Spoštovani ; V nekaj naslednjih korakih vam podajem par informacij, ki so v celoti zajete v moji knjigi z naslovom Priročnik za poslovanje z Iranom II. V kolikor želite izvedeti več in še 20 korakov kako poslovati z Iranom, se naročite na nov priročnik o poslovanju z Iranom II, ki bo izšel ta mesec. Vsako prednaročilo priročnika prinaša 10% popust od vrednosti knjige. Dostava zastonj ( samo za prednaročnike). Ponudba velja do izdaje knjige ! OPOMBA : nekaj podatkov je iz Japti a sem tudi tam jaz avtor portala za Iran !

URADNO IME Jomhuri-ye Eslami-ye Iran(Islamska republika Iran)- do leta

1935 se je imenovala Perzija

GLAVNO MESTO Teheran (Tehran)

VELIKOST 1.638.057 km 2

PODNEBJE

V gorah hladne zime in mila poletja; v ravninah vroča suha

poletja; v notranjosti suho, celinsko do puščavsko podnebje;

ob morju pade dovolj dežja

GLAVNE REKE Kerkhem, Msnd, Qezel, Owzan, Karun, Zahrel, Atrek

NAJVIŠJI VRH Demawend, 5671 m

NAJNIŽJA TOČKA Depresija ob kaspijskem morju, -28 m

DRŽAVNI VODJA Predsednik republike

ŠEF VLADE Ministerski predsednik

UPRAVNA

RAZDELITEV 23 provinc(ostani), razdeljenih na gubernije in okrožja

ZAKONODAJA Državna skupščina z 270 za 4 leta izvoljenimi poslanci; svet

varuhov z 12 člani

SODSTVO Vrhovno sodišče, nižja sodišča

OBOROŽENE SILE skupno 360.000 mož; vojaška obveznost 2 leti

ŠTEVILO

PREBIVALCEV Cca.80.000.000

JEZIKI Farsi ali perzijski(uradni; 64%), azerbajdžanski(17%),

kurdski(9%), lurska, balučujska, arabska in druge manjšine

VERI Muslimani; šiiti(uradna; 91%), suniti(8%)

DENARNA ENOTA Rial

BRUTOPRODUKT NA

PREBIVALCA 2.532 USD

TRGOVSKI PARTNERJI Rusija in njene bivše države(ZSSR), Japonska, Nemčija,

zahodne industrijske države in Italija

PROMET Dolžina železnic - 4567 km; potniški kilometri - 4638 km

DNEVNIKI 23 s skupno naklado 970.000 izvodov

Podatki so iz leta 2007 ( Vir : JAPTI – Izvozno okno ) Iran je v gospodarskem pogledu kmetijska država, ki ima poleg drugih industrijskih panog zlasti razvito naftno industrijo. Od vsega državnega ozemlja je 8.6% obdelovalnih površin in 26.7% travnikov in pašnikov. Gojenje kulturnih rastlin je možno le ob Kaspijskem prijezerju. V suhi notranjosti pa je to možno le z namakanjem, predvsem v oazah. S kmetijstvom se ukvarja 25% vsega prebivalstva, v bruto družbenem proizvodu pa daje kar 22% vrednosti. Industrija pa daje 36% bruto družbenega proizvoda, v njej pa je zaposlenih 28% prebivalstva. Mnogo zemlje je še vedno v lasti veleposestnikov, čeprav so pod nekdanjim šahom kmetom brez posesti razdelili več kot 800.000 ha obdelovalnih površin. Kmetijstvo je v glavnem usmerjeno v pridelavo prehrambenih rastlih; od teh so pomembne žitarice: pšenica, ječmen, koruza in riž. Riž uspeva predvsem v Kaspijskem prijezerju. Za izvoz pridelujejo sadje, pomaranče in dateljne. Od industrijskih rastlin pa gojijo bombaževec, sladkorno peso, tobak in sladkorni trst. Prej so gojili tudi mak za pridobivanje opija. Gojenje maka so zaradi predelave v mamila prepovedali. Za tovorjenje in delo na polju uporabljajo osle, nekaj pa tudi konje in kamele. Živinoreja daje pomembne količine volne in kože.

