stereotipi, povezani s poklici v slovenskih tv serijah · 2017-11-28 · Špela indof: stereotipi,...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

STEREOTIPI, POVEZANI S POKLICI V SLOVENSKIH TV SERIJAH

Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Kandidat: Špela Indof

Kranj, januar 2013

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Mariji Ovsenik za strokovno pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomske naloge.

Hvala tudi vsem ostalim za pomoč, spodbudo, potrpežljivost in podporo, veste kdo ste.

POVZETEK

V diplomski nalogi bomo proučevali problematiko reprezentacij poklicev v slovenskih televizijskih humorističnih serijah. V uvodnem delu bomo predstavili definicije poklicev ter kako so le-ti razvrščeni glede na standardno klasifikacijo poklicev. Prikazali bomo različne definicije stereotipov, kateri stereotipi se najpogosteje pojavljajo v množičnih medijih. Predvsem se bomo osredotočili na stereotipe povezane s spolom ter etnično pripadnostjo. Izpostavili bomo tudi katere osebnostne lastnosti se povezujejo s posameznimi poklici. Prav tako bomo v podali definicijo zabavnih televizijskih nanizank - »sitcom«. V nadaljevanju bomo predstavili izbrane in analizirane popularne slovenske televizijske serije (TV Dober dan, Naša mala klinika, Moji, tvoji, najini). Sledijo rezultati kvalitativne analize izbranih serij pri kateri bomo izpostavili predvsem kateri poklici so favorizirani, kako se določeni poklici povezujejo z etnično pripadnostjo ter kateri poklici in zakaj se še vedno delijo na »tipično ženske« in »tipično moške« poklice. Prav tako bomo izpostavili problematiko usklajevanja kariere in družine s katero se srečujejo predvsem ženske. Na koncu bomo predstavili še zaključek in predloge za preseganje stereotipnih podob poklicev prikazanih tudi v množičnih medijih.

KLJUČNE BESEDE:

- stereotipi

- poklici in etnična pripadnost

- reprezentacija poklicev

- ženske in kariera

- poklici in spol

ABSTRACT

In the following thesis we will research the problem of the representations of professions in Slovene sitcoms. In the introduction we will present definitions of professions and how they are classified considering the Standard classification of prpfessions. We will present different definitions of stereotyps and which stereotyps are most often present in the mass media. We will focus on the stereotyps connected with gender and ethnicity. We will point out which personal characteristics are connected with differnt professions. We will present also the definition of what a television sitcom is. Further we will introduce the chosen and analysed, popular Slovene sitcoms (TV Dober dan, Naša mala klinika, Moji, tvoji, najini). Follow the results of the qualitative analyse of the selected sitcoms where will be mostly pointed out which professions and why are still devided on »typically women« and »typically men« jobs. We will also orient on the problem of reconciliation of careere and familly which is dealt mostly by women. At the end we will present the conclusions and the suggestions to overcome the stereotype images of professios shown also in the mass media.

KEYWORDS:

- stereotypes

- professions and ethnicity

- representation of professions

- women and career

- professions and gender

KAZALO

1. UVOD..................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA .................................................................. 1

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ....................................................................... 1

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE .............................................................. 2

1.4. METODE DELA ..................................................................................... 3

2. TEORETSKE OSNOVE .................................................................................... 4

2.1. POKLICI IN NJIHOVA KLASIFIKACIJA ....................................................... 4

2.1.1. Definicija poklica ............................................................................... 4

2.1.2. Klasifikacija poklicev .......................................................................... 5

2.2. DEFINICIJE STEREOTIPOV ...................................................................... 9

2.3. STEREOTIPI V MNOŽIČNIH MEDIJIH ....................................................... 11

2.3.1. Stereotipi in spol .............................................................................. 12

2.3.2. Stereotipi in etnična pripadnost ......................................................... 13

2.4. OSEBNOSTNE LASTNOSTI IN POKLICI ..................................................... 13

2.5. DEFINICIJA ZABAVNIH TV NANIZANK ...................................................... 16

3. POKLICI V SLOVENSKIH TV SERIJAH ............................................................. 18

3.1. POKLICI V NANIZANKI TV DOBER DAN ................................................... 18

3.2 POKLICI V NANIZANKI NAŠA MALA KLINIKA ............................................ 21

3.3 POKLICI V NANIZANKI MOJI, TVOJI, NAJINI ............................................ 23

4. KVALITATIVNA ANALIZA IN KOMENTAR ........................................................ 27

4.1. FAVORIZIRANJE POKLICEV ..................................................................... 27

4.2. POKLICI IN ETNIČNA PRIPADNOST ......................................................... 28

4.3. TIPIČNO »ŽENSKI« IN »MOŠKI« POKLICI ................................................ 31

4.4. ŽENSKE – USKLAJEVANJE KARIERE IN DRUŽINE ...................................... 33

5. SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI ....................................................................... 37

6. LITERATURA IN VIRI .................................................................................... 40

7. KAZALO SLIK ............................................................................................... 42

8. KAZALO TABEL ............................................................................................ 42

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Špela Indof: Stereotipi, povezani s poklici v slovenskih TV serijah Stran 1

1. UVOD

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA

V diplomski nalogi bomo izpostavili problematiko stereotipnih podob, povezanih s poklici v množičnih medijih, natančneje v slovenskih televizijskih serijah. Ker živimo v družbi, v kateri smo bombardirani z informacijami in, s predstavami preko različnih množičnih medijev, je vloga medijev v življenju posameznika vedno večja. Še več, mediji močno vplivajo na to, kako oblikujemo naše predstave o sebi in svetu okoli nas. Zato bo v diplomski nalogi izpostavljeno vprašanje vpliva množičnih medijev na naše predstave o poklicih in zaposlitvah.

Analizirali bomo kakšni stereotipi so povezani s poklici, kakšne poklice opravljajo posamezni liki v slovenskih humorističnih televizijskih serijah, katere poklice najpogosteje predstavljajo in kako so predstavljeni v serijah - so pozitivni ali negativni, so ženski, moški, katere etnične skupine opravljajo določene poklice, kateri poklici so favorizirani…

Raziskovanje stereotipov, povezanih s podobami različnih poklicev je vedno aktualna tema, ter tako predmet raziskovanja in analiziranja sociologov, kadrovnikov, ekonomistov… Na temo stereotipov je bilo izvedenih veliko raziskav različnih strokovnjakov, objavljenih je bilo veliko knjig in člankov, ki se ukvarjajo s to tematiko, saj je problematika vseskozi prisotna v vsakdanjem življenju. Zanimiv vidik raziskovanja te problematike predstavlja tudi analiza stereotipov v povezavi s predstavami poklicev v slovenskih humorističnih televizijskih serijah. Analitično, komparativno bomo predstavili tudi te. V sklepni besedi bomo predstavili najpogostejše »stigmatiziranje« in »poveličevanje« poklicev ter predlagali izboljšave na tem področju.

1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA

Analizirali bomo tri najbolj gledane slovenske humoristične televizijske serije, to so: TV Dober dan, Naša mala klinika ter Moji, tvoji, najini. Navedene humoristične nanizanke so bile izbrane, ker so del popularne kulture in močno vplivajo na širok krog občinstva in posledično na oblikovanje predstav širokega kroga gledalcev.

TV dober dan je priljubljena slovenska televizijska nanizanka, ki so jo začeli snemati avgusta leta 1999. Posnetih je bilo 80 delov. Predvajana je bila na komercialni televizijski postaji POP TV, s predvajanji so končali maja leta 2002.

Naša mala klinika je humoristična televizijska nanizanka, ki je bila predvajana od septembra 2004 do decembra 2007 s strani slovenske komercialne televizijske hiše

http://sl.wikipedia.org/wiki/1999

http://sl.wikipedia.org/wiki/POP_TV

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nanizanka&action=edit&redlink=1





POP TV. Bila je najbolj priljubljena in najbolj gledana humoristična oddaja televizije POP TV. Na sporedu je bila sedem sezon, posneli so kar 112 delov. Po slovenskem originalu so posneli tudi Hrvaško in Srbsko Našo malo kliniko, nanizanka je tako postala slovenski izvozni artikel.

Moji, tvoji, najini je slovenska družinska nanizanka, ki se predvaja od oktobra 2010 na slovenski nacionalni televiziji RTV. Posneti sta bili dve sezoni, skupaj 52 delov. Snemanje tretje sezone še ni potrjeno.

Prvi dve humoristični televizijski nanizanki sta bili izbrani, ker se obe osredotočata na delovno okolje, prva v televizijski hiši (TV Dober dan) in druga v kliniki (Naša mala klinika). Tretja televizijska nanizanka Moji, tvoji, najini pa je družinska nanizanka, ki se dogaja »doma« in je bila izbrana za preveritev reprezentacij družine srednjega razreda ter usklajevanja poklicev in kariere.

1.3. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE

S to diplomsko nalogo želimo osvetliti ter ozavestiti vpliv predstav o poklicih, zaposlitvah, ki jih lansirajo množični mediji; o stereotipih, ki se pojavljajo v povezavi s poklici, prikazanimi v televizijskih serijah. Pomembno je, da se stereotipno prikazovanje poklicev izpostavi in ozavesti, saj je le na ta način nato mogoče spremeniti oziroma preseči stereotipno percepcijo poklicev. To je tudi namen diplomske naloge.

Izpostavljena bo torej problematika stereotipnega prikazovanja, reprezentacij poklicev v množičnih medijih, natančneje, v izbranih slovenskih televizijskih serijah. Na ta način bo posebej osvetljena tudi problematika tipično »ženskih« in tipično »moških« poklicev. Prikazali bomo stereotipna mnenja katere poklice opravljajo »Neslovenci«, kako so predstavljene zaposlene ženske, še posebej kako usklajujejo kariero in družino, kateri poklici so favorizirani (glede na izobrazbo) in ali le-to odraža tudi dejstvo, da se za poklicno, strokovno izobraževanje odloča izredno malo osnovnošolcev, čeprav so zaposlitve s poklicno, strokovno izobrazbo zaželene in družbeno potrebne…

V ta namen smo postavili tri hipoteze, ki jih bomo preverili tekom raziskovanja:

Prva hipoteza je, da televizijske nanizanke favorizirajo poklice z visoko izobrazbo.

Druga hipoteza je, da hierarhično nižja delovna mesta praviloma predstavljajo zaposleni »Neslovenci« oziroma pripadniki drugih narodnosti.

Tretja hipoteza pa se glasi, da na delitev družinskih vlog ne vpliva uspešnost ženske v delovnem razmerju.



http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika_(Hrva%C5%A1ka)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika_(Srbija)



Rezultat diplomske naloge bo izpostavitev in razkritje predstav poklicev, ki so družbeno in kulturno proizvedene s strani množičnih medijev o tem, kakšne »stvari tipično v svetu so« ter kako »naj bi bile« ter, na podlagi opravljene analize, zavrnitev ali potrditev postavljenih hipotez.

Vsekakor je problematika predstav poklicev in zaposlovanja, ki so lansirane s strani množičnih medijev in tudi slovenskih televizijskih serij izredno široka, in ne more biti v celoti zajeta v pričujoči diplomski nalogi. Tako se bomo v diplomski nalogi osredotočili na raziskovanje problematike zajete v postavljenih hipotezah.

1.4. METODE DELA

V diplomski nalogi bodo uporabljene kvalitativne metode – kvalitativna analiza. »Kvalitativne metode so povezane s kvalitativnimi tehnikami, s katerimi raziskovalec zbira in analizira podatke.« (Roblek, 2009) Vasja Roblek poda definicijo kvalitativnih tehnik kot »»zbirko interpretativnih tehnik, ki poskušajo opisati, dekodirati, prevesti in drugače odkriti pomen, ne frekvence, določenih bolj ali manj naravno nastalih pojavov v družbenem svetu«. (Roblek, 2009)

Analiza vsebine tekstov se osredotoča na pomene, in je kvalitativna znanstvena metoda, ki jo uporabljamo za analizo virov (pisnih, zvočnih, slikovnih, …) Je raziskovalna tehnika za objektivno in sistematično opisovanje vsebine analiziranih virov, njihova interpretacija ter pregled že obstoječe literature za izbrano temo. »Pravimo, da gre za množico kvalitativnih pristopov, temelječih na indukciji. Zanje je navadno značilen manjši vzorec enot, ki jih ne analiziramo statistično, temveč se osredotočamo na interpretacijo vsega, čemur pripisujemo pomen (pisani tekst, govorjena beseda, semiotske podobe ipd.).« (Vezovnik, 2008)

Prav tako bosta uporabljeni deskriptivna in komparativna metoda. Pri prvi gre za opisovanje dejstev in odnosov, pri drugi pa za primerjanje teh dejstev in odnosov ter odkrivanje podobnosti in razlik med njimi. »V praksi je prva raven deskriptivna in predvideva jezikovno analizo teksta … Druga raven zahteva interpretacijo odnosa med tekstom in interakcijo. … Tretja raven predvideva razlago odnosa med interakcijo in družbenim kontekstom.« (Vezovnik, 2008) Pridobljene podatke s prvih dveh ravni bomo tako umestili v širši družbeni kontekst.

Analizirali bomo vsebino tekstov izbranih televizijskih serij, natančneje bomo predstavili like v televizijskih serijah, njihove zaposlitve in njihove poklice prisotne v posamezni seriji, način, kako so predstavljeni, kakšen pomen ima spol, spolna usmeritev, etnična pripadnost, izobrazba… pri prikazu poklicev. Prav tako bo izvedena primerjava serij ter nastopajočih likov in poklicev v njih. Analizirane, interpretirane in dekodirane bodo podobe, predstave, stereotipizacije poklicev in zaposlitev, prav tako pa bo pregledana obstoječa literatura na temo stereotipov, povezanih z množičnimi mediji in poklici.



