Številka letnik 11 veliki traven – maj 2005 naši koraki zupet 21. redna seja ... 11. maja 2005,...

Naši korakiGlasilo Občine Škocjan

Številka 92 Letnik 11Veliki traven – maj 2005

Gradimo cestov Osrečjah

Naši koraki

Gradimo cestov Osrečjah

2 številka 92 - maj 2005Naši koraki

Drage občanke in občani Občine Škocjan!

Svoj prispevek zaključujem 20. maja inobravnava obdobje od 14. aprila. Dela na ce-sti v Dobruški vasi so se končno začela. Tudidela na šolskem objektu dobro tečejo in te-mu botruje požrtvovalno delo vseh vključe-nih, tako občine kot investitorja, šole, izvajal-ca in nadzora. Tudi trije cestni projekti so do-bro v teku. Sicer si projekte v teku lahko po-gledate v prispevku naše direktorice PetrePozderec in prispevkih ostalih sodelavcev ob-činske uprave. Njihovo delo ocenjujem kotzelo požrtvovalno in v dobrem timskem du-hu, trudimo se po svojih najboljših močeh.

Seveda je obveznosti, ki so naložene obči-nam s strani države, v organizacijskem in fi-nančnem smislu ogromno. Na drugi stranipa so pristojnosti izredno omejene z neugod-no zakonodajo in ponovno nepotrebnimi bi-rokratskimi omejitvami države. Tako se ob-čani pogosto znajdemo v neugodni situaciji,ko naše kakovostne pobude ne padejo naplodna tla, ker so nam v preteklosti in v velikimeri še danes pogoje postavljali drugi. Veli-kokrat sem že poudaril in potrebno bo ševelikokrat, da soda soda soda soda so temelj demokratizacije na-temelj demokratizacije na-temelj demokratizacije na-temelj demokratizacije na-temelj demokratizacije na-še družbe suverene in finančno ter kadrov-še družbe suverene in finančno ter kadrov-še družbe suverene in finančno ter kadrov-še družbe suverene in finančno ter kadrov-še družbe suverene in finančno ter kadrov-sko močne občine,sko močne občine,sko močne občine,sko močne občine,sko močne občine, ki morajo učinkovito ure-sničevati in zadovoljevati primarne potrebe,zahteve in pobude občanov ter regije.

Jurjevanje s pohodom konj iz Škocjana doGrmovelj je tudi letos potekalo v organizacijiKonjerejskega društva. Tak pohod že organi-zacijsko ni lahka stvar, zato si želim večjo od-mevnost tudi v medijih.

Prvomajske praznike sem letos preživljalskupaj z družino, vreme nam je bilo naklo-njeno. Upam, da ste šolarji v tem času nabra-li dovolj moči za zadnji zagon pred koncemšolskega leta.

Na Florjanovo, 4. maja, smo vsi gasilci ob-čine skupno praznovali ob svojem zavetni-ku. Najprej smo imeli sv. mašo v Grmovljah,praznovanje in kulturni program pa smo na-daljevali še v Hudenjah, kjer je bil blagoslovnove slike sv. Florijana na tamkajšnjem gasil-skem domu.

Minilo je tudi že 60 let od osvoboditve, hkra-ti pa se odpira, sploh za nas mlajše generaci-je, mnogo do zdaj skritih in nepoznanih živ-ljenjskih tragedij, ki so jih in jih na nek načinše trpe žrtve revolucionarnega nasilja. Za nas,Slovence, je res globoko vprašanje, kdaj jeprišla resnična osvoboditev… Mislim, da mo-ramo biti vsi kar se da sočutni s kakršnim kolitrpljenjem in tako trpljenje tudi priznati…Ce-

niti moramo svojo državo in je biti vredni,sicer nimamo prihodnosti.

Pogodb o razdružitvi še nista podpisaladva člana Agrarne skupnosti; Jožef Jerak inIvo Durjava. Imata še nekatere pripombe, kijih nameravam z vso resnostjo preučiti. Časaje malo in onemogočanja gospodarskega raz-voja občine je bilo od povsod – hote ali ne-hote – resnično že preveč.

Mnogo lepih stvari smo izvedeli 10. maja vItalijanskem kongresnem centru v Ljubljani.Dva raziskovalca, prof. Romanoti in sestraIvanka Tadina, sta nam ponovno odkrivalaveličino našega rojaka Ignacija Knobleharja.Prof. Romanoti je raziskoval delovanje itali-janskega svetnika Combonija v Sudanu, ko

je ugotovil, da je le temu pot v Sudanu potla-koval naš Knoblehar. Mnogi v tujini se moti-jo o Knobleharjevem rojstnem kraju, nekate-ri Škocjani pa to zmoto tudi podpirajo, ker siKnobleharja lastijo za svojega rojaka. Tu ča-ka tudi občino še marsikatera naloga.

Svet občine je zasedal 11. maja. Razpravaje potekala konstruktivno, več bo razvidno izporočila občinske sodelavke.

Spodbudno je, da je bila 14. maja na kme-tiji predsednika Govedorejskega društva g.Ivana Povšiča organizirana razstava strojevin ostale kmetijske mehanizacije Class. Pri or-ganizaciji te odmevne in doslej največje to-vrstne prireditve v Sloveniji, je pomagalo večpodjetij (koordinatorji prodaje za SlovenijoEibl & Wondrak, Korotan d.o.o. iz Kranja inStik, Jožef Roškar s.p. iz Križevcev pri Ljuto-meru). Tudi naši občani se že lahko pohvali-jo z dobro mehaniziranostjo, nekaj tudi s po-močjo nepovratnih kmetijskih sredstev v pre-teklih letih. Upamo, da bodo pogoji v kme-tijstvu taki, da bo vsa kmetijska mehanizacijaustrezno vračala vanjo vložena sredstva.

Maj gre h koncu… Ta lepi mesec je vesnavdihnjen s spoštovanjem materinstva, dru-žine, z eno besedo - prihodnosti. Na prihod-nost!

VVVVVaš županaš županaš županaš županaš županAnton ZupetAnton ZupetAnton ZupetAnton ZupetAnton Zupet

21. redna sejaobčinskega svetaObčinski svet Občine Škocjan je na svoji 21. redni seji obravnaval18 točk dnevnega reda. Med drugim so člani občinskega svetaobravnavali predlog odloka o ureditvenem načrtu za pokopališ-če Škocjan, beseda je tekla tudi o opredelitvi nadaljnjih postop-kov za Izvedljivostno študijo: Oskrba s pitno vodo in tehnološkovodo, odvajanje odpadne vode. Razpravljali pa so tudi o Progra-mu priprave regionalne zasnove prostorskega razvoja JV Sloveni-je, planu nujnih vzdrževalnih del na pokopališčih v letu 2005, po-nudbi za nakup poslovnega deleža TV Novo mesto, ponudbi zanakup stanovanja ter o postavkah, katerih finančna sredstva bibilo potrebno z rebalansom v proračunu za leto 2005 povečati.

21. redna seja Občinskega sveta je bila rea-lizirana v sredo, 11. maja 2005, z začetkom ob17.00 uri v sejni sobi Občine Škocjan. Po ugo-tovitvi sklepčnosti in potrditvi dnevnega re-da je sledil pregled zapisnika in realizacijesklepov 20. redne seje. Nato pa so bili članiobčinskega sveta seznanjeni z delom občin-ske uprave in župana. Sledila je obravnavaodloka o ureditvenem načrtu za pokopališ-če Škocjan, ki ga je podrobneje predstavilaga. Urška Račečič Skrt iz podjetja Arhitekton,d. o. o., iz Novega mesta. Iz prvotnega predlo-ga odloka so bila izvzeta določila o obliki

poslovilnega objekta, ki bo predmet poseb-nega projekta, tako so nato člani občinskegasveta soglasno potrdili predlog odloka in stem občinski upravi omogočili nadaljevanjepostopkov za ureditev novega pokopališča.Sledila je obravnava izvedljivostne študije: os-krba s pitno vodo in tehnološko vodo, odva-janje odpadne vode. Študijo ima ObčinaŠkocjan izdelano od julija 2004, izdelali so joneodvisni strokovnjaki s področja vodooskr-be in kanalizacije. Študija analizira projekt sfinančnega, komercialnega, tehnično-tehno-loškega, ekološkega ter socialno-ekonomske-G

radi

mo

cest

o v

Osr

ečja

h. F

oto:

Mar

tin S

traš

ek

Naši koraki 3maj 2005 - številka 92

ga vidika. Po razpravi so člani občinskegasveta sprejeli in opredelili postopke za na-daljnjo izvedbo študije.

****Seji se je nato pridružil tudi g. Igor Vizjak,

direktor Podjetniškega centra, d. o. o., ki jepodal strokovno razlago na Program pripra-ve regionalne zasnove prostorskega razvojaJV Slovenije. Novi dopolnjeni Program pri-prave regionalne zasnove JV Slovenije, ki jedopolnjen s celovito presojo vplivov regio-nalne zasnove izvedbe na okolje oz. presojosprejemljivosti njenih vplivov na varovanaobmočja, je posredovalo Ministrstvo za oko-lje in prostor v sprejem in potrditev vsem šest-najstim občinam JV Slovenije. Ker vnesenespremembe in dopolnitve v ničemer ne spre-minjajo pravic in obveznosti, glede katerihso se občine JV Slovenije že dogovorile naseji programskega sveta v letu 2004, in napodlagi dejstva, da je bil program podrobne-je predstavljen tudi na seji odbora za okoljein prostor, so člani občinskega sveta predla-gani sklep soglasno potrdili.

****V nadaljevanju je koncesionar Pogrebne

storitve Peter Blatnik, s. p., predstavil plan nuj-nih vzdrževalnih del na pokopališčih v letu2005. Po razpravi so člani občinskega svetapredlog potrdili in koncesionarju naložili, dado prihodnje seje pripravi finančno ovred-

katerega prireditve in praznovanje naj bodonamenjena vsem občanom Občine Škocjan.V nadaljevanju je beseda tekla še o vodovo-du Cep; za izgradnjo vodovoda od vrtineMočvirje do zaselka Cep je bila na podlagijavnega naročila pridobljena ponudba zain-teresiranih izvajalcev, ki pa za skoraj 100 %presega planirana sredstva; tako so člani ob-činskega sveta nato sprejeli sklep o poviša-nju proračunske postavke za izgradnjo vo-dovoda Cep. Občina Škocjan je na prijavona javni razpis Ministrstva za kulturo za izbi-ro investicijskih projektov v občinah na po-dročju kulture, ki se bodo začeli izvajati leta2005 ali 2007, prejela sklep o odobritvi sred-stev v višini 4.100.000,00 SIT za prenovo Splo-šne knjižnice Škocjan. Ker mora del sredstevza realizacijo projekta zagotoviti tudi investi-tor so člani občinskega sveta potrdili odprtjenove postavke v občinskem proračunu zainvesticijo prenove Knjižnice Škocjan. Pravtako pa so člani občinskega sveta sprejeli tu-di sklep o vključitvi nakupa avdiovizualneopreme za Mladinski center Metelkov dom vproračun občine, saj je občina na podlagivložene prijave na Javni sklad RS za kulturnedejavnosti – Javni poziv za zbiranje predlo-gov za sofinanciranje nujnih posegov pri in-vesticijskem vzdrževanju prostorov in naku-pa opreme za potrebe mladinskih kulturnihcentrov za leto 2005 prejela odobritev sred-stev v višini 400.000,00 SIT.

Mateja RobekMateja RobekMateja RobekMateja RobekMateja Robek

noten načrt nujnih vzdrževalnih del na po-kopališčih in da predloži realizacijo pobra-nih grobnin po pokopališčih, iz katerih sebodo financirala nujna vzdrževalna dela.

****Mestna Občina Novo mesto je vsem druž-

benikom posredovala ponudbo o odproda-ji večinskega deleža v Televiziji Novo mesto.Po razpravi so člani občinskega sveta skleni-li, da se delež Občine Škocjan ohrani kot ge-sta pripadnosti lokalni televiziji, da pa se do-datna sredstva za povečanje občinskega de-leža v družbi ne namenijo, tako naš deležostaja nespremenjen. Danica Kirn je pred-ložila ponudbo, izvedeniško mnenje – ocenotržne vrednosti stanovanja v stanovanjski stav-bi Škocjan 66. Gre za stanovanje, v kateremje bivala občanka ga. Zinka Mali. Po razpraviso člani občinskega sveta sklenili, da se pred-metno stanovanje odkupi, ker se že letos pla-nira adaptacija objekta Škocjan 35 - Metelko-vina, v katerem so tri naseljena stanovanja.Tako bo Občina Škocjan pridobila vsaj enostanovanje, ki ga lahko ponudi stanovalki izobjekta Škocjan 35. Člani občinskega svetaso nato soglasno sprejeli še sklep o ukinitvijavnega dobra, ki se nanaša na ureditev potiv Zaborštu.

****Sledila je seznanitev članov občinskega

sveta s predlogom Odbora za kulturo gledepobude praznovanja občinskega praznika,

Kaj se dogaja na občini?Zap. št. Zadeva in vrednost Kaj se dogaja?

INVESTICIJE IN PROJEKTI V TEKU

DOGRADITEV OSNOVNE ŠOLEDOGRADITEV OSNOVNE ŠOLEDOGRADITEV OSNOVNE ŠOLEDOGRADITEV OSNOVNE ŠOLEDOGRADITEV OSNOVNE ŠOLE (vrednostinvesticije 464 mio. SIT, izvedeno v naravi30 %)

Izvajajo se gradbena dela na osrednjem delu šole – nadzidava. V ostalih delih se izvajajoobrtniško-instalacijska dela.

Izvajalec Jože Luzar, s. p., (odsek Bregance-Goriška vas) in Gradnje, d.o.o., so izvedli gradbenadela do zgornjega ustroja. Izvajalca bosta zgornji ustroj in fini planum izvedla tik predasfaltiranjem, za katerega bo poskrbela Občina Škocjan.

CESCESCESCESCESTTTTTA ŠKA ŠKA ŠKA ŠKA ŠKOCOCOCOCOCJJJJJAN – GORIŠKA VAN – GORIŠKA VAN – GORIŠKA VAN – GORIŠKA VAN – GORIŠKA VASASASASAS(vrednost investicije Bregance-Goriška vas24 mio. SIT, izvedeno v naravi 85%)(vrednost investicije Škocjan-Bregance20 mio. SIT, izvedeno v naravi 85 %)

�


Zap. št. Zadeva in vrednost Kaj se dogaja?

INVESTICIJE IN PROJEKTI V PRIPRAVI

OSTALE ZADEVE

INVESTICIJE IN PROJEKTI V TEKU

OBNOOBNOOBNOOBNOOBNOVVVVVA CESA CESA CESA CESA CESTE SKTE SKTE SKTE SKTE SKOOOOOZI OSREZI OSREZI OSREZI OSREZI OSREČJEČJEČJEČJEČJE(vrednost investicije 16 mio. SIT, izvedeno vnaravi 10 %)

SSSSSTTTTTANOANOANOANOANOVVVVVANJSKANJSKANJSKANJSKANJSKO NO NO NO NO NASELJE ŠTERKASELJE ŠTERKASELJE ŠTERKASELJE ŠTERKASELJE ŠTERKOOOOOV VRV VRV VRV VRV VRTTTTT(vrednost investicije 11,3 mio. SIT –komunalna oprema)Informacije na občini: (07) 38 46 300

STRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJASTRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJASTRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJASTRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJASTRATEGIJA PROSTORSKEGA RAZVOJAOBČINEOBČINEOBČINEOBČINEOBČINE (SPR-1) (vrednost projekta10 mio.SIT)

POKPOKPOKPOKPOKOPOPOPOPOPALIŠČE ŠKALIŠČE ŠKALIŠČE ŠKALIŠČE ŠKALIŠČE ŠKOCOCOCOCOCJJJJJANANANANAN (vrednostprojektov za komunalno infrastrukturo napokopališču 2 mio. SIT)

SSSSSTTTTTANOANOANOANOANOVVVVVANJSKA POANJSKA POANJSKA POANJSKA POANJSKA POZIDZIDZIDZIDZIDAAAAAVVVVVA HRASA HRASA HRASA HRASA HRASTULJE II.TULJE II.TULJE II.TULJE II.TULJE II.

TRGOVSKO-POSLOVNA CONA LOGIČETRGOVSKO-POSLOVNA CONA LOGIČETRGOVSKO-POSLOVNA CONA LOGIČETRGOVSKO-POSLOVNA CONA LOGIČETRGOVSKO-POSLOVNA CONA LOGIČE

ZAPUŠČINSKI POSTOPKI POZAPUŠČINSKI POSTOPKI POZAPUŠČINSKI POSTOPKI POZAPUŠČINSKI POSTOPKI POZAPUŠČINSKI POSTOPKI PODENACIONALIZACIJI DOBRUŠKEDENACIONALIZACIJI DOBRUŠKEDENACIONALIZACIJI DOBRUŠKEDENACIONALIZACIJI DOBRUŠKEDENACIONALIZACIJI DOBRUŠKEGMAGMAGMAGMAGMAJNEJNEJNEJNEJNE

OBOBOBOBOBJEKJEKJEKJEKJEKTI KULTI KULTI KULTI KULTI KULTURNE DEDIŠČINETURNE DEDIŠČINETURNE DEDIŠČINETURNE DEDIŠČINETURNE DEDIŠČINE(vrednost investicije - perišče0,3 mio. SIT)

ROMSKA TEMATIKAROMSKA TEMATIKAROMSKA TEMATIKAROMSKA TEMATIKAROMSKA TEMATIKA Projekt EU Equal(vrednost projekta105 mio. SIT)

Podjetje ITEO Raka, d. o. o., je pričelo z gradbenimi deli. Trenutno izvajajo spodnji ustroj.

Za izvajalca projektov za vodovod, kanalizacijo, cesto, elektro in telefon je na podlagi JNMVizbrano podjetje Stia, d.o.o., Novo mesto.Po teh projektih se bo navedenainfrastruktura tudi gradila. V teku je javnonaročilo za izbiro izvajalca za ureditevmakadamske napajalne ceste v naseljuter za prestavitev vodovoda. Proste so šeštiri parcele.

Občinski svet je na oktobrski seji sprejel pobudo za začetek priprave SPR-1. Sledi izbiraizvajalca za oblikovanje programa priprave tega dokumenta. Javno naročilo je bilo oddanopodjetju Acer, d. o. o., Novo mesto, ki mora dela zaključiti do 1. 6. 2005.

Na 21. redni seji bo občinski svet obravnaval predlog odloka o ureditvenem načrtu (z variantodefiniranja objekta mrliške vežice, ne pa same oblike objekta). Ker je bil odlok sprejet, slediizbira izvajalca za izdelavo projektov PGD, PZI za komunalno infrastrukturo na pokopališču. Zato so zagotovljena sredstva v letošnjem proračunu.Ob tem se rešuje tudi problematika odkupamanjkajoče parcele.

Gre za stanovanjsko pozidavo 20 hiš. Na občini pripravljamo podlage za pristop k odkupuzemljišč na tem območju. Območje obsega ca. 10 ha zemljišča. Pripravljena so cenilna poročilao vrednosti zemljišč – to zadevo bo obravnaval odbor za varstvo okolja in urejanje prostora.

Na občini bomo pristopili k postopkom za odkup zemljišč za potrebe izgradnje trgovskegacentra. Območje obsega ca. 1 ha zemljišča. Pripravljena so cenilna poročila o vrednosti zemljišč– to zadevo bo obravnaval odbor za varstvo okolja in urejanje prostora.

