na NVOi i gra|anite od vnatre{nosta na zemjata. KKJ bi trebala da se povrze i da sorabotuva so gra|anskite informativni centri koi se formirani vo pove}e gradovi vo Republikata.

Pritoa, pri izgotvuvaweto na godi{nite programi za rabota, KKJ treba zna~itelno da ja pro{iri dejnosta koja se odnesuva na sproveduvawe na na~elata na Arhuskata Konvencija, pruàwe na sovetodavna pomo{ na gra|anite, no i na edinicite na lokalna samouprava i drugite dràvni institucii za nivno primenuvawe, kako i intervencii na ukaùvawa vo slu~aj koga soodvetnite prava se povredeni.

Za da se odgovori na potrebata na jaknewe na kapacitetite i zgolemuvawe na efikasnosta na inspekciskite slu`bi i edinicite na

4 Gap analisis

47

lokalnata samouprava, potrebna e kontinuirana pove}egodi{na obuka na soodvetnite slu`benici za prakti~na primena na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija.

48

3.3. Jaknewe na kapaciteti

Republika Makedonija e edna od prvite zemji od Evropa koja ja ratifikuva{e Arhuskata Konvencija i so toa ja napravi da bide del od nejziniot praven sistem.

Vrz osnova na napravenata analiza koja i prethode{e na izrabotkata na Strategijata (Aneks 5, Analiza na potrebite za jaknewe na kapacitetite za poefikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija) moè da se zaklu~i deka vo Republika Makedonija postojat osnovnite preduslovi za gradewe strategija za implementacija na Arhuskata Konvencija, no potrebno e da se raboti na nivno nadgraduvawe. Edna od oblastite vo koja treba da se intervenira, ako se saka da se obezbedat uslovi za efikasno sproveduvawe na Konvencijata, e podignuvawe na kapacitetite na instituciite koi se odgovorni za sproveduvaweto na Konvencijata.


Rezultatite od Anketata koja se sprovede vo tekot na analizata (vidi Aneks 5) pokaùvaat deka najgolemi problemi koi go spre~uvaat ovozmoùvaweto na pristapot do informacii za ìvotnata sredina vo Makedonija se:

• Nedovolno razvieni bazi na podatoci za ìvotnata sredina;

• Nepostoewe na jasni pravila za odbivawe na baraweto za informacii i

• Razli~ni tolkuvawa na zakonskite akti za informirawe na gra|anite.

Pokraj ovie, isto taka visoko rangirani problemi, posebno kaj edinicite na lokalnata samouprava i nevladinite organizacii se:

• Nedostatok na kompjuterska oprema;

• Nedovolno obuka za koristewe na kompjuteri i

• Nepostoewe na lice odgovorno za davawe informacii za ìvotnata sredina.

Spored Arhuskata Konvencija organite na vlasta se obvrzani (odgovorni) za sozdavawe na uslovi za nepre~eno odvivawe i razvoj na komunikacija me|u niv i gra|anite, odnosno nivnite asocijacii, na lokalno i nacionalno nivo.

Rezultatite od Anketata pokaùvaat deka najgolemi problemi koi go spre~uvaat ovozmoùvaweto na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina vo Makedonija se:

• Nedovolen broj na stru~ni lica koi moàt da go vodat procesot na u~estvo na javnosta;

• Vzaemna nedoverba me|u gra|anite i vlastite;

49

• Nezainteresiranost na gra|anite za u~estvo vo procesot na donesuvawe odluki i

• Nedostatok na literatura-prira~nici za u~estvo na javnosta.

Nevladinite organizacii prepoznale u{te eden visokofrekventen problem, koj najverojatno e potenciran od nivnoto dosega{no iskustvo, a toa e:

• Neprifa}awe na predlozite na gra|anite od strana na vlastite.

Organite na vlasta koga se griàt za sudsko razgleduvawe na problemot, imaat obvrska da se pogriàt procedurata da bide ekspeditivna, precizirana so zakon i so mo{ne niska cena ili besplatna za zainteresiraniot subjekt.

Rezultatite od Anketata pokaùvaat deka najgolemi problemi koi go spre~uvaat ovozmoùvaweto na pristapot do pravda za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina vo Makedonija se:

• Visokite tro{oci na postapkite za pristap do pravdata;

• Sporosta na postapkite;

• Nedovolno zapoznati gra|ani za mo`nosta za pristap do pravdata i

• Nezainteresiranost na sudovite za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina.

Treba da se istakne deka ovie problemi bea visoko rangirani od strana na site anketirani sektori vo op{testvoto, poradi {to se prepora~uva intenzivirawe na aktivnostite za podobruvawe na sproveduvaweto na tretiot stolb od Konvencijata.

3.3.2. Cel i o~ekuvani rezultati

Jakneweto na kapacitetot na vlastite i nevladinite organizacii treba da se realizira preku sproveduvawe na sistem na obuka i edukacija, koi }e imaat za cel da gi zajaknat i da im pomognat vo iskoristuvaweto na nivnite potencijali kako nositeli na sproveduvaweto na Arhuskata Konvencija vo Makedonija. Ovoj sistem na obuka i edukacija na celnite grupi treba da se realizira taka {to na u~esnicite/korisnicite }e im ovozmoì da:

• Go sfatat konceptot,na Arhuskata Konvencija;

• Se steknat so prakti~no iskustvo vo sproveduvaweto na Konvencijata, preku izbiraweto na efektivni mehanizmi i podobruvawe na ve{tinite koi se potrebni za efektivni odnosi so javnosta, sobiraweto i distribucijata na informacii za ìvotnata sredina;

50

• Se steknat so prakti~no iskustvo vo sproveduvaweto na Konvencijata, preku zgolemuvawe na nivnata sposobnost za organizirawe javni sostanoci i raspravi pri donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina;

• Se steknat so prakti~no iskustvo vo sproveduvaweto na Konvencijata, preku ovozmoùvawe na polesen i poefikasen pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina;

Op{to kaàno, obukata treba da im pomogne na u~esnicite/korisnicite da se zdobijat so znaewe, ve{tini i tehniki koi se potrebni za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa, kako {to se:

• Strate{ki da isplaniraat, organiziraat i rakovodat so sistemi za sobirawe, obrabotka i distribucija na informacii za ìvotnata sredina;

• Da koristat dokaàni tehniki za efektivno u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki od oblasta na ìvotnata sredina;

• Efektivno da koristat internet (elektronska po{ta, lista na adresi i veb stranici), kako sovremeni sredstva za razmena na informacii i u~estvo na javnosta vo procesite na donesuvawe odluki.

• Da razvijat drugi ve{tini i tehniki koi se potrebni za efikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa.

3.3.3. Celni grupi

Koga se misli na institucii koi se odgovorni za sproveduvawe vo predvid treba da se imaat dva osnovni sektora na op{testvoto:

1) Vlastite:

- nacionalni i

- lokalni vlasti

2) Nevladinite organizacii:

- koi rabotat na za{tita na ìvotnata sredina i

- koi rabotat na za{tita na ~ovekovite prava.

3) Sudovite

Site nadle`ni nacionalni institucii (Aneks 5, Analiza na potrebite za jaknewe na kapacitetite za poefikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija) treba da bidat vklu~eni vo obukata za sproveduvawe na Konvencijata. Isto taka, kako u~esnici vo obukata za pra{awa povrzani so Arhuskata Konvencija treba da bidat vklu~eni i

51

edinicite na lokalnata samouprava. Ova doa|a od faktot {to so procesot na decentralizacija na vlasta vo Makedonija, najgolem broj od nadle`nostite i odgovornostite koi na vlastite im gi propi{uva Arhuskata Konvnecija, }e bidat dodeleni na op{tinite.