2. TEORETSKE OSNOVE

2.1. POKLICI IN NJIHOVA KLASIFIKACIJA

2.1.1. Definicija poklica

Človek se z različnimi poklici srečuje že od rojstva dalje (zdravniki, babce, medicinske sestre,…), vendar pa je ključnega pomena za vsakega človeka poklic za katerega se odloči v času svojega izobraževanja, kljub temu pa lahko zaradi različnih razlogov zaposlitev najde tudi izven svojega poklica.

Kaj je poklic? Poklic je delo, ki ga opravlja posameznik in si z njim prisluži plačo, s katero si pridobiva sredstev za preživljanje. Posameznik lahko v življenju zamenja več poklicev in zaposlitev, saj poklici niso nujno vezani na izobrazbo. Različne poklice lahko opravljajo posamezniki z enako izobrazbo in obratno posamezniki z različno izobrazbo lahko opravljajo enake poklice. Vsekakor pa določeni poklici zahtevajo določene spretnosti oziroma sposobnosti (npr. slikar, gasilec) ter določeno izobrazbo (npr. zdravnik). Kakšne definicije poklicev lahko najdemo?

Na statističnem uradu RS definirajo poklic: »Poklic je opredeljen kot skupek del1, katerih poglavitne naloge in dolžnosti so si po vsebini in zahtevnosti zelo podobne. Poklic posamezne osebe se lahko opredeli glede na glavno delo (oziroma zaposlitev), ki ga oseba trenutno ima (»main job«), glede na njeno dodatno delo (»second job«), glede na delo (oziroma zaposlitev), ki ga je imela v preteklosti, ali glede na delo (oziroma zaposlitev), ki ga bo imela v prihodnosti .« (http://www.stat.si/skp/Default.aspx?id=9, 28.10.2012) Prav tako navedeno definicijo poklica navaja tudi Franc Belčič v svoji knjigi Proces zaposlovanja kadrov.

Na Wikipediji pa je poklic definiran kot: »Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi. V splošnem s poklicom služimo denar ali dobrine za preživljanje (hrana, oblačila, zdravila,...). Pravila izobraževanja (trajanje, vsebine, veščine,...) po navadi predpiše država. Podobno je predpisana tudi izobrazba za nekatera delovna mesta. Na primer zdravnik ne more biti nekdo, ki nima ustrezne izobrazbe.« (http://sl.wikipedia.org/wiki/Poklic, 29.10.2012)

Za določen poklic je potrebna določena izobrazba. Vendar pa večino poklicev lahko opravljajo zaposleni z različno izobrazbo, saj kot navaja Belčič: »Različne naloge in dolžnosti se združujejo v različna (sorodna) delovna mesta, delovna mesta lahko opravljajo osebe z različnimi ali enakimi poklici, te poklice pa lahko opravljajo osebe z različnimi kvalifikacijami.« (Belčič, 2002)

1 Delo je opredeljeno kot skupek nalog in dolžnosti, ki jih opravlja (jih je ali bi jih lahko

opravljala) ena oseba, in sicer kot zaposlena ali kot samozaposlena oseba.

http://www.stat.si/skp/Default.aspx?id=9

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sposobnost&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Uk&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Vzgoja

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Izobrazba&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predpis&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dr%C5%BEava

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Delovno_mesto&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Zdravnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Poklic



»Skratka, svet dela je mnogo širši kakor svet izobraževanja ali šolanja, poleg tega je izjemo dinamičen, kar pomeni, da mu izobraževanje preprosto ne more mehanično slediti in ga »kopirati«. Vseh poklicev preprosto ni mogoče »pošolati«. Zato delodajalci iščejo najboljše kombinacije med različnimi strokovnimi izobrazbami in drugimi lastnostmi posameznika.« (Belčič, 2002) Te druge lastnosti bomo podrobneje predelali v podpoglavju Osebnostne lastnosti in poklici.

»Poklic torej označuje lastnost dela, zato ga določamo na osnovi opisa nalog in dolžnosti. Na ta način je omogočeno, da osebe lahko razvrščamo glede na delo, ki ga trenutno opravljajo, ali na delo, ki so ga že opravljale. To je realizirano povpraševanje. Poleg tega osebe lahko razvrščamo tudi glede na delo, ki bi ga zmogle in hotele opravljati, prosta delovna mesta na osnovi opisa nalog in dolžnosti razvrščamo v poklice – to je nerealizirano ali aktualno povpraševanje. Orodje za takšno razvrščanje (klasificiranje) je Standardna klasifikacija poklicev.« (Belčič, 2002)

Poklici se razvrščajo tudi v različne skupine, kako pa bomo raziskali v naslednjem podpoglavju.

2.1.2. Klasifikacija poklicev

Za razvrstitev poklicev glede na opis kategorij oziroma skupin uporabljamo Standardno klasifikacijo poklicev, ki je ena izmed ključnih pripomočkov za razvrstitev del, delovnih mest ali poklicev v skupine poklicev.

Kaj je standardna klasifikacija poklicev? »Standardna klasifikacija poklicev je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično-analitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialno-ekonomskem področju. Glavni namen Standardne klasifikacije poklicev je zagotavljanje konsistentnosti podatkov, še zlasti pri statističnem spremljanju poklicne strukture aktivnega prebivalstva ter povpraševanja po delu.«2

Po Standardni klasifikaciji poklicev poklice razvrščamo v 10 glavnih skupin glede na opis nalog oziroma vrste del, 28 poklicnih skupin, 116 poklicnih podskupin in 390 poklicnih vrst. Pri razvrščanju del oziroma poklicev v skupine poklicev so pomembne le značilnosti, povezane neposredno z delom, in ne značilnosti osebe, ki to delo opravlja.(http://www.stat.si/skp/Default.aspx?id=3, 28.10.2012) Znotraj skupin pa je za opravljanje del v skupini, definirana tudi raven znanja, ki je potrebna za opravljanje posameznih poklicev.

»Znanje je opredeljeno kot zmožnost, da se opravi naloge in dolžnosti v okviru določenega dela. Znanje ima dvoje razsežnosti: prva je raven (nivo, stopnja) znanja, ki jo neposredno terja zapletenost in obseg nalog in dolžnosti; druga razsežnost je posebnost znanja ali vrsta znanja, ki jo terja konkretno delovno področje,

2 Celotno poglavje klasifikacija poklicev je povzeto po podatkih Statističnega urada RS, saj so urejeni s strani vlade skladno z Zakonom o državni statistiki. http://www.stat.si/skp/Default.aspx?id=0





uporabljeno orodje in naprave, predmeti dela, ter vrsta izdelkov in storitev, ki so rezultat opravljenega dela. Znanje mora oseba pridobiti na formalen ali neformalen način.« (Belčič, 2002)

Na Statističnem uradu RS razvrščajo formalno izobrazbo v štiri ravni znanja v skladu s spodnjo tabelo:

Tabela 1: Opredelitev štirih ravni znanja – 1. Del (Vir:

http://www.stat.si/Skp/Docs/TabelaRavniZnanjaSKP08.pdf, 30.11.2012)

http://www.stat.si/Skp/Docs/TabelaRavniZnanjaSKP08.pdf



Tabela 2: Opredelitev štirih ravni znanja – 2. Del (Vir:

http://www.stat.si/Skp/Docs/TabelaRavniZnanjaSKP08.pdf, 30.11.2012)

Glavne skupine poklicev glede na Standardno klasifikacijo poklicev so naslednje:

1. Zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke načrtujejo, usmerjajo, usklajujejo in ocenjujejo splošne dejavnosti podjetij, vlad in drugih organizacij ali organizacijskih enot v teh organizacijah ter oblikujejo in pregledujejo njihove politike, zakone, pravila in predpise. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje na 3. ali na 4. ravni znanja.

2. Strokovnjaki/strokovnjakinje s svojim delom povečujejo obstoječi obseg znanja, razvijajo znanstvene in umetniške zamisli in teorije, te sistematično poučujejo, lahko pa so zaposleni v kakršnikoli kombinaciji teh treh aktivnosti. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje na 4. ravni znanja, v manjšem obsegu je za opravljanje nekaterih del






oziroma poklicev te glavne skupine poklicev potrebno znanje, ki ustreza 3. ravni znanja.

3. Tehniki in drugi strokovni sodelavci/tehnice in druge strokovne sodelavke izvajajo večinoma tehnična in podobna dela, povezana z raziskavami in uporabnostjo znanstvenih ali umetniških pojmov in delovnih metod ter vladnih ali poslovnih predpisov. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne poklicne skupine je potrebno znanje, ki ga praviloma zagotavlja 3. raven znanja, v manjšem obsegu je za opravljanje nekaterih del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev potrebno znanje, ki ustreza 2. ravni znanja.

4. Uradniki/uradnice zapisujejo, organizirajo, shranjujejo, izračunavajo in dostopajo do podatkov ter opravljajo uradniška dela v zvezi z denarnimi posli, z urejanjem potovanj, s posredovanjem informacij in s sestanki. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje na 2. ravni znanja.

5. Poklici za storitve, prodajalci/prodajalke opravljajo osebne storitve in storitve varovanja na potovanjih, v gospodinjstvih, pri preskrbi, pri osebni negi ter storitve varstva pred požari in nezakonitimi dejanji, izvajajo demonstracije in prodajajo blago v trgovinah na debelo in na drobno ter v podobnih ustanovah, na stojnicah ali po domovih. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje na 2. ravni znanja.

6. Kmetovalci/kmetovalke, gozdarji/gozdarke, ribiči/ribičke, lovci/lovke gojijo in pridelujejo poljske pridelke ali gojijo sadje in pridelke grmičevja, nabirajo divje sadeže in rastline, redijo, oskrbujejo ali lovijo živali, proizvajajo vrsto živalskih proizvodov, urejajo, ohranjajo in izrabljajo gozdove, gojijo ali lovijo ribe in gojijo ali lovijo mehkužce, rake, školjke, da bi si zagotovili hrano, dom in prihodke zase in za svoja gospodinjstva. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje, ki ga praviloma zagotavlja 2. raven znanja.

7. Poklici za neindustrijski način dela uporabljajo svoja posebna znanja in veščine na področjih gradnje in vzdrževanja zgradb, oblikujejo kovine, postavljajo kovinske konstrukcije, nastavljajo strojna orodja ali izdelujejo, montirajo, vzdržujejo in popravljajo stroje, opremo ali orodja, opravljajo tiskarska dela, izdelujejo ali predelujejo živila, tekstilne, lesene, kovinske in druge izdelke, vključno z rokodelskimi izdelki. Delo opravljajo ročno ali z ročnim ali katerim drugim orodjem, ki je namenjeno za zmanjšanje fizičnega napora in za določena dela potrebnega časa ter za izboljšanje kakovosti izdelkov. Dela zahtevajo poznavanje vseh stopenj proizvodnega procesa, uporabljenih materialov in orodij ter lastnosti in namena končnega izdelka. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje, ki ga praviloma zagotavlja 2. raven znanja.

8. Upravljavci/upravljavke strojev in naprav, industrijski izdelovalci/industrijske izdelovalke in sestavljavci/sestavljavke upravljajo in nadzirajo industrijske in kmetijske stroje in naprave na mestu ali z daljave, vozijo in upravljajo vlake, motorna prevozna sredstva in premične stroje in naprave ali pa sestavljajo izdelke iz sestavnih delov v skladu s točno določenimi specifikacijami in postopki dela. Opravljanje poklicev zahteva izkušnje in poznavanje industrijskih in kmetijskih strojev in naprav. Prav tako se morajo upravljavci prilagoditi tehničnim









inovacijam. Za opravljanje večine del oziroma poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje, ki ga praviloma zagotavlja 2. raven znanja.

9. Poklici za preprosta dela vključujejo preprosta in rutinska dela, ki jih delavci/delavke opravljajo s preprostim ročnim orodjem in pogosto s precejšnjim fizičnim naporom. Za opravljanje del oziroma večine poklicev te glavne skupine poklicev je potrebno znanje na 1. ravni znanja.

0. Vojaški poklici vključujejo vsa delovna mesta vojaških oseb – pripadnikov oboroženih sil. V poklicne skupine v okviru glavne skupine poklicev 0 Vojaški poklici so vključeni ne le poklici, vezani na vojaške »rodove« (na primer: častniki inženirstva; podčastniki protizračne obrambe, ipd.), temveč tudi poklici častnikov, podčastnikov in vojakov t. i. služb in štabnih funkcij (na primer: častniki za zdravstveno oskrbo, podčastniki za kadrovske zadeve ipd.) ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo. V to glavno skupino poklicev so vključena dela oziroma poklici, ki se opravljajo na različnih zahtevnostnih ravneh, zato so tudi ravni za opravljanje posameznih poklicev potrebnega znanja različne (2., 3., in 4. raven znanja).

V diplomski nalogi bodo posebej obravnavani in izpostavljeni le poklici, ki se pojavljajo v analiziranih zabavnih televizijskih serijah.

2.2. DEFINICIJE STEREOTIPOV

V diplomski nalogi bo izpostavljeno in raziskovano vprašanje stereotipov, ki so povezani s poklici.