Odvetnica Majda Štrasner vodi sklenitev pogodb o razdružitvi solastnine. Ti postopki naj bi bilizaključeni do 15. maja 2005. S tem bo Občina Škocjan postala izključna lastnica parcel: 1396,1400 in 1685, vse k.o. Dobrava, v skupni izmeri 12 ha.

Občina Škocjan ureja potrebno za razglasitev »Šlosarjeve domačije« na Bučki ter »Kaplerjevegamlina« v Zavinku za kulturni spomenik, kar nam bo dalo možnost kandidiranja na tuja sredstvaza ureditev objektov. Urejali bomo tudi staro perišče v Gorenjih Raduljah – v teku je prijava naHeliosov javni razpis za obnovo starih vodnjakov.

Sporazum o razvojnem partnerstvu je bil podpisan 25.4.2005 in oddan na ministrstvu28.4.2005. Ko bo podpisan še s strani ministra, se bo pričelo dve in pol letno delo na pilotskemprojektu.

Odvoz kosovnih odpadkovObčane obveščamo, da podjetje Komunala

Novo mesto, d. o. o., v mesecu juniju organizi-ran odvoz kosovnih odpadkov po naslednjemrazporedu:----- v ponedeljek, 6. 6. 2005, za vasi Bučka,v ponedeljek, 6. 6. 2005, za vasi Bučka,v ponedeljek, 6. 6. 2005, za vasi Bučka,v ponedeljek, 6. 6. 2005, za vasi Bučka,v ponedeljek, 6. 6. 2005, za vasi Bučka,

Dol. RadulDol. RadulDol. RadulDol. RadulDol. Radulje, Dule, Gorje, Dule, Gorje, Dule, Gorje, Dule, Gorje, Dule, Gor. Radul. Radul. Radul. Radul. Radulje, Jarčji Vje, Jarčji Vje, Jarčji Vje, Jarčji Vje, Jarčji Vrrrrrh,h,h,h,h,Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-Jerman Vrh, Močvirje, Štrit, Zaboršt, Zloga-nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole,nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole,nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole,nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole,nje, Segonje, Stopno, Mačkovec, Dol. Dole,GorGorGorGorGor. Dole, S. Dole, S. Dole, S. Dole, S. Dole, Stttttara Bučkara Bučkara Bučkara Bučkara Bučka, Goriša, Goriša, Goriša, Goriša, Goriškkkkka va va va va vas, Za-as, Za-as, Za-as, Za-as, Za-grad, Klenograd, Klenograd, Klenograd, Klenograd, Klenovikvikvikvikvik, V, V, V, V, Vel. Pel. Pel. Pel. Pel. Polololololjane, Male Pjane, Male Pjane, Male Pjane, Male Pjane, Male Polololololjane;jane;jane;jane;jane;

----- v tv tv tv tv torekorekorekorekorek, 7, 7, 7, 7, 7. 6. 2005, za v. 6. 2005, za v. 6. 2005, za v. 6. 2005, za v. 6. 2005, za vasi Škasi Škasi Škasi Škasi Škocococococjan, Grjan, Grjan, Grjan, Grjan, Grmomomomomovvvvv-----lje, Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje,lje, Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje,lje, Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje,lje, Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje,lje, Dol. Stara vas, Zavinek, Zalog, Osrečje,Hrastulje;Hrastulje;Hrastulje;Hrastulje;Hrastulje;

----- v sredo, 8. 6. 2005, za vv sredo, 8. 6. 2005, za vv sredo, 8. 6. 2005, za vv sredo, 8. 6. 2005, za vv sredo, 8. 6. 2005, za vasi Rasi Rasi Rasi Rasi Ruhna vuhna vuhna vuhna vuhna vas, Tas, Tas, Tas, Tas, To-o-o-o-o-mažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobra-mažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobra-mažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobra-mažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobra-mažja vas, Dobruška vas, Stranje, Dobra-va, Hudenje, Čučja Mlaka.va, Hudenje, Čučja Mlaka.va, Hudenje, Čučja Mlaka.va, Hudenje, Čučja Mlaka.va, Hudenje, Čučja Mlaka.

Kosovne odpadke odložite na običajnem mestu, dostop-nem za kamione.

Med kosovne odpadke ne sodijo:ne sodijo:ne sodijo:ne sodijo:ne sodijo: odpadna olja, škro-piva, zdravila, barve, laki, topila, smole, lepila, hla-dilne tekočine, kiti, kozmetični izdelki, onesnaženisodi, akumolatorji in drugi baterijski vložki, filtri, av-tomobilski deli in gume.

Za to vrsto odpadkov bo odvoz organiziran kasneje, zato jihne odlagajte med kosovne odpadke.

Martin StrašekMartin StrašekMartin StrašekMartin StrašekMartin Strašek

Petra Pozderec, univ. dipl. prav.,Petra Pozderec, univ. dipl. prav.,Petra Pozderec, univ. dipl. prav.,Petra Pozderec, univ. dipl. prav.,Petra Pozderec, univ. dipl. prav.,direktorica OU Občine Škocjandirektorica OU Občine Škocjandirektorica OU Občine Škocjandirektorica OU Občine Škocjandirektorica OU Občine Škocjan

Občinska uprava Obči-ne Škocjan Vas obveš-ča, da je rok razpisa zazbiranje predlogov zapodelitev priznanj Ob-čine Škocjan za leto2005, objavljen v 91.številki občinskega gla-sila Naši koraki, po-po-po-po-po-daljšan do 3. junijadaljšan do 3. junijadaljšan do 3. junijadaljšan do 3. junijadaljšan do 3. junija20052005200520052005. Vsebina razpisaostaja nespremenjena.

Občinska upravaObčinska upravaObčinska upravaObčinska upravaObčinska uprava


Seja vaškega odbora Grmovlje

Nevarna brežina v Stari vasiNevarna brežina v Stari vasiNevarna brežina v Stari vasiNevarna brežina v Stari vasiNevarna brežina v Stari vasi Cesta Grmovlje-HudenjeCesta Grmovlje-HudenjeCesta Grmovlje-HudenjeCesta Grmovlje-HudenjeCesta Grmovlje-Hudenje

Vaški odbor Grmovlje se je konstituiral09.03. 05, in sicer iz lastne iniciative občanov,ki sestavljajo odbor, namen pa je boljše so-delovanje z Občinsko upravo ter urejanjeprostora in reševanje problematike tudi naobmočju, ki ga odbor pokriva. Na našem ob-močju namreč že leta ni bilo nič postorjene-ga, pa tudi v svetniških vrstah nismo prisotni,zato bomo skušali na ta način realizirati pre-potrebne projekte. Dne 12.04.05 je odbor po-trdil tudi občinski svet, in sicer v sestavi: An-drej Zgonc - predsednik odbora in predstav-nik Dolnje Stare vasi, Jože Zorko - predstav-nik Grmovelj, Franci Miklavčič - predstavnikHudenj, Marko Kirar - predstavnik Dobruškevasi, Anton Marinčič - predsednik PGD Gr-movlje ter Jožica Cvelbar - predsednica Druš-tva podeželskih žena Škocjan. Svojo I. rednosejo je odbor izpeljal 18.04.05, na kateri je bilsprejet letni program dela, obravnavala se jetekoča problematika, pripravili pa smo tudinekaj odprtih vprašanj za občinsko upravoter predlagali pobude, predvsem na področ-ju ureditve prostora in infrastrukture.

Člani odbora bi želeli, da se odboru in ob-čanom natančno pojasnijo: Projekt EQUALin kaj le-ta pomeni za našo Občino, ponovnaobjava tarif, frekvence in zakonsko določiločiščenja kurilnih naprav, NUSZ, kako je ure-jeno vzdrževanje, košnja in pometanje cestter instrumenti ukrepanja proti onesnaževal-cem okolja.

Glede problematike na področju vasi, kijih odbor pokriva, smo ugotovili, da je v vsehštirih vaseh razen Hudenj zelo kritičen vodo-vod, saj je pritisk na nekaterih delih izrednoslab, potrebna pa bi bila tudi izgradnja kana-lizacijskega omrežja. Na Hudenjah in v Starivasi bi bilo potrebno postaviti avtobusna po-stajališča in javno razsvetljavo. V Stari vasi jepotrebna tudi ureditev križišča, ki je zaradineustrezne ureditve pogosto črna točka gle-de prometne varnosti, ter ureditev brežine nazačetku vasi, ki prav tako predstavlja poten-cialno prometno nevarnost. Vas Grmovlje po-trebuje na mostu novo ograjo in preplastitevasfalta do Hudenj, saj je le ta zaradi gradnjeAC precej uničen, potrebna je tudi ureditevin razširitev ceste pri podvozu. Dobruška vaspotrebuje pločnik skozi vas, smiselno pa bibilo, postavitev pločnika z razsvetljavo odŠkocjana do Dobruške vasi, saj na tem ob-močju živi precejšen delež prebivalcev obči-ne (samo na področju odbora preko 20%), ki

si zaslužijo varno pešpot do Škocjana. Pred-vsem mislimo tu na otroke, ki so najbolj izpo-stavljeni. Dobrodošla bi bila tudi sredstva zaanalizo vode na studencih v Stari vasi in vod-njaku v Grmovljah ter potem za njihovo ure-ditev, saj bo pitna voda vse večjega pomena.

Govorili smo tudi nekaj o načrtih za grad-njo novega gasilskega doma v Grmovljah,saj je obstoječi na neustrezni lokaciji.

Člani odbora računamo na posluh občin-ske uprave za našo problematiko in upamo,da bomo s skupnimi močmi prišli do kon-struktivnih rešitev.

PrPrPrPrPredsednik Vedsednik Vedsednik Vedsednik Vedsednik Vašašašašaškkkkkega odborega odborega odborega odborega odbora Gra Gra Gra Gra GrmomomomomovlvlvlvlvljejejejejeAndrej Zgonc, dipl. ekon.Andrej Zgonc, dipl. ekon.Andrej Zgonc, dipl. ekon.Andrej Zgonc, dipl. ekon.Andrej Zgonc, dipl. ekon.

Odbor zakulturo:praznik občineŠkocjan –knobleharjevo

Odbor za kulturo je na dveh rednih se-jah obravnaval pobudo o razširitvi praz-novanj ob občinskem prazniku, ki naj sepribližajo občanom naše občine. Prazno-vanje občinskega praznika se začne žeskoraj en mesec prej z revijo pevskih zbo-rov Občine Škocjan, seveda pa se potemodvija še vrsto kulturnih, športnih in turi-stičnih prireditev. Predlog odbora je bil,da se poleg že predvidenih prireditev or-ganizira teden praznovanj občinskegapraznik, njegove prireditve se bolj pribli-žajo občanom in se odvijajo v samem je-dru Škocjana. Ob tem je bil podan tudipredlog programa prireditev, ki bi se odvi-jale v času od 2. julija do vključno 8. julija2005. V soboto se praznovanje začne zLetnim koncertom Dekliške pevske sku-pine in Folklorne skupine Plamen, natopa se skozi cel teden odvijajo različne pri-reditve, ki jih s svojo glasbo popestrijo an-sambli iz našega okoliša. Tako naj bi bilanedelja namenjena športnikom, ki bodoizvedli različne turnirje in zvečer pripravilislovesno razglasitev rezultatov. Sledil boše dan, namenjen starejšim in upokojen-cem, seveda se bo našla tudi predstava zaotroke in njihove starše. Na sam rojstnidan našega rojaka misijonarja in razisko-valca Belega Nila dr. Ignacija Knoblehar-

ja, 6. julija, pa bo vfarni cerkvi slavnost-na akademija, saj nata dan naša občinapraznuje svoj občin-ski praznik. Ob tempa ne bomo pozabilitudi na naše obrtni-ke in podjetnike terseveda tudi njih po-

vabili, da se pridružijo praznovanju. V pe-tek se bo praznovanje zaključilo s slav-nostno sejo Občinskega sveta ObčineŠkocjan in podelitvijo občinskih priznanj.Poleg občanov bodo na slavnostno sejopovabljeni tudi rojaki, ki več ne živijo vnaši občini, in častni občani Občine Škoc-jan. Praznovanje občinskega praznika Ob-čine Škocjan bo zaključeno z zabavnimvečerom s priljubljeno Nušo Derenda innjenim ansamblom.

Mateja RobekMateja RobekMateja RobekMateja RobekMateja Robek

�

V razmislek46. člen Odloka o občinskih cestah

Občine Škocjan (Uradni list 87/1999)

Prepovedano je začasno ali trajno zasesti ob-činsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti ka-kršna koli dela na cesti in zemljišču ali objektihob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto aliobjekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet nacesti, vse stroške zavarovanja in odstranitve ovirena cesti in drugih posledic prepovedanih de-janj nosi tisti, ki jih je povzročil.

Prepovedano je predvsem:1. Odvajati na cesto vodo, odplake in dru-

ge tekočine,2. Puščati na cesti in pločnikih sneg ali led,

ki pade ali zdrsne nanjo,3. Ovirati odtekanje vode s ceste,4. Z mazili ali drugimi snovmi pomastiti cesto,5. Voziti ali parkirati po bankinah, površi-

nah za kolesarje in pešce ali drugih de-lih ceste, ki niso namenjeni za vožnjo zvozili, razen če sta parkiranje in ustavlja-nje na njih izrecno dovoljeni,

6. Postavljati ograje, zasaditi živo mejo,drevje, trto ali druge visoke nasade alipoljščine, nameščati ali odlagati na cestiali ob njej les, opeko, odpadni ali drugmaterial ali predmete, če se s tem po-slabša ali onemogoči preglednost cesteali drugačna ovira ali ogroža promet,poškoduje cesto ali poslabša njeno ure-jenost,

7. Nameščati in uporabljati na cesti ali obnjej luči ali druge svetlobne naprave, kibi ovirale ali ogrožale promet,


Javni razpis za ukrep Investicije v gozdove za izboljšanje gospodarske in ekološke vrednosti gozdov iz Enotnega programskegadokumenta 2004-2006 (EPD) za leto 2005

Predmet razpisaPredmet javnega razpisa je odobritev nepovratnih sredstev iz ukrepov skupne kmetijske in ribiške politike Enotnega programskega

dokumenta Republike Slovenije za obdobje 2004-2006 (v nadaljevanju: EPD) za sofinanciranje investicij v gozdove, ki bodo pripomo-gle k ohranjanju in izboljšanju ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi terpovečanju proizvodnje lesa in izboljšanje kakovosti gozdnih lesnih proizvodov.

Predmet podpore v okviru ukrepa jesofinanciranje naslednjih aktivnosti:– priprava tal, stroški sajenja in/ali se-

tve ter gnojenja z namenom obnovegozdov,

– priprava sestoja in/ali priprava tal zanaravno obnovo gozdov,

– obžetev, redčenje in odstranjevanje ne-zaželenih osebkov z namenom negemlajših razvojnih faz gozda,

– postavitev ograj in kemična zaščitamladovja pred objedanjem ali poškod-bami po divjadi,

– priprava tal, stroški sajenja in setve tergnojenja z namenom snovanja in vzdr-ževanja grmišč in pasišč v gozdovih zaprostoživeče živali,

– postavitev gnezdnic,

– odstranitev drevja z namenom ohranitvehabitatov ogroženih vrst.

Sredstva se ne dodelijo:– za aktivnosti, ki niso v okviru upravičenih

aktivnosti ukrepa;– za aktivnosti, katerih izvedba se je začela

pred izdajo odločbe o dodelitvi sredstev;– za aktivnosti izven območja Republike Slo-

venije;– za aktivnosti, ki niso predvidene z gozd-

nogospodarskimi načrti;– za aktivnosti, ki niso opredeljene v gozd-

nogojitvenih načrtih;– za aktivnosti, ki niso vključene v letni pro-

gram vlaganj v gozdove.Sredstva se ne dodelijo končnemu pre-

jemniku, ki je za isti namen, kot ga navaja vvlogi za pridobitev sredstev, že prejel kakr-

šnakoli javna sredstva Republike Slove-nije ali sredstva Evropske unije.

Rok za oddajo prijaveRok za oddajo vlog je 15.7.2005 (ve-

lja datum poštnega žiga).

RazpisnikAgencija RS za kmetijske trge in raz-

voj podeželja

Podrobnosti razpisaSpletna stran Pospeševalnega centra

za malo gospodarstvo (PCMG):http://www.pcmg.si/index.php?id=2609

Poziv za oddajo vlog za sofinanciranje inovativnihpredlogov v podjetništvu v letu 2005

Podjetniški center Novo mesto, d. o. o.,Podjetniški center Novo mesto, d. o. o.,Podjetniški center Novo mesto, d. o. o.,Podjetniški center Novo mesto, d. o. o.,Podjetniški center Novo mesto, d. o. o.,vabi vabi vabi vabi vabi majhne gospodarske družbe in sa-mostojne podjetnike, , , , , ki imajo sedež vki imajo sedež vki imajo sedež vki imajo sedež vki imajo sedež vMO NMO NMO NMO NMO Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto, Občini To, Občini To, Občini To, Občini To, Občini Trebnrebnrebnrebnrebnje, Obči-je, Obči-je, Obči-je, Obči-je, Obči-ni Škocjan in Občini Metlika ni Škocjan in Občini Metlika ni Škocjan in Občini Metlika ni Škocjan in Občini Metlika ni Škocjan in Občini Metlika in izpolnju-in izpolnju-in izpolnju-in izpolnju-in izpolnju-jejo pogoje iz razpisne dokumentacije,jejo pogoje iz razpisne dokumentacije,jejo pogoje iz razpisne dokumentacije,jejo pogoje iz razpisne dokumentacije,jejo pogoje iz razpisne dokumentacije,k oddaji vlog za sofinanciranje upravi-k oddaji vlog za sofinanciranje upravi-k oddaji vlog za sofinanciranje upravi-k oddaji vlog za sofinanciranje upravi-k oddaji vlog za sofinanciranje upravi-čenih stroškov čenih stroškov čenih stroškov čenih stroškov čenih stroškov inovativnih predlogov,,,,,povezanih z razvojem izdelkov in stori-povezanih z razvojem izdelkov in stori-povezanih z razvojem izdelkov in stori-povezanih z razvojem izdelkov in stori-povezanih z razvojem izdelkov in stori-tevtevtevtevtev, ki bodo ali že prinašajo gospodar-, ki bodo ali že prinašajo gospodar-, ki bodo ali že prinašajo gospodar-, ki bodo ali že prinašajo gospodar-, ki bodo ali že prinašajo gospodar-sko korist.sko korist.sko korist.sko korist.sko korist.Predmet sofinanciranja so dokumenti- so dokumenti- so dokumenti- so dokumenti- so dokumenti-rani upravičeni stroški, povezanimi zrani upravičeni stroški, povezanimi zrani upravičeni stroški, povezanimi zrani upravičeni stroški, povezanimi zrani upravičeni stroški, povezanimi zinovativnimi predlogi, ki so inovativnimi predlogi, ki so inovativnimi predlogi, ki so inovativnimi predlogi, ki so inovativnimi predlogi, ki so nastali odnastali odnastali odnastali odnastali od0000011111.06.200.06.200.06.200.06.200.06.2004 do oddaje vloge in so us-4 do oddaje vloge in so us-4 do oddaje vloge in so us-4 do oddaje vloge in so us-4 do oddaje vloge in so us-trezno dokumentirani.trezno dokumentirani.trezno dokumentirani.trezno dokumentirani.trezno dokumentirani.Upravičeni stroški so: stroški zunanjih so: stroški zunanjih so: stroški zunanjih so: stroški zunanjih so: stroški zunanjihsodelavcev (brez dnevnic in potnihsodelavcev (brez dnevnic in potnihsodelavcev (brez dnevnic in potnihsodelavcev (brez dnevnic in potnihsodelavcev (brez dnevnic in potnihstroškov), stroški, povezani s pridobi-stroškov), stroški, povezani s pridobi-stroškov), stroški, povezani s pridobi-stroškov), stroški, povezani s pridobi-stroškov), stroški, povezani s pridobi-vanjem specifičnih znanj, informacij alivanjem specifičnih znanj, informacij alivanjem specifičnih znanj, informacij alivanjem specifičnih znanj, informacij alivanjem specifičnih znanj, informacij alipodatkov, materialni stroški, povezanipodatkov, materialni stroški, povezanipodatkov, materialni stroški, povezanipodatkov, materialni stroški, povezanipodatkov, materialni stroški, povezani

