srčna dežela

28

Upload: ema-dan

Post on 06-Apr-2016

234 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Pripoved o ljudeh, ki so si ustvarili svoj Raj na Zemlji

TRANSCRIPT

Page 1: Srčna dežela
Page 2: Srčna dežela

SRČNA DEŽELAPripoved o ljudeh, ki so si ustvarili

svoj Raj na Zemlji

Avtorica besedila in ilustracij Ema Dan

Page 3: Srčna dežela

Avtorica: Ema Dan

Naslov: Srčna dežela

Ilustracije in prelom: Ema Dan

Lektorica: Katja Cingerle

Izdano v samozaložbi

Naklada: v elektronski obliki ni naklade

Ljubljana 2014

Avtorica dovoljuje kopiranje in uporabo vsebine za javno in osebno uporabo, namene izobraževanja itd., če vsebina v knjigi ni predstavljena oz. se je ne upo-rablja žaljivo.

Page 4: Srčna dežela

Kazalo

1 Srčna dežela

2 Harmonija bivanja

3 Brezplačna energija

4 Srčna kultura

5 Temačna preteklost

6 Nov začetek

1

3

5

7

8

11

7 Raj na Zemlji 15

Page 5: Srčna dežela

Moja mama, raziskovalka in pustolovka, ki je prehodila mnogo dežel in videla mnogo sveta, mi je vsak večer pripovedovala zgodbe s svojih potovanj in iz bogate zakladnice izkušenj, ki jih je doživela na svoji lastni koži.

Nekega dne mi je začela pripovedovati o Srčni deže-li, kjer so si prebivalci ustvarili svoj Raj na Zemlji. V tej deželi ne srečaš človeka, ki ne bi bil srečen, radosten, vesel, katerega obraz ne bi žarel od notranje iz -polnitve in zadovoljstva.

Tam so mesta prekrita z naravo. Zidovi in strehe stavb so odeti v rastline in cvetlice. Vmes se spuščajo slapovi, vijejo potoki in reke. Ljudje pridelujejo svojo lastno zelenjavo in sadje kar na strehah ali v delu sta- novanjskih enot, namenjenih pridelavi zelenjave in sadja.

Srčna Dežela

1.

Page 6: Srčna dežela

2.

Page 7: Srčna dežela

Vedno so spočiti in sproščeni, saj tudi v mestih živijo tako kot v naravi. Harmonični botanični vrtovi s svojimi jezeri prekrivajo celotna predmestna nasel-ja in mesta. Narava je takšna kot še nikjer drugje. Tam rastejo drugim deželam neznane cvetlične in drevesne vrste.

Dežela in njeni ljudje se prav tako ne spopadajo z naravnimi nesrečami, grozečimi poplavami, bru-hajočimi plazovi, gorečo nevarnostjo in drugimi neprijetnostmi. Zemlja je rodovitna, vsak pridelek je obilen, visok najmanj en meter. Narava ponuja za-vetje tako ljudem kot živalim.

Ljudje in živali sobivajo v miru, saj prebivalci te ljubeče dežele ne posegajo po živalskih izdelkih.

Harmonija Bivanja

3.

Page 8: Srčna dežela

4.

Page 9: Srčna dežela

V vseh svojih dejanjih spoštujejo naravo in so-prebivalce, zato se preh-ranjujejo samo z rastlinsko prehrano.

So vegani sijočega zdravja in mnogi izmed njih do-segajo visoko starost in so tudi takrat še vedno v izvr -stni psihofizični pripravljenosti. Vsakemu izmed njih so znani zakoni dobrega zdravja.

Brezplačna energija

Avtomobili in vse naprave, ki potrebujejo elektriko, se napajajo iz brezplačnih, vsem dostopnih, naravnih virov. Ta sistem elektrike je v zgodovini predstavil že Nikola Tesla.

5.

Page 10: Srčna dežela

6.

Page 11: Srčna dežela

Otroci odraščajo v moralno varnem in ljubečem okolju, ki obljublja lepo prihodnost.

Že doma, kot tudi v šolah, jih učijo o pomembnosti moralnih zakonov, med-sebojni povezanosti, kot tudi povezanosti človeka z živalmi in naravo.

O pomembnosti razvijanja srčne kulture. V tej deže-li ljudje v vsej polnosti razvijajo svoje potenciale. Ne mine dan, v katerega bi se kot tat zmogla prikrastivsa temačnost tega sveta. Ljudem je znan samo srečen, radosten, izpolnjen vsakdan.

Srčna Kultura

7.

Page 12: Srčna dežela

Vendar ni bilo vedno tako. Včasih je bila to deže-la na robu svojega zloma, v kateri so prebivali ljudje, ki so se spopadali s popolnoma enako socialno eko -nomsko situacijo, s katero se mi spopadamo te dni.

Težak gospodarski položaj je veliki večini prebivalstvaoteževal bivanje in obstoj. Revščina in socialna izklju-čenost sta bili tabu tema, ki se jo je vsakdo sploh bal načeti. Grožnje o izselitvi iz stanovanja, za kateregaso ljudje trdo delali več desetletij, so postajale kot kuga, ki se vztrajno širi, resničnost za prenekatero družino.