Od druga strana, podignuvaweto na kapacitetot na nevladinite organizacii treba da bide naso~en kon pomo{ vo iskoristuvaweto na nivnite potencijali kako efektivni aktivisti za podigawe na svesta za pravata koi Arhuskata Konvencija im gi dava na gra|anite, kako izvori na znaewe i kompetentnost za ve{tini za dejstuvawe na gra|anite.

3.3.4. Oblasti na obukata

Poa|aj}i od faktot deka Arhuskata Konvencija gi regulira pravata na gra|anite za pristap do informacii za ìvotna sredina, u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina i pristap do pravdata, obukata na celnite grupi bi trebalo da se kreira za sekoj od trite dela na Konvencijata (obuka za pristap do informacii za ìvotna sredina, obuka za u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki i obuka za pristap do pravdata).

3.3.5. Obuka nameneta za vlastite

Vo tekot na obukata, vlastite treba da se zdobijat so znaewe, ve{tini i tehniki koi se potrebni za poefikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa.

Pravoto za javen pristap do informaciite za ìvotnata sredina i slobodata na nivnoto {irewe se priznati kako edni od osnovnite ~ovekovi prava na sovremenite op{testva.

Sekoja dràva, pa i Republika Makedonija, e odgovorna za razvoj na sopstven sistem na informirawe vo site negovi oblici i negovo stavawe vo funkcija na napredokot na op{testvoto i informiranosta na gra|anite za kvalitetot na ìvotnata sredina vo sopstvenata zemja i zaradi unapreduvawe na me|unarodnata sorabotka na ovoj plan.

Obukata za jaknewe na kapacitetite na vlastite za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, a koja se odnesuva na pristap na gra|anite do informacii za ìvotnata sredina treba da bide organizirana imaj}i gi vo predvid dvata vida na informirawe, koi gi predviduva Konvencijata, aktivnoto i pasivnoto inforirawe na gra|anite. Rezultatite od anketata pokaùvaat deka vlastite vo Makedonija imaat problemi vo ispolnuvawe na bilo koj od ovie dva vida na informirawe.

U~estvoto na javnosta pretstavuva organizirana mo`nost gra|anite, javnosta ili organizaciite da go izrazat svoeto mislewe vo vrska so op{tata politika ili vo vrska so konkretni odluki koi se odnesuvaat za odredeni proekti, vklu~uvajki ja i mo`nosta za àlba vo vrska so odredena odluka.

52

Nositelite na razli~nite vidovi na odluki za ìvotna sredina na nacionalno i lokalno nivo vo Republika Makedonija se opi{ani vo Aneks 4, Analiza na potrebite za jaknewe na kapacitetite za poefikasno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija.

Spored Arhuskata konvencija, javnost ozna~uva edno ili pove}e fizi~ki ili pravni lica ili, soglasno so nacionalnoto zakonodavstvo ili praksa, nivnite zdruènija, organizacii ili grupi.

Arhuskata konvencija definira i {to pretstavuva zainteresirana javnost? Toa e javnosta {to e zasegnata (vo momentot ili vo idnina), so donesuvaweto na odluki za ìvotnata sredina, {to saka da bide vklu~ena vo procesot na donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina ili na koja {to moè donesenite odluki da vlijaat. Spored Arhuskata Konvencija site nevladini organizacii koi rabotat na poleto na ìvotnata sredina, a vo soglasnost so doma{niot praven sistem se smetaat kako zainteresirana javnost.

Obukata za jaknewe na kapacitetite na vlastite za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, a koja se odnesuva na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina, treba da bide organizirana imaj}i gi vo predvid na~elata koi gi predviduva Konvencijata kako i postoe~kata regulativa vo Makedonija. Sledstveno na obvrskite od Konvencijata, jakneweto na kapacitetot na vlastite vo Makedonija od aspekt na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki, treba da ima za cel:

• Obuka na pretstavnici na ministerstvata i edinicite na lokalnata samouprava za zakonskite obvrski za u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na ministerstvata i edinicite na lokalnata samouprava za metodi i tehniki za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na ministerstvata i edinicite na lokalnata samouprava za metodite i tehnikite za kreirawe na partnerstva me|u vlastite i nevladinite organizacii kako pretstavnici na gra|anite.

Arhuskata Konvencija go garantira pravoto na dostapnost na informacii, pravoto na u~estvo, i pravoto na bezbedna ìvotna sredina. Taa, isto taka, im garantira na gra|anite na~in kako da gi primenat ovie prava. Toj na~in e preku sud ili drugo nezavisno telo. Ova se narekuva pristap do pravda.

Spored Arhuskata Konvencija, sekoja zemja e dol`na da i ponudi na javnosta {irok pristap do pravdata/zakonskata za{tita.

53

Obukata za jaknewe na kapacitetite na vlastite za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, a koja se odnesuva na pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, treba da bide organizirana imaj}i gi vo predvid na~elata koi gi predviduva Konvencijata kako i postoe~kata regulativa vo Makedonija. Sledstveno na obvrskite od Konvencijata, jakneweto na kapacitetot na vlastite vo Makedonija od aspekt na pristap do prvadata, treba da ima za cel:

• Obuka na pretstavnici na ministerstvata i edinicite na lokalnata samouprava za zakonskite obvrski za pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na sudovite za obvrskite koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija.

3.3.6. Obuka nameneta za nevladinite organizacii

Nevladinite organizacii vo Makedonija, so nekolku isklu~oci, naj~esto se javuvaat vo uloga na u~esnici na seminarite i rabotilnicite, a mnogu retko kako pokrenuva~i na konkretni aktivnosti koi }e zna~at u~estvo vo prakti~nata primena na Konvencijata. Vakvata sostojba sekako e posledica na se u{te nedovolno izgradenite kapaciteti, posebno za praktikuvawe na vtoriot i osobeno na tretiot stolb na Konvencijata, koi baraat pogolema informiranost i stru~nost.

Poradi ova, potrebno e da se raboti na gradewe na kapacitetite na NVO-te vo smisla na nivno obu~uvawe za efikasno vklu~uvawe vo podgotovka na politikite, planovite i propisite za ìvotnata sredina, kako i za pogolemo razbirawe na zakonite, postapkite i funkcioniraweto na organite na dràvnata uprava, bidej}i e mnogu te{ko da se u~estvuva efikasno vo procesot na donesuvawe odluki ili da se komentiraat odredeni planovi, programi i politiki na javnite vlasti vo odnos na ìvotnata sredina ako se nemaat barem osnovni poznavawa na zakonskata ramka koja se primenuva vo tie slu~ai.

Nevladinite organizacii kako pretstavnici na glasot na javnosta i most za povrzuvawe na gra|anite od edna i vlastite od druga strana, treba da bidat glaven nositel na podignuvaweto na svesta na javnosta za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina voop{to, a so samoto toa i za pra{awa povrzani so sproveduvawto na Arhuskata Konvencija. Podigaweto na svesta za pravata koi gi dava Arhuskata Konvencija vklu~uva preveduvawe na tehni~kiot jazik na Konvencijata, vo termini i idei {to moàt da gi razberat lu|eto koi ne se pravnici ili eksperti za temite koi gi obrabotuva Konvencijata. Toa treba da bide napraveno na na~in koj e zabaven i interesen za javnosta. Nevladinite organizacii treba da bidat nositeli na toj prenos na znaewa do gra|anite.

Obukata treba da im pomogne na pretstavnicite na nevladinite organizacii:

• Da go sfatat konceptot na Arhuskata Konvencija

54

• Da ja podobri nivnata sposobnost za planirawe, sproveduvawe i vrednuvawe na kampawite za edukacija na javnosta;

• Da go zgolemi nivnoto prakti~no iskustvo vo razvivaweto na strategija, izbiraweto mehanizmi i podobruvawe na baranite ve{tini za efektivni odnosi so javnosta, rabotewe so medumite i aktivnosti za informirawe na gra|anite;

• Podobruvawe na sposobnosta na nevladinite organizacii da organiziraat javni sostanoci i raspravi i specijalni nastani za temi i oblasti koi im gi ovozmoùva Konvencijata;

• Prenesuvawe na znaewe za toa kako da se koristi internet.