z razvojem inovativnega predloga, naku-z razvojem inovativnega predloga, naku-z razvojem inovativnega predloga, naku-z razvojem inovativnega predloga, naku-z razvojem inovativnega predloga, naku-pa posebne opreme, stroški testiranj,pa posebne opreme, stroški testiranj,pa posebne opreme, stroški testiranj,pa posebne opreme, stroški testiranj,pa posebne opreme, stroški testiranj,zunanjih presojevalcev, zaščito industrij-zunanjih presojevalcev, zaščito industrij-zunanjih presojevalcev, zaščito industrij-zunanjih presojevalcev, zaščito industrij-zunanjih presojevalcev, zaščito industrij-ske lastnine, tržnih analiz, začetni stroš-ske lastnine, tržnih analiz, začetni stroš-ske lastnine, tržnih analiz, začetni stroš-ske lastnine, tržnih analiz, začetni stroš-ske lastnine, tržnih analiz, začetni stroš-ki prodaje, začetne materialne investicijeki prodaje, začetne materialne investicijeki prodaje, začetne materialne investicijeki prodaje, začetne materialne investicijeki prodaje, začetne materialne investicije(razen investicij v nepremičnine) ter dru-(razen investicij v nepremičnine) ter dru-(razen investicij v nepremičnine) ter dru-(razen investicij v nepremičnine) ter dru-(razen investicij v nepremičnine) ter dru-gi stroški, povezani z razvojem in reali-gi stroški, povezani z razvojem in reali-gi stroški, povezani z razvojem in reali-gi stroški, povezani z razvojem in reali-gi stroški, povezani z razvojem in reali-zacijo inovativnega predloga, razenzacijo inovativnega predloga, razenzacijo inovativnega predloga, razenzacijo inovativnega predloga, razenzacijo inovativnega predloga, razenstroškov, ki niso upravičen strošek sofi-stroškov, ki niso upravičen strošek sofi-stroškov, ki niso upravičen strošek sofi-stroškov, ki niso upravičen strošek sofi-stroškov, ki niso upravičen strošek sofi-nanciranja.nanciranja.nanciranja.nanciranja.nanciranja.Za sofinanciranje upravičenih stroškov,povezanih s podjetniškimi inovativnimipredlogi, zagotavljajo:• MO Novo mesto 5.200.000 SIT,• Občina Trebnje 2.500.000 SIT,• Občina Škocjan 750.000 SIT,• Občina Metlika 1.000.000 SIT,Podjetniški inovativni predlog je lahko sofi-nanciran do višine 50 % upravičenih stroš-kov, vendar največ do 750.000 SIT. Sofi-nancirana sta lahko največ dva inovativ-

na predloga istega vlagatelja. Prednostpri sofinanciranju bodo imeli predlogi, kiže prinašajo dokazljivo gospodarsko ko-rist in za katere je že začet postopek zašči-te. Sofinancirani bodo le inovativni pred-logi podjetij in podjetnikov, ki bodo pris-peli pravočasno, na predpisan način inše niso prejeli občinskih spodbud za istinamen.Razpisno dokumentacijo in prijavniobrazec prejmete na PC Novo mesto,prejmete na PC Novo mesto,prejmete na PC Novo mesto,prejmete na PC Novo mesto,prejmete na PC Novo mesto,lahko pa ju naročite tudi po telefonu nalahko pa ju naročite tudi po telefonu nalahko pa ju naročite tudi po telefonu nalahko pa ju naročite tudi po telefonu nalahko pa ju naročite tudi po telefonu našššššt. 0t. 0t. 0t. 0t. 07 33 72 9807 33 72 9807 33 72 9807 33 72 9807 33 72 980ali na e-naslov: ali na e-naslov: ali na e-naslov: ali na e-naslov: ali na e-naslov: [email protected] za oddajo vlog je ok za oddajo vlog je ok za oddajo vlog je ok za oddajo vlog je ok za oddajo vlog je 29.07.2005 do 14.ure in se, če bo vlog manj, kot je razpo-in se, če bo vlog manj, kot je razpo-in se, če bo vlog manj, kot je razpo-in se, če bo vlog manj, kot je razpo-in se, če bo vlog manj, kot je razpo-ložljivih sredstev, lahko podaljša doložljivih sredstev, lahko podaljša doložljivih sredstev, lahko podaljša doložljivih sredstev, lahko podaljša doložljivih sredstev, lahko podaljša do29.08. 2005 do 129.08. 2005 do 129.08. 2005 do 129.08. 2005 do 129.08. 2005 do 14. ure.4. ure.4. ure.4. ure.4. ure.Predstavitev poziva bo bo bo bo bo 3333311111.05.2005 ob.05.2005 ob.05.2005 ob.05.2005 ob.05.2005 ob111113. uri na sede3. uri na sede3. uri na sede3. uri na sede3. uri na sedežu PC Nžu PC Nžu PC Nžu PC Nžu PC Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto, Lo, Lo, Lo, Lo, Ljub-jub-jub-jub-jub-ljanska c. 26.ljanska c. 26.ljanska c. 26.ljanska c. 26.ljanska c. 26.

8. Spuščati po brežinah ceste kamenje, lesin drug material in predmete,

9. Nameščati na cesto kakršne koli predme-te z namenom oviranja ali onemogoča-nja nemotenega in varnega odvijanja pro-meta,

10. Poškodovati prometno signalizacijo,11. Uporabljati za pristop na cesto kraj zu-

naj priključka nanjo,12. Puščati na cesti ali metati na cesto kakr-

šne koli predmete ali sneg, razsipati po

cesti sipek material ali na kako drugačennačin onesnaževati cesto,

13. Puščati na cesti živali brez nadzorstva, na-pajati živali v obcestnih jarkih, pasti živi-no na cestnem svetu ali graditi ob cestinapajališča za živali,

14. Voditi po cesti konje ali druge živali, kilahko poškodujejo cesto,

15. Namerno zažigati ob cesti strnišča, od-padne in druge gorljive snovi,

16. Orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti,

njej v širini 1 m od ceste vzporedno z njo,17. Obračati na cesti živali, traktorje, pluge

ter drugo kmetijsko orodje in stroje,18. Zavirati vprežna vozila s privezovanjem

koles ali s coklami,19. Vlačiti po cesti hlode, veje, skale in

podobne predmete kot tudi pluge, bra-ne in drugo kmetijsko orodje ter drugedele tovora.

V imenu odbora za komunalne zadeveV imenu odbora za komunalne zadeveV imenu odbora za komunalne zadeveV imenu odbora za komunalne zadeveV imenu odbora za komunalne zadeveSilvSilvSilvSilvSilvo Vo Vo Vo Vo Veneeneeneeneene


Svetovalno središče Novo mesto obveš-ča, da je izšel javni razpis Ministrstva zašolstvo in šport za dodelitev štipendij zaštudijsko leto 2005/2006. Štipendije sonamenjene študentkam in študentom, kištudentkam in študentom, kištudentkam in študentom, kištudentkam in študentom, kištudentkam in študentom, kise izobražujejo za pedagoške poklice.se izobražujejo za pedagoške poklice.se izobražujejo za pedagoške poklice.se izobražujejo za pedagoške poklice.se izobražujejo za pedagoške poklice.Za Dolenjsko regijo (za področja Črnomelj,Dolenjske Toplice, Metlika, Mirna Peč, No-

vo mesto, Semič, Šentjernej, Škocjan, Žužem-berk) je predvidenih 111116 š6 š6 š6 š6 štipenditipenditipenditipenditipendijjjjj, in sicer zaštudente, ki so vpisani v programe iz fizike,fizike,fizike,fizike,fizike,glasbene vzgoje, računalništva z matema-glasbene vzgoje, računalništva z matema-glasbene vzgoje, računalništva z matema-glasbene vzgoje, računalništva z matema-glasbene vzgoje, računalništva z matema-tiko oziroma računalništva in matematike,tiko oziroma računalništva in matematike,tiko oziroma računalništva in matematike,tiko oziroma računalništva in matematike,tiko oziroma računalništva in matematike,tehnične vzgoje, defektologije, angleškegatehnične vzgoje, defektologije, angleškegatehnične vzgoje, defektologije, angleškegatehnične vzgoje, defektologije, angleškegatehnične vzgoje, defektologije, angleškegajezika, francoskega jezika in nemškega je-jezika, francoskega jezika in nemškega je-jezika, francoskega jezika in nemškega je-jezika, francoskega jezika in nemškega je-jezika, francoskega jezika in nemškega je-zikazikazikazikazika.Kandidati se lahko prijavijo samo na razpi-sane štipendije v regiji, kjer je njihovo stal-no bivališče, štipendisti pa se nato po kon-čanem študiju zaposlijo v javnih šolah vregiji, za katero kandidirajo v tem razpisu.Rok za oddajo prijave je 30. september30. september30. september30. september30. september20052005200520052005. Prijavni obrazec, razpisno dokumen-

tacijo in ostale informacije v zvezi z razpi-som lahko dobite v Svetovalnem središčuNovo mesto, Novi trg 5, Novo mesto.Pokličete lahko na številki 000007 393 45 527 393 45 527 393 45 527 393 45 527 393 45 52in 03in 03in 03in 03in 031 701 701 701 701 701 11 11 11 11 1999991 ali pa se v središču1 ali pa se v središču1 ali pa se v središču1 ali pa se v središču1 ali pa se v središčuoglasite osebno, vsak delavnik, med 8.oglasite osebno, vsak delavnik, med 8.oglasite osebno, vsak delavnik, med 8.oglasite osebno, vsak delavnik, med 8.oglasite osebno, vsak delavnik, med 8.in 1in 1in 1in 1in 16. ur6. ur6. ur6. ur6. uro, ob sredah med 8. in 1o, ob sredah med 8. in 1o, ob sredah med 8. in 1o, ob sredah med 8. in 1o, ob sredah med 8. in 18. uro.8. uro.8. uro.8. uro.8. uro.S pomočjo Evropskih strukturnih skladov pasmo za osebno svetovanje na voljo tudi vČrnomlju, na Zavodu za izobraževanje inkulturo ČrČrČrČrČrnomelnomelnomelnomelnomelj (ponedelj (ponedelj (ponedelj (ponedelj (ponedeljekjekjekjekjek, od 9. do 1, od 9. do 1, od 9. do 1, od 9. do 1, od 9. do 13.3.3.3.3.ure), Ture), Ture), Ture), Ture), Trebnrebnrebnrebnrebnjem, v Knjem, v Knjem, v Knjem, v Knjem, v Knjižnici Pjižnici Pjižnici Pjižnici Pjižnici Paaaaavla Golievla Golievla Golievla Golievla Golie(ponedel(ponedel(ponedel(ponedel(ponedeljekjekjekjekjek, od 1, od 1, od 1, od 1, od 14. do 14. do 14. do 14. do 14. do 18. ure) in v Žuž8. ure) in v Žuž8. ure) in v Žuž8. ure) in v Žuž8. ure) in v Žužem-em-em-em-em-berku, v prostorih Občine Žužemberkberku, v prostorih Občine Žužemberkberku, v prostorih Občine Žužemberkberku, v prostorih Občine Žužemberkberku, v prostorih Občine Žužemberk(sreda, od 1(sreda, od 1(sreda, od 1(sreda, od 1(sreda, od 13. do 13. do 13. do 13. do 13. do 16.30. ure).6.30. ure).6.30. ure).6.30. ure).6.30. ure).

Dela na poljih, v vinogradih, gozdovih indrugje so v polnem zamahu. Vedno lepševreme pa ne omogoča le pogojev za delo.Marsikdo si rad privošči tudi zgolj lep spre-hod v naravi ali pa celo izlet nekoliko dljeod doma.

Tako naporno delo kot zgolj uživanje vnaravi odvračata misli od vsakdanjika inod različnih tegob, ki jih ta prinaša. Ena odteh tegob je, na žalost, tudi skrb za zaščitopremoženja pred nepridipravi, ki do tujegapremoženja nimajo nobenega spoštovanja.

Kajti medtem ko nekdo trdo dela na po-lju, v vinogradu, gozdu, ali pa zgolj uživaprelesti narave in njenih sadov, nekdo druggleda le na to, kako bi si s čim manj trudapridobil nekaj, kar mu nikakor ne pripada.

Na območju Policijskega oddelka Šent-jernej smo v preteklih letih, pa tudi že letos,zabeležili vrsto kaznivih dejanj vlomov vvozila, ki so jih občani parkirali v bližini svo-jih zidanic, na obronkih gozdov, ob reki Kr-ki, ob pokopališčih ter na drugih priložnost-nih mestih.

Prav tako smo zabeležili tudi več kazni-vih dejanj vlomov v zidanice ali v vikendhiše, pa tudi v stanovanjske hiše v času od-sotnosti lastnikov oziroma stanovalcev.

Da bi občanke in občane opozorili nasamozaščitno ravnanje, smo na Policijskemoddelku Šentjernej pripravili opozorila, kijih bodo policisti, zlasti vodje policijskihokolišev, razdeljevali občanom v primerih,ko bodo zaznali okoliščine, ki običajno pri-vabljajo storilce opisanih nezakonitih de-janj.

Z objavo opozoril v občinskem glasilupa želimo doseči, da bi naša opozorila priš-la v vsak dom oziroma vzpodbudila samo-zaščitna ravnanja pri čim večjem številu ob-čank in občanov.

V prizadevanju za skupno varnostPolicijski oddelek ŠentjernejPolicijski oddelek ŠentjernejPolicijski oddelek ŠentjernejPolicijski oddelek ŠentjernejPolicijski oddelek Šentjernej

ŽELITE ZAŠČITITI SVOJEPREMOŽENJE - OBJEKT PREDVLOMOM ALI PRED KRAJO IZOBJEKTA?

KAJ STORITI, DA SE VAM TONE BI ZGODILO?

• Stranska, balkonska, kletna vrata in vratateras naj bodo zaklenjena, ne puščajte jihpriprtih ali celo odprtih,tudi ko ste le kratek časodsotni.

• Ključev ne puščajte podpredpražniki, v cvetličnihlončkih, na okenskih po-licah ali drugih »skrivališ-čih«.

• Pred vhodnimi vrati najbo vedno ustrezna raz-svetljava, da lahko vidite,kdo je pred vrati. Zelopriporočljiva je senzor-ska luč.

• Če v bližini svojega objek-ta opazite neznane osebe,jih vprašajte, koga iščejooziroma jim dajte vedeti,da ste jih opazili.

• Različne alarmne napra-ve so pomemben ele-ment varnosti pred vlo-milci in tatovi, zato jih po-licija priporoča.

• Policija posebej opozar-ja: Ne poskušajte samiprijeti vsiljivca, zlasti če ste telesno šibkej-ši.

KAJ STORITI, ČE VAM VLOMIJO VOBJEKT ?

Takoj obobobobobvvvvvesesesesestittittittittite policie policie policie policie policijo jo jo jo jo na telefonsko šte-vilko 11111111113. 3. 3. 3. 3. Ničesar se ne dotikajte, tako bo-ste olajšali delo policistov pri zbiranju sle-dov.

P O L I C I J A S V E T U J E

ŽELITE ZAŠČITITI SVOJEVOZILO PRED VLOMOM ALIKRAJO?

KAJ STORITI, DA SE VAM TONE BI ZGODILO?

• Ne parkirajte na nerazsvetljenih ulicah inparkiriščih.

• Izvlecite ključiz kontaktne ključavnice, za-vrtite volan, da se zaskoči volan-ska ključavnica, zaprite vsa oknain vrata ter zaklenite vozilo. Ne po-zabite na prtljažnik.• Nikoli ne puščajte vrednejšihoz. tehničnih predmetov (zlatnine,denarnic, kreditnih kartic, kovčk-ov, dokumentov, radia ipd.) na vid-nih mestih, kajti ti privabljajo tato-ve.• V vozilo vgradite kvalitetnoalarmno napravo z blokado mo-torja, ki je ne pozabite vklopiti.• Snemljivo ploščico avtoradiavzemite s seboj in je ne puščajtena »skritih mestih«.• Za zaščito vozila predlagamotudi mehansko varovanje (dodat-no volansko ključavnico in klju-čavnico za menjalno ročico).• Z zaščitnimi vijaki zavarujte av-tomobilska platišča.

S pravilnim ravnanjem in rela-tivno majhnimi stroški občutnozmanjšamo možnosti brezobzir-

nih vlomilcev in tatov.

KAJ STORITI, ČE VAM VLOMIJO VVOZILO?

Takoj obobobobobvvvvvesesesesestittittittittiteeeee policipolicipolicipolicipolicijojojojojo na telefonsko šte-vilko 111111111133333. Ničesar se ne dotikajte, tako bosteolajšali delo policistov pri zbiranju sledov.


Alge - prehrana bodočnosti?Hipokratove besede: »Naj bo vaša hrana vaše zdravilo in vaše zdravilovaša hrana« je že mnogim generacijam izziv, da bi uravnotežena pre-hrana postala način življenja. To naj bi bila prehrana, ki zagotavlja zaživljenje potrebne snovi v optimalni količini, varna v smi-slu, da organizma ne obremenjuje s snovmi, ki zastrup-ljajo organizem, in varovalna, da varuje pred nastan-kom civilizacijskih bolezni. Na dobri poti je znanost vteh pogledih tudi pri uporabi zelene alge (Chlorella),ki ima visoko hranilno vrednost in pri dolgotrajni upo-rabi tudi kar nekaj ugodnih učinkov na organizem.

1890 je Nizozemec Bei-jerinck izoliral Chlorellovulgaris in ugotovil, da je na svetlobi spo-sobna fotosinteze, če ima dovolj organskihkislin, mineralnih snovi in sladkorjev, na go-jišču pa se razvija tudi v temnem prostoru.Pri fotosintezi s fotosintetskimi barvili absor-bira svetlobo različnih valovnih dolžin injo spreminja v kemično energijo, ki jo celi-ca potrebuje za različne biološke procese.

Spada med enocelične zelene alge. Je mi-kroskopsko majhna rastlina, ki je na zemljiže več kot 2500 milijonov let in je zelo prila-godljiva na različna bivalna okolja.V nara-vi jo najdemo v manjših stoječih vodah,pogosto tudi na kopnem na dovolj vlažnihtleh. Izsušene celice prenaša veter in takose alga tudi širi. Ima zelo odporno celičnosteno, zato je neobdelana za človeka zelotežko prebavljiva.

Vsebuje veliko beljakovin, v katerih naj-demo vse za človeka esencialne aminoki-sline. Prav tako vsebuje ogljikove hidrate,maščobe (predvsem z nenasičenimi maš-čobnimi kislinami), veliko vitaminov, mine-ralnih snovi, klorofil in Chlorellin rastni fak-tor.

Japonec Nakayama je leta 1975 uvedelposebno metodo mletja, s katero se lahkostre 95 % celičnih sten in je tako dosegel 80% prebavljivost Chlorelle za človeka. Takoje postala pomemben vir prehrane, pre-vsem pri vzhodnih narodih. Največ jo v pre-hrambene namene uporabljajo na Japon-skem, kjer iz nje izdelujejo kruh, testenine,peciva … Evropa je v svetovni porabi Chlo-relle udeležena z desetimi odstotki.