Kaj so stereotipi in kako delujejo? Mirjana Natran Ule v svoji knjigi Temelji socialne psihologije poda naslednjo definicijo stereotipa: »Stereotip je pravzaprav rezultat nujnosti, sklepanja na osnovi omejenih informacij in obenem potrebe, da poenostavimo kompleksnost pojavov in dogajanj v svetu ter se izognemo neskladnosti v zaznavah. Ni naloga stereotipov, da bi povsem ustrezali stvarnosti, temveč, da poudarijo tipične in za nas pomembne poteze objektov.« (Nastran Ule, 1997)

V svojem članku Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi pa Ksenija Šabec doda stereotipom še dodaten element: »Stereotipi torej včasih predstavljajo dobro naučene vedenjske strukture o družbenih skupinah, ki so potem v posameznih situacijah aktivirane, včasih pa morajo biti stereotipi šele vzpostavljeni glede na družbeni kontekst in na podlagi razpoložljivih virov. Tako stereotipi nikakor niso vedno že vnaprej in nespremenljivo strukturirani, pač pa so tudi »delo v nastajanju«, torej del dinamičnih družbenih procesov.« (Šabec, 2007)

Myra MacDonald pa v svoji knjigi Representing women: Myths of femininity in popular media predstavi definicijo koncepta stereotipa in pravi: »Koncept stereotipa se uporablja za kritiko redukcije tri-dimenzionalne kvalitete realnosti na eno-





dimenzionalno in izkrivljeno obliko. Še posebno, ko se je stereotipizirana skupina že v podrejeni poziciji, stereotip okrepi žalitev.« (MacDonald, 1996)

Alojzija Zupan Sosič v svojem članku, Moški je glava in ženska srce – spolni stereotipi, stereotipe definira: »Stereotipi so posplošitve o skupinah in kategorijah, ki jih je potrebno razumeti kot kompleksne kognitivne sheme, neveljavne za vse predstavnike. So del mentalne matrice, ki jih od običajnih posplošitev ločuje razplasteno razmerje med prepričanji, stališči in predsodki, povezano z izkušnjami. Stereotipi so pogosto negativni, togi in nepravični, vendar jih zaradi teh prevladujočih lastnosti ne smemo vrednotiti stereotipno: preučevanje stereotipov kot kognitivnih shem mora upoštevati njihovo pestrost (stereotip - stereotipizacija, negativni - pozitivni stereotip, individualni - skupinski stereotip, avtostereotip – heterostereotip - metastereotip) in nove perspektive.« (Zupan Sosič, 2007)

Zaradi modernega načina življenja ter kroničnega pomanjkanja časa smo ljudje vedno bolj nagnjeni k »predalčkanju« stvari in ljudi. Tako tudi največkrat »predalčkamo« oziroma stereotipiziramo pripadnike različnih skupin, na primer etničnih skupin, »nežnejšega spola« torej žensk, homoseksualcev, starejših ljudi, pripadnikov določenega razreda, izobrazbe… ter jim skušamo pripisati določene lastnosti in karakteristike kot tipične za določeno skupino. »Razlike v družbeni moči, bogastvu in privilegijih so tako pomemben izvor stereotipov. Slednji imajo namreč vlogo opravičevanja oziroma racionaliziranja obstoječega stanja v posamezni družbi in s tem privilegijev dominantne skupine. Ker so stereotipi del družbenih odnosov in ne le del človekovega kognitivnega aparata, njihova navidezna stabilnost in nespremenljivost nimata toliko psiholoških, ampak predvsem družbeno - strukturne vzroke.« (Šabec, 2007) Ali kot pravi Mirjana Nastran Ule: »Pri stereotipih gre za pripisovanja lastnosti posameznikom na podlagi njihove skupinske pripadnosti, ne pa na osnovi individualnih značilnosti in posebnosti.« (Nastran-Ule, 1997) Ter nadaljuje: »Stereotipi igrajo odločilno vlogo pri vsakdanji adaptaciji na socialno okolje, obenem pa izkrivljajo realnost, predvsem podobo ljudi, kakršni so v resnici – enkratni, različni, spremenljivi individui.« (Nastran Ule, 1997)

Brez stereotipov bi tako težko shajali v svetu, ki temelji na poplavi informacij in manku osebnega stika med ljudmi, vsekakor pa se je potrebno stereotipnih posplošitev zavedati, jih ozavestiti, jih problematizirati ter jih skušati spreminjati v pozitivne stereotipe.

Takšno »predalčkanje« ali stereotipiziranje lahko prenesemo na vsa področja delovanja človeka, tudi na definiranje poklicev ter predstav o njih. Ker z vsemi skupinami nimamo individualne izkušnje nam predstavo o njih pogosto krojijo prav množični mediji - tudi slovenske zabavne televizijske serije.



2.3. STEREOTIPI V MNOŽIČNIH MEDIJIH

Mediji igrajo pomembno vlogo pri definiranju stereotipov ter promoviranju le-teh. Množični mediji so postali eden izmed glavnih virov popularne kulture in hkrati kapitalistične družbe. Vendar mediji ne nudijo le zabave in novic, temveč tudi prenašajo stereotipe in vrednote družbe ter s tem ohranjajo obstoječi red v družbi.

»Stereotipi so torej družbeno reproducirani prav s pomočjo diskurzov na vseh ravneh: od vsakodnevnega sporazumevanja do množičnih tiskanih in elektronskih medijev, vzgojno-izobraževalnega procesa in materiala (šolskega gradiva, učbenikov ...), literature, filma in drugih proizvodov kulturne industrije, političnih in ostalih javnih govorov, zakonov, srečanj, obvestil, oglaševanja, političnih, gospodarskih in socialnih institucij itd. Pri tem je pomembno, da je vsakdanji govor pogosto interpretacija informacij, posredovanih zlasti prek množičnih medijev ali drugih institucionalnih diskurzov na družbeni ravni, množični mediji pa, nasprotno, reproducirajo in rekonstruirajo stališča in govor (o etničnih manjšinah) članov družbenih skupin. Šele ta recipročni odnos uporabljajo množični mediji kot argument, da v svojem posredovanju informacij želijo zadostiti »potrebam in željam« javnosti.« (Šabec, 2007)

Stereotipne prestave manjšin, ki jih reproducirajo množični mediji so tako navadno pristranske ali pa so manjšine prikazane v vlogah in situacijah, ki so negativne. »Pomemben pa je tudi način, na katerega so pripadniki manjšinskih skupnosti predstavljeni v stereotipnem govoru, saj je mogoče strukturirati nekaj splošnih fizioloških, teritorialnih, razrednih, kulturnih in karakternih kategorij značilnosti: videz, izvor, družbenoekonomske, družbenokulturne in osebnostne značilnosti.« (Šabec, 2007)

Prav tako je potrebno izpostaviti pomen množičnih medijev pri reproduciranju stereotipov. »Vloga množičnih medijev je pri obravnavi rasizma in stereotipov namreč izredno pomembna, saj prav množični mediji predstavljajo glavno »bazo podatkov« in določajo agendo tém, o katerih ljudje razpravljajo v svojih vsakdanjih pogovorih.« (Šabec, 2007) Gledalci razpravljajo o temah, ki se pojavljajo v tisku, na radiu in na televiziji. Bolj popularna in gledana je oddaja ali televizijska nanizanka več gledalcev diskutira o podanem »materialu« za pogovor, ki ga le-ta ponuja. Seveda, ne moremo trditi, da množični mediji pozivajo k rasizmu, nestrpnosti ali pa oblikujejo stereotipna stališča. Ali kot pravi Ksenija Šabec: »Pri tem bi bilo seveda napačno trditi, da mediji eksplicitno oblikujejo rasistična in stereotipna stališča. Njihova vloga je veliko bolj subtilna in posredna.« (Šabec, 2007)

Kateri so najpogostejši stereotipi? Najpogostejše stereotipe lahko najdemo v povezavi z razlikami v spolu, spolnimi usmeritvami, rasno in etnično pripadnostjo, starostjo ter religijo in družbenim statusom. Za namene te diplomske naloge se bomo osredotočili na stereotipe povezane s spolom ter etnično pripadnostjo ter s pomočjo obeh analizirali stereotipe povezane s poklici.



2.3.1. Stereotipi in spol

Mnogi stereotipi so povezani s posplošitvami o vlogah posameznega spola. Učenje vlog, ki so povezane s spolom se prično že zgodaj, lahko rečemo z rojstvom, ko za prihod dojenčka pripravljamo sobico v barvah glede na spol (roza-modro), temah (princeske-dinozavri) ter kupujemo igrače (punčke-avtomobili) glede na spol. To učenje se nadaljuje celotno otroštvo s spolno socializacijo. »Spolna socializacija poteka skozi učenje spolnih shem, na podlagi katerih otrok razvršča in enostavljeno ovrednoti nove informacije kot ustrezne ali neustrezne njegovemu biološkemu spolu.« (Zupan Sosič, 2007)

Ravno spolna socializacija v otroštvu je razlog zakaj se stereotipi moškosti (racionalnost, agresivnost, uspešnost, borbenost, pogum, discipliniranost, logika, aktivnost, objektivnost …) ter ženskosti (emocionalnost, empatija, nežnost, dobrota, nega, altruizem, intuicija, pasivnost, subjektivnost …) kljub velikim spremembam v družbi ne spreminjajo in so vgrajeni v tradicijo družbe.

Alojzija Zupan Sosič izpostavi: »Analiza spolne socializacije, ki je hkrati tudi analiza spolne stereotipizacije, razkriva moškosrediščnost kot urejevalni princip androcentrične kulture, v kateri je domestifikacija žensk poudarjena kot naravni in logični odsev tradicije. Ravno na tej točki se je potrebno vprašati o vzvodih in perspektivah spolnega režima, ki določa družbeni položaj in obveznosti posameznika, izvirajočih iz njegove spolne vloge.« (Zupan Sosič, 2007) In nadaljuje: »Največji problem spolne socializacije ni le umetno in nasilno vzdrževana polarnost, pač pa vrednotenje, ki postavlja razum znatno višje od čustev in s tem avtomatično ženske lastnosti, ki izvirajo iz »srca«, zadržuje na stopnji drugorazrednosti.« (Zupan Sosič, 2007)

Alojzija Zupan Sosič je v članku Moški je glava in ženska srce – spolni stereotipi, ta najpogostejši in najstarejši stereotip – spolni stereotip, moški je glava, ženska srce, kot je razvidno že iz naslova članka, poimenovala globalni spolni stereotip, kar pojasni: »Spolni stereotip moški je glava in ženska srce sem poimenovala globalni spolni stereotip, saj s svojo preprosto in ohlapno binarnostjo zaobseže celotno problematiko spolne stereotipizacije, hkrati pa je temelj ostalim spolnim stereotipom: moška objektivnost - ženska subjektivnost, moška logika - ženska intuicija, moška aktivnost - ženska pasivnost, moška trdost - ženska mehkost, moška hladnost - ženska toplina … Globalni spolni stereotip je tudi skupinski stereotip, saj je rezultat civilizacije določene sredine in njen sooblikovalec.« (Zupan Sosič, 2007)

Poleg izredno zakoreninjene, tradicionalne spolne socializacije tudi reprezentacije spolov v medijih prikazujejo oba spola izredno stereotipno. »Mnoge raziskave vsebine medijskih sporočil so dokazale, da gre pri medijskih podobah spolov večinoma za seksistično prikazovanje obeh spolov, s čimer mediji le še utrjujejo spolne stereotipe v neki družbi.« (Vodopivec, 2001)

Da gre za umetno ustvarjen in vzdrževan konstrukt pripisanih lastnosti enemu in drugemu spolu, močnemu moškemu in krhkemu ženskemu, so dokaz primeri iz zgodovine. Ali kot navaja Ksenija Šabec: »Tiste dominantne skupine, ki imajo ekonomsko oziroma politično moč, lahko torej same razmeroma arbitrarno določajo, katere človeške razlike so v določenem trenutku zaželene ali nezaželene. Ne manjka



zgodovinskih primerov o tem, kako so vodilne strukture v posameznih državah priznale poln človeški potencial prej stigmatiziranim družbenim skupinam. Ko se je v prvi in zlasti v drugi svetovni vojni izkazalo za potrebno, da do takrat »tradicionalno« moške poklice prevzamejo ženske (ker je bila večina moških pač na bojiščih), se za spolne razlike niso več menili.« (Šabec, 2007)

2.3.2. Stereotipi in etnična pripadnost

Zelo pogosti in močno razširjeni so tudi stereotipi vezani na etnično pripadnost – narod, nacionalno manjšino/skupino… Mirjana Natran Ule etnične stereotipe definira kot »… poenostavljene in neutemeljene sodbe o narodih ali nacionalnih skupinah oziroma pripadnikih teh skupin.« (Nastran Ule, 1997) Kako nastanejo stereotipi povezani z etnično pripadnostjo? Mirjana Natran Ule pravi: »Etnični stereotipi nastanejo z generalizacijo nekih značilnosti in lastnosti, ki so lahko deloma celo točne, na cel narod ali skupino.« (Nastran Ule, 1997) To pomeni, da nekatere pripisane lastnosti določenemu narodu ali etniji jemljemo kot da veljajo za vsakega posameznega člana tega naroda oziroma etnije. Kot na primer, pri nas pogost stereotip, stereotip »južnjakov3«, le-te definira kot lene, nedelavne, ki ne skrbijo za osebno higieno, so agresivni, preklinjajo, so neartikulirani, … Dejansko pa to ne velja za vse pripadnike te skupine.

Vsak narod goji predstave o sebi in drugih narodih, etnijah, skupinah. »Etnični stereotipi so torej konstruirani in reproducirani na osebni in medosebni ravni ter na ravni družbenega konteksta.« (Šabec, 2007)

Kako je z etničnimi stereotipi v Sloveniji? Vsekakor lahko etnično nestrpnost zaznamo predvsem do Romov in seveda do »čefurjev« oziroma »južnjakov«. »V obdobju od osamosvojitve Slovenije so se sovražna dejanja do priseljencev iz bivše Jugoslavije krepila, in bolj ko se je sovraštvo utrjevalo v mentalitetah »nacionalnega telesa«, bolj je postajalo legitimno.« (Šabec, 2007) Vsi tisti, ki so govorili srbsko-hrvaško (bošnjaški) jezik, so postali »bosanci«, »čefurji«, »čapci« in »južnjaki«, predstave o njih pa izrazito sovražne in nestrpne.

2.4. OSEBNOSTNE LASTNOSTI IN POKLICI

Pomembne pri izbiri kandidata za zasedbo določenega delovnega mesta so tudi osebnostne lastnosti. Poleg ustrezne izobrazbe in drugih pogojev, ki jih mora zadostiti kandidat za zasedbo posameznega delovnega mesta oziroma pridobitve zaposlitve, so zaželene tudi določene osebnostne lastnosti.