Vo tekot na obukata, nevladinite organizacii treba da se zdobijat so znaewe, ve{tini i tehniki koi se potrebni za da se obrazuva javnosta za pra{awa povrzani so Arhuksta Konvencija.

Po zavr{uvaweto na obukata, nevladinite organizacii treba da moàt:

• Strate{ki da isplaniraat kampawa za podignuvawe na svesta za pravata koi na gra|anite im gi ovozmoùva Arhuskata Konvencija;

• Da koristat dokaàni tehniki za efektivna edukacija na javnosta;

• Da primenat inicijativi povrzani so mediumite i javnosta, kako {to se dobivawe pristap do mediumite, intervjua, pi{uvawe na izjavi i pisma do urednikot i razvivawe na mediumski stretegii;

• Da primenuvaat prinicipi za {irewe na informaciite vo javnosta;

• Da gi primenuvaat na~elata od Konvencijata, a koi se odnesuvaat na barawa na informacii za ìvotnata sredina od nadle`nite institucii;

• Da organiziraat javni raspravi, sostanoci i obrazovni nastani kako {to se natprevari, izlo`bi, saemi i koncerti;

• Efektivno da koristat internet (elektronska po{ta, lista na adresi i veb stranici).

Vo ostvaruvaweto na pravoto na javen pristap kon informaciite za ìvotnata sredina, gra|aninot ne smee da se javuva, prete`no ili isklu~ivo, vo pasivna uloga na "potro{uva~" na podatoci i informacii, odnosno da bide objekt kogo nekoj drug }e go informira, tuku treba da bide aktiven u~esnik vo procesot na informiraweto, odnosno da bide del od ovoj sistem, preku sopstveno kvalifikuvano u~estvo.

55

Obukata za jaknewe na kapacitetite na nevladinite organizacii za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija, a koja se odnesuva na pristap na gra|anite do informacii za ìvotnata sredina treba da bide organizirana imaj}i gi vo predvid dvata vida na informirawe, koi gi predviduva Konvencijata, aktivnoto i pasivnoto informirawe na gra|anite. Rezultatite od anketata pokaùvaat deka nevladinite organizacii vo Makedonija imaat problemi vo ispolnuvawe na bilo koj od ovie dva vida na informirawe.

Sledstveno na pravata od Konvencijata, jakneweto na kapacitetot na nevladinite organizacii vo Makedonija od aspekt na pristap do informacii za ìvotnata sredina, treba da ima za cel:

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za na~inite na barawe na informacii za ìvotna sredina;

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za slu~aite vo koi baraweto za informacija moè da bide odbieno.

Vo vrska so najgolemite problemi so koi se soo~uvaat nevladinite organizacii, a koi go spre~uvaat ovozmoùvaweto na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina vo Makedonija, rezultatite od Anketata pokaùvaat deka istite se odnesuvaat na:

Sledstveno na pravata od Konvencijata i postoe~kata regulativa vo Makedonija, za da im se pomogne na nevladinite organizacii vo Makedonija da gi nadminat problemite so koi se soo~uvaat od aspekt na u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki, obukata treba da opfati:

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za zakonskite prava za u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za zapoznavawe so procesite na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za metodi i tehniki za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina;

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za metodite i tehnikite za kreirawe na partnerstva me|u vlastite i nevladinite organizacii.

Sledstveno na obvrskite od Konvencijata i postoe~kata regulativa vo Makedonija, jakneweto na kapacitetot na nevladinite organizacii vo Makedonija od aspekt na pristapot do pravda za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina, treba da ima za cel:

56

• Obuka na pretstavnici na nevladinite organizacii za zakonskite prava za pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina.

3.3.7. Podgotovka na obukata

Podgotovkata na obukata za vlastite i nevladinite organizacii treba da se sostoi od:

• Podgotovka na nastavniot plan i programa;

• Podgotovka na obu~uva~ite za ispora~uvawe na obukata;

• Podgotovka na materijali za u~esnicite i

• Obezbeduvawe logistika.

Vo podgotovkata na programata za obuka treba de se koristat iskustvata od dosega{nite obuki koi se realizirani vo Makedonija, kako i od obuki koi se realizirani vo drugi zemji, a koi se odnesuvale na istata tematika. Postoe~kite iskustva treba da se nadopolnat so odredeni izmeni, napraveni so cel prilagoduvawe na obukata za potrebite na u~esnicite, povrzuvawe na teorijata i praksata i namaluvawe na ~uvstvoto deka iznesenoto vaì za nekoja druga dràva i ne se primenlivi vo na{i uslovi.

Vo podgotovkite na programata za nevladinite organizacii mora da se vodi smetka da naglasi zna~eweto na na~elata na Arhuskata Konvencija, kako za niv, taka i za gra|anite voop{to.

3.3.8. Metodi za realizacija na obukite

Za vreme na obukata celosno treba da se primenuva ciklusot na u~ewe kaj vozrasni (iskustvo, procesirawe, generalizirawe i primena) i glaven akcent da e staven na interaktivnite metodi i tehniki. Tehniki koi bi trebalo da se upotrebuvani vo rabotata se: lekcii, akvarium, bura na idei, ve`bi za zagrevawe i relaksacija, diskusii, prezentacija i dr.

Prepora~ani formi na rabota se frontalna i grupna pri {to grupiraweto da se vr{i spored interesot na u~esnicite po pooddelni pra{awa. Glavno grupite bi trebalo da se heterogeni od aspekt na polot, etni~kata pripadnost, ~lenstvoto vo organizacii/institucii.

Sekoja od obukite treba da bide prosledena so odredena metoda na ocenuvawe na obukata, kao od strana na realizatorite na obukata, taka i od strana na u~esnicite vo obukata. Zaklu~ocite i preporakite koi }e bidat dobieni preku ocenuvaweto na obukata, treba da se iskoristat vo dizajniraweto na ponatamo{nite obuki.

57

3.4. Podigawe na javnata svest

Vrz osnova na napravenite analizi koi i prethodea na izrabotkata na Strategijata, moè da se zaklu~i deka vo Republika Makedonija postoi itna potreba od razvivawe i sproveduvawe na dolgoro~na programa za informirawe i edukacija na gra|anite za primena na Arhuskata Konvencija {to indirektno }e pridonese za zgolemuvawe na nejzinata efikasnost. Istovremeno, ovaa dolgoro~na programa treba da sodrì i mehanizmi za brzo obezbeduvawe na povratna informacija za primenata na Konvencijata, odnosno za ocenka na nejziniot ishod / rezultat.

Pri podgotvuvawe na programata, potrebno e da se vklu~at aktivnosti koi }e bidat vo sklad so sociokulturnite uslovi vo koi e potrebno da se plasiraat informaciite.

3.4.1. Sostojbi i problemi

Preliminarnata anketa koja be{e sprovedena za da se uvidat op{tite sostojbi so poznavaweto i primenuvaweto na Arhuskata konvencija od strana na gra|anite na Republika Makedonija opfati sodrìni koi dadoa prvi~na slika za tekot i sudbinata na informaciite, doverbata vo nadle`nite institucii, za raspolo`livata sila na NVOi vo registrirawe na problemite, potencijalite i mo`nostite koi se otvoraat so primena na Konvencijata.