Najbolj ironično in žalostno je bilo dejstvo, da ljudje,ki so se vsak dan zgodaj zjutraj odpravili v službo in izmučeni prihajali domov v poznih popoldanskih urah, niso zmogli s svojim ubogim plačilom, ki je bolj spominjalo na miloščino, v civiliziranem svetu pre-živeti. Pozimi so bila mrzla prenekatera stanovanja, kar je bilo skrito očem javnosti.

8.

Temačna preteKloSt

Page 13: Srčna dežela

Ti revni posamezniki/ce so imeli vsak dan na mizi nekaj različic osiromašenega jedilnika, ki so ga ses-tavljale poceni testenine, riž, zelenjavne konzerve, kava in čaj najcenejših blagovnih znamk.

Pri njih ni bilo prostora za razmišljanje o nakupu zdrave prehrane, kaj šele o kakovostnem življenjskem slogu. Vsako celico teh nesrečnih posameznikov/ic, družin, skupnosti je zajel val malodušja, pesimizma, obupa.

Že v osnovni šoli so se otroci iz revnejših slojev spo-padali z diskriminacijo.

Ti otroci, ničesar krivi, so bili kaj hitro ožigosani in izločeni, saj niso nosili oblačil blagovnih znamk, se udeleževali izletov, jedli šolske malice, kaj šele kosila.

Te mlade otroške duše so bile tako označene za manjvredne.

9.

Page 14: Srčna dežela

Saj je bila vrednost človeka zožena na kupček de-narja in zlatnikov ter premoženjsko stanje, v katerem je posameznik/ica, družina živela.

V službah so med sodelavci prevladovali vsesploš-na negativnost, hinavščina in pripravljenost pohoditi sodelavce/ke, saj bi bil izostanek plač nekaj, česar si pač ne bi mogli privoščiti.

Za mnoge, do smrti prestrašene prebivalce je vse funkcioniralo v navidezno najlepšem redu samo do takrat, ko so prejemali reden vir dohodkov. Sicer so se prelevili v sestradane zveri v človeški podobi.

Ljudje se prav tako niso kaj dosti zmenili za bolečino sočloveka, kvečjemu so zavistno odmahnili z roko, rekoč: “Si je že zaslužil/a.”

Tako sta se vsesplošno malodušje in negativno rapoloženje, kot virus, z vsakim dnem vse bolj raz-množevala.

10.

Page 15: Srčna dežela

Dokler ne nekega, s soncem obsijanega dne, nekaj korenito pre-sune same srži, notranjega bistva ljudi.

Kot da bi se jih vesolje usmililo in jim želelo z ljubečo in razsve-tljeno energijo pomagati zagledati in ustvarjati lep vsakdan.

Nov začeteK

11.

Page 16: Srčna dežela

Prebivalci se začno, kjer koli je bilo možno, množično zbirati. Na mestnih trgih, v dvoranah, kulturnih domo-vih, kmetijah, konferenčnih dvoranah, večjih domovih.

Mediji so prevzeli vodilno vlogo, v časopisih, re-vijah, po radiu in televiziji je bilo vedno več pobud k spremembi. Na glas so se začeli spraševati o smisel-nosti svojega ravnanja. Kakšno prihodnost ustvarjajo sami zase s sejanjem strahu in razširjanjem strupene-ga, negativnega razmišljanja? Kakšno svojim potom-cem, za katere trdijo, da jih imajo tako radi?

Z vsakim jutrom, najsi je bilo sončno ali oblačno, so bolj uvidevali nesmiselnost svojega temnega, prestrašene-ga, demonskega ravnanja in začeli sprejemati nove,

12.

Izkoristili so moč spleta, se združevali v nove, pozitivnej-nejše skupine.

Page 17: Srčna dežela

za vse ljudi, živali in okolico prijaznejše ter bolj ljubeče odločitve.

Odločitve, ki so prihajale iz njihovega ljubečega in modrega bistva.

V vsakem kotičku te dežele so sprejeli nove odločitve:

- denarju so zmanjšali moč in veljavo, uvedli so lokalne valute, daritveno ekonomi-jo in sistem izmenjave bla-ga ter storitev;

- vsakemu je bilo že od rojstva do smrti zagotovljeno varno in lastno domovanje, iz katerega te ni imel ni-hče pravice izgnati;

- za vsakega, ki se je znašel v stiski, so bile zagotov-ljene osnovne življenjske potrebščine;

13.

Page 18: Srčna dežela

- z dejanji so spodbujali ino-vativnost, izobraževanje in domači kapital;

- začeli so se usmerjati v razvoj in krepitev domače proizvodnje in industrije. S širjenjem dobrega glasu o odličnih izdelkih domače proizvodnje se je narod tudi gospodarsko razcvetel;

- učinkovito so izrabili vse kmetijske obdelovalne površine in začeli gojiti samo ekološke pridelke;

- odnos do okolja se je spremenil, naravo in živali so začeli spošto-vati.