V zadnjem času potekajo raziskave napodročju uporabe pri dekontaminaciji vo-da, ker razgrajuje organske snovi (npr. azo-barvila), veže organska topila, nekatereanorganske ione in težke kovine.

Chlorella in njeni izvlečki delujejo imuno-stimulativno in tako pomembno vplivajo naobrambo organizma pred virusnimi in bak-terijskimi okužbami in podporno delujejo prizdravljenju nekaterih malignih obolenj (le kotdodatna pomoč pri ustreznih metodah kla-sične medicine). Zelo dobro se je tudi izkaza-la lokalna uporabo pri zdravljenju kožnih raz-

Vloge dobit dobit dobit dobit dobite v PC Ne v PC Ne v PC Ne v PC Ne v PC Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto, Lo, Lo, Lo, Lo, Ljubljubljubljubljubljansjansjansjansjanskkkkka c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Na c. 26, Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto, to, to, to, to, tel. 0el. 0el. 0el. 0el. 07 33 77 33 77 33 77 33 77 33 74 584 584 584 584 5811111, 0, 0, 0, 0, 07 33 727 33 727 33 727 33 727 33 72980 in na R980 in na R980 in na R980 in na R980 in na RC PC PC PC PC Pokokokokokolpolpolpolpolpje, Tje, Tje, Tje, Tje, Trrrrrg zborg zborg zborg zborg zbora odposlancea odposlancea odposlancea odposlancea odposlancev 72 v Kv 72 v Kv 72 v Kv 72 v Kv 72 v Kočočočočočeeeeevvvvvju, tju, tju, tju, tju, tel. 0el. 0el. 0el. 0el. 01 89 50 61 89 50 61 89 50 61 89 50 61 89 50 6111110.0.0.0.0.

Razpis je odprRazpis je odprRazpis je odprRazpis je odprRazpis je odprt do port do port do port do port do porabe srabe srabe srabe srabe sredsedsedsedsedsttttteeeeevvvvv. P. P. P. P. Popolne vloge bo kropolne vloge bo kropolne vloge bo kropolne vloge bo kropolne vloge bo kreditni odbor obreditni odbor obreditni odbor obreditni odbor obreditni odbor obraaaaavnavnavnavnavnavvvvval meseč-al meseč-al meseč-al meseč-al meseč-no (razen avgusta). no (razen avgusta). no (razen avgusta). no (razen avgusta). no (razen avgusta). Rok za oddajo vlog za prvo obravnavo je 20. 04. 2005.....

Kotiček za podjetništvo in regionalni razvojDevizna investicijska posojila Garancijske sheme za Dolenjsko, garancije za ta posojila,

mikrokrediti za samozaposlitve in nova delovna mesta letos prvič tudi za obratna sredstva!JaJaJaJaJavna rvna rvna rvna rvna razpisa obazpisa obazpisa obazpisa obazpisa objajajajajavlvlvlvlvlja PC Nja PC Nja PC Nja PC Nja PC Nooooovvvvvo meso meso meso meso mesttttto v sodeloo v sodeloo v sodeloo v sodeloo v sodelovvvvvanananananju s posloju s posloju s posloju s posloju s poslovnimi bankvnimi bankvnimi bankvnimi bankvnimi bankami v Uami v Uami v Uami v Uami v Urrrrr.l.RS. N.l.RS. N.l.RS. N.l.RS. N.l.RS. Naaaaarazpis se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občinah.razpis se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občinah.razpis se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občinah.razpis se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občinah.razpis se lahko prijavijo majhni podjetniki in gospodarske družbe s sedežem v občinah.

v SIT


Kako smo preživljali prve pomladnedneve v vrtčevski skupini RAČKTema našega dela so bili spozna-vanje različnih poklicev. Otroci sosami predlagali, katere bi bolj po-drobno spoznali. Najraje so seigrali igro zdravnik, policist, ku-har, frizer, učitelj in prodajalec. Ksodelovanju pa smo zopet pova-bili naše starše.

Poklic frizerke nam je predstavila Janovamamica ga. Damjana Rozman. Otrokom jenajprej pokazala pripomočke, ki jih uporabljapri svojem delu, nato pa je vsem otrokom ure-

dila frizure. Fantom je z barvo poudarila pra-men las, deklicam pa je spletla različne vrstekit in jim tudi dodala malce barve za poživitev.Vsi otroci so bili navdušeni nad obiskom.

Z drugim obiskom v skupini nas je razve-selila Anamarijina mamica, ga. Jožica Rupar.Predstavila nam je poklic kuharja. Prinesla jeveliko različnih materialov, iz katerih smo de-lali naslednje dobrote: oblikovali različno ze-lenjavo za dekoracijo, naredili obložene kruh-

ke, oblikovali rožice, živali in podobno iz mar-cipana, krasili piškote s čokolado, marmela-do in kokosom. Na koncu smo namazali tor-to, jo oblili s čokolado in okrasili z rožicami,ki smo jih naredili sami. Na torto smo daliraketo in jo prižgali. Vse stvari smo poskusiliin se posladkali še s torto. Dopoldne smopreživeli zelo delavno, spoznali smo velikonovega in se imeli lepo.

Tretji starš, g, Ivan Tramte, pa nas je pova-bil na ogled Gasilske postaje v Novo mesto.Tja smo se odpeljali z avtobusom. Pričakalanas je dopoldanska ekipa zaposlenih na po-staji. Vsi skupaj so nas seznanili z dežurnopisarno, gasilsko opremo, vozili, ki jih upo-rabljajo za različne vrste nesreč, z opremo, kijo nosijo gasilci, kadar so na delu, in še bilahko naštevali. Nato smo si ogledali demon-stracijo požara, pri katerem smo tudi aktivnosodelovali. Na veliko veselje pa smo se zazaključek povzpeli v dvigalo na tovornjakuin se dvignili deset metrov visoko. Nekatereotroke je bilo na začetku malce strah, vendarna koncu so se vsi želeli peljati in tako opa-

zovati dogajanje pod seboj. Pripeljal se je našavtobus in morali smo se posloviti. Zahvalilismo se Majinemo atiju in ostali ekipi in z ve-liko novimi spoznanji odšli proti Škocjanu.

V mesecu januarju pa smo imeli na obiskuLukovo mamico, go. Tino Lenart. Čeprav je bilatema drugačna, smo z njenim obiskom spoz-nali poklic glasbenice. Otrokom je predstavila

harmoniko in sintetizator, nas naučila nekaj ljud-skih in otroških pesmi, plesno točko in zaigralaše veliko različnih skladb. Njenega obiska smobili zelo veseli, veliko smo peli in plesali in mar-

sikdo od otrok je rekel: »Jaz bom pa tudi har-monko igral, ko bom velik!«

Projekt smo zaključili, naučili smo se marsi-kaj, kar pa smo imeli možnost posredno spoz-nati, pa nam bo ostalo za vedno v spominu.

Vsem staršem se še enkrat toplo zahvalju-jemo!

Matjašič Darinka, vzgojiteljicaMatjašič Darinka, vzgojiteljicaMatjašič Darinka, vzgojiteljicaMatjašič Darinka, vzgojiteljicaMatjašič Darinka, vzgojiteljica

Skrivnostikomunikacijemed starši inotroki

Kot vsako leto smo tudi v letošnjemletu pripravili predavanje za starše otrokv vrtcu Ptički pri Osnovni šoli Frana Me-telka Škocjan.

Tokratna izbrana tema je bila Skrivno-sti komunikacije med starši in otroki. Zato temo smo se odločili zato, ker je v temtrenutku zelo aktualna, saj se starši po-gosto znajdemo v precepu, kako vzgaja-ti svojega otroka, kako mu postaviti me-je in na kakšen način z njim vzpostavitikomunikacijo, da nas bo najbolje ra-zumel. Predavanje je v sredo, 11. 5. 2005,izvedla pedagoginja Mateja Petric iz Pos-vetovalnice Novo mesto.

Predavanja se je udeležilo veliko števi-lo staršev, z izbrano tematiko pa so bilizadovoljni. Med samim predavanjem soaktivno sodelovali, se vključevali v disku-sijo, postavljali vprašanja in odgovarjalina postavljena vprašanja.

Z izvedbo predavanja je bila izrednozadovoljna tudi sama predavateljica, kinam je povedala, da so jo starši pozitivnopresenetili z njihovim pristopom k pred-stavljeni temi, pripravljenostjo na sode-lovanje in izmenjavo izkušenj.

S podobnimi predavanji bomo nada-ljevali tudi v prihodnje.

VVVVVesna Vesna Vesna Vesna Vesna Voglaroglaroglaroglaroglar,,,,,univ. dipl. soc. pedagoginja,univ. dipl. soc. pedagoginja,univ. dipl. soc. pedagoginja,univ. dipl. soc. pedagoginja,univ. dipl. soc. pedagoginja,

svetovalna delavkasvetovalna delavkasvetovalna delavkasvetovalna delavkasvetovalna delavka

jed, ker spodbuja epitelizacijo. Zaradi vplivana imunski sistem ima pozitivne rezultate tudipri zdravljenju dolgotrajnih kožnih sprememb(ekcemi, akne…) in simptomov alergij.

Chlorellina celična stena ima veliko spo-sobnost vezave strupenih snovi iz okolice(sploh težke kovine), zato je zelo pomem-bna pri procesih razstrupljanja organizma.Posledično tudi ščiti pred poškodbami je-ter. Pomembno pa vpliva na urejanje pre-bave pri kroničnih zaprtjih.

Klorofil je znan po svojem antibakterij-skem delovanju, ker z oksidacijskimi pro-cesi ustvarja okolje, ki je za rast bakterij nepri-merno. Zaradi podobnosti s krvnim barvi-lom hemom je smiselna tudi uporaba prianemičnih pacientih.

Zaradi naštetih sestavin (predvsem vita-mina A, klorofila in Chlorellinega rastnegafaktorja) ugodno vpliva na zdravljenje ranena želodcu in dvanajstniku, ker pospešujeregeneracijo sluznice in pripomore k celje-nju razjed.

Antioksidanti (vitamin C,A in E, cink, ba-ker) zavirajo staranje celic in poškodbe žilnestene. Večje količine nenasičenih maščob-nih kislin ugodno vplivajo na razmerje med»varnimi« in »škodljivimi« lipoproteini in vseto pomembno vpliva na zaviranje procesovateroskleroze oz. poapnevanja žilnih sten, kije znan povzročitelj srčno-žilnih zapletov.

Morda so te majhne rastlinice resnično pre-hrana bodočnosti in pomemben doprinospri bogatenju našega vsakdanjega jedilnika.

Sabina ŠturmSabina ŠturmSabina ŠturmSabina ŠturmSabina ŠturmLekarna ŠkocjanLekarna ŠkocjanLekarna ŠkocjanLekarna ŠkocjanLekarna Škocjan


iz novomeške porodnišnice

V mesecu aprilu so v novomeškiporodnišnici rodile:Lilijana Čečelič iz Dobruške vasi deklico,Melita Matko iz Škocjana dečka,Valerija Kovačič iz Dobruške vasi deklico,Simona Bregar iz Škocjana dečka.

Čestitamo!Čestitamo!Čestitamo!Čestitamo!Čestitamo!

Pogovor z

Pa začniva tokrat s spomini na vašaPa začniva tokrat s spomini na vašaPa začniva tokrat s spomini na vašaPa začniva tokrat s spomini na vašaPa začniva tokrat s spomini na vašašolska leta.šolska leta.šolska leta.šolska leta.šolska leta.

Bila sem rojena na Štritu pri Bučki.Osnovno šolo sem prvih sedem letobiskovala na Bučki, osmo leto pa naRaki. Pripadala sem generaciji, ki je v5. razredu doživela uvedbo osemletneosnovne šole. Po osnovni šoli sem za-ključila pet let trajajoče učiteljišče vNovem mestu in takoj nato začela sslužbovanjem na škocjanski podruž-nični šoli na Klenoviku.Tisto leto je uči-teljišče zaključilo 60 učiteljev, kar je bi-lo veliko za tisti čas. Bila sem štipen-distka sevniške občine, toda štipendi-tor je povedal, da mi dela ne more po-nuditi, in sem zato oproščena obvez-nosti, ki so izhajale iz pogodbe o šti-pendiranju. Tako sem si delovno me-sto lahko iskala, kjer sem želela. Razpi-sani sta bili dve delovni mesti za po-družnično šolo na Klenoviku in po enov Šentjerneju in Šmarjeti. Sosedi s Štri-

ta (gospe Kraljevi), ki sta bilipo poklicu tudi učiteljici, stami svetovali, da bo najbolje, če sedemna kolo in se odpravim na pot od šoledo šole, ki ponujajo razpis. Tako semtudi storila. Začela sem v Škocjanu, kerje bilo najbližje, in s takratnim ravnate-ljem, g. Čelesnikom, sva se dogovorilaza delovno mesto na Klenoviku.

KKKKKaj pa vi kaj pa vi kaj pa vi kaj pa vi kaj pa vi kooooot učt učt učt učt učenkenkenkenkenka?a?a?a?a?Začetki so bili podobni kot pri vseh

otrocih, ki smo takrat začeli obiskova-ti šolo. Bili smo popolnoma nepisme-ni. V šoli smo prvič držali svinčnike vrokah, zato so bili v začetku tudi mojizvezki polni pack in lukenj. Ocene sobile seveda temu primerne, vendarsem se že kmalu zavedala, da se učimzase, zato sem se trudila in bila ob kon-cu prvega razreda med boljšimi učen-ci. Učitelje sem imela rada in sem se znjimi dobro razumela, čeprav so biletedanje metode zelo drugačne od da-našnjih. Spominjam se npr., da nas jeučiteljica klicala k tabli. Napisati smomorali svoje ime, hkrati pa nam je za-grozila, da nas bo odslej klicala tako,kot se bomo podpisali. Pri pisanju natablo mi je »ušla« črka »n«, tako sem po-stala Točka, k sreči sem se kmalu nau-čila pisati in tudi učiteljica ni prevečstrogo izvajala svojih groženj.

Ko prelistam osnovnošolski album sKo prelistam osnovnošolski album sKo prelistam osnovnošolski album sKo prelistam osnovnošolski album sKo prelistam osnovnošolski album sfffffoooootttttogrogrogrogrografafafafafiiiiijami, je prjami, je prjami, je prjami, je prjami, je prvvvvva tisa tisa tisa tisa tisttttta iz pra iz pra iz pra iz pra iz prvvvvvegaegaegaegaegarrrrrazrazrazrazrazreda, keda, keda, keda, keda, ko so so so so sttttte bili tudi moe bili tudi moe bili tudi moe bili tudi moe bili tudi moja rja rja rja rja razrazrazrazrazred-ed-ed-ed-ed-ničarničarničarničarničarkkkkka. Od ta. Od ta. Od ta. Od ta. Od takrakrakrakrakrat so minila žat so minila žat so minila žat so minila žat so minila že se se se se skkkkkorororororajajajajajtri desetletja, ki so se hitro obrnila, ta-tri desetletja, ki so se hitro obrnila, ta-tri desetletja, ki so se hitro obrnila, ta-tri desetletja, ki so se hitro obrnila, ta-tri desetletja, ki so se hitro obrnila, ta-kkkkko učito učito učito učito učiteleleleleljem kjem kjem kjem kjem kooooot nekdant nekdant nekdant nekdant nekdanjim učjim učjim učjim učjim učencem.encem.encem.encem.encem.KKKKKakakakakako se so se so se so se so se spominpominpominpominpominjatjatjatjatjate zače zače zače zače začeeeeetktktktktkooooov nav nav nav nav naučiteljski poti? Kdo vas je navdušil zaučiteljski poti? Kdo vas je navdušil zaučiteljski poti? Kdo vas je navdušil zaučiteljski poti? Kdo vas je navdušil zaučiteljski poti? Kdo vas je navdušil za

ta poklic?ta poklic?ta poklic?ta poklic?ta poklic?Moja učiteljska pot se je začela 1. sep-

tembra 1967, in sicer na podružnici OŠŠkocjan, na Klenoviku. Dve leti sempoučevala kombinacijo 3. in 4. razre-da, dve leti pa 1. in 2. razreda. Učencivišjih razredov so hodili v šolo v Škoc-jan. Delo je bilo zahtevno, vendar pri-jetno. Učenci so bili skromni, mirni,delavni. Šola je bila v kašči kmeta Ja-neza Povšeta. V tej stavbi so uredili učil-nico, ki je bila skromno opremljena. Vučilnici je bila stara omara z nekaj knji-gami, tabla, staro računalo, imeli pasmo celo radio in gramofon. Vodo zaumivanje rok in brisanje table so učen-ci nosili iz bližnjega studenca. Malicoje pripravljala kuharica, ki je bila do-ma v Zagradu. Vsak dan dvakrat je skolesom ali peš prinesla malico v šo-lo. Otroci so bili pri jedi manj izbirčnikot danes. Najbolj so bili veseli, kadarje bila za malico enolončnica. Takratso učenci sami zbirali pridelke za šol-sko kuhinjo, da je bila malica cenejša.Pouk je potekal v dveh izmenah, 3. in4. razred sta obiskovala pouk dopold-ne, 1. in 2. pa popoldne. Pouk smo ime-li tudi ob sobotah. Leta 1971, ko je bilazgrajena nova šola, sem prišla pouče-vat v Škocjan. Podružnična šola na Kle-noviku je bila ukinjena in hišnik je skombijem vozil otroke s Klenovika vŠkocjan. V novi šoli smo bili tako uči-telji kot učenci zelo srečni. Imeli smolepe, svetle in na novo opremljene učil-nice. O tem, da je pouk dvoizmenski,sploh nismo razmišljali, kaj šele, da bi

go. Tončko PovšeBiti učitelj, poučevati mladi rod, pomeni mnogo več kotopravljati poklic. Pomeni, biti zgled s svojim ravnanjempri poklicnem delu in v vsakdanjem življenju, ne le v be-sedah. Tudi tokrat smo k pogovoru povabili pred kratkimupokojeno učiteljico, go. Tončko Povše. Svojo poklicnopot je začela in sklenila v Občini Škocjan. Mnogim učen-cem se je zapisala v spomin s svojo neposrednostjo inčutom, zlasti za najmlajše osnovnošolce. Prijetna sogovor-nica nam je zaupala kar nekaj zanimivosti in hudomušnihanekdot. Upam, da jih boste z veseljem prebrali, mordapa se boste v njih celo prepoznali.


se kdo pritoževal, če je učil popoldne.Vzorniki pri izbiri poklica so bili moji

učitelji v osnovni šoli in vedno sem siželela postati le učiteljica.

S svojim materinskim čutom ste na potS svojim materinskim čutom ste na potS svojim materinskim čutom ste na potS svojim materinskim čutom ste na potS svojim materinskim čutom ste na potučučučučučenosenosenosenosenosti posti posti posti posti posprprprprpremili mnogo premili mnogo premili mnogo premili mnogo premili mnogo prvvvvvošolč-ošolč-ošolč-ošolč-ošolč-kkkkkooooovvvvv. V č. V č. V č. V č. V čem so današnem so današnem so današnem so današnem so današnji prji prji prji prji prvvvvvošolčki po-ošolčki po-ošolčki po-ošolčki po-ošolčki po-dobni tistim iz začetka vašega službo-dobni tistim iz začetka vašega službo-dobni tistim iz začetka vašega službo-dobni tistim iz začetka vašega službo-dobni tistim iz začetka vašega službo-vanja in v čem se razlikujejo?vanja in v čem se razlikujejo?vanja in v čem se razlikujejo?vanja in v čem se razlikujejo?vanja in v čem se razlikujejo?