Rezultatite od preliminarnata anketa generalno ukaùvaat deka lokalnite NVOi imaat mo} za lokalno deluvawe. Taa mo}, najmnogu se ogleda vo mo}ta za brza reakcija i davawe na povratni odgovori do distributivniot centar i sposobnost za brza transformacija na lokalno nivo. Imaat ja~ina i senzibilitet, kako i ~lenovi koi se zainteresirani i aktivni za detekcija na sostojbata so ìvotnata sredina na lokalno nivo.

Ponatamu, analiziraj}i dali lu|eto znaat koj vo nivnata okolina najmnogu ja zagaduva nivnata ìvotna sredina, se doa|a do vpe~atok deka tie, ili imenuvaat nekoi o~igledni zagaduva~i na ìvotnata sredina koi podolgo vreme navistina se vinovnici za zagaduvaweto, ili premnogu op{to, a so toa neprecizno, naveduvaat op{to poznati kategorii koi ja zagaduvaat sredinata. Ova na krajot vodi kon proklamiran stav na gra|anite, bez soodvetni opcii kon nivno aktivno deluvawe.

Davawe na premnogu op{ta kategorija na zagaduva~i naso~uva na mo`nosta da se defokusiraat konkretni celi a so toa i aktivnosti, {to go vodi gra|aninot kon toa da ima stav kon zagaduvaweto, no istovremeno da nema aktivnost.

Analizata na pra{aweto "Dali imaat mislewe deka toa moè nekoj da go promeni?" dve tretini od ispitanicite nemaat veruvawe deka moè ne{to da se promeni. Toa e visok procent na "apatija", ili pasivnost i

58

o~ekuvawe deka promenite e potrebno da se slu~uvaat od "gore", dodeka lu|eto e potrebno toa samo da go ~ekaat. Tokmu poradi toa, najverojatno dokolku i ima inicijativi na toj plan, so takov visok procent na neveruvawe na sopstvenata mo} verojatno aktivnostite se doìvuvaat kako deklarativnost ili formalnost.

Na pra{aweto "Dali nekoga{ negoduvale poradi sostojbata na Va{ata ìvotna sredina?" ne{to pove}e od polovina od ispitanicite ne pokaàle spremnost da deluvaat vo pravec kon prevzemawe na nekoja aktivnost na promena na ìvotnata sredina.

Ova delumno se dolì i na nedostatok na zakonska regulativa nitu pak institucii koi navistina }e pokaàt grià za sostojbata na sredinata (primer so Veles kade i posle tolku godini Topilnicata kako zagaduva~ i ponatamu na ist na~in raboti a aktivnosta na mnogu gra|ani i NVOi se "topi" vo beskone~nite pravno-politi~i lavirinti). Taka, gra|anite najverojatno so pravo u{te odnapred se vozdrùvaat od komentari, ili pak protesti vo vrska so sostojbata na svojata ìvotna sredina.

Iako zna~itelno golem broj na ispitanici sakaat da dobivaat sekojdnevni informacii za zagaduvaweto, sepak ne gledame aktivnosti i na NVOi da izvr{at vlijanie na elektronskite ili na pe~atenite mediumi da go vklu~at izve{tajot za sostojbite so ìvotnata sredina vo svojata programska strategija.

Tri ~etvrtini od ispitanicite ne znaat deka postoi Kancelarija za komunikacija so javnosta pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, {to samo ja ilustrira sostojbata koja ~esto se slu~uva, a toa e deka onoj koj e ovlasten ili organiziran da informira nema strategija za sopstveno prezentirawe i mediumska poddr{ka zaradi javno pretstavuvawe i uspe{no ostvaruvawe na svojata osnovna dejnost.

Lokalnite NVOi koi rabotat na poleto na za{tita na ìvotnata sredina, pokaàno od rezultatite na anketata, se u{te nemaat sposobnost za pokrenuvawe na kreativni ili masovni kampawi, {to se dolì na nemawe na pari~ni sredstva i nedostatok na pogolem broj na raznovidni informacii od oblasta.

Ovie NVOi se u{te imaat potreba od centralen pottik za aktivnosti, odnosno nekoj drug treba planski da gi naso~uva kako i {to da rabotat. Ne se povrzani dovolno me|u sebe i ne davaat predlozi na po{iroko nivo tuku, ili na lokalno, ili na pre{iroko globalno nivo, kako stav, mislewe, ili namera.

Gra|anite i NVOi ne raspolagaat so efikasni na~ini za spravuvawe so zagaduvaweto koe ja zagrozuva lokalnata sredina, ~esto i poradi nedostatok na koordinirana sorabotka so edinicite na lokalna samouprava, a koe ne e zakonski regulirano.

59

3.4.2. Celi

Za da se nadminat postoe~kite problemi a so toa i da se zgolemat znaewata na gra|anite no i na nadle`nite institucii za pravata i obvrskite od Arhuskata konvencija, potrebno e da se deluva vo pove}e pravci.

Edna od osnovnite celi {to treba da se postignat e podobruvawe na postoe~kata zakonska regulativa i toa od aspekt na:

• Ovozmoùvawe mehanizmi i na~ini za distribucijata na informaciite koi }e bidat korisni za gra|anite, kako informirawe za nivnite prava i mo`nosti;

• Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina pri Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, da razviva vo ramkite na svoite prava i obvrski, , Programa i Plan na relevantni aktivnosti i buxet, koi }e mu ovozmoàt pogolema mediumska prezentacija i {irewe na informacii za ìvotnata sredina, kako i soodvetni aktivnosti vo dràvata za prezentacija na sostojbata so ìvotnata sredina.

• Obezbeduvawe na programi za obrazovanie od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i nauka vo sorabotka so KKJ koi }e ovozmoùvaat orientacija na interesot na najmladite kon problemite na ìvotnata sredina.

• Predviduvawe na tri stepeni na vklu~enost/ anga`man na edinicite na lokalnata samouprava i toa preku edukacija i propaganda kako prv stepen, kaznena politika kako vtor stepen, i prezentirawe na pravata na gra|anite na pristap do informaciite kako tret stepen.

• Zajaknuvawe na kredibilitetot na lokalnite NVOi so pravo da bidat poorganizirani i aktivni nabquduva~i od ostanatite pove}e pasivni gra|ani.

• Organizirawe na dolgoro~ni programi za edukacija na gra|anite za da se zgolemi nivnoto veruvawe vo sopstvenite potencijali, so {to }e se pottiknuvaat da deluvaat kako aktivni edinki vo op{testvoto i da pridonesuvaat vo objektivno sproveduvawe na pravata i obvrskite od Arhuskata konvencija.

• Sproveduvawe na informativni aktivnosti od strana na mediumite za sostojbata na ìvotnata sredina so {to }e se pridonese za promovirawe na glavnite na~ela na Arhuskata konvencija.

60

3.4.3. Celni grupi

Za da se postignat prethodno opi{anite celi, neophodno e organiziraweto na aktivnostite za sproveduvawe na Akcioniot Plan od ovaa Strategija da bidat naso~eni kon site relevantni celni grupi kaj koi e uvideno postoewe na odredeni problemi i toa:

• Nevladinite organizacii koi deluvaat na poleto na za{tita na ìvotnata sredina;

• Gra|anite na Republika Makedonija;

• Dràvnite institucii kako {to se relevantni ministerstva i monitoring institucii a koi se opi{ani vo prethodnite poglavja;

• Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe;

• Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina;


• Edinicite na lokalnata samouprava; i

• Sudovite.

3.4.4. Oblasti na deluvawe

So ogled na faktot {to anketata izrabotena za potrebite na ovaa analiza be{e preliminarna, prvata aktivnost treba da bide naso~ena kon realizirawe na edna seopfatna anketa koja }e gi definira problemite, celite, zada~ite, aktivnostite i o~ekuvanite rezultati za osmisluvawe na dolgoro~nata programa za informirawe i edukacija na gra|anite za primena na Arhuskata Konvencija vo Republika Makedonija.