»Razmere na trgu dela vedno bolj izpostavljajo pomen osebnostnih lastnosti. Te lastnosti so v primerjavi s »klasičnimi« ali »trdimi« pogoji (javno veljavna izobrazba,

3 Prebivalci južno od reke Kolpe.



različne oblike usposobljenosti, delovne izkušnje in podobno) bolj »mehke«, kar pomeni, da zanje nimamo toliko trdnih dokazil.« (Belčič, 2002)

Od osebnostnih lastnosti je tudi odvisno, kako se bo kandidat za zasedbo delovnega mesta znašel na delovnem mestu, kakšen bo njegov odnos s sodelavci in nadrejenimi ter kako bo njegovo delo opravljeno, česar se delodajalci še kako zavedajo. Prav zato delodajalci v svojih razpisih natančno opredeljujejo kakšnega človeka potrebujejo v svojem delovnem kolektivu. Z osebnostnimi lastnostmi je povezana tudi izbira poklica posameznika in preko le-tega se izraža tudi poklicni interes posameznika. Prav tako osebnost posameznika oziroma tip osebnosti posameznika vpliva na zadovoljstvo z delovnim mestom in poslovni uspeh na določenem delovnem mestu ter s tem na izbiro poklica.

Na Zavodu RS za zaposlovanje izpostavijo šest tipov osebnosti po Johnu L. Hollandu4. Povezava med karakterjem zaposlenega in delovnim mestom, na katerem se ta dobro počuti, je znana že vse od petdesetih let, ko je Holland predstavil svoj model razvoja kariere in je v povezavi s kariernimi možnostmi poimenoval šest tipov osebnosti: realističnega, raziskovalnega, umetniškega, socialnega, podjetnega in konvencionalnega. (Slika 1)

Slika 1: Tipi osebnosti po Hollandu (Vir:

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/Samoocena/Interesi/Default.aspx 30.11.2012)

4 John L. Holland (1919-2008) – profesor sociologije na univerzi in ameriški psiholog. Avtor

modela razvoja kariere (Holland Codes) (http://en.wikipedia.org/wiki/Holland_Codes)

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/Samoocena/Interesi/Default.aspx



1. Realistični tip

V to kategorijo se uvrščajo predvsem posamezniki, ki preferirajo dela s svojimi rokami, so praktični ter opravljajo dela, ki zahtevajo delo z orodji in napravami. Dela za ta tip zaposlenih so, po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, električar, kmet, kovinar, voznik tovornjaka, varnostnik, čistilec prostorov, … .

2. Raziskovalni tip

Med raziskovalne tipe se uvrščajo posamezniki, ki so radovedni in nagnjeni k analiziranju in reševanju kompleksnih problemov, ugank ter iskanju dejstev. Zanimajo se za znanost, cenijo natančnost in logičnost ter iznajdljivost. Zavod RS za zaposlovanje navaja naslednje poklice za ta tip osebnosti: lekarnar, programer, zdravnik, odvetnik in raziskovalec, … .

3. Umetniški tip

Posamezniki, ki se uvrščajo med umetniške tipe uživajo v kreativnem izražanju, ustvarjanju, imajo veliko domišljije in inovativne ideje ter ne želijo zunanjih omejitev. Na Zavodu RS za zaposlovanje navajajo kot dobra delovna mesta za ta tip osebnosti: grafični in spletni oblikovalec, animator, ilustrator, arhitekt, igralec, … .

4. Socialni tip

Posamezniki, ki se uvrščajo v socialni tip osebnosti radi delajo z ljudmi, imajo govorne sposobnosti ter radi pomagajo drugim pri učenju in razvoju. Na Zavodu RS za zaposlovanje navajajo, da je takšnih delovnih mest vse več, saj raste tudi potreba po takem kadru. Med poklice za ta tip osebnosti sodijo tudi medicinske sestre, socialni delavci, učitelji in različni svetovalci ter terapevti.

5. Podjetni tip

V podjetni tip osebnosti razvrščamo posameznike, ki so praktično usmerjeni in želijo takoj realizirati vsako idejo in jo preizkusiti v praksi. Zanima jih vodenje ljudi in vplivanje nanje ter cenijo družben položaj, uspeh. Delovnih mest je za ta tip osebnosti izredno veliko. Na Zavodu RS za zaposlovanje vključujejo v ta tip osebnosti vse od tržnikov in vodij podjetij, managerjev, novinarjev, pa do strokovnjakov za odnose z javnostjo.



6. Konvencionalni tip

Med konvencionalne tipe osebnosti zaposlenih uvrščamo zaposlene, ki se radi držijo natančno določenih navodil in tako vedno dosežejo svoj cilj, imajo izjeme sposobnosti organizacije in ustvarjanja navodil ter predajanja navodil ostalim. Na Zavodu RS za zaposlovanje med najbolje plačane poklice za ta tip navajajo računovodje, uradnike, tajnike in druge pomočnike.

Kot že navedeno za delodajalce postajajo vedno bolj pomembne tudi osebnostne lastnosti zaposlenih, saj le-te določajo kam se bo zaposleni vključil v delovni kolektiv ter kako bo opravljal svoje delo. Belčič navaja, »da so se za prosta delovna mesta med osebnostnimi lastnostmi največkrat pojavile: komunikativnost, samoiniciativnost, ambicioznost, odgovornost, urejenost.« (Belčič,2002)

Prav tako Belčič navaja: »Verjetno bi težko našli delodajalca, ki ne bi izrecno ali »tiho« zahteval pogoja delavnosti, ki se izraža s široko paleto sopomenk (pridnost, prizadevnost, marljivost,…) Ali, izraženo v bolj poslovnem jeziku: naravnanost k visokemu doseganju zastavljenih ciljev, zavzetost za uresničevanje načrtov in podobno. Še več, za mnoge delodajalce bo delavnost med najpomembnejšimi pogoji.« (Belčič, 2002)

Zaključimo lahko, da kot navaja Belčič, je med verjetno najpomembnejšimi pogoji za zasedbo delovnega mesta, ki ga pričakuje vsak delodajalec, delavnost. Med bolj zaželenimi osebnostnimi lastnostmi lahko v razpisih prostih delovnih mest najdemo tudi komunikativnost, samoiniciativnost, samostojnost, delo v timu, pripadnost ljudi k podjetju,…

2.5. DEFINICIJA ZABAVNIH TV NANIZANK

Zabavne TV nanizanke poznane tudi kot »sitcom« so izredno popularen žanr, ki je vseprisoten na televizijskih ekranih. Kdo se ne spomni legendarnih humorističnih nanizank Prijatelji, Rossane, Princ z Bel Aira,…, ki so prikovale milijone gledalcev povsod po svetu pred televizijske ekrane ter osvojile cele generacije gledalcev. V Sloveniji pa so bile bolj množično spremljane nanizanke, ki jih bomo analizirali v tej diplomski nalogi (TV Dober dan, Naša mala klinika in Moji, tvoji, najini). Med bolj zanimive nanizanke v slovenski produkciji sodijo tudi Lepo je biti sosed, Vrtičkarji, Pod eno streho, …, ki pa v pričujoči diplomski nalogi ne bodo obravnavane, vsekakor pa bi bile zanimive za analizo.

Situacijska komedija pogosto skrajšano »sitcom«, je žanr komedije, v kateri nastopajo igralci, ki si delijo isto skupno okolje, dom ali delovno mesto in v kateri so šale vključene v dialog. Na začetku so se situacijske komedije pojavljale na radiu, danes pa »sitcom« najdemo skoraj izključno na televiziji kot eno izmed prevladujočih pripovednih oblik.



»Situacijska komedija je tista komedija, ki svoj humor gradi na situaciji, kar pomeni: na fizični prisotnosti oseb v istem času in prostoru, ki po logiki dogajanja ne bi smele biti tam. To pa sproži plaz dogodkov, zamenjav, nesporazumov, ki zavrtijo komedijsko kolesje z največjo hitrostjo.« (Vinko Möderndorfer, 2005)

Dejan Jontes v svojem članku navaja, da situacijska komedija še posebej deluje kot mesto pogajanja o kulturnih spremembah in razlikah ter, da je humor v situacijski komediji odvisen od in je hkrati odgovor na vprašanja in probleme družbene strukture. Tako se mora situacijska komedija, če hoče biti uspešna, nenehno prilagajati obstoječim družbenim odnosom, hkrati pa jih utrjuje. Prav tako izpostavi, da se diskusije o televizijskem vplivu preveč omejujejo na učinke seksualnosti in nasilja, premalo pa se ukvarjajo z vprašanjem, kakšna stališča ohranja, vsakdanja televizija, katere primer je tudi situacijska komedija. (Jontes, 2011) Humoristične televizijske nanizanke so tako tudi eden ključnih kanalov preko katerih se ohranjajo stereotipi.

Dodatno Jontes izpostavi: »Vendar pa je ugotavljanje, da gre za problematično reprezentiranje posameznih skupin, le prvi korak. Še bolj problematično je, da se ob seriji najbolj zabavajo ravno najbolj negativno reprezentirane skupine.« (Jontes, 2011)

Zabavne televizijske nanizanke kot del množičnih medijev, ki na televizijskih ekranih zasedajo veliko prostora, v vsakodnevno življenje gledalcev preko humorja in zabave na subtilen, neopazen način prenašajo obstoječe družbene vzorce, stališča, stereotipe tudi stereotipne povezave s poklici, spolom, etično pripadnostjo, ki so izpostavljene v tej diplomski nalogi.



3. POKLICI V SLOVENSKIH TV SERIJAH

V pričujočem poglavju bomo raziskali kateri poklici se pojavljajo v izbranih televizijskih serijah ter ali gre večinoma za poklice delavskega ali srednjega razreda, v katero raven izobrazbe sodijo, … .

3.1. POKLICI V NANIZANKI TV DOBER DAN

Nanizanka TV Dober dan (Slika 2) je postavljena v dogajanje v televizijski hiši, ki oddaja iz Meglenika, manjšega kraja pri Ljubljani. Zaposlenih na tej televiziji je malo. Ekipo, ki se vsak dan spopada z delovnimi izzivi televizijske hiše, sestavljajo direktor John Smith, njegov pomočnik Podrepnik, energični direktor trženja Mercatori, resen novinar Samo in njegova novinarska kolegica Ana, tajnica Ingrid, punkerski snemalec Izidor, montažer/režiser Luka, natakarica Zofka, praktični lučkar Jože, neutrudna čistilka Fata in klošar Cojz.

Slika 2: ekipa TV dober dan

Poklici oziroma liki, ki se pojavljajo v nanizanki TV Dober dan so predstavljeni shematično v spodnji tabeli5:

Igralec Vloga Poklic

Tjaša Železnik Ana Ban novinarka (Od 1. - 2. sezone in od 5.sezone do konca)

5 Tabela je povzeta po Wikipediji – (http://sl.wikipedia.org/wiki/TV_dober_dan)

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tja%C5%A1a_%C5%BDeleznik&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/TV_dober_dan



Primož Ekart Samo Kral novinar

Barica Blenkuš

Zofka Mlakar točajka

Matjaž Javšnik Izidor-Izi kamerman

Alenka Kozolc Ingrid Babnik tajnica

Lucija Ćirović Fatima-Fata čistilka

Peter Musevski

Valentin Zois zakoniti dedič

Janez Cankar Jože lučkar

Vito Rožej Luka Jazbec montažer

Jernej Kurtner

Franco Merkatori

glavni tržnik

Damjan Perne Mr. John Smith direktor

Kondi Pižorn Miran Podrepnik pomočnik direktorja

Iva Babić Amanda režiserka, scenaristka [1]

Tjaša Železnik Fana Braun novinarka [2]

Opombe: 1. Igralka je začel igrati v nanizanki v začetku pete sezone. 2. Igralka je začel igrati v nanizanki v začetku tretje sezone.

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Primo%C5%BE_Ekart&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Barica_Blenku%C5%A1&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Barica_Blenku%C5%A1&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Matja%C5%BE_Jav%C5%A1nik

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Alenka_Kozolc&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lucija_%C4%86irovi%C4%87&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Peter_Musevski


http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Cankar&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vito_Ro%C5%BEej&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jernej_Kurtner&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Damjan_Perne

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kondi_Pi%C5%BEorn&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Iva_Babi%C4%87

http://sl.wikipedia.org/wiki/TV_dober_dan#cite_note-petasezona-0

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tja%C5%A1a_%C5%BDeleznik&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/TV_dober_dan#cite_note-tretjasezona-1



Tabela 3: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki TV Dober dan

Kot razvidno iz zgornje tabele je v ekipi TV Dober dan predstavljenih sočasno 13 likov od tega zgolj 5 ženskih likov in kar 8 moških likov. Ženski liki so tako zastopani le v 38,5%.

Razvidno je tudi, da vse vodstvene položaje zavzemajo moški liki: Smith – direktor, Podrepnik – pomočnik direktorja, Mercatonri – glavni tržnik. Ti poklici sodijo po Standardni klasifikaciji poklicev v 1. glavno skupino poklicev Zakonodajalci /zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke, za katere je potrebna 3. oziroma 4. raven znanja. Prav tako jih po Hollandu uvrščamo v Podjetni tip osebnosti za katerega je značilna ambicioznost, samozavestnost, odprtost, prepričljivost, dominantnost.