Že ob prihodu v Škocjan mi je bil do-deljen 1. b-razred popoldne. Elemen-tarka sem bila vrsto let. Leto za letomsem sprejemala nove male vedoželjneglavice. Vsak 1. šolski dan je bil nekajposebnega za učence, pa tudi zame.Otroci so bili boječi, nekateri niso upa-li govoriti, niso znali držati svinčnika,marsikdo se je šele v šoli prvič srečal znjim, niso znali zavezati čevljev, obri-sati noska. Vse te težave jim je bilo po-trebno pomagati premagati. Le človek,ki je predan svojemu poklicu in imaotroke rad, to lahko stori. Učenci so ču-tili, da jih imam rada, sprejeli so me inmi zaupali. Razlika med otroki na za-četku mojega službovanja in sedaj jezelo velika. Boječih otrok ni več, predz-nanje je boljše, saj večina otrok obisku-je vrtec, so pa tudi nekatere negativnespremembe – predvsem v medseboj-nih odnosih.

Ob odhodu v pokOb odhodu v pokOb odhodu v pokOb odhodu v pokOb odhodu v pokoooooj nisj nisj nisj nisj nisttttte se se se se skrivkrivkrivkrivkrivali, daali, daali, daali, daali, dabosbosbosbosbosttttte sve sve sve sve svoooooje delo, ki sje delo, ki sje delo, ki sje delo, ki sje delo, ki sttttte ga te ga te ga te ga te ga tolikolikolikolikoliko leo leo leo leo letttttopropropropropraaaaavlvlvlvlvljali z vjali z vjali z vjali z vjali z velikelikelikelikeliko lo lo lo lo ljubeznijubeznijubeznijubeznijubeznijo, pogrjo, pogrjo, pogrjo, pogrjo, pogre-e-e-e-e-šali.šali.šali.šali.šali.

Svoje delo sem z veseljem opravlja-la. V vseh 36 letih nisem niti enkrat po-mislila, da ne bi šla v službo ali da bi jozamenjala. Kot mlajša sem res včasihpomislila, da je to tako dolgo obdobje,da je vprašanje, če bom dočakala po-kojnino. Sedaj se pa sprašujem, kdaj jeminilo. Ko sem razmišljala o učencih,ki sem jih poučevala, in ugotavljala, kajso postali, kje so zaposleni, in ko so kotstarši pripeljali svoje otroke v šolo, ta-krat sem se nekako zavedla, da je za ma-no kar dolga doba. Ko naenkrat spoz-naš, da je minilo še eno življenjsko ob-dobje, tisto, ki je bilo najbolj plodno, vkaterem se je zgodilo toliko reči, ni naj-lažje. Pogrešala bom učence in sode-lavce.

Mlajšim v kMlajšim v kMlajšim v kMlajšim v kMlajšim v kolektivu se zdi, da z od-olektivu se zdi, da z od-olektivu se zdi, da z od-olektivu se zdi, da z od-olektivu se zdi, da z od-hodom shodom shodom shodom shodom stttttararararareeeeejših kjših kjših kjših kjših kolegic v pokolegic v pokolegic v pokolegic v pokolegic v pokoooooj ni-j ni-j ni-j ni-j ni-smo več »popolni«. Kolektivu manj-smo več »popolni«. Kolektivu manj-smo več »popolni«. Kolektivu manj-smo več »popolni«. Kolektivu manj-smo več »popolni«. Kolektivu manj-kkkkka la la la la ljudi z izkjudi z izkjudi z izkjudi z izkjudi z izkušnušnušnušnušnjami. Kjami. Kjami. Kjami. Kjami. Kakakakakako pa vi gle-o pa vi gle-o pa vi gle-o pa vi gle-o pa vi gle-date na mlajše generacije učiteljev?date na mlajše generacije učiteljev?date na mlajše generacije učiteljev?date na mlajše generacije učiteljev?date na mlajše generacije učiteljev?Kaj bi jim svetovali?Kaj bi jim svetovali?Kaj bi jim svetovali?Kaj bi jim svetovali?Kaj bi jim svetovali?

Vsak kolektiv je popoln, pa naj bodov njem starejši ali pa mlajši delavci. Po-membno je, da se ti med sabo spoštuje-

jo in izmenjujejo izkušnje. Trenutno ješolski kolektiv precej pomlajen. Je pa vnjem kar nekaj izkušenih učiteljev, ki solahko vzor in pomoč mlajšim.

Vedno sem bila vesela, ko so priha-jali v službo mladi ljudje, še posebej,ko ste pričeli v naše vrste prihajati našiučenci. Občudovala sem vašo samo-zavest, sproščenost, znanje. Starejši pasmo imeli izkušnje, in če nas je kdoprosil za nasvet ali pomoč, jo je zago-tovo dobil.

Mlajšim kolegom, kolegicam bi sve-tovala leto, naj imajo otroke radi.

Če bi ponovno izbirali poklic, bi iz-Če bi ponovno izbirali poklic, bi iz-Če bi ponovno izbirali poklic, bi iz-Če bi ponovno izbirali poklic, bi iz-Če bi ponovno izbirali poklic, bi iz-brali istega? Ali bi pri svojem delu zbrali istega? Ali bi pri svojem delu zbrali istega? Ali bi pri svojem delu zbrali istega? Ali bi pri svojem delu zbrali istega? Ali bi pri svojem delu zučenci kaj spremenili?učenci kaj spremenili?učenci kaj spremenili?učenci kaj spremenili?učenci kaj spremenili?

Ponovno bi izbrala isti poklic, saj mije bilo v njem lepo. Vedno sem se tru-dila delati tako, da bi bilo dobro zaučence, in to bi storila tudi sedaj.

Katera je bila vaša osrednja misel priKatera je bila vaša osrednja misel priKatera je bila vaša osrednja misel priKatera je bila vaša osrednja misel priKatera je bila vaša osrednja misel pripedagoškem delu?pedagoškem delu?pedagoškem delu?pedagoškem delu?pedagoškem delu?

Učencem posredovati znanje na lo-gičen način, biti pravična do vsehučencev in od vsakega zahtevati po nje-govih zmožnostih.

KKKKKakakakakako so so so so sttttte občutili se občutili se občutili se občutili se občutili sprprprprpremembo vlogeemembo vlogeemembo vlogeemembo vlogeemembo vlogeučitelja v razredu?učitelja v razredu?učitelja v razredu?učitelja v razredu?učitelja v razredu?

Na spremembe in novosti sem ved-no gledala pozitivno. Bilo jih je veliko.Največja pa je ta, da učitelj ni več po-sredovalec snovi, ampak je le svetova-lec, koordinator, vloga učenca pri os-vajanju snovi je veliko večja.

Pri delu z učenci se večkrat pripeti kajPri delu z učenci se večkrat pripeti kajPri delu z učenci se večkrat pripeti kajPri delu z učenci se večkrat pripeti kajPri delu z učenci se večkrat pripeti kajzanimivega, nenavadnega. Ali bi bral-zanimivega, nenavadnega. Ali bi bral-zanimivega, nenavadnega. Ali bi bral-zanimivega, nenavadnega. Ali bi bral-zanimivega, nenavadnega. Ali bi bral-cem Ncem Ncem Ncem Ncem Naših kaših kaših kaših kaših korororororakakakakakooooov zaupali kv zaupali kv zaupali kv zaupali kv zaupali kakšno pri-akšno pri-akšno pri-akšno pri-akšno pri-godo iz šolskih klopi?godo iz šolskih klopi?godo iz šolskih klopi?godo iz šolskih klopi?godo iz šolskih klopi?

Otroci so zanimivi, razmišljajo posvoje in včasih znajo zelo presenetiti.

V spominu mi je ostala prigoda s Kle-novika. V tretjem razredu smo brali be-rilo o Butalcih. Zgodba pripoveduje,da so šli Butalci na semenj, konča pase, da so še sedaj tam, če se niso vrnili.Ko sem zgodbo prebrala, dvigne rokoMartinek. Zanimalo me je, kaj bi radpovedal. Vstane in pove: »Veste, tova-rišica, jih ni več. Jaz sem bil na sejmu vBučki, v Škocjan’ in v Mokronog’, pajih nisem nikjer videl.« Seveda smo sevsi iz srca nasmejali in mu verjeli, daso šli domov.

Pri računanju v prvem razredu otro-ci najraje uporabljajo prste. Seveda, dodeset gre lahko, saj vsak vidi in lahkododaja ali odvzema prstke na rokah.Pa še kako spretni znajo biti ti prvo-šolčki. Za nekatere pa se začnejo teža-ve, ko je treba računati do dvajset, pr-stov pa je le deset. Take težave je imel

tudi mali Mihec. Ni in ni šlo. Kar naen-krat pa so bili njegovi računi pravilni.Bila je že pomlad in zanimalo me je,kako Mihcu uspeva pravilno računati.Pa sem ga poklicala k tabli. Takrat sohodili otroci v šolo bosi, in če je prišelbos, mu tudi copat ni bilo treba obuti.Mihcu povem račun 12 + 3 in on pre-šteje prste na roki, pogleda na noge,doda dva pa še tri in dobil je pravilenrezultat.

Znak večji, manjši (>,<) je rad pona-gajal nekaterim učencem. Kljub vsemrazlagam o ribicah, kako odpirajo us-ta, in o ptičkih, kako morajo na širokoodpreti kljunček, da lahko pojedo veli-kega črva, marsikdo ni vedel, kako najta znak obrne, da bo prav. Pa je stalapred tablo mala Martinca. Na tabli jebil zapis 2 4. Ugotoviti je morala, ali je2 večje ali manjše od 4. Stoji in gleda.Vprašam jo, če je dve večje ali štiri. Neodgovori. Pa ji pomagam: »Bi raje ime-la 2 bonbona ali 4. »Dva,« reče odloč-no. »Zakaj pa?« sem radovedna. »Zato,ker me bolijo zobje, če jih pojem več,«se je odrezala. Morala sem se nasmeja-ti, vedela sem pa tudi, da ve, kaj je več-je, le nagajivega znaka ni znala pravil-no zapisati.

ŠkŠkŠkŠkŠkocococococjansjansjansjansjanski osnoki osnoki osnoki osnoki osnovnošolci bodo pri-vnošolci bodo pri-vnošolci bodo pri-vnošolci bodo pri-vnošolci bodo pri-hodnhodnhodnhodnhodnje šolsje šolsje šolsje šolsje šolskkkkko leo leo leo leo lettttto žo žo žo žo že zadihali in za-e zadihali in za-e zadihali in za-e zadihali in za-e zadihali in za-živeli v novih prostorih dograjene os-živeli v novih prostorih dograjene os-živeli v novih prostorih dograjene os-živeli v novih prostorih dograjene os-živeli v novih prostorih dograjene os-nononononovne šole. Tvne šole. Tvne šole. Tvne šole. Tvne šole. To je pomembna ino je pomembna ino je pomembna ino je pomembna ino je pomembna invvvvvesesesesesti-ti-ti-ti-ti-cicicicicija za prihodnosja za prihodnosja za prihodnosja za prihodnosja za prihodnost šolst šolst šolst šolst šolstvtvtvtvtva v Ška v Ška v Ška v Ška v Škocococococja-ja-ja-ja-ja-nu. Knu. Knu. Knu. Knu. Kakakakakako jo doo jo doo jo doo jo doo jo doživlživlživlživlživljatjatjatjatjate vi?e vi?e vi?e vi?e vi?

Vsaka novost je pridobitev za kraj,če pa je to hram učenosti, je pomen šetoliko večji. Vem, da bodo pogoji za de-lo v novi šoli boljši in lažji, zato se zučenci in učitelji veselim nove šole.Mladi potrebujejo urejeno igrišče,športno dvorano in prostor za druže-nje. O vsem tem se že nekaj govori, vsepa se ustavi pri denarju.

KKKKKakakakakako so so so so strtrtrtrtrnnnnnjujujujujujejejejejettttte občutke občutke občutke občutke občutke ob zakle ob zakle ob zakle ob zakle ob zaključ-juč-juč-juč-juč-ku delovne dobe? Čemu se imate časku delovne dobe? Čemu se imate časku delovne dobe? Čemu se imate časku delovne dobe? Čemu se imate časku delovne dobe? Čemu se imate časodslej bolj posvečati. Imate še kak-odslej bolj posvečati. Imate še kak-odslej bolj posvečati. Imate še kak-odslej bolj posvečati. Imate še kak-odslej bolj posvečati. Imate še kak-šne neuresničene načrte, za katere obšne neuresničene načrte, za katere obšne neuresničene načrte, za katere obšne neuresničene načrte, za katere obšne neuresničene načrte, za katere obodslej več priložnosti?odslej več priložnosti?odslej več priložnosti?odslej več priložnosti?odslej več priložnosti?

Svojih učencev se spominjam z za-dovoljstvom. Zelo sem vesela, če so us-pešni, če dosegajo visoke cilje v življe-nju, saj je kamenček v mozaiku tega us-peha tudi moj. Upam, da bom poslejimela več časa zase, za svojo družino,vnuke. Ti me še povezujejo s šolo. Ra-da delam na vrtu, v vinogradu, prebe-rem kakšno dobro knjigo, v teh letih jepotrebna rekreacija, pa še kaj se bo ver-jetno našlo. Mislim, da mi ne bo dolg-čas.

Za pogoZa pogoZa pogoZa pogoZa pogovvvvvor se zahor se zahor se zahor se zahor se zahvvvvvalalalalaljujujujujuje Tje Tje Tje Tje Tanananananja Lja Lja Lja Lja Lušušušušuštttttekekekekek


Piše:kaplan Andrej Rovšek

(4. del)(4. del)(4. del)(4. del)(4. del)

Slovo od Rima, plovba doLibanona in romanje v Svetodeželo

Zvečer, 3. julija 1845 je kardinal Mezzofantiprišel na Propagando, da bi blagoslovil od-hajajočega Knobleharja. Ves večer sta se po-govarjala v različnih jezikih. Po slovensko muje kardinal rekel: “Ti me zapuščaš, sin moj. Skom bom pa zdaj po kranjsko govoril? Natem svetu vsaka stvar samo nekaj časa traja.”Še ga je spodbujal, hvalil Božjo previdnost inKnobleharja prosil, naj moli zanj, da bi selahko spet srečala v nebesih.

V Neaplju so se škof Casolani, Angelo Vin-co in Knoblehar vkrcali na ladjo. Casolani seje ustavil začasno na Malti, svojem doteda-njem delovnem mestu, ostala dva pa sta plu-la naprej proti Aleksandriji in stopila na afriš-ka tla. Od tam se je Knoblehar peljal v Liba-non, kjer je bil v GhasirjuGhasirjuGhasirjuGhasirjuGhasirju pri Beirutu v jezuit-skem vsedeželnem bogoslovnem zavoduučitelj, pilil svojo arabščino in pomagal “medljubimi Maroniti”pri dušnem pastirs-tvu. Lepa dežela indobri ljudje so semu prikupili, pravtako kakor so gamaroniti močnovzljubili.

V avgustu 1846se je na francoskiladji pripeljal v Ja-fo, od tam pa daljeromal po Svetideželi: na Božjigrob, Kalvarijo,Betlehem ter dru-gam. Na svetih kra-jih se je mudil me-sec dni in se natovrnil v Ghasir. Napomlad leta 1847

se je za vselej poslovil od Libanona in maro-nitov in spet romal v Sveto deželo. Tam se jesešel s patrom Ryllom in Benečanom Ange-lom Vincom. Škofa Casolanija pa ni in ni bilo.Knoblehar omenja, da je ta za las ušel smrti.Trije misionarji so se iz Jafe peljali v Aleksan-drijo. Tam so uživali gostoljubnost frančiška-nov. Knoblehar se je srečal z avstrijskim gene-ralnim konzulom Slovencem plemenitim La-vrinom, ki ga je opisal kot zvestega in vernegaKranjca, kakršnih med uradniki na visokih po-ložajih ni bilo na pretek. Pri Lavrinu je dobilpismo škofa Wolfa, ki mu je v skladu s svojonemško čudjo brez odvečnih besed, tokratnenaprošen, poslal 200 godinarjev.

Turško - egiptovski vladi se ni mudilo, dabi katoliškim misionarjem za Sudan izdali po-trebna dovoljenja. Imeli so jih za oglednikeevropskih velesil. Hitro so misionarji sprevi-deli, da jim egiptovski podkralj Mohamed Alini prijatelj. Medtem je prispel tudi škof Caso-lani, z njim pa jezuit Emanuel Pedemonte.Končno so le mogli odpluti po Nilu navzgor.

Prijatelju Partlju je Knoblehar v pismu na-ročil, naj moli zanj in naj njihovo delo pripo-roča molitvi tistih duhovnikov, ki so mision-skemu delu naklonjeni.

Končno so odpluli. Do prvega katarakta(brzice) na Nilu so skoraj zadostovali goldi-narji škofa Wolfa. Ker Nil močno zavijuga, sose izkrcali in si del poti skrajšali tako, da so joprejahali na kamelah. Vsa pot do Kartuma jetrajala štiri mesece in pol. Knoblehar je bilsprva zdrav kot riba, čeprav so bili vsi drugibolni. Jezuit pater Ryllo je dobil grižo. On-stran tretjega katarakta, v mestecu Urdeh, sojih prišli pozdravit koptski kristjani. Božja pre-vidnost se jim je razodela v guvernerju tam-kajšnje pokrajine DongoleDongoleDongoleDongoleDongole, ki je bil musli-man, čerkez, doma s Kavkaza. Temu so medvojno v libanonu katoliški duhovniki rešiliživljenje, pa je šel sedaj misionarjem zelo naroko. Bolnemu Ryllu je prepustil celo svojosobo. Oskrbniku svoje hiše v Kartumu je pi-sal, naj jo pripravi za stanovanje misionarjev.Hvaležni misionarji so prav varno potovalinaprej, nekateri evropski časopisi pa so ob-javili žalostno novico, da so vseh pet misio-narjev na poti poklali...

(nadaljevanje v naslednji številki)

Janez Pavel II., Gospod Bog je pogledal na naš planet

skoz veliko okno, ko je oni jesenski dan1978 poklical na Petrov prestol Karla Wojty-lo. Človek je takrat res zaslutil nekaj novega,nikakor pa ne tega, da je tedaj sedel na tistiprestol eden največjih papežev v zgodo-vini katoliške Cerkve, papež formata LeonaVelikega in Gregorja VII.

Karel Wojtyla je bil velik dar Cerkvi, Evro-pi in človeštvu.

Lahko bi bil sedel na papeški prestol na-darjen in celo genialen človek, a ne človek,obdarjen z vsemi, tudi na oko nasprotujo-čimi si talenti: na eni strani mistik, nahra-njen s sv. Janezom od Križa, na drugi panavdušen športnik, smučar in plavalec; naeni strani intelektualec velike racionalnosti,na drugi pa občutljiv pesnik; na eni straniotroško pobožno vdan Mariji, na drugi stra-ni človek z velikim političnim darom (alimu je kdaj politično spodrsnilo?); na enistrani suveren nagovarjevalec množic, nadrugi pa nekam kmečko preprost in z veli-kim smislom za humor.