Dolgoro~nata programa za informirawe i edukacija na gra|anite prvenstveno treba da bide naso~ena niz trite segmenti na obrazovniot sistem i toa: osnovnite u~ili{ta, srednite u~ili{ta i fakultetite.

Dopolnitelno, ovaa programa treba da opfati soodvetni metodi na deluvawe koi }e bidat nameneti za gra|anite so {to tie }e gi osoznaat svoite prava i }e se pottiknuvaat aktivno da baraat i da u~estvuvaat vo sproveduvaweto na istite.

Osobeno vnimanie treba da se posveti na rabotata so mediumite i nivno osoznavawe na pravata i obvrskite koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija, kako i na zaedni~ko dogovarawe na odredeni aktivnosti za distribucija na informaciite za ìvotnata sredina vo praksa.

61

3.4.5. Metodi na deluvawe

Za edukacija na u~enicite od osnovnite i srednite u~ili{ta treba da se koristat ilustrativni bro{uri, propaganden materijal vo vid na nalepnici, maici, penkala i kalendari, {to }e gi potsetuva i niv i nivnite roditeli za pravata i obvrskite od Arhuskata konvencija.

Korisno e da se sproveduva i serija na edukativni seminari so koi ne samo {to u~enicite }e se zapoznaat so Konvencijata, tuku i }e dobijat znaewe za pridobivkite od zdravata ìvotna sredina, }e se zgolemi selektivnosta i senzitivnosta na u~enicite za problemite na nivnata ìvotna sredina, kako i za nivnite prava za pristapot do informacii vo vrska so sostojbata na ìvotnata sredina.

Javnite tribini moàt da gi koristat univerzitetskite studenti i NVOi koi sakaat preku prezentacija na Konvencijata i nejzinite mo`nosti da lobiraat za zgolemuvawe na svoeto ~lenstvo kako i za diskusii za prevzemawe na odredeni aktivnosti za re{avawe na konkretnite problemi vo nivnata ìvotna sredina a koi direktno moàt da se ostvarat preku pravata dadenii so Konvencijata.

Koristewe na propaganden promotiven materijal za na~elata na Arhuskata konvencija: bilbordi, plakati, maici so logo, papki, penkala, nagradni igri, kalendari so logo i dr.

Koristewe na propaganden edukativen materijal za primenata na Arhuskata konvencija: bro{uri, reklami vo pe~ateni mediumi kako sistem na poraki so primeri, emisii na TV ili radio, slikovnici za najmladite, flaeri i dr.

Site ovie aktivnosti moàt da bidat organizirani i kako edna seopfatna nacionalna kontinuirana kampawa (vidi [ema 1, str. 61) koja }e se sproveduva vo podolg vremenski period, }e gi opfati site op{testveni ~initeli, i zadolìtelno }e koristi mehanizmi za ocenka na postignatiot uspeh {to }e ovozmoì natamo{no planirawe na nasokite za deluvawe na ova pole.

62

[ema 1: Model za organizirawe na nacionalna kontinuirana kampawa

Dizajn studio AK Tim Poddr`uva~i:

PRELIMINARNA ANKETA tim za NVO tim za Obrazovanie tim za mediumi tim za lok,samoupr. PRO[IRENA ANKETA aktivisti aktivisti aktivisti aktivisti Prop.mater. Prop.mater. Prop.mater. Prop.mater. bro{ura bro{ura bro{ura bro{ura so upatstva so upatstva so upatstva so upatstva za aktivist. za aktivist. za aktivist. za aktivistit. lista so lista so lista so lista so imiwa imiwa imiwa imiwa na na na na sorabot. sorabot. sorabotn sorabotn. spored spored spored spored preporaka preporaka preporaka preporaka na AK na AK na AK na AK timot timot timot timot NVO O.U. Vesnik Berovo NVO Sr.U~ili{t. Vesnik Peh~evo NVO O.U. Radio Gostivar NVO Gimnazija TV Ohrid NVO Fakultet TV Struga NVO Gimnazija Radio Gevgelija NVO O.U. Vesnik Ki~evo NVO O.U. Vesnik Veles NVO Fakultet Radio Tetovo NVO Visoka {kola Nedelnik Kumanovo NVO Sr.U~ili{t. TV Strumica NVO O.U. Radio Resen NVO Fakultet TV {tip itn.... itn... itn... itn... lista lista lista lista za za za za ocenuvawe ocenuvawe ocenuvawe ocenuvawe IZVE[TAJ

63

4. Finansiski plan

Za da se postignat celite predloèni vo ovaa strategija vo opredelena vremenska ramka koga sproveduvaweto na Arhuskata konvencija }e zabeleì visok stepen na napredok i realizacija vo Republika Makedonija, neophodno e organizirawe na aktivnostite predloèni vo Planot za Implementacija, za ~ija realizacija se predviduva finansiska ramka od okolu 850,000 evra.

Planot za implementacija treba da se sfati kako alatka, koja treba da mu posluì na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe da:

• Gi planira soodvetno svoite aktivnosti vo ramkite na godi{nite programi za rabota;

• Gi zeme vo predvid preporakite pri odlu~uvawe za svoite stavovi, formulirawe na zakonskata regulativa i relevantnite pravilnici i odlu~uvawe za tekot na aktivnostite;

• Gi iskoristi pri pregovori so donatorite za barawe finansiska pomo{ za sproveduvawe na Strategijata.

Finansiskite sredstva potrebni za oìvotvoruvawe na Strategijata za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija moàt da se obezbedat preku slednive izvori:

• Buxet na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe pri {to del od aktivnostite }e se vgradat vo negovite godi{ni programski aktivnosti;

• Stranski donacii so izrabotka na proekti koi }e rezultiraat od Planot za implementacija na Strategijata;

• Doma{ni privatni firmi t.e. stopanskiot sektor za {to e potrebno dopolnitelno lobirawe i iznao|awe na zaedni~ki interes;

• Sorabotka so nevladini organizacii koi imaat pristap do relevantni me|unarodni fondovi pri {to }e se potencira zaedni~kata sorabotka so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe preku partnerstvo;

• Buxet na edinicite na lokalna samouprava za aktivnosti koi se povrzani so sproveduvawe na Konvencijata na lokalno nivo.

64

5. Sledewe na implementacijata i ocenka

Strategijata za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija e dokument na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, koj }e bide podnesen do Vladata na Republika Makedonija do krajot na 2005 god za usvojuvawe.

Za da se obezbedi napredok vo realizacijata na Strategijata za sproveduvawe na Arhuskata konvencija, neophodno e da se vr{i kontinuirano sledewe na postignatite rezultati od Planot za implementacija. So ogled na faktot deka Kancelarijata za komunikacija so javnosta pri M@SPP be{e nositel na izgotvuvaweto na ovaa Strategija, prepora~livo e istata da prevzeme odgovornost za inicirawe na aktivnosti za oìvotvoruvawe na Strategijata, obezbeduvawe na finansiski sredstva i sledewe na napredokot i postignatite rezultati.

Pokraj toa, se prepora~uva za period po dve godini (vo 2008 god.)da se izvr{i ocenka na stepenot na realizirawe na Strategijata odnosno Planot za implementacija, pri {to bi se dale natamo{ni nasoki za nivni izmeni i dopolnuvawa. Va`no e da se napomene deka samo so vakov pristap na sledewe i ocenka na realizacijata na Strategijata i Planot za implementacija moè da se postigne vistinski napredok i postignuvawe na zadadenite celi.