Ženski liki zavzemajo poklice z nižjo izobrazbo in nižjo statusno vrednostjo to so točajka, čistilka, tajnica, za katere je potrebna 1. oziroma 2. raven znanja. Po Standardni klasifikaciji poklicev tajnice sodijo v 4. glavno skupino poklicev Uradniki/uradnice, čistilke in točajke pa v 9. glavno skupino poklicev Poklici za preprosta dela. Tajnico uvrščamo po Hollandu v Konvencionalni tip osebnosti za katerega je značilna vztrajnost, praktičnost, poštenost, zvestoba ter sledenje navodilom, ki jih dobi. Poklic točajke pa uvrščamo med Realistični tip osebnosti, katerega značilnost je praktičnost, odkritost, varčnost, vztrajnost, naravnost. Točajka in tajnica sta predstavljeni kot emocionalni, neodločni, »kratke pameti«, naivni, dve »kokoški«, neizobraženi … Lik tajnice je še posebej izpostavljen kot tipično »blond«, v delovnem času si lakira nohte, je postavljena bolj za figuro kot samo delo. Izjema sta dva poklica to sta novinarka in režiserka/scenaristka, ki dajeta upanje na svetlo prihodnost. Za oba poklica je potrebna 3. oziroma 4. raven znanja ter sodita po Standardni klasifikaciji poklicev v 2. glavno skupino poklicev Strokovnjaki/strokovnjakinje. Poklic novinar sodi po Hollandu v Podjetni tip osebnosti, scenariste uvrščamo pod Umetniški tip osebnosti za katerega je značilna ustvarjalnost, izvirnost, idealizem, upornost, toleranca, režiserje pa uvrščamo pod Socialni tip osebnosti za katerega pa je značilna prijaznost, velikodušnost, empatičnost, razumevanje. Oba lika sta tudi prikazana kot bolj odločna, samozavestna, emancipirana.

Prav tako poklic z najnižjo izobrazbo – čistilka zaseda ženska in to Neslovenka- Fatima - Fata – »južnjakinja«. Tudi poklic čistilke uvrščamo po Hollandu v Realističen tip osebnosti, glede na Standardno klasifikacijo poklicev pa ga uvrščamo v 9. glavno skupino poklicev Poklici za preprosta dela, za katere je potrebna 1. raven znanja. Lik čistilke je predstavljen kot komičen, smešen, ne zna govoriti dobro slovensko, je neartikulirana, preklinja, »čisti za vsemi«, neomikana, ... Poklic čistilke je predstavljen kot zelo nizko na statusni lestvici, rezerviran za neizobražene tujce, »južnjake«.



3.2 POKLICI V NANIZANKI NAŠA MALA KLINIKA

Zgodba v televizijski nanizanki Naša mala klinika (Slika 3) se odvija v majhni kliniki, ki leži na obrobju mesta Ljubljane. Skozi nanizanko spremljamo osebje klinike ter delovni ritem uslužbencev, bolnikov ter obiskovalcev te ustanove.

Slika 3: ekipa NMK

Liki, ki se pojavljajo v nanizanki Naša mala klinika so navedeni v spodnji tabeli6:

Igralec Vloga Poklic

Bojan Emeršič Dr. Jože Jarc kirurg

Janez Hočevar Prof. Dr. Leopold Krota predstojnik klinike, primarij anestezist

Rado Mulej Mile Car reševalec

Lučka Počkaj Dr. Lili Muha [1] dermatologinja

Tanja Ribič Magda Velepič poslovna direktorica

6 Tabela je povzeta po Wikipediji – (http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bojan_Emer%C5%A1i%C4%8D

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kirurg

http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Ho%C4%8Devar

http://sl.wikipedia.org/wiki/Predstojnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Anesteziolog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Lu%C4%8Dka_Po%C4%8Dkaj

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_note-drugasezona-0

http://sl.wikipedia.org/wiki/Dermatolog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tanja_Ribi%C4%8D

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika



Janez Škof Doc. Dr. Franci Ščinkovec [1] internist

Jernej Šugman Veso Lola Ribar vratar

Alenka Tetičkovič Sestra Franja medicinska sestra

Dario Varga Srečko Debevc bolnik

Jure Zrnec Dr. Igor Muc sekundarij

Sebastian Cavazza Prof. Dr. Boris Vrabec [2] internist

Maša Derganc Dr. Mila Sršen [2] dermatologinja

Gojmir Lešnjak Cvetko Volk [2] fizioterapevt

Jaša Jamnik Dr. Bogomir Moljka [3] psihiater

Opombe:

1. 1,0 1,1 Igralec je prenehal igrati v nanizanki po koncu druge sezone. 2. 2,0 2,1 2,2 Igralec je začel igrati v nanizanki v začetku tretje sezone. 3. Igralec je začel igrati v nanizanki v začetku pete sezone.

Tabela 4: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki Naša mala klinika

V nanizanki Naša mala klinika so med vsemi sočasno nastopajočimi liki (12) prisotni le trije ženski liki. Ženski liki so tako zastopani le v 25%.

Ženske sicer v tej nanizanki zavzemajo tudi visoke položaje kot so poslovna direktorica, zdravnica dermatologinja in medicinska sestra, vendar so večinoma liki predstavljeni z negativno konotacijo. Za zasedbo poklica direktorice in zdravnice je potrebna 3. oziroma 4. raven znanja. Direktorico uvrščamo po Standardni klasifikaciji poklicev v 1. glavno skupino poklicev Zakonodajalci/zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke, zdravnico pa v 2. glavno skupino poklicev Strokovnjaki/strokovnjakinje. Poslovna direktorica pooseblja stereotip o

http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_%C5%A0kof

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_note-drugasezona-0

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internist

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jernej_%C5%A0ugman

http://sl.wikipedia.org/wiki/Medicinska_sestra

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bolnik

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jure_Zrnec

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sebastian_Cavazza

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_note-tretjasezona-1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Internist

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ma%C5%A1a_Derganc


http://sl.wikipedia.org/wiki/Dermatolog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gojmir_Le%C5%A1njak


http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_note-petasezona-2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Psihiater

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_ref-drugasezona_0-0

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_ref-drugasezona_0-1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Na%C5%A1a_mala_klinika#cite_ref-tretjasezona_1-0





emancipiranki, ki želi dominirati nad moškimi. Poklic direktorice po Hollandu uvrščamo med Podjetni tip osebnosti, poklic zdravnice pa med Raziskovalni tip osebnosti, za katerega je značilna samostojnost, analitičnost, radovednost, preciznost, iznajdljivost.. Medicinska sestra je označena kot nasprotje poslovne direktorice s popolnoma ženskimi atributi. Pri zasedbi poklica medicinske sestre je potrebna 2. raven znanja ter po Standardni klasifikaciji poklicev sodi v 4. glavno skupino poklicev Uradniki/uradnice. V ospredju je skrb, tako za paciente kot za zdravnike in kliniko samo. Poklic medicinske sestre uvrščamo po Hollandu med Socialni tip osebnosti. Označena je kot pretirano emocionalna, skrbna, naivna, delovna, požrtvovalna,…

Moški liki so večinoma zdravniki. Kot že navedeno sodi poklic zdravnika po Standardni klasifikaciji poklicev v 2. glavno skupino poklicev Strokovnjaki /strokovnjakinje, za katero je potrebna 4. raven znanja ter po Hollandu sodi med Raziskovalni tip osebnosti. Moški liki so predvsem označeni kot frajerji, uspešneži, face, zapeljivci, strokovnjaki, odločni, … malo je negativnih lastnosti še posebej v primerjavi z ženskim likom na vodilnem položaju – poslovna direktorica.

Lik, ki opravlja poklic z najnižjo izobrazbo – vratar (varnostnik), predstavnik delavskega razreda je tudi v tej nanizanki Neslovenec – »južnjak«. Poklic varnostnika po Standardni klasifikaciji poklicev uvrščamo v 9. glavno skupino poklicev Poklici za preprosta dela, za katere je potrebna 1. raven znanja. Prav tako pa poklic varnostnika po Hollandu uvrščamo med Realistične tipe osebnosti. Lik je predstavljen, kot da ne govori dobro slovensko, se ne zna dobro izražati, je neartikuliran, predstavljen tudi kot malce neumen, vsekakor zvit, komičen, neprilagojen, z eno nogo še vedno v »stari« domovini,... Nekdo, ki je smešen in se mu lahko konstantno smejimo.

3.3 POKLICI V NANIZANKI MOJI, TVOJI, NAJINI

Zgodba v nanizanki Moji, tvoji najini (Slika 4) se odvija okrog glavnih dveh likov Polone in Blaža, ki živita skupaj »na koruzi«. Ona ima hčerki iz prvega zakona, on pa sinova. Imata še skupnega otroka, dojenčka Miška. Pred kratkim so se preselili v novo hišo, kjer začasno stanujejo vsi skupaj, saj je Blaževa prva žena Valerija, pri kateri sinova stalno živita, na začasnem delu v tujini. V veliki družini Valič - Grom pride pogosto do prepirov in nesporazumov, ki so navidez nerešljivi, a se z malo dobre volje vedno razpletejo pozitivno in v dobro vseh.



Slika 4: Moji, tvoji, najini

Glavni liki, ki so zastopani v nanizanki Moji, tvoji, najini so predstavljeni v spodnji tabeli7:

Vloga Igralec Opis

Polona Valič Bergant

Barbara Cerar

arhitektka; mama dveh hčera iz prvega zakona in Blaževa partnerica, s katerim ima dojenčka

Blaž Grom Sebastijan Cavazza

menedžer; oče treh sinov in Polonin partner

Dana Valič Kaja Vidmar Polonina in Viktorjeva hčerka

Zarja Valič Neža Lajevec Polonina in Viktorjeva hčerka

Gorazd Grom Max Čelar Blažev in Valerijin sin

Leon Grom Anže Lajevec Blažev in Valerijin sin

7 Tabela je povzeta po Wikipediji – (http://sl.wikipedia.org/wiki/Moji,_tvoji,_najini)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Barbara_Cerar

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sebastijan_Cavazza

http://sl.wikipedia.org/wiki/Sebastijan_Cavazza

http://sl.wikipedia.org/wiki/Moji,_tvoji,_najini



Meta

Marjana Brencelj

Gorazdova in Leonova babica ter Blaževa bivša tašča

Jože

Janez Hočevar - Rifle

Polonin oče ter Danin in Zarjin dedek

Miško-Matevž Valič Grom

Bruno Šparovec Klofutar

dojenček, skupni otrok Blaža in Polone

Viktor Peter Musevski oče Dane in Zarje ter Polonin bivši mož

Valerija Karin Komljanec bivša Blaževa žena ter mama Gorazda in Leona, ki je poslovno v Ameriki

dojenčkov glas Lotos Šparovec posodil glas dojenčku Mišku

Tabela 5: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki Moji, tvoji, najini

V nanizanki Moji, tvoji, najini sta predstavljena dva poklica srednjega sloja z visokošolsko izobrazbo – arhitektka in menedžer. Prvega, arhitekt, po Standardni klasifikaciji poklicev uvrščamo v 2. glavno skupino poklicev Strokovnjaki /strokovnjakinje, za katero je potrebna 3. oziroma 4. raven znanja in po Hollandu sodi med Umetniški tip osebnosti. Drugega, menedžer, pa po Standardni klasifikaciji poklicev uvrščamo v 1. glavno skupino poklicev Zakonodajalci /zakonodajalke, visoki uradniki/visoke uradnice, menedžerji/menedžerke, za katere je potrebna prav tako 3. oziroma 4. raven znanja in po Hollandu sodi med Podjetni tip osebnosti. Pri analizi navedene zabavne televizijske serije bomo izpostavili predvsem vprašanje usklajevanja uspešne kariere ter družine, v tem primeru velike družine. Oba starša sta super uspešna, kot navedeno zgoraj ona arhitektka in on direktor manjšega podjetja.

»Moji, tvoji, najini je serija, ki sicer prav tako izrazito stereotipno prikazuje družino srednjega razreda in reproducira večino mitov, povezanih z njim. Glavna lika sta Blaž, direktor manjšega podjetja v krizi, in Polona, arhitektka, oba imata po dva otroka iz prejšnjega zakona, peti otrok pa je njun. Sta klasičen primer »super staršev«, kot Butsch (2008) imenuje prevladujoče reprezentacije staršev srednjega razreda v situacijskih komedijah.« (Jontes, 2011)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Meta

http://sl.wikipedia.org/wiki/Jo%C5%BEe

http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Ho%C4%8Devar_-_Rifle

http://sl.wikipedia.org/wiki/Janez_Ho%C4%8Devar_-_Rifle

http://sl.wikipedia.org/wiki/Viktor


http://sl.wikipedia.org/wiki/Valerija



Družina živi v veliki moderno opremljeni hiši, sledijo modnim smernicam tako pri oblačenju kot tudi življenjskem stilu - so fit, ženski del družine je vegeterjanski.

Oče je prikazan kot poklicno uspešen, ambiciozen direktor, ki hkrati tudi uspešno usklajuje družinsko življenje. »… »srednjerazredni« Blaž, direktor manjšega podjetja v krizi, je prikazan kot privlačen, uglajen ter ljubeč partner in oče.« (Ogrizek, 2011)

Mama je prav tako prikazana kot poklicno uspešna, ki uspešno krmili med službo in družino – »super mama«, ki poskrbi za vse in je vedno na voljo. Družine ne zanemarja in ji je vedno na voljo, in sicer na račun časa zase, kar kljub emancipiranosti kaže na tradicionalno požrtvovalnost mame.



4. KVALITATIVNA ANALIZA IN KOMENTAR

V pričujočem poglavju bomo predstavili zaključke, ki so rezultat kvalitativne analize, analize vsebine tekstov, ki smo jo izvedli na izbranih slovenskih zabavnih televizijskih serijah.