SLIKA 1 BOGATA AGROKULTURNA REGIJA NA SEVERNO ZAHODNEM DELU IRANA

Med nekmetijskimi gospodarskimi panogami je najpomembneša naftna industrija. Leta 1995 je bil Iran na četrtem mestu svetovnih proizvajalk nafte. Glavna naftna nahajaIišča so na severozahodni strani Perzijskega zaliva. Od tam vodijo naftovodi v Abadan, kjer je ena največjih rafinerij nafte na svetu. Veliko predčpavaIišče nafte na tankerje je na otoku Kharg. Nafta in zemeljski plin dajeta 90% vrednosti izvoza. Nafto črpajo tudi blizu iraške meje na zahodu Irana. To nafto predeluje rafinerija v Kermanshahu, ki dela za krajevne potrebe. Industrija ima manjši pomen kot črpanje in predelava nafte. Čeprav so našli premog in od rud železovo, bakrovo, manganovo in svinčevo, jih le malo izkoriščajo. V glavnem predelujejo kmetijske pridelke bombaž, volno, tobak. Najbolj je razvita tekstilna industrija. Tovarne so v Teheranu, Esfahanu, Tabrizu, Shirasu itn. Poleg tekstilne industrije imajo še kovinsko, kemično in gradbeno. V novejšern času so zgradili na osnovi domače žeIezove rude in premoga ter plina jeklarno v Esfahanu in tovarno aluminija v Araku. ZeIo pomembna je obrt, zlasti tkanje preprog, ki so cenjene na svetovnem trgu.Glavno izvozno blago so poleg nafte in snovi, ki jih pridobivajo iz nje ter zemeljskega plina še premog, bombaž, sadje in volna. Med uvozno blago spadajo jeklo, stroji, vozila, zdravila, sladkor itn. Iran trguje največ z Japonsko, Veliko Britanijo, Francijo, Italijo, ZDA, Rusijo, Singapurom in Indijo. Prebivalci Irana narodnostno in jezikovno niso enotni. V indoevropsko jezikovno skupino spadajo Perzijci, ki jih je okoli 60% vsega prebivalstva. V to skupino spadajo še kurdi (8-9% vseh Irancev), Armenci, BeIudži itn. lzven te skupine so Azerbajdžanci, ki žive na severozahodu Irana, Arabci in Turki. Kurdi, ki so naseljeni v zahodnem Iranu, živijo še v Iraku, Turdiji, Siriji in SND. Po oceni za I. 1985 naj bi jih v teh državah živelo okoli 10 milijonov, od tega 4,4 milijona v Iranu. So poljedelci in polnomadi. Po koncu prve in druge svetovne vojne so zaman zahtevali lastno državo. Zlasti v Iranu in Iraku so se z vojaškimi in političnimi sredstvi borili za avtonomijo, vendar brez večjih uspehov. SIabi naravni pogoji za življenje vplivajo na redko naseljenost države. V njenern osredju so veliki skoraj neposeljeni deli. Ljudje živijo v majhnih in velikih oazah, ki so na podnožju gora, od koder priteka voda. Tu je možno gojenje kulturnih rastlin. V brezvodnih predelih živijo nomadi in polnomadi. Gosto je poseljeno Kaspijsko prijezerje in delno obalni del Perzijskega zaliva. Po verski pripadnosti so iranci večinoma muslimani. Šiiti, ki za vrhovne verske poglavarje, kalife, priznavajo le neposredne naslednike preroka Mohameda. Nasprotno muslimani - suniti priznavajo štiri prve kalife kot prave Mohamedove naslednike. Večina muslimanov je sunitov. Do leta 1979 je bil Iran monarhija. Po tem letu je postal islamska republika, ki jo vodijo verski voditelji. Leta 1980 je izbruhnila iransko-iraška vojna zaradi sporne meje na reki Šat el Arab. Premirje je bile sklenjeno leta 1988. V tej dolgi vojni je padlo po iranski uradni oceni več kot 123000 iranskih vojakov in okoli 11000 civilistov, 60711 pa je pogrešanih. Zaloge nafte v jugozahodnem Iranu so na začetku 20. stoletja odprle možnosti za nagel vzpon države, toda šahova prizadevanja, da bi razvijal iransko družbo po zahodni meri, so naletela nanasprotovanja muslimanstva. Muslimanska revolucija pod vodstvom ajatola Ruhola Homeinija (1901-89) je leta 1979 zrušila šaha Mohameda Rezo Pahlavija in oklicala Islamsko republiko Iran. Po revoluciji so v Iranu uvedli namesto zahodnih običajev strogo islamsko pravo (šarija) in muslimanske šege: prepovedali so alkohol in zahodno glasbo, ženske pa se morajo zakrivati od glave do peta.