14.

Page 19: Srčna dežela

Naravo so varovali pred kakršnim koli onesnaženjem.

Do živali so se začeli obnašati kot do dobrih prijateljev in popolnoma prenehali uporabljati živalske izdelke.

Prebivalci te dežele so začeli živeti kot to, kar so: plemenita, sočutna, razumevajoča, ljubeča, modra in vsestransko nadarjena človeška bitja, ki modro in ljubeče upravljajo svojo deželo.

Po svetu pa se še sedaj širi glas o tistem ljubečem narodu, deželi, v kateri ljudje ne poznajo trpljenja, saj so se njihova srca do sočloveka in vseh drugih življenjskih oblik ter okolice odprla, zasijala v vsej svo-ji nebeški polnosti in lepoti, zaradi česar sedaj uživa-jo v metaforičnem smislu izraženem ''Raju na Zemlji.''

Raj Na Zemlji

15.

Page 20: Srčna dežela

16.

Page 21: Srčna dežela
Page 22: Srčna dežela

Viri in literatura:

Izjava ADA (American Dietetic Association) o stališču glede zdravstvenih koristi vegetarijanske in veganske preh-rane, 2009. Vir: www.eatright.org/About/Content.aspx-?id=8357&terms=vegan

PCRM (Physicians’ Committee for Responsible Medicine, zdravniška komisija za odgovorno medicino) je neprofitna zdravstvena organizacija za preventivno medicino, klinične raziskave in višje etične standarde ter večjo učinkovitost raziskav.http://www.pcrm.org/health/veginfo/nutritionfaq.html

V študiji, ki jo je 21. oktobra 2009 objavil WorldWatch Institute, sta avtorja Goodland in Anhang zaključila, da več kot 51 % toplogrednih plinov (GHG) ustvarja živinoreja. Torej je pora-ba mesa, mleka, mlečnih izdelkov in jajc daleč najpomemb-nejši vzrok podnebnih sprememb. Brez spremembe prehran-jevalnih navad v veganstvo nimamo nobene možnosti, da bi se izognili klimatski katastrofi. Vir: www.worldwatch.org (PDF 0,8 MB)

Page 23: Srčna dežela

Izvleček iz poročila okoljskega programa Združenih narodov (junij 2010, str. 78):

»Naše prehranske navade močno vplivajo na višje emisije in siromašenje zemlje. Za predelavo hrane, mesa in mlečnih izdelkov, na splošno porabimo več naravnih virov, obenem pa emisije toplogrednih plinov višajo bolj, kot če bi upora-bljali na rastlinah zasnovane alternative.«

Izvleček iz poročila okoljskega programa Združenih narodov (junij 2010, str. 80)

»Fosilna goriva in kmetovanje neposredno vplivajo na eko-sistem, saj se izčrpava zemlja in uporabi ogromno vode.«

»Več kot polovica svetovnega pridelka se uporabi za krmo živine, ne pa za ljudi.«

Izvleček iz poročila Natural Resources Defense Council.

»Ob reji živine se v okolje izpusti 64 odstotkov vsega amonia-ka, ki povzroča kisel dež in smrtonosen plin, vodikov sulfid. «

Nizozemska agencija za oceno okolja (PBL) je ugotovila,

Page 24: Srčna dežela

da bi premik vse svetovne populacije k bolj zdravi prehrani zmanjšal izpuste toplogrednih plinov za več kot 50 odstotkov in zmanjšal stroške zaradi potrebne sanacije po nesrečah in onesnaževanju.

For Spain’s Jobless, Time Equals Moneyhttp://www.wsj.com/articles/SB10000872396390443404004577577352038273664

Spain’s crisis spawns alternative economy that doesn’t rely on the euro

Time banks and alternative currencies can be used to trade goods as well as serviceshttp://www.theguardian.com/world/2012/sep/04/spain-eu-ro-free-economy

No money? Then make your ownhttp://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/magazine/8245276.stm

Growing Big Vegetables using Compost Tea https://www.youtube.com/watch?v=BiMroAFWK28

Page 25: Srčna dežela
Page 26: Srčna dežela

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

159.923.2”313”

DAN, Ema Srčna dežela [Elektronski vir] : pripoved o ljudeh, ki so si ustvarili svoj Raj na Zemlji / avtorica besedila in ilustracij Ema Dan. - El. knjiga. - Lju-bljana : samozaložba, 2014

Način dostopa (URL): http://issuu.com/srcnadezela/docs/srcna_deze-la_ema_dan

ISBN 978-961-93785-0-2

277117184

Page 27: Srčna dežela
Page 28: Srčna dežela

O avtorici

Ema Dan, inženirka medijske produkci-je, si želi videti svet takšen, kot je opisan v knjigi oz. še mnogo lepši – da bi vsa-ko bitje na tem planetu, ki ga imenu-jemo naš dom, Zemlja, živelo dostoj-no in lepo življenje ter da bi v vsakem kotičku te Zemlje prevladovala mir in sreča. Kako je lahko to možno doseči, je opisano v knjigi.