4.1. FAVORIZIRANJE POKLICEV

Iz analize slovenskih televizijskih serij lahko potegnemo zaključek, da v vseh nanizankah prevladujejo poklici za katere je potrebna visokošolska izobrazba, 3. oziroma 4. raven znanja, in tako študij na visokih šolah in univerzah. Ali kot v svojem članki navaja Dejan Jontes: »V teh serijah glamurozni, prestižni poklici prevladujejo pred vsakdanjimi, na primer zvezdniki pred igralci s težavami, zdravniki pred sestrami, odvetniki pred računovodji; znotraj danega poklica so junaki uspešni ali mladi z veliko obeti.« (Jontes, 2011)

To je razvidno tudi iz televizijske nanizanke Naša mala klinika, kjer prevladujejo zdravniki, predstavnica medicinskih sester je zgolj ena. Prav tako je zgolj en predstavnik delavskega razreda, poklica za katerega je potrebna 1. raven znanja, to je vratar Veso. Enako so poklici delavskega razreda zapostavljeni v televizijski nanizanki TV Dober dan, kjer je mogoče srečati poklic čistilke in natakarice ter mogoče še lučkarja in snemalca. V televizijski nanizanki Moji, tvoji, najini ni niti enega predstavnika poklica iz delavskega razreda. Oba glavna lika pripadata srednjemu sloju ter opravljata poklica z visoko izobrazbo – arhitektka in direktor podjetja.

»Nesorazmerje prikaza poklicev delavskega in srednjega razreda je lahko tudi odraz težav s katerimi se srečujemo v našem šolskem sistemu, ob vpisu osnovnošolcev na srednje šole. V Sloveniji še vedno velja, da je status dijaka in študenta v vseh pogledih ugodnejši kot status mladega delavca.« (Kocbek, 2012)

Pri vpisih na srednje šole se odraža dejstvo, da se za poklicno, strokovno izobraževanje odloča izredno malo osnovnošolcev, čeprav so zaposlitve s poklicno, strokovno izobrazbo zaželene in družbeno potrebne, vendar imajo v družbi negativen predznak. »Čeprav so bili v zadnjih nekaj letih s prenovo doseženi pomembni vsebinski premiki v poklicnem izobraževanju (posodobitev izobraževalnih programov, sodelovanje delodajalcev pri oblikovanju odprtega dela predmetnika …) se še vedno soočamo s stereotipi o poklicih in precenjenosti splošne poti v izobraževanju.« (Kocbek, 2012) Posledično to pomeni, da ker za določene programe poklicnega izobraževanja ni dovolj interesa mladih, prihaja do pomanjkanja ustreznih kadrov za delodajalce.



Kakšne so možne rešitve te problematike? Na Območno-obrtni zbornici Slovenije (OZS) imajo nekaj predlogov: »Barbara Vrhovnik in Janja Meglič8 sta prepričani, da bi bilo potrebno zagotoviti ustreznejše informiranje in delo svetovalnih služb, ki »imajo pomembno vlogo pri oblikovanju poklicnih odločitev, a (še) premalo poznajo poklice, njihov razvoj in zaposlitvene možnosti. Potrebno se je približati staršem, ki v veliki meri krojijo vpisne odločitve svojih otrok, in jih seznaniti z dejstvom, da visokošolska izobrazba še ne zagotavlja zaposlitve. Na veliko drugih možnosti ne pomislijo tudi zaradi aktualnih dogodkov v gospodarstvu v zadnjem desetletju. Svoj vpliv pri poklicnih odločitvah pa imajo tudi nagrajevanje, pogoji dela, a ob tem se je potrebno zavedati, da je najdražja tista storitev ali izdelek, ki ga ni. In od tu dalje je kakšna odločitev lažja,« menita izvedenki OZS.« (Kocbek, 2012)

Na Ministrstvu za šolstvo pa pravijo: »… programi srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja so izdelani v sodelovanju z delodajalci in temeljijo na tako imenovanih poklicnih standardih. Tudi potrebe po tovrstnem kadru so pogosto zelo jasno izpostavljene, delodajalci pa so tudi kot izvajalci vključeni v vsak izobraževalni program.« (Kocbek, 2012) Vendar to ni dovolj, kot nadaljujejo: »Kljub temu ugotavljamo, da v času šolanja ne pride do ustrezne identifikacije posameznika s poklicem in le manjši del dijakov izjavlja, da si želijo delati na področju za katerega se izobražujejo. V ospredju je nadaljevanje šolanja s pogosto nejasnimi ambicijami. Verjetno se premalo delodajalcev zaveda v kakšni meri in na kakšen način bi se morali vključiti v proces izbire poklica in poteka šolanja.« (Kocbek, 2012)

Potrebno je torej spremeniti generalno podobo, ki jo ima družba, vključujoč predvsem starše, delodajalce, mlade, …, o zaposlitvah s poklicnega izobraževanja. Le-to pa je mogoče graditi le z aktivnim in intenzivnim, pozitivnim promoviranjem poklicnega izobraževanja in poklicev v dejavnostih, ki so podhranjene s kadri in to na nivoju celotne družbe.

4.2. POKLICI IN ETNIČNA PRIPADNOST

V analiziranih zabavnih televizijskih nanizankah lahko srečamo tudi predstavnike manjšin. Kako so v analiziranih zabavnih televizijskih serijah predstavljene etnične manjšine? Kakšne poklice opravljajo?

V nanizanki TV Dober dan tako naletimo na predstavnika homoseksualcev to je Luka, montažer/režiser, pa tudi predstavnico etnične manjšine – Neslovenke to je Fata, čistilka. V nanizanki Naša mala klinika je kot predstavnik etnične manjšine – Neslovenec predstavljen Veso, vratar. Zanima nas kako so ti liki predstavljeni v slovenskih zabavnih televizijskih nanizankah.

8 Barbara Vrhovnik - vodja in Janja Meglič - strokovna sodelavka iz službe na Izobraževalnem centru

OZS (Kocbek, 2012)



»Dr.Kuhar9 pojasnjuje, da je zgodovinsko gledano, več faz: »Če gledamo zgodovino kako so bile na splošno gledano reprezentirane manjšine – ne le v nadaljevankah ampak tudi na filmu – je več faz. Prva faza je, da sploh niso reprezentirane, so torej nevidne. Druga faza je, da vstopijo v medijske reprezentacije v vlogi nekoga, ki se mu smejimo. Tak lik je težko sprejeti kot neki resen, odgovoren lik; pri nas so tako reprezentirani denimo »južnjaki«. Tretja faza je, ko se ti liki pojavijo v različnih vlogah, ki pa so zelo previdno izbrane, da ne ogrožajo večinskega prebivalstva. Zadnja faza je, ko imajo manjšine – denimo geji in lezbijke – svoje romantično oziroma partnersko življenje pa tudi stike z otroki. Ker se otroke razume kot najbolj ranljiv del družbe, je reprezentacija manjšine, ki ima interakcijo z otroki, znamenje neke oblike sprejemljivosti.« (Ogrizek, 2011)

V skladu z zgoraj navedenim je prikaz manjšin - Neslovencev v humorističnih televizijskih nanizankah TV Dober dan ter Naša mala klinika še vedno v drugi fazi. To velja za lik homoseksualca Luko. Prav tako pa sta čistilka Fata (Slika 6) kot vratar Veso (Slika 5) – predstavnika »južnjakov« v vlogi nekoga, ki se mu smejimo in ga ne moremo sprejeti kot resen, odgovoren lik, še vedno smo torej v fazi smešenja. Oba predstavnika etnične manjšine pa tudi predstavljata poklice, delavskega razreda za katera ni potrebna posebna strokovna izobrazba in tako sodita med poklice, za katere je potrebna 1. raven znanja. Poklica, ki imata v družbi nizko statusno vrednost.

Slika 5: Vratar Veso v akciji

Na podlagi zgoraj navedenega lahko zaključimo, da so poklici z nižjo izobrazbo, nizkim plačilom ter nizkim socialnim statusom (čistilka, vratar) predstavljeni kot manj zaželjeni oziroma »rezervirani« za tujce – Neslovence, v obeh primerih »južnjake«.

9 Doc. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani



Slika 6: Fata čistilka

In kakšne značilnosti prilepimo našim južnim sosedom? Veso kot predstavnik balkanskega moškega je označen kot neomikan, primitiven, surov in neurejen, ne govori dobro slovenskega jezika, preklinja, večni šaljivec, ... Prav tako ima poudarjene lastnosti, kot večina »južnjakov«, in sicer da živi počasneje, manj obremenjeno, je »podjeten«, manj zanesljiv, idealist, ki ne živi na trdnih tleh. Poklic sodi po Hollandu v Realističen tip osebnosti, za katerega so značilne praktičnost, odkritost, varčnost, vztrajnost, naravnost.

»Bošnjaki so tako v Sloveniji še vedno najpogostejši vir vicev in smešenj, ki iz njih delajo eno od najbolj stereotipiziranih nacij. V Sloveniji so zaradi pomanjkanja lastnega smisla za humor najpogostejši vici o Hasu in Muju (ter Fati kot ženskem liku) kot poosebljeni neumnosti, preprostosti, ruralnosti, neinteligentnosti, neiznajdljivosti. Vendar pa stereotipne predstave ne ostajajo zgolj na ravni humorja. Kažejo se v številnih že omenjenih pejorativnih izrazih: bosanc, čapac, južnjak itd., opisih njihovih tipičnih oblačil, grafitih ter tudi v političnem in medijskem diskurzu.« (Šabec, 2007)

Liki »Južnjakov« v slovenskih televizijskih nanizankah so torej označeni kot smešni, inferiorni, neolikani, neomikani, ne govorijo slovensko, opravljajo manj zaželene poklice, ki zahtevajo 1. raven znanja, … S takšnimi etiketami so bili nekdanji sodržavljani označeni že takoj po osamosvojitvi Slovenije. »Slovenija je leta 1991, potem ko je pospremila jugoslovansko armado čez svoje meje, napovedala hladno državljansko vojno nekdanjim sodržavljanom.« (Breznik, 2005) Zanje so bila rezervirana nezaželjena dela, z nizkimi dohodki, slabimi delovnimi pogoji, »umazana dela« …, ki jih Slovenke in Slovenci nismo želeli opravljati. »Z interpretacijo, da obstajajo »umazana dela«, ki so lahko neprimerna za domačine, se je odprlo novo polje za instrumentalizacijo tuje delovne sile kot pritisk na zmanjševanje pravic vseh zaposlenih nasploh. … S tem je država postopoma ustvarila ideološko ločnico med Slovenci in Slovenkami, za katera naj bi bila primerna »čista dela« in tujci, ki opravljajo »umazana dela.«« (Breznik, 2005) S tem so tuji delavci – »južnjaki« pridobili tudi nizek družbeni status v slovenski družbi, delodajalci pa so na ta način opravičili njihove nizke plače in slabe delovne razmere.



4.3. TIPIČNO »ŽENSKI« IN »MOŠKI« POKLICI

Stereotipi so lahko povezani tudi s spolom, in sicer gre za generalizacije vlog posameznega spola oziroma moških in ženskih značilnosti. Stereotipne predstave glede vlog povezanih s spolom se začnejo oblikovati že zgodaj v otroštvu. Punčke se igrajo s dojenčki, kuhajo, pospravljajo… fantje pa z avtomobili, bagri, dinozavri, gradijo, raziskujejo,… Navedene stereotipe povezane z vlogami glede na spol lahko apliciramo tudi na področje poklicev in zaposlovanja.

»Janezke učijo, da samo ženske jokajo. Janezke učijo, da ženske kuhajo, previjajo dojenčke, moški pa vozijo vlake, gradijo hiše. Kar se bodo Janezki naučili, bodo Janezi znali…« (Milharčič-Hladnik, 1992)

Z nekaterimi poklici povezujemo določene lastnosti, kot na primer skrb. V to kategorijo lahko tako uvrstimo poklice kot so: vzgojiteljica, učiteljica, medicinska sestra, tajnica, natakarica, frizerka, prodajalka ... V teh poklicih se tradicionalno zaposlujejo večinoma ženske, zato jih lahko imenujemo »tipično ženski poklici«. Kar lahko opazimo tudi v televizijski nanizanki Naša mala klinika v liku medicinske sestre Franje (Slika 7), v televizijski nanizanki TV Dober dan v likih tajnice Ingrid in točajke Zofke.

Slika 7: Naivna medicinska sestra Franja

Stereotip pravi, da so že v pradavnini moški bili lovci – hranilci družine, ženske pa so čuvale ognjišče. Marija Cigale navaja, da je to prepričanje dvakrat zmotno:

1. Človeštvo ni bilo nikoli organizirano tako, da bi bil hranilec zgol moški, to odgovornost sta si vedno delila oba spola. (lovec-nabiralka)

2. Skrb za otroke in vzgojo ni bila nikoli izključno materina. Skrb je bila vedno razdeljena na oba spola. (Cigale, 1992)

Ženska bi torej morala biti vezana izključno na zasebno sfero, torej dom in biti le mati in gospodinja, kar pa »sploh ni zgodovinsko dejstvo, je ideološki konstrukt.« (Cigale, 1992)



»Tradicionalna podoba s svojo zgodovinsko in religiozno osnovo temelji na biološki funkciji ženske in jo zato opredeljuje izključno kot mater in gospodinjo. Ko se ženska končno pojavi tudi v javni sferi, ostajajo v ospredju njene »ženske« lastnosti: neodločnost, emocionalnost, pasivnost in odvisnost od »drugega spola«, v primerjavi s katerim se tudi vedno opredeljuje. Moški skrbi in varuje družino, njegov pogled na svet pa je racionalen, ambiciozen in odločen.« (Vodopivec, 2001)

»Moški poklici« so tako povezani z racionalnostjo, odločnostjo, močjo, fizično močjo, ambicioznostjo, pogumom… Med tipično moške poklice lahko tako štejemo: zdravnik, odvetnik, policist, gasilec, direktor pa tudi mehanik, električar, gradbinec…

V analiziranih televizijskih nanizankah moški večinoma zasedajo visoke položaje, na primer v televizijski nanizanki TV Dober dan (direktor, pomočnik direktorja, glavni tržnik), v televizijski nanizanki Naša mala klinika so vsi moški liki zdravniki oziroma reševalci razen vratarja Vesa. Ne najdemo zdravstvenih tehnikov, administratorjev,… V Moji, tvoji, najini moški lik prav tako opravlja vodstveno delo – direktor manjšega podjetja. Liki so pozicionirani visoko na statusni družbeni lestvici.