SLIKA 2 NAFTA IN PLIN STA GL AVNI VIR BOGASTVA IRANA

1. GOSPODARSKI POKAZATELJI 2012-2014

2014* 2013* 2012* 2011

Število prebivalcev (v mio): 78,4 77,6 76,8 75,9

BDP (v mlrd EUR po tekočih cenah): 470,8 420,9 360,5 313,2

BDP per capita (v EUR): 6.000 5.426 4.695 4.122

BDP (PPP, v mlrd EUR): 820,4 785,6 763,6 710,7

BDP per capita (PPP, v EUR): 10.457 10.124 9.947 9.360

Rast BDP (v %): 0,5 -1,1 -1,0 1,7

Rast zasebne potrošnje (v %): 1,1 0,5 -1,0 0,3

Rast javne potrošnje (v %): 2,8 4,5 6,0 3,1

Rast investicij (v %): 3,4 2,2 2,3 3,3

Rast celotnega domačega povpraševanja

(v %): 2,1 1,5 1,0 1,7

Rast industrijske proizvodnje (v %): -2,0 -5,4 -3,3 -1,3

Stopnja nezaposlenosti (v %): 15,5 15,0 15,0 14,1

Stopnja inflacije (letno povprečje, v %): 17,6 21,0 23,6 20,6

Primarni proračunski primanjkljaj /

presežek (v % BDP): -3,9 -5,6 -4,6 -2,6

Kratkoročna obrestna mera za posojila(v

%): 16,5 16,5 16,0 12,5

Uvoz blaga (v mlrd EUR): -57,1 -54,6 -55,1 -53,5

Izvoz blaga (v mlrd EUR ): 58,3 58,8 68,7 79,2

Realna stopnja rasti izvoza blaga in

storitev (v %): -10,0 -15,0 -13,0 -0,2

Realna stopnja rasti uvoza blaga in storitev

(v %): 2,5 2,2 -0,7 -0,1

Saldo tekočega računa (v % BDP): -1,5 -0,8 1,7 6,1

Povprečni menjalni tečaj (domača valuta

za USD): 13.918 13.130 12.260 10.616

Povprečni menjalni tečaj (domača valuta

za EUR): 17.676 16.938 16.061 14.756

Zunanji dolg (v % BDP): 1,7 1,9 2,3 2,8

Vhodne neposredne tuje investicije (v mlrd

EUR): 1,0 1,0 0,9 1,0

Slovenski izvoz (v mio EUR): / / 5,1+ 54,8

Slovenski uvoz (v mio EUR): / / 0,2+ 29,2

Stopnja tveganja države (op): / / 69 65

Razred tveganja (op): / / D D

Vir: EIU, julij 2012

1.1. GOSPODARSKA RAST 2006/2007

Gospodarska rast se je v fiskalnem letu 2006/2007 nekoliko upočasnila in je po ocenah znašala 4,3 odstotka. Glavno gonilo rasti je bilo visoko domače povpraševanje, ki si je močno opomoglo, odkar so leta 2000 začele naraščati svetovne cene nafte, kar je omogočilo ukinitev uvoznih omejitev in spodbudilo aktivnost tudi v nenaftnih sektorjih. Najvišjo stopnjo rasti je beležilo zasebno povpraševanje, ki se je povečalo za 8 odstotkov. Rast javnega in naložbenega povpraševanja je znašala 6 odstotkov. Rast industrijske proizvodnje se v zadnjih treh letih upočasnjuje in je v fiskalnem letu 2006 po ocenah znašala 4 odstotke. Proizvodnja surove nafte se je v prvi polovici leta 2006 zmanjševala, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa Iran kopiči zaloge, ki jih bo sprostil, ko bodo cene nafte začele spet naraščati. Proizvodnja avtomobilov se je povečala za 9 odstotkov in je znašala 920.000 vozil. Avtomobilski sektor ima 4-odstotni delež v BDP, po ocenah pa bo že v letošnjem letu narejenih več kot milijon vozil. Kmetijska proizvodnja, ki ima v BDP 13,7-odstotni delež, se je povečala za 4 odstotke. Visoke cene nafte bodo še naprej omogočale ekspanzivno fiskalno politiko, ki bo spodbujala rast domačega povpraševanja, zato bo gospodarska rast v naslednjih dveh letih ostala na enaki ravni kot v lanskem letu. Zastarela tehnologija v naftnem sektorju, v katerem je bilo v preteklih letih premalo domačih in tujih vlaganj, bo zavirala rast izvoza nafte.

1.2. BDP, gospodarska rast in struktura potrošnje 2012

V letu 2011 je Iran beležil 1,7 % rast BDP, za leto 2012 pa je napovedan upad za 1 %. Upad naj bi se nadaljeval tudi v letu 2013, ko naj bi znašal 1,1%, v letu 2014 pa analitiki napovedujejo skromno, 0,5% rast BDP. V letu 2011 se je rast zasebne potrošnje povečala za 0,3 %. Rast naj bi se v letu 2012 znižala za 1 %, v letih 2013 in 2014 pa naj bi zopet dosegla skromno rast okoli 1%. Rast javne porabe je v letu 2011 znašala 3,1 %. V letu 2012 naj bi se povišala na 6 %, v letu 2013 in 2014 pa naj bi znašala 4,5 % , oziroma 2,8%. Rast investicijske potrošnje je v letu 2011 dosegla 3,3 %. V letu 2012 pričakujejo 2,3% rast, v letu 2013 2,2% in v letu 2014 3,4% rast. Vir: EIU; Factiva, julij 2012.