Največji dar je bil seveda Wojtyla katoliš-ki Cerkvi, njegovi neskončno ljubljeni Cerk-vi. V nekam razmehčano zahodno latinskoduhovnost je prinesel skalnatost poljske ve-re v neokrnjeni celovitosti apostolskega Cre-da. Na to vero je naslonil svoj medcelinskiapostolat z nosilnim stebrom v Kristusu: vprvem odstavku svoje prve okrožnice ga jerazglasil za središče zgodovine, v svojemzadnjem apostolskem pismu pa je potrdilnjegovo navzočnost v evharistiji in uvedelleto evharistije. Njegova prva beseda z bal-kona bazilike sv. Petra je bila: »Odprite vrataKristusu!«

Evropska zveza jih ni.Kot Credo Cerkve je v celoti sprejel nje-

no moralo, tudi na spolnem področju, s či-mer si je seveda prislužil oznako konserva-tivnosti. A če pustimo ob strani to zvestobo,na katero je bil vezan kot vsi papeži – koli-ko novih oken je odprl v že odprti pokon-cilski Cerkvi! Naj omenimo njegovo spro-stitev beatifikacijskih postopkov, kar je ob-ljudilo Cerkev z množico novih blaženih insvetih. Naj omenimo njegov ekumenski za-nos, ki ga je pripeljal marsikam, od judov-ske sinagoge v Rimu (bil je prvi papež, ki jestopil vanjo) do večverskega srečanja v As-sisiju. Naj omenimo njegov »Confiteor« zavse negativno v Cerkvi v preteklosti, ki je šeldelu kurije v nos. Naj omenimo še eno drz-nost, ki si je prejšnji papeži niso upali, na-mreč objavo tretje fatimske skrivnosti.

Katoliška Cerkev ni nikoli tako univerzal-no zadihala kakor pod njim. In v modernidobi nikoli ni dosegla tolikšnega prestiža.

A Karel Wojtyla je bil tudi dar Evropi.V njegovi žlahtno uravnovešeni osebi, od-

prti kulturi in bratstvu med narodi, je zaži-vel klasični lik Evropejca, nosilca judovsko-


trojni dar Previdnostigrško-rimske tradicije te celine. Ni naključje,da se je pod njim v Vatikanu oživila skrb zajezik Cerkve, za latinščino. Svoje človečnostipa ni mogel bolje pokazati kakor z obiskomsvojega morilca v ječi. Kot mislec je bil pravtako v najžlahtnejši evropski tradiciji, ko je vsebi družil filozofa, gojitelja mišljenja in umet-nika, gojitelja lepote. Prav gotovo je nepri-merno več evropskega duha, duha Platonain Goetheja, v njegovi okrožnici Fides Ratio –Vera in razum, kakor ga je v sodobnih filozo-fih nihilizma od Sartra do Lacana. Po zasluginjegove duhovne suverenosti, ki je znala ititudi mimo politike največje sile sveta (glejnjegov odpor do iraške vojne), je Evropa os-tala kljub vsemu moralno središče sveta.

Kakšen dar je bil ta papež svetu, o tem go-vori njegova vloga pri sesutju evroazijskegaLeninovega barbarstva. Njegova Poljska jebila tista, ki je pod njegovim navdihom spod-nesla prvo domino v verigi terorja. Napoveditalijanskega časnikarja ob njegovi izvolitvi,da novi papež utegne postati »atomska bom-ba« za komunizem, se je uresničila. Da je toše bolj zaslutil sovjetski KGB, je dokazal aten-tat na Trgu sv. Petra: tri obveščevalne službe –sovjetska, vzhodnonemška in bolgarska – so,kakor zdaj prihaja na dan, jurišale na tegaoznanjevalca miru in človečnosti.

A Karel Wojtyla je bil dar tudi za našo Slo-venijo.

S posebno pieteto se mora pokloniti nje-govemu spominu slovenski kristjan. Protirim-ski afekt, ki se najde tudi med katoličani, mo-ra ob tem našem velikem prijatelju onemeti.Za kaj vse mora biti Janezu Pavlu II. hvaleženne samo slovenski kristjan, ampak Slovenecsploh!

Naštejmo: hvaležen, da se je nekajkrat vletu z okna vatikanske palače oglasila polegdrugih jezikov tudi slovenščina (ki je sabo-tinski Tito, sin slovenske matere, ni sprego-voril …). Da je slovensko Cerkev obdaroval znjenim prvim blaženim, škofom Slomškom.Da je bil s svojim Svetim sedežem na čeludržav, ki so priznale novorojeno državo Slo-venijo.

Za vse to ni zaslužil splošnega konsenzaza poimenovanje uličice v slovenskem glav-nem mestu, sicer v svoji toponomastiki odpr-tem Ho Ši Minhu in podobnim.

Kar sledi, je bolj napisano po namigu ured-nika Družine.

Med privilegirane trenutke mojega življe-nja spadajo tisti, ki sem jih kot avditor na si-nodi evropskih škofov prebil v njegovi bliži-ni. Tik preden sem začel svoj nagovor, je pa-pež Janez Pavel II. odšel iz dvorane. A pozne-je mi je rekel, da je tisti govor prebral. Največ-jo bližino sem doživel na kosilu z nekaj dru-gimi avditorji: papež je brez teka segal z žlicov krožnik, očitno mu je bilo bolj za pomenekkot za kosilo. In kako naj pozabim slovo, kosem mu v vrsti drugih podal roko, pa se me je

spomnil in z nasmeškom rekel: »Pišite!«Papež, ki je strastno verjel v kulturo, kakor

je strastno živel svojo vero. In vendar slovan-sko, da tako rečem, preprost, brez najmanjšesence poze. Ko nas je avditorje obdaril z al-bumom vatikanskih znamk, se je ob zahva-ljevanju prikupno ponorčeval iz tistega fila-telističnega daru. Kako dobro je del tisti nje-gov smisel za humor, tista vedra sproščenost… Kako pristno, očarljivo je bilo krščanstvo,če si ga videl v Karlu Wojtyli …

Ta preprostost je posebej učinkovala sredi

zahodne latinske uglajenosti. SpoznatiWojtylo je bilo spoznati utelešenje pristno-sti.

Od Janeza Pavla II. si odhajal bolj krist-jan, kot si bil prej.

Alojz RebulaAlojz RebulaAlojz RebulaAlojz RebulaAlojz RebulaČlanek je bil objavljen v Družini,Članek je bil objavljen v Družini,Članek je bil objavljen v Družini,Članek je bil objavljen v Družini,Članek je bil objavljen v Družini,

111110. aprila 20050. aprila 20050. aprila 20050. aprila 20050. aprila 2005

Zaradi njegove aktualnosti smo gaZaradi njegove aktualnosti smo gaZaradi njegove aktualnosti smo gaZaradi njegove aktualnosti smo gaZaradi njegove aktualnosti smo gaobjavili tudi v Naših korakih...objavili tudi v Naših korakih...objavili tudi v Naših korakih...objavili tudi v Naših korakih...objavili tudi v Naših korakih...


Ekološki kampi – dodatnadejavnost za majhne kmetije

Osredotočenost na delo, us-tvarjanje premoženja, izgublja-nje medsebojnih stikov instroga časovna disciplina soznanilci globalne potrošniškekulture sodobnega časa.

V tej smeri se je dolga desetletja razvi-jal tudi turizem, in sicer je šel razvoj pred-vsem v oblikovanje in trženje komercial-no zanimivih turističnih doživetij ali po-vedano drugače – v masovni turizem. Za-skrbljenost v zvezi z naraščajočimi nega-tivnimi socialnimi in ekološkimi posledi-cami množičnega turizma je bila podla-ga za razvoj specifičnih, alternativnih ob-lik turizma, ki upoštevajo interese in po-trebe posameznika. Ljudje so pripravlje-ni preizkusiti nove stvari, da bi pobegnilivsakdanjiku in to se izraža tudi v načinupočitnikovanja. Dopust pomeni nadome-stilo za tisto, kar v vsakdanjem življenjupogrešamo. To je pobeg iz gneče in be-tonskega okolja v naravo. Krepčilni uči-nek narave blagodejno deluje na počut-je in napolni z energijo, kar je tudi znans-tveno dokazano.

Pomembno vlogo pri izpolnjevanju to-vrstnih potreb novodobnih – sodobnih tu-ristov ima podeželje. Eden izmed nači-nov doživljanja narave je kampiranje, kjerčlovek pride v neposreden stik z zemljo,vonjavami, vzdušjem in podobnim. Nači-ni kampiranja so različni. Čedalje več jetakih, ki si tovrstno dopustovanje izbere-

jo zaradi pristne okolice,miru, osebne obravnavein stika s kmečkim življe-njem. Standardni kampiso za mnoge brezosebni.Podeželska idila, dožive-ta gostoljubnost, pristnistiki s preprostimi kmeč-kimi ljudmi, ki z vso iskre-nostjo ponudijo, kar ima-jo, omogočijo vrnitev včas izpred desetletij. Kotodgovor na tovrstne že-lje turistov in povpraševa-nje po majhnih, neko-mercialnih kampih se jerazvila organizacijaECEAT – Evropski centerza ekološki in agrikultur-ni turizem. Organizacijapodpira in spodbuja organsko kmetova-nje, zaščito narave in okolja, sonaraven raz-voj podeželja ter varstvo kulturne dedišči-ne in pokrajine. Svoje mesto v tej organi-zaciji ima tudi Slovenija, ki jo zastopa Inšti-tut za trajnostni razvoj. Več informacij jedostopnih preko spletne strani http://www.okoljski-center.org/.

Kmetije, ki se odločijo za tovrstno us-meritev, obdržijo svojo prvotno dejavnostin jim turizem služi le kot dopolnilna de-javnost na kmetiji. Ravno aktivno delujočakmetija je eden glavnih, če ne najpomem-bnejši motiv turistov, da se odločijo za to-vrstno kampiranje. In kaj jim kmetje lahkoponudijo? Ekološko, doma pridelano in pri-

pravljeno hrano, kot so domači kruh, sa-lame, klobase, sir, skuta, sadje, zelenja-va, pecivo, domače kmečko kosilo itd.Večino teh stvari kmetje že tako in takoproizvajajo, zato ne bi bile potrebne kak-šne posebne preusmeritve. Prav takokmetje redno opravljajo vsa kmečkaopravila, ki zajemajo na primer setev, že-tev, košnjo, dela v vinogradu, preko cele-ga leta neodvisno od prisotnosti turistov.Turisti se lahko celo vključijo v ta opravi-la in pomagajo. Kmetije lahko ponudijostik in delo z domačimi živalmi, spanjena senu, na kozolcu, prostor za piknik vnaravi in tisto, kar je bistveno pri vsemtem – domačnost. Od vsakega posamez-nika, njegove iznajdljivosti in možnosti,ki jih ima, pa je odvisno, kaj vse lahko šeponudi: opravljanje kmečkih opravil kotnekoč, brez uporabe mehanizacije, jaha-nje, vožnja s starim federvagnom, raznaročna dela, sodelovanje pri vaških dogod-kih, običajih, prireditvah, razstave starihkmečkih orodij … Za nastanitev je mogo-če ponuditi prirejene, že obstoječezgradbe na kmetiji (hišo, sobo, lopo, ske-denj, kozolec) ali pa jim zgolj zagotovitiprostor za kampiranje. Hkrati ima turisttudi možnost obiskati in si ogledati lokal-ne turistične zanimivosti, daljše bivanje vkraju in koriščenje lokalnih storitev (tr-govina, gostinstvo, javni prevoz) pa pri-našata podporo lokalni ekonomiji, ki jeusmerjena k napredku in dobri samopo-dobi kraja.

JelkJelkJelkJelkJelka Ta Ta Ta Ta Tršinarršinarršinarršinarršinar

Turistično društvo Škocjan imelože 12. redni letni občni zborČeprav nas je bilo malo, smo bili uspešni!

Pri Turističnem društvu Škocjan na Dol.smo tudi letos, v petek 22. aprila 2005,uspešno zaključili 12. letni občni zbor. Po-slušali smo poročila o delovanju društva,potrdili plan dela za tekoče leto, si zadalinekaj novih nalog in sklenili, da bomo do-sedanje vestno izvrševali. Še naprej se bo-mo zavzemali za združevanje društev priorganizaciji prireditev.

Vsi prisotni se Vam lahko pohvalimo,da smo se imeli lepo ob zvokih harmoni-

karja Janeza Lekšeta in izčrpnem pripo-vedovanju g. Jožeta Majesa, ki nam je pre-daval na temo »zdravilna zelišča pri nas do-ma«.

Na koncu se vsi člani Turističnega druš-tva Škocjan zahvaljujemo g. županu Anto-nu Zupetu in ostalim prisotnim svetnikomza izrečeno podporo, še posebno g. PetruDulcu za vzpodbudne besede in dragoce-no darilo.

Jerneja Kic, tajnica TD ŠkocjanJerneja Kic, tajnica TD ŠkocjanJerneja Kic, tajnica TD ŠkocjanJerneja Kic, tajnica TD ŠkocjanJerneja Kic, tajnica TD Škocjan


Z avtocesto soZ avtocesto soZ avtocesto soZ avtocesto soZ avtocesto soprišle tudi smetiprišle tudi smetiprišle tudi smetiprišle tudi smetiprišle tudi smeti

Ribiški ulov z RaduljeRibiški ulov z RaduljeRibiški ulov z RaduljeRibiški ulov z RaduljeRibiški ulov z Radulje

TD Škocjan je poskrbe-TD Škocjan je poskrbe-TD Škocjan je poskrbe-TD Škocjan je poskrbe-TD Škocjan je poskrbe-lo za jedro Škocjanalo za jedro Škocjanalo za jedro Škocjanalo za jedro Škocjanalo za jedro Škocjana

Škocjanska nabirkaŠkocjanska nabirkaŠkocjanska nabirkaŠkocjanska nabirkaŠkocjanska nabirka

Stanje avtobusne čakalnice v DobraviStanje avtobusne čakalnice v DobraviStanje avtobusne čakalnice v DobraviStanje avtobusne čakalnice v DobraviStanje avtobusne čakalnice v Dobravipred očiščevalno akcijopred očiščevalno akcijopred očiščevalno akcijopred očiščevalno akcijopred očiščevalno akcijo

Stanje avtobusne čakalnice v Dobravi poStanje avtobusne čakalnice v Dobravi poStanje avtobusne čakalnice v Dobravi poStanje avtobusne čakalnice v Dobravi poStanje avtobusne čakalnice v Dobravi poočiščevalni akcijiočiščevalni akcijiočiščevalni akcijiočiščevalni akcijiočiščevalni akciji

V soboto, 16.04. 2005, je v Občini Škocjanpotekala očiščevalna akcija v organizacijiOdbora za turizem pri svetu Občine Škoc-jan. Sodelovala so vsa društva v občini: ga-silska, športna, pevska, kulturna, turistična,društva podeželskih žensk, lovska družina,društvo podeželske mladine, društvo vino-gradnikov, ribiška družina, ki je imela akci-jo ob Radulji in Krki ter tudi izven območjaškocjanske občine in druga, ki so tudi prev-

Očiščevalna akcija v občini Škocjanzela organizacijo po vaseh. Akcije se je ude-ležilo več kot 200 občanov, ki so čistilii celot-no področje občine. Očistili so poti, ceste,gozdove, potok Raduljo, center Občine, av-tobusna postajališča v vaseh, pospravljenihpa je bilo tudi nekaj črnih odlagališč itd... Naj-večji delež odpadkov je predstavljala raznaembalaža, steklo, papir, odslužena bela teh-nika, železje in avtomobilski deli. Odvoz že-leznih odpadkov smo organizirali še isti dan,

s podjetjem Dinos, za osta-le pa je poskrbela Komu-nala iz Novega mesta. Od-bor za turizem se zahvalju-je vsem občanom, ki so seodzvali povabilu in s svo-jo aktivnostjo na akciji po-kazali, da jim ni vseeno, vkakšnem okolju živijo in kakšno sliko kaže-jo navzven. Martin StrašekMartin StrašekMartin StrašekMartin StrašekMartin Strašek

Zaslužena malica, ki jo je pripravil kuharZaslužena malica, ki jo je pripravil kuharZaslužena malica, ki jo je pripravil kuharZaslužena malica, ki jo je pripravil kuharZaslužena malica, ki jo je pripravil kuharJanezJanezJanezJanezJanez

16 številka 90 - marec 2005Naši koraki

V nedeljo, 17. aprila, je plamenke čakala zanimiva izkušnja. Napovabilo RTV Slovenija smo v živo nastopile v oddaji Tistega lepe-ga popoldneva, v rubriki Pet minut slave. Da naš nastop ne bi bilsestavljen le iz petja, smo se odločile, da vanj vnesemo nekaj dru-gačnega. Zaigrale smo dve pesmi (Po Koroškem po Kranjskem; Jazsem si pa nekaj zmislil) na star ljudski inštrument, na glavnik. Pri-ljubljena voditelja oddaje, Anja Tomažin in Lado Bizovičar, sta bilapresenečena in naravnost navdušena nad zvoki, ki so jih dajaliglavniki 12 plamenk. Zato smo tudi njima ponudile glavnik in jihnaučile igrati na ta zanimiv inštrument. Gostovanje v oddaji smozaključile še s skupno fotografijo, iz katere je razvidno, da smo znastopom zelo zadovoljne, saj smo združile prijetno s koristnim inse zraven še zabavale. Trinajsta plamenka pa je ta vikend tekmovalav Mariboru na Naši pesmi z zborom APZ Tone Tomšič, ki je osvojilnajvišje število točk in še nekaj najvišjih nagrad. Čestitamo!!!

Urška KeglovičUrška KeglovičUrška KeglovičUrška KeglovičUrška Keglovič

Tistega lepegapopoldneva

Kulturni kotiček

Območno srečanjefolklornih skupin

Območno srečanje folklornih skupin Posavja je organiziral Javnisklad za kulturne dejavnosti RS. Srečanje je letos prvič potekalo vSevnici v organizaciji tamkajšnje izpostave JSKD RS, in sicer v petek, 6.maja. Udeležba je bila velika, saj se je predstavilo kar osem skupin: FSDU Razbor, Mlajša FS KUD Oton Župančič Artiče, FS Duplo Pišece,Nova FS KUD Oton ŽupančičArtiče, FS KUD Svoboda Se-novo, FS KUD Oton Župan-čič Artiče, FD Kres iz Novegamesta, prvič pa se je revijeudeležila tudi naša skupina, FSPlamen iz Škocjana. Predsta-vili smo se s spletom dolenj-skih plesov, z naslovom Vino-gradniški splet. Plesalci so ssvojim dobrim nastopom nav-dušili vse prisotne v dvoraniin poželi veliko pohval. Preži-veli smo prijeten večer ob ple-su in pesmi ter druženju s fol-klornimi skupinami Posavja.FS DKD Svoboda iz Senove-ga in FD Kres iz Novega me-sta pa želimo veliko sreče naMedobmočnem srečanju fol-klornih skupin osrednje Slo-venije v Dobrovi.

Nataša Zupet,Nataša Zupet,Nataša Zupet,Nataša Zupet,Nataša Zupet,umetniški vodja FS Plamenumetniški vodja FS Plamenumetniški vodja FS Plamenumetniški vodja FS Plamenumetniški vodja FS Plamen

V nedeljo, 24. aprila, jebilo v Grmovljah tradicio-nalno Jurjevanje, ki se gaje udeležilo več kot tride-set konjenikov. V povorki,ki se je oblikovala pred go-stilno Marinčič v Škocjanu,sta poleg konjenikov so-delovala tudi dva zaprav-ljivčka. Povorka je poteka-la od Škocjana do Grmo-velj, kar je bilo pol ure pri-jetne vožnje oz. ježe. Predcerkvijo svetega Jurija vGrmovljah so najprej za-peli Fantje z vasi, nato jevse prisotne nagovorilžupan Anton Zupet. Sledilje blagoslov konj in sv. ma-ša, ki ju je opravil škocjan-ski župnik g. Damijan Štih.