»Tako vertikalna kot horizontalna segregacija, ki sta značilni tudi za realno slovensko družbo, ohranjata ženske na pretežno nizkih položajih in specifičnih področjih vzgoje, izobraževanja, gostinstva, turizma, zdravstva in socialnega varstva.« (Vodopivec, 2001) Posledično to pomeni neenake možnosti pri zaposlovanju, nagrajevanju, napredovanju, višini plače ipd.

»…ker ima neko delo ženske poteze, ga opravljajo ženske, ker pa ga opravljajo ženske, je manj plačano in strokovno razvrednoteno; ali … ko začnejo v neki dejavnosti množično zaposlovati ženske, odkrijejo skrite ženske poteze prevladujočega dela, ki s tem izgubi ugled in spodobno plačilo. In predvsem, ni več isto delo.« (Milharčič-Hladnik, 1992)

Marija Cigale poda tri skupne značilnosti zaposlenih žensk:

1. Delež zaposlenih žensk je največji v določenih panogah in dejavnostih (predvsem v dejavnostih, ki pomenijo nekakšno podaljšanje gospodinjskih dejavnosti, skrb za ljudi, …).

2. Zaposlene ženske so slabše plačane (čeprav ni dokazov, da slabše delajo).

3. Zaposlene ženske imajo nižji statusni položaj (zaposlene so na nižjih, slabše plačanih delih, ki se ocenjujejo kot manj pomembna, zahtevajo manj odgovornosti, dajejo manj družbene moči in vpliva). (Cigale, 1992)

»Vzroki za razlike v plačilu žensk in moških niso le v različnem vrednotenju enakega dela ali dela enake vrednosti, temveč predvsem tudi v poklicni segregaciji in koncentraciji žensk v določenih dejavnostih, določenih poklicih, pa tudi v tem, da ženskam niso enako dostopna vsa, praviloma bolje plačana delovna mesta, da pogosteje prekinjajo kariero zaradi družinskih obveznosti, so zaradi tega razloga več odsotne, vključno z bistveno večjim deležem izrabe starševskih dopustov, opravljajo manj nadurnega dela in se pogosteje zaposlujejo v različnih oblikah fleksibilnega zaposlovanja, na primer zaposlitve part-time, delo za določen čas, začasne zaposlitve, delo na domu itd.« (Lukič, 2010)



V vseh analiziranih televizijskih nanizankah gre za zelo stereotipne delitve vlog za moške in ženske. Pri TV Dober dan s kančkom upanja na boljše čase, saj sta prisotna lika novinarke in scenaristke/režiserke. Prav tako v Naši mali kliniki vlogo poslovne direktorice zaseda ženska, ki pa je predstavljena izredno negativno. V Moji, tvoji, najini pa ženska zaseda mesto arhitektke, kar prav tako nakazuje na boljšo prihodnost žensk ter enakopravnost. »Nove oddaje so začele upodabljati odločnejše, aktivnejše in tudi bolj samostojne ženske like, ki pa se še vedno zelo pogosto pojavljajo v tradicionalnih poklicih. Res je tudi, da so pretežno moški ustvarjalci teh programov like tajnic, čistilk in gospodinj dopolnili z liki študentk in tako ženskam vsaj posredno obljubili svetlejšo prihodnost.« (Vodopivec, 2001)

Tako prihodnost ni popolnoma črna. V zadnjem času se stereotipne meje »tipično ženskih in moških« poklicev vedno bolj podirajo. Veliko žensk se sedaj zaposluje tudi v tipično moških poklicih (zdravnice, menedžerke, direktorice, odvetnice, arhitektke, policistke…) prav tako pa najdemo tudi moške zaposlene v »ženskih« poklicih (zdravstveni tehniki, vzgojitelji, učitelji, frizerji, natakarji…). Vse to je seveda dobra novica, saj se podirajo stereotipi, ki so v družbi zasidrani že predolgo. Prav tako pa to pomeni začetek enakih možnosti zaposlovanja, napredovanja, višine plač, nagrajevanja, … za oba spola.

4.4. ŽENSKE – USKLAJEVANJE KARIERE IN DRUŽINE

Stereotipi povezani z ženskami in njihovimi zaposlitvami so se v zadnjih letih spremenili. »Devetdeseta leta so s procesom ženskega ozaveščanja ustvarila novo podobo samostojne ženske, ki je hkrati karieristka in mati, v vlogah skrbnih očetov in mož pa se na ekranu pojavljajo tudi moški. Vendar se za takšnimi naprednimi spremembami še vedo skrivajo tradicionalne vrednote, ki ženske prisilijo v reševanje konfliktov med družino in poslom (predvsem v prid prve), moški pa se gospodinjskim opravilom še vedno raje izognejo.« (Vodopivec, 2001) »Če hočemo iz človeške zgodovine izluščiti »tipično žensko«, to nikakor ni čuvarka ognjišča, ampak je prav to, kar je danes: zaposlena ženska.« (Cigale, 1992)

Stereotipi, da naj bi se ženska posvetila družini in otrokom, moški pa karieri, so spremenjeni v upodobitvah poklicno uspešnih žensk, ki pa se srečujejo s problematiko usklajevanja kariere in družinskega življenja. »… ženske naše dobe v resnici nimajo možnosti izbire, kot se običajno povzema v dilemi: ali zaposlitev ali družina, pač pa so prisiljene izbrati oboje.« (Cigale, 1992)

»Zaposlena ženska je zato nenehno razdvojena: v zaposlitev je pogosto prisiljena, hkrati pa se srečuje z (vsaj molčečim) očitkom, da se izneverja svoji pravi vlogi. Njeno življenje je zato ena sama slaba vest. Kot delavka se stalno srečuje s sumom, da ni ves čas in scela pri stvari, tako kot njen moški kolega; hkrati pa ves čas visi nad njo moralni vprašaj, ali ni pravzaprav slaba mati, ker je zapustila svoje mesto v družini in prevzela izvirno moško vlogo (so)hranilca.« (Cigale, 1992)



V televizijski nanizanki Naša mala klinika je vodilen ženki lik - poslovna direktorica Velepič (Slika 8) predstavljena kot uspešna, samozavestna, odločna, urejena, lepotica, resna, racionalna … vendar pa je ta vodstveni lik označen izredno negativno, kar se kaže tudi v tem, da so ji ustvarjalci serije dali priimek Velepič. Zaposleni na kliniki pa ji pravijo kar »velepička«. Ženska na vodilnem položaju je tako označena izredno negativno s strani svojih zaposlenih kot neusmiljena, »zlobna«, karieristka, »bitch«, »prismuknjena baba« … Nekdo, ki nima družine in je zanjo služba ter delo vse. Izgubila je ženstveno mehkobo, nežnost, emocionalnost…, torej ženske karakteristike, a tudi tako želene moške lastnosti so pri njej označene kot negativne. Moški so predstavljeni kot brez moči, možnosti odločanja, moška pozicija je tako šibka, kar je pravo nasprotje tradicionalni moški moči.

Slika 8: Dominantna ga. Velepič

Njen nasprotni pol je lik medicinske sestre Franje z nadimkom »bolnica Franja«, ki je tipičen ženski lik, je neodločna, prestrašena, čustvena, ne preveč lepa, skrbna, ustrežljiva, nesamozavestna, naivna, krhka, kratke pameti, … Tudi lik dermatologinje je predstavljen z ženskimi atributi kot na primer ljubosumje10 (do fanta Vrabca), pretirana čustvenost, jokavost, nesamozavest, lepota, nežnost, …

Na drugi strani je v televizijska nanizanki Moji, tvoji, najini prikazana družina srednjega sloja (Slika 9), kjer imata oba partnerja uspešni karieri, dobri plači in veliko družino, ki zahteva veliko usklajevanja. Kako jima to v televizijski nanizanki uspeva? Oba lika sta predstavljena kot »super starša«. Lahko bi jih poimenovali tudi »družina z dvojno kariero« (Vukovič, Miglič, 2006), kjer oba starša gradita svojo kariero, »zaradi česar je potrebno potrebe obeh stalno uravnoteževati in pazljivo načrtovati aktivnosti, povezane s kariero.« (Vukovič, Miglič, 2006)

10

NMK - 4. Sezona, 514 epizoda



Slika 9: Tipična družina srednjega sloja; Moji,tvoji, najini

Kako pa v današnjem času lahko poteka usklajevanje med dvema partnerjema, ki oba želita graditi kariero? »Ob proučevanju pričakovanj zaposlenih zakoncev je bilo ugotovljeno, da so manj pripravljeni sprejeti ponudbe organizacije za spremembo trenutne kariere, kar je posledično povzročilo spremembe pri razvrščanju kadrov. Organizacije so morale biti pozornejše pri kariernih potrebah zakoncev, posebno, če je bila sprememba delovnega mesta povezana tudi s preselitvijo v drugi kraj, saj je bilo potrebno tako načrtovati kariere, da se zaposlena zakonca skupaj preselita na novo delovno mesto.« (Vukovič, Miglič, 2006)

Prav tako ne smemo zanemariti starše z otroki oziroma »družine z dvojno kariero«, saj je tu potrebnega še več usklajevanja. Kaj lahko podjetje stori za svoje zaposlene v tem primeru? »Zaposleni starši obeh spolov običajno dobro sprejemajo zaposlovalno politiko, ki je naklonjena družinam, še posebej, če je vključena pomoč pri skrbi za otroke, prilagodljiv delovni čas, delitev dela, možnost deljenega delovnega časa ipd. V načrtovanju kariere se to odraža tako, da si eden ali oba partnerja želita preiti na manj zahtevno delo z manj pritiska, vsaj za čas, ko je družina njuna glavna odgovornost. Novejši karierni sistemi dovoljujejo te začasne spremembe brez kategoriziranja zaposlenih, kot da imajo ti manj ambicij in potrebnega potenciala.« (Vukovič, Miglič, 2006) To je vse kar lahko storijo delodajalci za olajšanje usklajevanja kariere in družine.

Kaj pa vsakdanje življenje? Vsakdanje življenje zahteva veliko organizacijskih in logističnih sposobnosti obeh partnerjev, saj usklajevanje družinskih obveznosti in kariere ni tako preprosto kljub dokaj enakovrednemu sodelovanju obeh partnerjev. Za uspešno usklajevanje je potrebno najmanj delitev gospodinjskih opravil. »… prav področje družinskega življenja, oziroma usklajevanje obveznosti na tem področju z obveznostmi poklica in kariere, je za ženske še vedno največja ovira pri sprejemanju in opravljanju odgovornih delovnih funkcij.« (Kanjuo Mrčela, 1992)

V nanizanki Moji, tvoji, najini, oče z enim od otrok kuha kosilo za vso družino, opravi tedensko nakupovanje, … Kljub temu, »super mami« največkrat zmanjka »časa zase«, v eni od epizod navaja, da zaradi pomanjkanja časa zase tudi teče ponoči in je zaradi preveč obveznosti tik pred tem, da pregori.



Iz navedenega lahko sklepamo, da kljub delitvi del v družini ter dokaj enakopravnemu odnosu parterjev je ženska še vedno tista, ki v družino vlaga več, večji del sebe ter se mogoče ne več odreka karieri na račun družine, vendar prepotrebnemu »času zase«. »… raziskave ugotavljajo, da je med ženskami v Sloveniji čedalje več kronično izčrpanih, živčnih, da se povečuje neinformiranost, nevednost in apatija.« (Cigale, 1992)



5. SKLEPNE MISLI IN PREDLOGI

Zaključimo lahko, da mediji skupaj z analiziranimi zabavnimi televizijskimi nanizankami oziroma situacijskimi komedijami pomembno oblikujejo naše predstave o svetu. Med njimi tudi predstave o odnosih med spoloma, odnosu do etničnih manjšin, o uspešnih ženskah, predstavah srednjega in delavskega razreda pa tudi na predstave poklicev, zaposlitev,… »Situacijska komedija torej pomembno prispeva h konstrukciji družbene realnosti o razredni strukturi družbe, predvsem z miti in negativnimi stereotipi o delavskem razredu pa vzpostavlja njegovo inferiornost v primerjavi s srednjim razredom.« (Jontes, 2011) Srednji razred in poklici z visokošolsko izobrazbo (3. oziroma 4. raven znanja) so promovirani, prikazani kot družbeno zaželeni, superiorni, … V nasprotju s poklici delavskega razreda, ki zahtevajo minimalno izobrazbo ali srednjo poklicno izobrazbo (1. oziroma 2. raven znanja) in so prikazani kot manj družbeno zaželeni, inferiorni, rezervirani za etnične manjšine, v primeru analiziranih humorističnih televizijskih nanizank za Neslovence, »južnjake«.

Liki »južnjakov« so tako že skozi karakterne lastnosti prikazani kot inferiorni (smešni, neresni, neartikulirani, drugačni, leni, neurejeni, …) prav tako so skozi poklice – vratar (varnostnik), čistilka, ki jih zasedajo prikazani kot manjvredni ali vsaj na dnu družbene lestvice. »Domača delovna sila« v analiziranih televizijskih nanizankah zaseda statusno bolj zaželena delovna mesta in je tako prikazana kot superiorna tuji delovni sili – »južnjakom«. »Domači delavci in delavke so ob uvažanju delovne sile postavljeni v konkurenco s temi nesrečniki, ki delajo za ubožno plačo in življenjski minimum, brez pravice do družinskega življenja in do zasebnosti, pa vendarle srečni, ker so plače, ki jih prejemajo, v državah iz katerih prihajajo, sanjske. Ko si tujci rešujejo svoj ekonomski položaj ali celo svojo kožo, nehote prihajajo v konflikt z domačim prebivalstvom. Tujci domačine vidijo kot pritepence, ki jim kradejo delovna mesta.« (Breznik, 2005) Breznikova nadaljuje: »Ko je država ustvarila ločnico med čistimi in umazanimi deli, je odprla tudi divjo tekmo v družbenem pospetništvu: slovenski delavci in delavke se morajo spopadati v tekmi, da bi prišli čim dlje od »umazanih del« in da se prerinejo po družbeni lestvici navzgor.« (Breznik, 2005) To pa pomeni tudi, da želijo po družbeni lestvici navzgor potisniti tudi svoje otroke, skoraj za vsako ceno. Kar se kaže tudi v tem, da so predvsem zaželene srednje šole, ki omogočajo nadaljnji študij in zato možnost zaposlitve zunaj »umazanih del«. Poklicno izobraževanje tako ostane v območju nezaželenega. A kaj, ko se v času krize in povečane brezposelnosti ravno visoko izobraženi kadri znajdejo na Zavodu za zaposlovanje ali s kratkoročnimi zaposlitvami, torej v eksistencialni krizi. Izobrazba jim tako ne zagotavlja zaščite pred »umazanimi deli«. Manko kadrov ter tako zaželena delovna mesta, v tem obdobju krize in recesije, so ravno v poklicih, ki zahtevajo zgolj 1. oziroma 2. raven znanja.