Pritoa, vo duhot na Arhuskata konvencija, korisno e Kancelarijata za komunikacija so javnosta pri M@SPP da izgotvuva godi{ni izve{tai za postignatite rezultati od Planot za implementacija i da gi prezentira pred po{irokata javnost, vklu~itelno Interministerskata rabotna grupa i nevladinite organizacii. Voedno, KKJ treba da prodolì da vodi statistika za brojot na posetiteli, barawa, zainteresiranosta na gra|anite, kampawite, mediumskata pokrienost, anketi, kako bi se dobila realna slika za zgolemuvaweto na interesot i vklu~enosta na graganite vo sproveduvaweto na AK.

65

6. Plan za implementacija

Planot za implementacija sodrì razraboten akcionen plan za site ~etiri oblasti na Strategijata za sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo Makedonija, prikaàni kako tabelaren pregled.

Akcioniot plan e razraboten so vremenska dinamika koja predviduva posledovatelno sproveduvawe na aktivnostite spored predloèniot redosled. Toa zna~i, deka najprvo treba da se pristapi kon kompletirawe na zakonskata ramka i institucionalnata postavenost, a potoa da se pristapi kon prakti~nata obuka na celnite grupi za sproveduvawe na specifi~nite nadle`nosti i ostvaruvawe na pravata vo odnos na Arhuskata Konvencija.

Tabela 1. OBLAST: Kompletirawe na zakonskata ramka

Problem So usvojuvaweto na Zakonot za ìvotna sredina se sozdade potreba za izgotvuvawe na pogolem broj soodvetni podzakonski akti za negova efikasna implementacija.

Cel Podgotovka na primarnite podzakonski akti koi se odnesuvaat na na~elata sodràni vo Arhuskata konvencija

Zada~a Raboten tim od relevantni sektori na M@SPP i nezavisni eksperti }e pristapi kon izrabotka na ovie podzakonski akti.

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

1. Odluka za listata na subjekti koi poseduvaat ili za koi se poseduvaat informacii od oblasta na ìvotnata sredina (~l. 52(2))

2. Pravilnik za na~inot i postapkata za obezbeduvawe pristap do informacii od oblasta na ìvotnata sredina (~l. 53(4))

3. Uredba za slu~aite vo koi se pla}a nadomestok za izdavawe informacii, visinata na nadomestokot i oslboduvawe od nadomestokot;

4. Pravilnik za na~inot i postapkata za sobirawe, obrabotka, sistematizirawe, ~uvawe, iskoristuvawe, distribucija i prezentirawe na podatoci i informacii (~l. 40 (5)) ;

5. Uredba za uslovite, na~inot i postapkata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti od oblasta na ìvotnata sredina (~l. 61 (4));

6. Pravilnik za na~inot na objavuvawe na informacii i u~estvo na javnosta vo postapkata za donesuvawe na planski, strate{ki i programski dokument (~l. 69 stav (5));

7. Na~inot i postapkata za izvestuvawe na javnosta kaj proekti za koi ne se vr{i ocena na vlijanijata i za alternativnite metodi za ocena na vlijanieto (~l. 78 (4));

8. Pravilnik za sodrìnata na objavuvawe na dokumentite i u~estvoto na javnosta i na~inot na podgotvuvaweto na izve{tajot za soodvetnost na studijata za ocenka na vlijanijata (~l. 90 (stav 4);

9. Pravilnik za sodrìnata, na objavata na baraweto za izdavawe na A- integriranata ekolo{ka dozvola (~l. 99 (2));

10. Pravilnik za na~in i postapka za organizirawe na javna rasprava (~l. 103 (5));

Odgovorni nstitucii

Raboten tim od relevantnite sektori na M@SPP Pri realizacijata na podzakonskite akti treba osobeno da se zemat vo predvid gorenavedenite preporaki

Vremenski Period

2005 - 2008

Potreben Buxet

50,000 EUR

66


Problem So usvojuvaweto na Zakonot za ìvotna sredina se sozdade potreba za izgotvuvawe na soodvetni podzakonski akti koi se odnesuvaat na procedurite na Direktivite na EU.

Cel Podgotovka na sekundarnite podzakonski akti koi se odnesuvaat na na~elata sodràni vo Arhuskata konvencija

Zada~a Raboten tim od relevantni sektori na M@SPP i nezavisni eksperti }e pristapi kon izrabotka na ovie podzakonski akti.

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

1. Metodologija za izrabotka na LEAPi (~l. 61 (3)); 2. Pravilnik za sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SEA (~l. 73 (3)); 3. Pravilnik za postapkata za utvrduvawe na potrebata od ocena na vllijanie vrz

ìvotna sredina (~l. 81 (2)); 4. Pravilnik za na~inot na sproveduvawe na prekugrani~nite konsultacii (~l. 93 (3)); 5. Pravilnik za sodrìnata, formata kako i na~inot na koj se podnesuva baraweto za

izdavawe na A- integriranata ekolo{ka dozvola (~l. 96 (2)); 6. Pravilnik za postapkite za postapuvawe so barawe vo slu~aj na prekugrani~ni

vlijanija na instalacija na teritorija na RM (~l. 101 (3)); 7. Pravilnik za sodrìnata, formata i postapka za izdavawe na A- integrirana

ekolo{ka dozvola (~l . 107 (3)); 8. Pravilnik za postapkata za izdavawe, izmena, celosen ili delumen prenost na B-

integrirana ekolo{ka dozvola, uslovite za prestanok na aktivnosta, i uslovite za odzemawe i prestanok na dozvolata. (~l. 122 (3));

9. Pravilnik za formata i sodrìnata na baraweto, kako i na~inot na koj se podnesuva baraweto i potrebnata dokumentacija koja se priloùva kon baraweto. (~l. 124 (2));

10. Pravilnik za nadomestocite na tro{ocite za raboti izvr{eni nadvor od upravna postapka, na barawe na strankata i na~inot na nivnoto pla}awe. (~l. 211 (2));

Odgovorni institucii

Raboten tim od relevantnite sektori na M@SPP Pri realizacijata na podzakonskite akti treba osobeno da se zemat vo predvid gorenavedenite preporaki

Vremenski Period

2006 - 2008

Potreben Buxet

60,000 EUR

67


Problem Nepostoewe na nacionalna monitoring programa i nepostoewe na podzakonski akti za celosno implementirawe na zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na ovaa oblast.

Cel

Obezbeduvawe mehanizam vo Makedonskiot Informativen Centar za ìvotna sredina da se sobiraat, obrabotuvaat, soodvetno da se ~uvaat i ponatamu distribuiraat, podatocite i informaciite od site nadle`ni institucii koi vr{at monitoring i koi raspolagaat so relevantni informacii za ìvotnata sredina, voedno redovno informirawe vo zemjata i do me|unarodnite institucii i izgotvuvawe na izve{tai

Zada~a

MIC@S so Raboten tim od relevantni sektori na M@SPP i nezavisni eksperti }e proceni do koj stepen Strategijata za monitoring i Strategijata za upravuvawe so podatoci izraboteni vo ramkite na proektot SOP '99 "Zajaknuvawe na kapacitetite na M@SPP" gi opfa}a analizite i preporakite od Strategijata za AK. Isto taka treba da se zeme vo predvid i procenkata (koja }e se izvr{i vo ramkite na CARDS2004) na tekovniot razvoj na informaciskiot sistem. Nedostatocite ili propu{tenite oblasti treba da bidat dopolnitelno razraboteni od strana na Rabotniot tim so cel Strategijata za monitoring i Strategijata za upravuvawe so podatoci da korespondiraat so barawata na AK i da se postignat o~ekuvanite rezultati dadeni podolu

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

1. Podzakonski akt za zadolìtelno izvestuvawe na naselenieto na zagrozenoto podra~je i po{iroko, za neposredna opasnost po ìvotot i zdravjeto na lu|eto ili po ìvotnata sredina

2. Dostapnost na informaciite od informaciskiot sistem za ìvotna sredina. 3. Pravilnik za na~inot, postapkata i obrazecot na koj se dostavuvaat podatocite

od dràvnata mreà. (~l. 33 (2)) 4. Pravilnik za na~inot i uslovi na koj se dostavuvaat podatocite od

monitoringot do organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. (~l. 37 (2))

5. Pravilnik za sodrìnata na podatocite, na~inot na nivnoto dostavuvawe, kako i rokovite vo koi se dostavuvaat (~l. 39 (2))

6. Pravilnik za formata, sodrìnata, metodologijata i na~inot na vodeweto na Registarot (~l. 40 (2))

7. Pravilnik za formata, sodrìnata i na~inot na vodeweto na Katastarot. (~l. 42 (3))

8. Pravilnik za uslovite koi treba da gi ispolnat pravnite lica za da moàt da izgotvuvaat i odrùvaat Registarot i Katastarot, kako i postapkata vo koja se dodeluva ovlastuvaweto za izgotvuvawe i odrùvawe na Registarot i Katastarot.