Zahvala za lepo priredi-tev gre poleg konjerejske-mu društvu in Fantom zvasi vaščanom Grmoveljin PGD Grmovlje, ki so zata namen lepo urediliokolico in cerkev, poskr-beli za pogostitev konje-nikov ter redarstvo in se-veda gospodu župnikuDamijanu Štihu za lepoopravljen obred.


Jurjevanje

Žegnanje konjv Grmovljah

Jurjevanje

Žegnanje konjv Grmovljah

Naši koraki 17marec 2005 - številka 90

Plamen na šmarješki salamiadiV soboto, 7. maja 2005, smo se plesalci in plesalke Fol-

klorne skupine Plamen odzvali prijaznem vabilu organi-zatorjev in nastopili na 9. Finalu slovenskih salamiad, ki jepotekal na pokritem prostoru pri Družbenem domu v Šmar-jeti. V družbi izvrstnega cvička in najboljših slovenskihsalam smo se številnemu občinstvu najprej predstavili zVinogradniškim spletom, čez nekaj minut pa smo obspremljavi naših odličnih harmonikarjev Gregorja in To-nija zaplesali še štrene in se zavrteli v veselem ritmu polke.Zaradi kislega vremena smo nekoliko premraženo občins-tvo nato ogreli še z vrtenico in poželi bučen aplavz. Nav-dušeno šmarješko občinstvo je dokaz, da zanimanje zastare plese in običaje ne pojenja, nam pa vzpodbuda, danadaljujemo z njihovim ohranjanjem.

AlenkAlenkAlenkAlenkAlenka Pa Pa Pa Pa Pajkajkajkajkajk

Cvičkarija v IzoliNa povabilo Društva novomeških študen-

tov se je Folklorna skupina Plamen odpravi-la na prvo Cvičkarijo v Izolo. V torek, 10. ma-ja, je skupina kljub obilnim padavinam sedlana avtobus in upala, da bo vreme na Primor-skem bolj prijazno in naklonjeno praznova-nju. Res nas je morje pozdravilo s toplim son-cem, s prireditvenega prostora v Izoli pa je žedonela domača pesem. Predvsem turisti soobčudovali našo lepo nošo, harmoniko inpesem ter naše veselje in vriskanje. Navdu-šeni so bili tudi nad plesom, saj je ples, prikaterem ima moški liter na glavi oz. na klobu-ku, dve ženski pa svitek in kozarec, res nekajposebnega.

Z našim nastopom smo pritegnili pozor-nost obiskovalcev in jim podarili lepe prizo-re plesnih postavitev, prijetno domačo pe-sem in veselje. Žal pa nismo mogli nastopatina odru. Odplesali smo kar na travi priredi-tvenega prostora, kar je bilo sicer zelo lepo, aizredno neugodno, tako za ples kot tudi za

naše noše, ker je pred našim prihodom moč-no deževalo in je bila zemlja razmočena. Nanaše dragocene žametne noše moramo zelopaziti, da bi jih ohranili še naslednjim gene-racijam plesalcev.

Vendarle smo uživali ob sončnem zahoduna obali in s kozarčkom cvička v roki. Vzduš-je je bilo izredno in z veseljem se bomo zo-pet odpravili na gostovanje.

Sonja KrmcSonja KrmcSonja KrmcSonja KrmcSonja Krmc

Folklorna skupina Plamen na ŠtajerskemDrugi vikend v maju, na petek trinajstega

smo se folklorniki odpravili na intenzivne va-je na Štajersko in sicer v Liboje pri Celju. Ve-černe vaje strahospošovanega črnega petkasmo popestrili s prepevanjem ljudskih pe-smi. Že je prišla sobota in malce bolj resnecelodnevne vaje: ure plesa, pet-ja in spet plesa. Namen našegadruženja je bil predvsem ta, dase naučimo nov dolenjski splet»Ramplanje«. Gre za že skoraj po-zabljen običaj petja in ropotanjana predvečer godovanja, ki gabomo skušali z novim spletom,ki ga je za nas sestavila naša Na-taša, spet obuditi. Seveda smo obpoležavanju na soncu in veli-kem športem udejstvovanju podkošem tudi malce spočili, dan pasmo zaključili s prepevanjempesmi in zabavo ob zvokih na-

ših harmonikarjev. V nedeljo smo našemunovemu spletu dodali še piko na i, ga pre-mierno celega zaplesali in kmalu nas bostelahko videli plesati nove, poskočne plese znaše prelepe Dolenjske.

Mihaela HočevarMihaela HočevarMihaela HočevarMihaela HočevarMihaela Hočevar


Rogisti iz Škocjana osvojili ZLATI ROGOd petka, 13. maja, do nedelje, 15. maja

2005, je v organizaciji Štajerskih rogistov po-tekalo prvo tekmovanje rogistov na Sloven-skem z mednarodno udeležbo. Na tekmova-nju, ki je potekalo v Vojniku in Novi cerkvi, jesodelovalo 62 skupin iz Avstrije, Češke, Italije,Nemčije, Poljske, Hrvaške in Slovenije, karpomeni, da je bilo na prireditvi približno 800rogistov.

Rogisti ZLD Novo mesto iz Škocjana, ki gasestavljamo Stane Jerman – vodja rogistov,Boris Cvelbar, Mojca Janežič, Uroš Komlja-nec in Bojan Jerman, smo pred meseci prid-no zavihali rokave in z intenzivnimi vajami,tudi do štirikrat na teden, pridno pilili tekmo-valni izbor skladb, ki smo jih uspešno pred-stavili pred petčlansko mednarodno komisi-jo, ki je ocenila, da si rogisti iz Škocjana pri-služimo najvišje možno priznanje, zlati rog.

Ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem rogi-stom in ostalim, ki so vztrajali z nami in namkakor koli pomagali.

Bojan JermanBojan JermanBojan JermanBojan JermanBojan Jerman

Bučenska pomladKot že večkrat, so tudi letošnji večer ljud-

skih pesmi na Bučenski pomladi v sodelova-nju pripravili Fantje z vasi in Kulturno druš-tvo Bučka. Gost večera je bila mešana skupi-na ljudskih pevcev Vaški zvon iz Prečne inStraže.

Ob tej priložnosti je bila tudi na Bučki pred-stavljena videokaseta z naslovom Od zemljedo kruha. Otroci so ob gledanju videokaseteradovedno poizvedovali po imenu predstav-ljenih orodij in čemu so orodja služila, malo

starejši smo ta znanja obnovili, medtem koso dedki in babice ob besedi, pesmi in slikiobujali spomine na svoja mlada leta.

Fantje z vasi imajo obširno zbirko ljudskihpesmi na avdio kasetah, kot tudi na dveh vi-deo posnetkih, imajo pa tudi veliko delovnihnačrtov, ki jih zaenkrat še ne bomo razkrili,dajmo se znova presenetiti. Mogoče že nanaslednji Bučenski pomladi?

Irena HočevarIrena HočevarIrena HočevarIrena HočevarIrena Hočevar

Knjižnica je prostor, kjer se ši-ri bralna kultura pri vseh gene-racijah bralcev, zato smo se ssodelavci Knjižnice Mirana Jar-ca Novo mesto odločili, da vobčinskem glasilu občanomObčine Škocjan predstavimodejavnost Knjižnice MiranaJarca in njeno enoto, Krajev-no knjižnico Škocjan.

Knjižnica v Škocjanu, ki ima svoje pro-store v občinski stavbi, je vzajemna enotaKnjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Usta-novljena je bila leta 1988.Vanjo je vpisanih375 članov vseh starosti, prevladujejo pred-vsem predšolski in osnovnošolski otroci.Knjižnica je odprta vse delovne dni v ted-nu, razen četrtka po naslednjem obratoval-nem času:

ponedeljek: 9.30 – 15.00,torek: 11.00 – 16.30,sreda: 11.00 – 16.30,petek: 9.30 - 14.30.

V poletnem časuV poletnem časuV poletnem časuV poletnem časuV poletnem času ima knjižnica spreme-njen obratovalni čas. Odprta je v torek odOdprta je v torek odOdprta je v torek odOdprta je v torek odOdprta je v torek od1111111111.00 do 1.00 do 1.00 do 1.00 do 1.00 do 16.30 in v pe6.30 in v pe6.30 in v pe6.30 in v pe6.30 in v petttttek od 9.30 do 1ek od 9.30 do 1ek od 9.30 do 1ek od 9.30 do 1ek od 9.30 do 14.30.4.30.4.30.4.30.4.30.

Svojim obiskovalcem knjižnica nudi sli-kanice in pravljice za predšolske otroke,knjige in razno gradivo za šolarje in mladi-

Z močjo ustva


10. septembrsko srečanja članovObmočne obrtne zbornice Novo mesto

no, romane, leposlovne, strokovne knjige zaodrasle. V knjižnici so na voljo tudi časopisi(Delo, Dolenjski list), revije za šolske otroke(Kekec, Ciciban, Pil, Smrklja, Gea, NationalGeographic Junior), revije za odrasle (Obram-ba, Naša žena, Pet zvezdic, Dober tek, Rože invrt, Unikat, Naš dom, Obrtnik, Glas gospo-darstva) in AV-gradivo (videokasete, zgoščen-ke, DVD–eji). AV-gradivo si lahko člani knjiž-nice izposodijo na dom brezplačno za dolo-čen čas, vendar morajo pri tem paziti na rokizposoje, saj zamudnina AV-gradiva stane250,00 SIT na dan na kos gradiva. V čitalnicije obiskovalcem na voljo gradivo iz priročneknjižnice (atlasi, slovarji, enciklopedije, leksi-koni …). Pri iskanju knjig, gradiva za referate,seminarske naloge vam bo z veseljem poma-gala prijazna knjižničarka, ki bo poskrbela,da boste odšli domov s knjigami, ki vam bo-do krajšale čas. Kaj vse še imamo v knjižnici,lahko izveste tudi preko računalniškega ka-taloga COBISS (http://cobiss.izum.si/). Članiknjižnice lahko uporabljajo računalnik, nakaterem je možno pisanje referatov, seminar-skih nalog, pregledovanje elektronske pošte,brskanje po internetu in tiskanje. Uporabaračunalnika do 15 minut je brezplačna, 1 urastane 100,00 SIT.

Vsak mesec si obiskovalci knjižnice lahkoogledajo v vitrini ob vhodu razstavo. Mladimobiskovalcem so namenjene razstave, na-gradna uganka meseca, kvizi, pravljične ure,razne delavnice.

Vpis v knjižnicoVsak, ki želi postati član naše knjižnice, mo-

ra predložiti osebni dokument s sliko in iz-polniti vpisnico. S tem hkrati potrdi, da sestrinja s Poslovnikom knjižnice. Vpis je mo-žen na katerem koli oddelku izposoje, ven-dar le enkrat. Že isti dan si je možno izposo-diti gradivo. Članarine ni. Izkaznica ob vpisustane 1.500 SIT. Za mladino do 1Za mladino do 1Za mladino do 1Za mladino do 1Za mladino do 18. le8. le8. le8. le8. lettttta sa sa sa sa stttttarararararo-o-o-o-o-sti je vpis brezplačen. sti je vpis brezplačen. sti je vpis brezplačen. sti je vpis brezplačen. sti je vpis brezplačen. V primeru izgubljeneizkaznice stane nadomestna 1.000 SIT. Izgub-ljeno izkaznico je potrebno preklicati, da nebi prišlo do zlorabe.

Izposoja gradiva, zamudninain podaljševanje roka izposoje

Knjižnično gradivo si lahko izposoja sa-mo član knjižnice. Ob izposoji gradiva ali. Ob izposoji gradiva ali. Ob izposoji gradiva ali. Ob izposoji gradiva ali. Ob izposoji gradiva aliuporabi računalnika mora vsak član knjiž-uporabi računalnika mora vsak član knjiž-uporabi računalnika mora vsak član knjiž-uporabi računalnika mora vsak član knjiž-uporabi računalnika mora vsak član knjiž-nice predložiti člansko izkaznico.nice predložiti člansko izkaznico.nice predložiti člansko izkaznico.nice predložiti člansko izkaznico.nice predložiti člansko izkaznico.

RRRRRok izposook izposook izposook izposook izposojejejejeje gradiva je 111114 dni4 dni4 dni4 dni4 dni in ga je mož-no 2-krat podaljšati.2-krat podaljšati.2-krat podaljšati.2-krat podaljšati.2-krat podaljšati. Izjema je le predpisanaliteratura za domače branje,domače branje,domače branje,domače branje,domače branje, katere izposojaje teden dniteden dniteden dniteden dniteden dni in je ni možno ne podaljšati nerezervirati.

Če gradiva ne vrnete ali ne podaljšatene podaljšatene podaljšatene podaljšatene podaljšate pra-vočasno, plačate zamudnino,plačate zamudnino,plačate zamudnino,plačate zamudnino,plačate zamudnino, ki dnevno zna-ša 50,00 SIT za k50,00 SIT za k50,00 SIT za k50,00 SIT za k50,00 SIT za kos gros gros gros gros gradivadivadivadivadiva.a.a.a.a. ZamudninaZamudninaZamudninaZamudninaZamudnina AAAAAVVVVV-----grgrgrgrgradivadivadivadivadiva,a,a,a,a, to je videokaset zgoščenk in DVD –ejev, znaša dne, znaša dne, znaša dne, znaša dne, znaša dnevno 250, 00 SIT na kvno 250, 00 SIT na kvno 250, 00 SIT na kvno 250, 00 SIT na kvno 250, 00 SIT na kos gros gros gros gros gradi-adi-adi-adi-adi-va.va.va.va.va.

Rok izposoje gradivaRok izposoje gradivaRok izposoje gradivaRok izposoje gradivaRok izposoje gradiva lahko podaljšatepodaljšatepodaljšatepodaljšatepodaljšate ta-ko, da se osebno oglasite v knjižniciosebno oglasite v knjižniciosebno oglasite v knjižniciosebno oglasite v knjižniciosebno oglasite v knjižnici ali po-kličete po telefonu na telefonsko št. 30 77na telefonsko št. 30 77na telefonsko št. 30 77na telefonsko št. 30 77na telefonsko št. 30 77840 840 840 840 840 ali pa to storite sami preko interneta. Pripodaljšanju roka izposoje gradiva je pomem-bno, da lahko rok izposoje podaljšate največ2–krat. Če imate izposojeno gradivo, predpi-

Območna obrtna zbornica Novo mesto jev sredo, 4. maja 2005, v prostorih Občine Škoc-jan izvedla sestanek o organizaciji 10. sep-tembrskega srečanja članov OOZ Novo me-sto v Škocjanu. Poleg predstavnikov Območ-ne obrtne zbornice Novo mesto, predsedni-

ka Ivana Krajnca in sekretarja Draga Dobrav-ca, so se sestanka udeležili tudi predstavnikiObčine Škocjan, župan Anton Zupet, pred-sednik PGD Škocjan Franci Smrekar, JanezJenič in Bogdan Krašna. Beseda je tekla oorganizaciji in izvedbi omenjene prireditve,župan Anton Zupet je izrazil svojo podporok predlogu, da bi se tokratno srečanje obrtni-kov in podjetnikov izvedlo v Občini Škocjan.Sam namreč vidi razvoj svoje občine pred-vsem v smeri obrtništva in podjetništva in boposkusil na prireditev pripeljati tudi ljudi, kiimajo vpliv in skrbijo za to področje na regij-skem in republiškem nivoju. Predsednik zbor-nice Ivan Krajnc je v nadaljevanju opisal zgo-dovino te njene največje družabne priredi-tve, ki se je pričela leta 1996 v Šentjerneju,nadaljevala v Škocjanu, Novem mestu, Do-lenjskih Toplicah in v Mirni Peči. Število obi-skovalcev se je iz začetnih ca. 170 močno

rjalnega branja do neprecenljivega znanja

povečalo in se sedaj giblje od 650 do 850.Povedal je tudi, da je za glasbo že sklenjenapogodba z ansamblom Zasavci, kot gostjepa bodo najbrž prišli tudi folkoristi iz Virovi-tice. Občina Škocjan pa bo zagotovila pesterkulturni program, saj deluje v občini velikozanimivih društev in skupin. Seveda pa bo-do svoje prispevali tudi gasilci in poskrbelitako za prostor kot tudi za hrano in pijačo.Sestanek je bil zaključen v prijateljskemvzdušju in prepričanju vseh, da se bodo mak-simalno potrudili za uspešno izvedbo prire-ditve.

Drago DobravcDrago DobravcDrago DobravcDrago DobravcDrago Dobravc

sano za domače branje, če je gradivo rezervi-rano in če vam je za gradivo že potekel rokizposoje, ga ni možno podaljšati.

Dobrodošli tudi na naši domači spletni stra-ni www.nm.sik.si.

Marjanca BregačMarjanca BregačMarjanca BregačMarjanca BregačMarjanca BregačKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoKnjižnica Mirana Jarca Novo mestoKnjižnica Mirana Jarca Novo mesto


V sredo, 4. 5. 2005, so se gasilciObčinskega gasilskega poveljs-tva Škocjan petnajstič zbrali vpočastitev sv. Florjana, zavetni-ka gasilcev.

Letošnje leto je florjanovo potekalo vorganizaciji PGD Grmovlje in desetine Hu-denje. Gasilci so se zbrali pred gasilskimdomom v Grmovljah. Sodelovalo je 8 dru-štev s 100 gasilci. V povorki so odšli docerkve sv. Jurija v Grmovljah, kjer je škoc-janski župnik g. Damijan Štih daroval sv.mašo za vse gasilce. V pridigi je izpostavilsložnost gasilcev, ki naj bo vzgled tudi zaostala področja. Mašo so s petjem pope-strili pevci cerkvenega mešanega zbora zOtoka. Po končani maši so gasilci v povor-

FlorjanovoFlorjanovo

Učenci naše šole se že vrsto let udeležu-jejo srečanj društev Mladi gasilec, ki pote-kajo konec septembra po različnih krajih

Slovenije. Srečanje je dvodnevno in se gaudeležijo učenci tistih šol, ki so na pred-hodnjih regijskih srečanjih dosegli najbolj-

še rezultate. Organi-zacija letošnjega, jubi-lejnega 25. srečanja,je bila zaupana našišoli, tako smo prevze-li tudi skrb za preno-čitev učencev, udele-žencev srečanja. Stem, ko učenci enonoč prespijo pri svo-jih vrstnikih iz krajagostitelja, navežejonova poznanstva inprijateljstva, spozna-vajo navade gostite-ljev. Učenci gostiteljiskupaj s starši prevza-mejo učence, udele-žence srečanja, v pe-tek ob šestih zvečer,potem ko so si ogle-dali zanimivosti kraja

Prenočevanje učencev, udeležencevsrečanja društev Mladi gasilec

gostitelja in njegove okolice. Večer pote-ka ponavadi v sproščenem pogovoru inizmenjavi šolskih in obšolskih izkušenj medučenci. Učenci, udeleženci srečanja, se vr-nejo s svojimi gostitelji v šolo v soboto ob8.30. Po dosedanjih izkušnjah pomeni pre-nočevanje pri vrstnikih nepozabno doži-vetje tako za učence udeležence srečanjakot tudi za gostitelje.

Učenci, udeleženci, so osnovnošolci, po-lovica z razredne in polovica s predmetnestopnje. Približno enakomerno so zasto-pani tudi po spolu.

Ker je organizacija prenočišč kar pre-cejšen organizacijski zalogaj, se bomo vnaslednjih dneh obrnili na vas z vprašalni-kom, s katerim vas bomo povprašali o mož-nosti prenočevanja otrok pri vas. Prosimovas, da nam izpolnjen vprašalnik vrnete,saj nam boste tako pomagali ugotoviti po-trebo po drugih načinih prenočevanjaotrok. Za sodelovanje se vam že vnaprejnajlepše zahvaljujemo.