Prav tako lahko iz analize humorističnih televizijskih nanizank vidimo, da le-te ohranjajo in izkoriščajo že obstoječe družbene odnose, tako do etničnih manjšin kot tudi do odnosov med spoloma. Jontes navaja: »Situacijska komedija se mora torej, če hoče biti uspešna, venomer prilagajati obstoječim družbenim odnosom, hkrati pa



jih utrjuje oziroma lahko ima v posameznih primerih subverzivno funkcijo.« (Jontes, 2011)

Kako in koliko se ženske pojavljajo v analiziranih televizijskih nanizankah nam pove, kakšen je odnos med spoloma, predstavljen in splošno sprejet. »V igranem programu se ženske v primerjavi z moškimi pojavljajo v kar trikrat manjšem številu in še takrat najpogosteje v stereotipnih ter omejenih vlogah. Obsojene so na vloge skrbnih, požrtvovalnih mater in žena, a so hkrati tudi poželenja vredni spolni objekti. Dihotomija devica - prostitutka ustreza želenim pogledom moških gledalcev in hkrati žensko uči ustreznega obnašanja: devico zaradi podrejanja, skrbnosti, požrtvovalnosti čaka ljubezen, prostitutka pa si za plačilo užitka zasluži le sramoto in prezir.« (Vodopivec, 2001) Najpogostejši stereotip je ženska kot čustvena, skrbna, ki se ukvarja z gospodinjskimi deli… npr. točajka Zofka v TV Dober dan, čistilka Fata v TV Dober dan ter medicinska sestra Franja v Naša mala klinika. Na podobo medicinske sestre Franje iz televizijske nanizanke Naša mala klinika, se je odzvala tudi Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije v odprtem pismu. V le-tem so zapisali, »da ne glede na žanr nadaljevanke ta spodbuja zgrešene in preživete stereotipe o medicinski sestri in neuspešno karikira njeno podobo.« Prav tako so izpostavili, »da si njihova organizacija prizadeva predstavljati in utrditi pozitivno javno podobo poklica, kot si jo trinajst tisoč naših članic in članov želi in zasluži.« (http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/so-sli-z-likom-franje-predalec/164650, 18.9.2012) Potrebno bi bilo torej lansirati pozitivno podobo poklicev, ki so sedaj predstavljeni stereotipno, saj bi lahko le na ta način počasi presegli obstoječe stereotipe. Prav tako bi bilo potrebno poudariti, da smo moški in ženske posamezniki, kar pomeni, da se ne moremo zreducirati zgolj na moške in ženske. Spol je zgolj del tega kar smo in nas ne definira v celoti kot ljudi.

Iz analize izbranih televizijskih nanizank je razvidno, da »Slovenci še vedno ustvarjamo stereotipne programe in družbenih sprememb ne upoštevamo. Kljub vse večjemu vstopu žensk na trg delovne sile in napredovanju na vodstvene položaje, na televizijskih ekranih namreč še vedno spremljamo tradicionalne podobe.« (Vodopivec, 2001) Z izjemo poslovne direktorice Velepič, v televizijski nanizanki Naša mala klinika, ki pa je predstavljena izredno negativno, ženske na visokih položajih, z močjo tako niso družbeno sprejemljive oziroma zaželene. »Statistika pravi, da v Sloveniji manj kot 10% vodilnih mest zasedajo ženske.« (Kanjuo Mrčela, 1992) Vsekakor to ni le problematika prisotna v Sloveniji temveč povsod po svetu.

Usklajevanje družine in uspešne kariere je še vedno velik problem za slovenske ženske, ki želijo graditi kariero. »Obveznosti vezane na dom in družino ter vzgojo otrok so še vedno prepuščene ženskam, tako da se zastavlja vprašanje, ali so ženske, ko so si priborile možnost zaposlovanja (in nekatere tudi opravljanja zelo zahtevnih vodilnih funkcij), res emancipirale ali so si podvojile obveznosti.« (Kanjuo Mrčela, 1992) In se morajo tako vsakodnevno spopadati z obveznostmi na delovnem mestu – plačano delo ter družinskimi obveznostmi – neplačano delo doma, t.i. »dvojna obremenjenost žensk« (Kanjuo Mrčela, 1992), kar pa vodi v preveliko obremenjenost in izčrpanost.

Prav tako je potrebno poudariti, da »Šele celosten, predvsem pa (samo)kritičen vpogled v vzroke, zaradi katerih je prišlo do nastanka, vzdrževanja in ohranjanja prevladujočih stereotipov, ki so vedno stereotipi o drugih, omogoča potencialno

http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/so-sli-z-likom-franje-predalec/164650




reduciranje pomena stereotipov ter njihovo javno problematiziranje.« ( Šabec, 2007) Eno izmed sredstev za spreminjanje stereotipov bi lahko bili tudi množični mediji, in sicer s pozitivnimi prestavami stereotipiziranih družbenih skupin. Vendar pa zaradi svoje senzacionalističnosti, množičnosti, komercialnosti, zabavne funkcije, … množični mediji »izkoriščajo« družbeno sprejete stereotipe za dvig gledanosti.



6. LITERATURA IN VIRI

Belčič, F. (2002): Proces zaposlovanja kadrov, Moderna organizacija, Kranj Breznik, M. (2005): Umazano delo, umazano ljudstvo, V: Leskošek, Vesna:

Mi in oni, Mirovni inštitut, Ljubljana, str. 131-148; http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/publikacije/pdf/Mi%20in%20oni.pdf (8.9.2012)

Cigale, M. (1992): O ženskem delu : Ko odgrneš 7 tančic, (Cigale, Marija et al uredniki), str. 37-46, Društvo iniciativa, Ljubljana

Čepič, M. (2007): Ženske v pogovornih oddajah slovenskih televizij. Delovni zvezek ICK – Medijska vrsta 1 (1)

Erjavec, K. (1999): Stereotipiziranje družbenih vlog, V: Volčič, Zala: Zbornik raziskav o medijskih vplivih na otroke, Poletna šola Media education, str. 20-34

Hall, S. (1997): Representation. Cultural representation and signifying pratcice. Sage publications

Jogan, M. (2001): Seksizem v vsakdanjem življenju, Založba cf*, Ljubljana Jontes, D. (2011): Lepo je biti preprost: stereotipne reprezentacije razreda v

situacijskih komedijah. Medijska preža, 39; http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/39/reprezentacije/ (28. 3. 2012)

Kanjuo Mrčela, A. (1992): Ali so »družinske kraljice« lahko tudi »šefice«? : Ko odgrneš 7 tančic, (Cigale, Marija et al uredniki), str. 77-87, Društvo iniciativa, Ljubljana

Kocbek, D. (2012): Nizek ugled poklicnega izobraževanja ali Zakaj naval na gimnazije; http://www.razgledi.net/2012/01/25/nizek-ugled-poklicnega-izobrazevanja-ali-zakaj-naval-na-gimnazije/ (15.8.2012)

Lukič, M. (2010): Evropska skupnost in enakost plačila med moškim in žensko; http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/086.pdf (17.8.2012)

MacDonald, M. (1995): Representing women: Myths of femininity in popular media, London

Milharčič-Hladnik, M. (1992): Feminizacija učiteljskega dela: materinstvo kot poklic? : Ko odgrneš 7 tančic, (Cigale, Marija et al uredniki), str. 65-76, Društvo iniciativa, Ljubljana

Möderndorfer, V. (2005): Spustite me pod kovter, gospa situacijska komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Vsebina gledališkega lista; http://www2.arnes.si/~ceslg7/gledlist/GL20052006/GL5/vinkotekst.htm (27.10.2012)

Ogrizek, M. (2011): Televizijske družine: Vse drugačne, vse enakopravne?; http://www.dnevnik.si/objektiv/vec_vsebin/1042485307 (28.3.2012)

Ovsenik, M., Ambrož, M.(2010): Celovitost in neznatnost organizacije. Ljubljana: Institut za management

Roblek, V. (2009): Primer izpeljave analize besedila v kvalitativni raziskavi. Managemet, 4 (1), str. 59-63, http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_053-069.pdf (3.9.2012)

Signorelli, N. (1997): Refletions of Girls in the Media; http://www.kff.org/entmedia/loader.cfm?url=/commonspot/security/getfile.cfm&PageID=14517 (27.4.2012)

http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/publikacije/pdf/Mi%20in%20oni.pdf

http://www2.mirovni-institut.si/slo_html/publikacije/pdf/Mi%20in%20oni.pdf

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/39/reprezentacije/

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/39/reprezentacije/

http://www.razgledi.net/2012/01/25/nizek-ugled-poklicnega-izobrazevanja-ali-zakaj-naval-na-gimnazije/

http://www.razgledi.net/2012/01/25/nizek-ugled-poklicnega-izobrazevanja-ali-zakaj-naval-na-gimnazije/

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/086.pdf

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/086.pdf

http://www2.arnes.si/~ceslg7/gledlist/GL20052006/GL5/vinkotekst.htm

http://www.dnevnik.si/objektiv/vec_vsebin/1042485307

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_053-069.pdf

http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_053-069.pdf

http://www.kff.org/entmedia/loader.cfm?url=/commonspot/security/getfile.cfm&PageID=14517

http://www.kff.org/entmedia/loader.cfm?url=/commonspot/security/getfile.cfm&PageID=14517



Smith, S. L. in Grandos, A. D. (2009): Gender and the media; http://www.pta.org/Gender_and_the_Media.pdf (27.4.2012)

Sociologija (1996); Zavod republike Slovenije za šolstvo; Ljubljana Šabec, K. (2007): Kdo je čefur za kranjskega Janeza: stereotipi in kulturne

razlike v sodobnem evropskem kontekstu: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj (Novak Popov, Irena), str. 102-116, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf (2.9.2012)

Štular, S. (1998): Družbena konstrukcija spolne identitete. Teorija in praksa, 35 (3), str. 441-454

Ule Nastran, M. (1997): Temelji socialne psihologije, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče

Ule Nastran, M. (1999): Predsodki in diskriminacije; Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana

Verša, D. (1992): Televizija – ogledalo družbe brez ženske: Ko odgrneš 7 tančic, (Cigale, Marija et al uredniki), str. 157-164, Društvo iniciativa, Ljubljana

Verša, D. (1996): Medijska podoba spolov, Vlada RS, Urad za žensko politiko Vezovnik, A. (2008): Kritična diskurzivna analiza v kontekstu sodobnih

diskurzivnih teorij, V: Družboslovne razprave, XXIV, 57, str. 79–96

Vodopivec, B. (2001): Tajnice, čistilke, gospodinje,…; Mediawatch http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/10/zenske/ (15.3.2012)

Vukovič, G. in Miglič, G. (2006): Zagotavljanja kadrovskih virov, Moderna organizacija v okviru FOV Kranj, Kranj

Zorn, J. (1999): Subverzivnost spolne identitete v hollywoodski produkciji, V: Časopis za kritiko znanosti, 27 (197), str. 175-185

Zupan Sosič, A. (2007): Moški je glava in ženska srce – spolni stereotipi: Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj (Novak Popov, Irena), str. 181-193, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf (22.8.2012)

VIRI:

http://www.stat.si/skp/ (28.10.2012)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran (29.10.2012)

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/ (5.11.2012)

http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/so-sli-z-likom-franje-predalec/164650 (18.9.2012)

http://www.pta.org/Gender_and_the_Media.pdf

http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf

http://mediawatch.mirovni-institut.si/bilten/seznam/10/zenske/

http://www.centerslo.net/files/file/ssjlk/ssjlk_43_zbornik.pdf

http://www.stat.si/skp/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/





7. KAZALO SLIK

Slika 1: Tipi osebnosti po Hollandu ................................................................... 14

Slika 2: ekipa TV dober dan .............................................................................. 18

Slika 3: ekipa NMK ........................................................................................... 21

Slika 4: Moji, tvoji, najini .................................................................................. 24

Slika 5: Vratar Veso v akciji ............................................................................... 29

Slika 6: Fata čistilka ......................................................................................... 30

Slika 7: Naivna medicinska sestra Franja ............................................................ 31

Slika 8: Dominantna ga. Velepič ........................................................................ 34

Slika 9: Tipična družina srednjega sloja; Moji,tvoji, najini..................................... 35

8. KAZALO TABEL

Tabela 1: Opredelitev štirih ravni znanja – 1. Del ................................................. 6

Tabela 2: Opredelitev štirih ravni znanja – 2. Del ................................................. 7

Tabela 3: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki TV Dober dan ..................................... 20

Tabela 4: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki Naša mala klinika ................................ 22

Tabela 5: Liki, ki se pojavljajo v nanizanki Moji, tvoji, najini ................................. 25

stereotipi, povezani s poklici v slovenskih tv serijah · 2017-11-28 · Špela indof: stereotipi,...

Documents