9. Pravilnik za sodrìnata na izve{tajot za sostojbata na ìvotnata sredina (~l.45 (3))


MIC@S so Raboten tim od relevantnite sektori na M@SPP i po eden pretstavnik od site ostanati relevantni ministerstva i nadle`ni institucii za monitoring na kvalitetot na ìvotnata sredina

Vremenski Period

2006 - 2008

Potreben Buxet

90,000 EUR

68

Tabela 4. OBLAST: Institucionalna ramka

Problem

Preklopuvawe na golem del od nadle`nostite vo oblasta na ìvotnata sredina

Ne postoi nacionalna monitoring programa i edinstvena metodologija

Cel

Jasna definiranost i postavenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina pome|u dràvnite institucii i intersektorska koordinacija

Vospostavuvawe na nacionalna monitoring programa, so jasno razgrani~uvawe na nadle`nostite me|u instituciite koi go sproveduvaat monitoringot, kako i so usoglaseni celi i metodologii

Zada~i

Funkcionirawe na Interministerskata Grupa za AK koja aktivno }e obezbeduva sugestii i preporaki za vklu~uvawe na na~elata na Arhuskata Konvencija vo podzakonskite akti

● Izrabotka na ekspertsko mislewe i studija za izgotvuvawe na seopfatna monitoring programa i edinstvena metodologija za site mediumi i oblasti (osven za vozduh i bu~ava za koi ve}e postoi) ● Izgotvuvawe na nacionalna monitoring programa so razgrani~eni institucionalni nadle`nosti, sledstveno na prethodnata zada~a i vo sosglasnost so Strategijata za monitoring na ìvotnasta sredina ● Izgotvuvawe na edinstvena metodologija za monitoring za site oblasti sledstveno po izvr{uvaweto na prethodnite dve zada~i.

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Jasna definiranost i postavenost na nadle`nostite za za{tita na ìvotnata sredina pome|u dràvnite institucii {to }e vodi kon krajnata cel na efikasno sproveduvawe na zakonite, intersektorska koordinacija i sekako realno sproveduvawe na Arhuskata Konvencija vo praksa

• Ekspertsko mislewe i studija za izgotvuvawe na seopfatna monitoring programa i edinstvena metodologija za site mediumi i oblasti (osven za vozduh i bu~ava za koi ve}e postoi)

• Usvoena nacionalna monitoring programa so razgrani~eni institucionalni nadle`nosti

• Usvoena edinstvena metodologija za monitoring za site oblasti

Odgovorni nstitucii

Raboten tim od relevantnite sektori na M@SPP i postoe~kata Interministerska grupa za AK

Raboten tim od relevantnite sektori na M@SPP i po eden pretstavnik od site ostanati relevantni ministerstva i nadle`ni institucii za monitoring na kvalitetot na ìvotnata sredina, kako i nezavisni eksperti

Vremenski Period

2005 - 2007

2006 - 2008

Potreben Buxet

Poseben buxet ne e potreben, tuku istiot treba da se planira na na~in koj }e obezbedi vklu~uvawe na Interministerskata grupa za AK

Seopfaten proekt od okolu 500,000 EUR

69

Tabela 5. OBLAST: Institucionalna ramka

Problem

Slaba institucionalna ramka i nova sistematizacija vo lokalnite samoupravi za prezemawe na novite nadle`nosti predvideni so noviot Zakon za lokalna samouprava i noviot paket zakoni od oblasta na ìvotnata sredina

Cel Zajaknuvawe na noviot kadar vo edinicite na lokalnata samouprava za planirawe, monitoring i sproveduvawe na ekolo{kite propisi na lokalno nivo

Zada~i

1) Izgotvuvawe na detalni proceduri i prira~nici za efikasno sproveduvawe na novite zakoni od oblasta na ìvotnata sredina za edinicite na lokalnata samouprava

2) Jaknewe na kapacitetite i zgolemuvawe na efikasnosta na edinicite na lokalnata samouprava preku kontinuirana pove}egodi{na obuka na soodvetnite slu`benici za prakti~na primena na Arhuskata Konvencija

3) Obezbeduvawe na stabilni izvori za finansirawe na lokalnata samouprava

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

• Zajaknati kapaciteti i zgolemena efikasnost na slu`benicite vo edinicite na lokalnata samouprava

• Dobra institucionalna postavenost na lokalno nivo za planirawe, monitoring i sproveduvawe na propisite od oblasta na ìvotnata sredina

Odgovorni nstitucii

Raboten tim od KKJ, MIC@S i Ministerstvoto za lokalna samouprava koj treba da izgotvi programa za postignuvawe na celite i zada~ite opi{ani pogore

Vremenski Period

2007 - 2008

Potreben Buxet

Seopfaten proekt od okolu 100,000 EUR

70

Tabela 6. OBLAST: Jaknewe na kapaciteti za Pristap do informacii za ìvotnata sredina

Problem Nedovolen kapacitet za koristewe na postoe~kite bazi na podatoci

Cel

1. Jaknewe na kapacitetite na korisnicite vo edinicite na lokalna samouprava i dràvnite institucii da planiraat, organiziraat i rakovodat so postoe~kite sistemi za sobirawe i distribucija na informacii za ìvotnata sredina, kako i onie koi }e se vospostavat so novata Strategija za upravuvawe so podatocite od ìvotnata sredina 2. Efektivno da koristat internet (elektronska po{ta, lista na adresi i veb stranici), kako sovremeni sredstva za razmena na informacii i u~estvo na javnosta vo procesite na donesuvawe odluki

Zada~i

Koristewe na moderna tehnologija (kompjuteri, elektronska po{ta, veb) vo procesot na razmena i distribucija na informacii za ìvotnata sredina

Obuka za prakti~na primena na relevantnite novi pravilnici opi{ani vo Tabela 1 (Pravilnici pod br. 2 i 4) i Tabela 3 (Pravilnici pod br. 1,2,4 i 5) a koi se odnesuvaat na aspektot na podobruvawe na pristapot do informacii za ìvotnata sredina

Celna Grupa

Vraboteni vo ministerstvata koi raspolagaat so informacii za ìvotnata sredina

Pretstavnici na lokalnite vlasti koi raspolagaat so informacii za ìvotnata sredina

Vraboteni vo ministerstvata koi se zadolèni za distribucija na informacii od institucijata kon gra|anite

Pretstavnici na lokalnite vlasti koi se zadolèni za distribucija na informacii kon gra|anite

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Osposobeni pretstavnici na ministerstvata za koristewe na kompjuterite pri distribucija na informaciite za ìvotnata sredina

Osposobeni pretstavnici na lokalnite vlasti za koristewe na kompjuterite pri distribucija na informaciite za ìvotnata sredina

Pretstavnici na ministerstvata zapoznati so novite pravilnici i metodite distribucija na informacii

Pretstavnici na lokalnite vlasti zapoznati so novite pravilnici i metodite distribucija na informacii