Za organizacijski odborZa organizacijski odborZa organizacijski odborZa organizacijski odborZa organizacijski odborMarjan CerinšekMarjan CerinšekMarjan CerinšekMarjan CerinšekMarjan Cerinšek

ki odšli do gasilskega doma Hudenje, kjerje bil krajši kulturni program ob blagoslo-vitvi podobe sv. Florjana, ji jo je naslikal g.Marko Kodrič. Na koncu je sledila pogosti-tev, na kateri so si gasilci izmenjali svoje

izkušnje pri delu v društvih.Zahvala gre članom Prostovoljnega gasil-

skega društva Grmovlje in desetini Hude-nje za odlično organizacijo in pogostitev.



Izleti in druženja v letu 2005Tudi letos se bomo udeležili srečanj, ki jih organizira Pokrajinska

zveza in so že tradicionalna, prav tako bomo udeleženci državnegasrečanja upokojencev. Na naših izletih pa bomo pokukali v predele,kjer še nismo bili – ali pa je že dolgo od tedaj in nas bodo zanimalespremembe in napredki.

8. maj PIKNIK pri lovski koči (že uspešno realiziran)20. maj PO TRDINOVI POTI NA GORJANCE23. junij PRIMORSKA – POSTOJNA (državno srečanje)2. julij BOHINJSKA KOTLINA (Gorenjska)6. avgust BELA KRAJINA – SEMIČ (srečanje upokojencev Po

krajinske zveze)9. november MARTINOVANJE pri JANCU6. januar SILVESTROVANJE

VESELO, SREČNO IN ZADOVOLJNO NA POT!Vabi odbor DU Škocjan

8. maj – dan pred 9. majem – dnevom zma-ge. Nedelja. Ne čisto navadna. Majska. Dru-žabno srečanje upokojencev na jasi pri lov-ski koči. Veliko prijav (preko sto), kar precejpriprav zavzetih članov odbora. Jutro – tem-no, skoraj črno, deževno, mrzlo.

Piknik pri lovski koči

Telefoni kar naprej zvonijo.Ljudje sprašujejo, če pikniksploh bo. Do popoldne je šedaleč in verjamemo, da namje nebo lahko naklonjeno. Ob-laki se bodo razpodili, sončnižarki bodo hitro popili roso.Veselja nam nihče in nič nemore vzeti. PIKNIK BO!

Tako je tudi bilo. Ob dvehsmo se zbrali pri koči (lovci sonam gostoljubno odstopili pro-store v koči in pred njo). Za do-bro počutje je bilo kar precejrazlogov – optimizem in pesemudeležencev, dobra hrana, pi-jača, prijazna postrežba, čudo-vita narava. In presenečenje.Šest članov našega društva jepred kratkim ustanovilo instru-mentalno-pevsko skupino.

Imeli so svoj prvi nastop. Us-pešen, simpatičen, duhovit! Letako naprej! Želimo jim, da bijim bili v veselje vaje in nasto-pi in da bi naša druženja po-pestrili s svojo izvirnostjo indobro voljo.

In glej! Prijazno je postalotudi nebo – sonce je poslalomed nas veliko svetlobe, ki jepronicala skozi zeleno bu-kovje in nam govorila, naj bo-do naša druženja pogosta,naj nas grejejo prijateljstvo,pesem in dobra volja. (To znagreti tudi tedaj, ko ni sonca.)

Hvala vsem, ki ste se priza-devali, da je bil 8. maj lep, sve-tal dan.

Joža LuzarJoža LuzarJoža LuzarJoža LuzarJoža Luzar

Rojstni dan Anice BaničKar 80 let je 25. februarja minilo od takrat, ko je v družini Barbričv Zavinku prijokala na ta ljubi svet Anica Banič iz Dobruške vasi.Bila je tretji otrok v družini in samo ona od štirih otrok je svojo 80– letnico dočakala.

Do leta 1951 je delala na domači kmetiji.Kot 26-letno dekle se je poročila z Banič Iva-nom iz Dobruške vasi. Kupila sta zapuščenoŠinkovčevo kmetijo in obnovila hišo. Anicaje rodila tri otroke, ki so rasli, si ustvarili druži-ne in kmalu sta z Ivanom ostala sama. MožIvan je leta 1991 umrl po dolgi bolezni, dveleti je bil povsem nepokreten in odvisen odženine pomoči. Anica od takrat živi sama, imakmečko pokojnino, ki ji mora zadostovati zaskromno življenje.

Anica je vse življenje rada prepevala, radaje tudi plesala. Pela je šest let v upokojen-skem pevskem zboru. Rada se druži s svojimiprijateljicami – upokojenkami, da malo po-klepetajo o minulih časih. Vesela je, če jo kdo

obišče, saj je dolgčas najhujši sovražnik sta-rostnikov. Članica DU in RK Škocjan je ževeč kot 20 let. Želimo ji, da bi še vrsto letuživala svojo zasluženo pokojnino in se obsvojih jubilejih veselila v dobri družbi.

Obiskali smo jo in jo skromno obdarili, po-poldne sta Anico obiskali tudi predsednicain tajnica KO RK Škocjan Gabrijela Kovač inTinca Granda ter ji v imenu članov zaželeliveliko zdravja, dobre volje in sreče v letih, kiprihajajo.

Anica, na zdravje!Za DU ŠkZa DU ŠkZa DU ŠkZa DU ŠkZa DU Škocococococjan in Kjan in Kjan in Kjan in Kjan in KORK ŠkORK ŠkORK ŠkORK ŠkORK Škocococococjanjanjanjanjan

Slavka JanežičSlavka JanežičSlavka JanežičSlavka JanežičSlavka Janežič(Na željo avtorice je besedilo nelektorirano. )


LITERARNI KOTIČEK

Ko se rodi novo bitje, se še ne zaveda,da so v življenju vzponi in padci. Čez ne-kaj let, ko prestopi šolski prag, spoznaveliko svojih vrstnikov, ki lahko postanejonajboljši prijatelji. Sedaj zapuščam osnov-nošolske klopi … S svojimi sošolci sempreživela več lepih kot žalostnih trenut-kov. Skupaj smo odraščali in se dobro spoz-nali, ne da bi se tega zavedali. Prišel pa jetudi čas, ko se moramo odločiti, kaj želi-mo postati v življenju. To je najtežja odlo-čitev. Nekoliko lažje je tistim, ki že vedo,v kakšnem poklicu se vidijo. A težje je,če nimaš začrtanih ciljev. Čez nekaj let bibilo morda lažje. Starši pričakujejo od me-ne le to, da bi bila uspešna in si uresničilasanje po najlažji poti. Odločila sem se, dabom postala učiteljica. Mislim, da se bommorala truditi, če želim uspeti. Toda, ka-ko? Morda bom doživela veliko padcev,vendar vedno je nekje daljša pot do vzpo-na, čeprav je lahko včasih težja. Zavedampa se tudi, da imam vsak dan več obvez-nosti, ker sem vsak dan tudi starejša. Po-časi prihajam v svet odraslih. Sprejeti mo-ram tudi to pot v življenje. Sprejeti mo-ram dejstvo, da si sama gradim pot v živ-ljenje.

MoMoMoMoMojca Tjca Tjca Tjca Tjca Trrrrramtamtamtamtamte, 8. be, 8. be, 8. be, 8. be, 8. b

Sicer pa denar ni vse, pomembno je,da se imamo radi in da smo zdravi. Svetodraslih se mi zdi zelo zapleten. Vsem senekam mudi in vsi so zaskrbljeni. Danesveč ne veš, kako bo jutri, saj je jutri zelodaleč. Ko vsak dan gledam veliko ljudi, semi zdijo kot mravlje. Vsak opravlja svoje,nimajo časa se pozdraviti. Če bo šlo takonaprej, bo svet propadel. In še zaključnamisel: »Življenje je velika uganka, reši jo,če jo znaš.«

Mitja Gros, 8. aMitja Gros, 8. aMitja Gros, 8. aMitja Gros, 8. aMitja Gros, 8. a

Že Mali princ je rekel: »Bistvo je očemnevidno, treba ga je gledati s srcem.« No-vim spoznanjem bom šla nasproti s srcemin iskala prijatelje, kakršni so tukajšnji. Pri-hodnost se bo kmalu sprevrgla v sedanjostin vedno bolj se strinjam z odraslimi, ko pra-vijo: »Življenje je kratko,« in »Življenje hitromine.«

Ester Černik, 8. aEster Černik, 8. aEster Černik, 8. aEster Černik, 8. aEster Černik, 8. a

Stopam v svet odraslih. Zdelo se mi je,da v svetu odraslih lahko vse dobiš, a sta-rejši si, bolj videvaš, da ni tako, ampakravno nasprotno. Sam si moraš služiti de-nar, paziti, kaj boš rekel, vse je urejeno,voziti moraš po pravilih, upoštevati pro-metne znake, prometna pravila in nena-zadnje svojo lastno varnost. Sedaj stopamv to križišče, kjer bom moral biti pazljivin vljuden.

Roman Čelesnik, 8. bRoman Čelesnik, 8. bRoman Čelesnik, 8. bRoman Čelesnik, 8. bRoman Čelesnik, 8. b

Zadnja generacija osmošolcev osemletke zapuš-ča škocjanske osnovnošolske klopi. Marsikaj sodoživeli, spomini so prijetni, pa tudi grenki. Vsvojih pisnih nalogah so razmišljali o prihodno-sti, poklicu, o svetu odraslih, v katerega stopajo,o križiščih svojega življenja … Mali princ: Bistvo je očem nevidno! Ni

vse denar, velika hiša, dober avto. Ne, smi-sel je v osebni sreči in v pozitivni veri v živ-ljenje. Vsi odrasli, če je v vas samo še kan-ček otroka, na svet poglejte s srcem, se is-krivo nasmehnite in si zapojte kako pesmi-co iz otroštva!

Maja Rorman, 8. aMaja Rorman, 8. aMaja Rorman, 8. aMaja Rorman, 8. aMaja Rorman, 8. a

Moje življenje so zaznamovali starši, pri-jatelji, sosedje in nenazadnje tudi sošolci,saj sem kar veliko časa preživel v šoli. Mi-nilo je že osem let, odkar sem se prvičusedel v šolske klopi, zato se komajda šespomnim svojega prvega šolskega dne.Eno leto je kratko, osem jih hitro mine.Sedaj stojim na križišču poti. Vedno semse pravzaprav držal ene same smeri. Nagimnazijo. Zavedam se, da mora vsakdona svoji poti slediti srcu in svojemu prepri-čanju.

Jože Granda, 8. bJože Granda, 8. bJože Granda, 8. bJože Granda, 8. bJože Granda, 8. b


K Bogu tiho si odšelin samo to si še dejal:

Malo bom zaspal …Zofi

Zahvala

Mnogo prekmalu je preneha-lo biti srce mojega ljubega

moža, atija, dedija, brata, svaka,strica in botrčka

VVVVVinkinkinkinkinkooooottttta Kla Kla Kla Kla Kljunajunajunajunajuna iz ZgornjihGameljn 62.

Iskreno se zahvaljujemoŠkocjančanom za ustna inpisna sožalja, darove, svete

maše, cvetje in sveče.Hvala vsem, ki ste ga imeli

radi in ste ga pospremili nazadnjo pot k večnemu počitku.

Ohranite gav lepem spominu.

Žalujoči: žena Zofi Kljun(rojena Oberč), hči Mojca, sin

Vine z družinama.Gameljne, dne 14-05-2005

Naši koraki - glasilo Občine Škocjan je do konca leta 2004 izhajalo kot Poročevalec občine Škocjan. Izhaja v nakladi 1130 izvodov. Glavna in odgovorna urednica:Janja Strašek. Uredniški odbor: Irena Hočevar, Andrej Zgonc, Tanja Martinčič, Anica Tramte. Sodelavci občinske uprave. Jezikovni pregled: Marinka Cerinšek.Tehnični sodelavec: Marjan Cerinšek. Naslov uredništva: Naši koraki, Občina Škocjan, Škocjan 67, 8275 Škocjan.Elektronski naslov: [email protected]čenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Publikacija je brezplačna. Oblikovanje in prelom: Špes grafika, Novo mesto. Tisk: Kolortisk, Krško. Naši korakiglasilo Občine Škocjan je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1731. Prispevke za naslednjo številko zbiramodo 10. v mesecu.

Območno združenje Rdečegakriža Novo mesto organizirakrvodajalsko akcijo, ki bopotekala v čččččeeeeetrtrtrtrtrtttttekekekekek, 2. juni, 2. juni, 2. juni, 2. juni, 2. junijajajajaja2005, v OŠ Šentjer2005, v OŠ Šentjer2005, v OŠ Šentjer2005, v OŠ Šentjer2005, v OŠ Šentjernenenenenej od 7j od 7j od 7j od 7j od 7. do. do. do. do. do111112. ure.2. ure.2. ure.2. ure.2. ure. Krvodajalsko akcijo boizvedel Zavod za trensfuzijo krviv Ljubljani.Vljudno vabljeni!

Tekmovanje se je odvijalo v zelo lepemvremenu in v krasnem vzdušju na športnihpovršinah Dule-Štrit. Še posebej pa veseli to,da se v aktivno tekmovanje vključuje vse večpredstavnic lepšega spola in tudi vse večotrok, saj je ta turnir namenjen vsem prebi-valcem Bučke in tudi širše.

Letos je uspelo ekipo sestaviti petim va-sem. Po prvem delu prvenstva (drugi del bona sporedu 4. septembra) je na prvem mestuekipa Jerman Vrha, sledijo pa ji Dule, JarčjiVrh, Zaboršt in Štrit.

Nogometno tekmovanje na Bučki

ŠD BUČKA načrtuje v letošnjem poletju vplanu organizirati nekaj zanimivih nogomet-nih tekem (tudi nogometni turnir za POKALOBČINE ŠKOCJAN, ki bo 3. julija 2005), pa tuditekmovanja v košarki in odbojki na mivki.

Vse, ki imate radi šport, pozivamo, da sle-dite našim akcijam in da zopet skupaj odi-gramo še drugi del prvenstva med vasmi, kobodo podeljeni tudi pokali za končne uvrsti-tve prvenstva BUČKA 2005.

Športni pozdrav!Jože MlakarJože MlakarJože MlakarJože MlakarJože Mlakar

V ponedeljek, 2. maja, je potekalopod okriljem ŠD BUČKA že četrtoprvenstvo v malem nogometumed vasmi z območja Bučke.

Nogometno tekmovanje na BučkiO B V E S T I L O

KRVODAJALSKAAKCIJA

OB 60-OBLETNICI POVOJNIH POBOJEVVAS VABIMO

NA OBLETNO SPOMINSKOSLOVESNOST

V NEDELJO 5. JUNIJA 2005 OB 11. URIPRI JAMI POD KRENOM NA KOČEVSKEM ROGU

Spominska slovesnost na Kočevskem Rogu je velikoslovensko romanje, sodobna narodna in družinska

božja pot. Zato pridite vsi, ki so nam v medvojnem inpovojnem revolucionarnem nasilju umorili družinske-

ga člana, sorodnika, prijatelja, znanca.Vabimo vse, stare in mlade, ki ne vedo, kje so grobovi

njihovih bližnjih, vse ki so proti nasilju in zločinu.Slovesno mašo bo daroval ljubljanski nadškof in

metropolit gospod Alojz Uran.

Nova slovenska zavezaNova slovenska zavezaNova slovenska zavezaNova slovenska zavezaNova slovenska zaveza


Bravo, Bučenski ramplači!Bravo, Bučenski ramplači!

»Kaj takega pa še ne!« so rekliljudje, ki so v soboto, 16. aprila2005, ostali pred nabito polnodvorano Kulturnega doma Buč-ka. Nekateri so bili vztrajni inspremljali drugi koncert bučen-skih Ramplačev kar pod oknikulturnega doma, medtem ko sodrugi zaradi slabega vremenaobupali in se odpeljali domov.

Gledalci so se začeli zbirati že ob 19. uri, kose je odprla razstava z naslovom Koline ne-koč. Članice društva podeželskih žensk Buč-ka so predstavile pet obrokov, ki so bili zanaše kraje značilni včasih za dan kolin, in su-homesne izdelke, ki so bili razporejeni za vseleto, kot pravi rek ‘Vsak glidek ima svojgodek’. Manjkalo tudi ni sodobnejšihizdelkov kot so razna peciva in okra-šeni kruh.

Ob 19.30 se je bučenska dvoranaže napolnila. Le najbolj vztrajni sonašli še kak stol, ki ni bil rezerviranali ga je odstopila kaka mlajša ose-ba. K sreči je bila ob tej priložnostipod odrom v grobem pripravljenatudi klet oziroma garderoba za na-stopajoče, da le-ti niso jemali prosto-ra, za to priložnost v premajhni dvo-rani kulturnega doma.

V skoraj triurnem programu soBučenski ramplači poleg zanimivihinstrumentov in zabavnih pesmi po-kazali tudi visoko glasbeno kvalite-to, ki so jo dosegli v zelo kratkemčasu - dveh letih in logično je, da sona vrhu lestvice radia Sraka. KotRamplači so gledalce s svojimi pe-smimi in pripovedmi navdušila tu-di Katja in Drago Jelenič, Učitelskioktet «Pa ́ Kol´kar´tolk« izLogatca, Ljudski pevci- Trebeški drotarji inMladi harmonikar-ji iz Podbočja.

Urška Mlakar je na igralski, zabaven in izvi-ren način prikazala teto Štefko. Svoj delež kdobri volji gledalcev je doprinesl tudi profe-sionalec med slovenskimi humoristi MarjanRoblek Matevž, ki je povedal tudi to, kako boreševal probleme na Bučki, ko bo postal ob-činski podžupan. Program koncerta sta po-vezovala Jelka Tršinar in Metod Blatnik, in kosmo že mislili, da se jim je pri organizaciji kajzataknilo je bila to spet njihova ukana, ki jeceloten program še dodatno popestrila.

Vsi, ki ste se uspeli ‘prebiti’ v dvorano intisti, ki ste ostali doma in želite Bučenske ram-plače poslušati skozi celo leto, se lahko ogla-site pri članih ramplačev ali Kulturnem druš-tvu Bučka in si kupite kaseto ali zgoščenko,lahko pa si obogatite tudi svojo zbirko videokaset s kaseto drugega koncerta Bučenskihramplačev in si prireditev ogledate udobnoiz svojega kavča.

Irena HočevarIrena HočevarIrena HočevarIrena HočevarIrena Hočevar

Kot že dve leti poprej smo tudi letos izbra-li najlepšo naslovnico občinskega glasila vlanskem letu. Za vaš trud pa smo pripravilitudi nagrado. Tokrat je nagrado prispevaloFrizerstvo Marjetka, Marjetka???, s. p. Nagra-jenki iskreno čestitamo, ge. Marjetki pa sezahvaljujemo za nagrado.

UredništvoUredništvoUredništvoUredništvoUredništvo

IZ PEKARNE PEPEDO VAŠIH VRAT!

V teh dneh je tudi po vasehobčine Škocjan odšla na potPEPETOVA POTUJOČAPRODAJALNA s ponudbosvežega kruha in ostalihpekovskih izdelkov iz lastneproizvodnje. Prepoznali nas bostepo poslikanem kombiju in značil-nem zvočnem signalu.

VABLJENI K NAKUPU!

PEKARNA PEPE(07) 30 76 251

Pripravljate piknik,zabavo na prostem?

K nam vodi pot, ki vaspripelje do mesnih

dobrot.

Z vašega žara bo dišalodrugače, če se bo na

njem peklo mesoBobičevo domače.

Številka letnik 11 veliki traven – maj 2005 naši koraki zupet 21. redna seja ... 11. maja 2005,...

Documents