MIC@S, KKJ MIC@S, KKJ MIC@S i KKJ MIC@S i KKJ

Vremenski Period

2007-2008 2007-2008 2007-2008 2007-2008

Potreben Buxet

4,500 EUR 4,500 EUR 4,500 EUR 4,500 EUR

71

Tabela 7. OBLAST: Jaknewe na kapaciteti za Pristap do informacii za ìvotnata sredina

Problem

• Nepostoewe na obu~eni lica odgovorni za davawe informacii za ìvotnata sredina na gra|anite vo drugi dràvni institucii i vo edinicite na lokalna samouprava

• nedovolno izgradenite kapaciteti kaj NVOi da gi primenuvaat na~elata od Konvencijata, a koi se odnesuvaat na barawa na informacii za ìvotnata sredina od nadle`nite institucii

Cel

Podobruvawe na ve{tinite koi se potrebni za efektivni vzaemni odnosi pome|u javnite vlasti i javnosta, kako i efikasna distribucija na informacii do gra|anite za ìvotnata sredina

Zada~i

Obuka za prakti~na primena na relevantnite novi pravilnici opi{ani vo Tabela 1 (Pravilnik pod br. 3) i Tabela 3 (Pravilnici pod br. 3 i 9) a koi se odnesuvaat na aspektot na podobruvawe na pristapot do informacii za ìvotnata sredina

Pravila za odbivawe na barawe informacija za ìvotnata sredina

Obuka za koristewe na relevantnite novi pravilnici opi{ani vo Tabela 1 (Pravilnik pod br. 3) i Tabela 3 (Pravilnici pod br. 3 i 9) a koi se odnesuvaat na aspektot na podobruvawe na pristapot do informacii za ìvotnata sredina

Pravila za odbivawe na barawe informacija za ìvotnata sredina; Barawe na informacii za ìvotnata sredina od nadle`nite institucii

Celna Grupa

Vraboteni vo ministerstvata i ELS koi raspolagaat so informacii za ìvotnata sredina

Vraboteni vo ministerstvata i ELS koi raspolagaat so informacii za ìvotnata sredina

Pretstavnici na nevladini organizacii

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Vospostaveni postapki, proceduri i praktika za efikasna distribucija na informacii za ìvotnata sredina vrz baza na barawa od gra|anite.

Pretstavnici na ministerstvata i ELS zapoznati so pravilata za odbivawe na barawe informacija za ìvotnata sredina

Nevladinite organizacii obu~eni za barawe na informacii za ìvotnata sredina spored na~elata na Arhuskata Konvencija; Zgolemen broj na uspe{no formulirani barawa za informacii za ìvotnata sredina.

Pretstavnici na nevladinite organizacii zapoznati so pravilata za odbivawe na barawe informacija za ìvotnata sredina; Namalen broj na odbieni barawa za informacii za ìvotnata sredina.


MIC@S, KKJ MIC@S, KKJ

MIC@S, KKJ MIC@S, KKJ

Vremenski Period

2007-2008 2007-2008 2007-2008 2007-2008

Potreben Buxet

4,000 EUR 4,000 EUR 4,000 EUR 4,000 EUR

72

Tabela 8. OBLAST: Jaknewe na kapaciteti za U~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina

Problem

• Nedovolen broj na eksperti koi moàt da go vodat procesot na u~estvo na javnosta • Vzaemna nedoverba me|u gra|anite i vlastite • Nezainteresiranost na gra|anite za u~estvo vo procesot na donesuvawe odluki • Nedostatok na literatura-prira~nici za u~estvo na javnosta

Cel Da im pomogne na korisnicite da se zdobijat so znaewe, ve{tini i dokaàni tehniki za efektivno u~estvo na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotnata sredina

Zada~i

Obuka za prakti~na primena na relevantnite novi pravilnici opi{ani vo Tabela 1 (Pravilnici pod br. 5,6,7,8 i 10) a koi se odnesuvaat na aspektot na podobruvawe na u~estvo na javnosta pri donesuvawe na odluki za ìvotnata sredina

Metodi i tehniki za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotna sredina na nacionalno i lokalno nivo / Kreirawe partnerstva me|u vlastite i nevladinite organizacii

Celna Grupa

Vraboteni vo ministerstvata i ELS koi se odgovorni za nosewe na odluki na nacionalno i lokalno nivo


Vraboteni vo ministerstvata i ELS koi se odgovorni za kreirawe na odluki na nacionalno i lokalno nivo


O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

Pretstavnici na ministerstvata i ELS zapoznati so nvoite zakonski odredbi i pravilnici za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotna sredina na nacionalno i lokalno nivo

Pretstavnici na nevladini organizacii zapoznati so novite zakonski odredbi i pravilnici za vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki za ìvotna sredina na nacionalno i lokalno nivo

• Osposobeni pretstavnici na ministerstvata i ELS za metodi i tehniki na vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki

• Koristewe na metodite i tehnikite za vklu~uvawe na javnosta vo praksa

• Pogolem broj na partnerstva me|u vlastite i nevladinite organizacii koi funkcioniraat vo praksa na temi vo vrska so ìvotnata sredina

• Osposobeni pretstavnici na nevladinite organizacii za metodi i tehniki na vklu~uvawe na javnosta vo procesot na donesuvawe odluki

• Koristewe na metodite i tehnikite za vklu~uvawe na javnosta vo praksa

• Pogolem broj na partnerstva me|u vlastite i nevladinite organizacii koi funkcioniraat vo praksa na temi vo vrska so ìvotnata sredina


KKJ KKJ KKJ KKJ

Vremenski Period

2007-2008 2007-2008 2007-2008 2007-2008

Potreben Buxet

4,000 EUR 4,000 EUR 4,000 EUR 4,000 EUR

73

Tabela 9. OBLAST: Jaknewe na kapaciteti za Pristap do pravdata

Problem

• Sporosta na postapkite • Nedovolno zapoznati gra|ani za mo`nosta za pristap do pravdata • Nezainteresiranost na sudovite za pra{awa povrzani so ìvotnata

sredina

Cel

Jaknewe na kapacitetot na op{testvenite ~initeli za ovozmoùvawe polesen i poefikasen pristap do pravdata za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina

Zada~i

Obuka za relevantnite zakonski obvrski za pristap do pravda za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina

Obuka za aakonskite prava za pristap do pravda za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina

Obuka za obvrskite koi proizleguvaat od Arhuskata Konvencija

Celna Grupa

Rakovodni lica vo ministerstvata i drugi dràvni institucii

Rakovodni lica vo edinicite na lokalnata samouprava


Pretstavnici na dràvnoto obvinitelstvo, osnovnite obvinitelstva i sudii od sudovite

O~e

kuv

ani

r

ezul

tati

• Pretstavnici na ministerstvata zapoznati so zakonskite odredbi za pristap do pravdata

• Poefikasno realizirawe na upravnite postapki za ìvotna sredina

• Pretstavnici na lokalnata samouprava zapoznati so zakonskite odredbi za pristap do pravdata

• Poefikasno realizirawe na upravnite postapki za ìvotna sredina

• Pretstavnici na nevladinite organizacii zapoznati so zakonskite prava i mo`nosti za pristap do pravdata

• Zgolemen broj na postapki za pristap do pravdata povedeni od strana na nevladini organizacii i gra|anite

Poefikasno sproveduvawe na postapkite koi se vodat vo vrska so ìvotnata sredina vo sudovite vo Makedonija.


Sektor za pravna regulativa i standardizacija pri M@SPP




Vremenski Period

2009 2009 2009 2009

Potreben Buxet

4,000 EUR 4,000 EUR 4,000 EUR 10,000 EUR

strategija so akcionen plan za …...raboten tim od ministerstvo za `ivotna sredina i prostorno...

Documents