1.3. Gospodarska politika iranske vlade

Vlada si zaradi mednarodnih ekonomskih sankcij prizadeva, da bi bilo iransko gospodarstvo čim bolj samozadostno in daje prednost domačim podjetjem, predvsem v naftnem sektorju. Kljub temu bo za povečanje kapacitet črpanja in rafiniranja nafte potrebovala tuja vlaganja. Fiskalna politika vlade je zelo ekspanzivna, povečujejo se plače v javnem sektorju in subvencije podjetjem. Uvajanje reform je počasno zaradi ostrega nasprotovanja konservativnih krogov in bojazni vlade, da bi prehitre spremembe sprožile socialne nemire. Zaradi tega so skoraj celo leto 2010 po malem prelagali uvedbo že pripravljenih reform Ahmadinedžadove vlade, ki pa predstavljajo najobsežnejši paket ekonomskih reform po letu 2007. Stopnja inflacije se je leta 2011 v primerjavi z letom 2010 podvojila in je znašala 20,6 %. V letu 2012 napovedujejo 23,6 % inflacijo, ta pa naj bi postopno upadala in dosegla 17,6 % v letu 2014. Stopnja brezposelnosti je v letu 2011 znašala 14,1 % in naj bi po napovedih do konca leta 2012 dosegla 15 %. Na enakem nivoju naj bi ostala tudi v letih 2013 in 2014. Po zakonu se minimalne plače določijo vsako leto na osnovi inflacijske stopnje in košarice stroškov na gospodinjstvo. V letu 2011 so tako minimalne mesečne plače določene na 220 EUR bruto. Povprečna mesečna plača v Iranu znaša 376 EUR bruto. Vir: EIU; Factiva, julij 2012.

SLIKA 3 TEHERAN

V zadnjem letu se je zelo povečala proizvodnja vozil. Kot plod lastnega razvoja in tehnologije je bil na trg lansiran nov osebni avtomobil Samand, prav tako osebno vozilo Proton, ki se proizvaja pod okriljem domačega znanja. Vozilo Paykan, ki je poimenovano kot nacionalno prevozno sredstvo, se počasi in zagotovo umika iz cest (predvsem večjih), zamenjuje pa jih kopica doma izdelanih vozil, ki so bodisi plod lastne ali uvožene tehnologije. V celoti je osvojen Peugeot 405 in 206, ki ga sestavljajo v Iranu. Tudi na področju železniške infrastrukture, metro opreme in vagonov ter lokomotiv, se zadeva spreminja na bolje. Od vsakega prodanega sodčka nafte gre odstotek za modernizacijo železnice in metroja. Rezultati bodo kar hitro vidni. Vir : IZVOZNO OKNO - JAPTI

1.4. ZAPOSLENOST, INFLACIJA IN PLAČE

V fiskalnem letu 2006/2007 se je inflacija kljub likvidnostnim pritiskom in relativno nizkim obrestnim meram znižala in je v povprečju znašala 12 odstotkov. V drugi polovici fiskalnega leta je zaradi dvigov cen osnovnih življenjskih potrebščin, likvidnostnih pritiskov in naraščajočih uvoznih cen ponovno naraščala in je konec leta na letni ravni dosegla 15,9 odstotka. Po ocenah centralne banke je junija 2007 znašala 14,2 odstotka. Zaradi ekspanzivne fiskalne politike in naraščajočih plač v javnem sektorju bodo inflatorni pritiski ostali visoki, inflacija pa se bo v prihodnjih dveh letih gibala okrog 16 odstotkov. Po uradnih podatkih je brezposelnost v prvem četrtletju fiskalnega leta 2006/2007 znašala 11,6 odstotka, po neuradnih ocenah domačih ekonomistov pa je dejanska brezposelnost v različnih regijah dvakrat višja. Predvsem visoka je brezposelnost med mlajšimi od 25 let. Zaradi visokega deleža mladega prebivalstva, ki bo v naslednjih letih začelo iskati zaposlitev, se bo stopnja brezposelnosti v naslednjih letih še povečala. Plačeso v letu 2006 in prvi polovici leta 2007 znašale v povprečju za kvalificiranega delavca nekje med USD 300,00 in USD 400,00.

1.5. IRAN V TEŽAVAH : DEVIZNA KRIZA SPROŽILA PROTESTE

Jure Kosec, zunanja politika čet, 04.10.2012, Teheran − Protesti v Teheranu zaradi strmoglavljenja vrednosti iranske valute rial so najbolj oster izraz naraščajočih ekonomskih in političnih napetosti v islamski republiki doslej. Na tisoče ljudi je včeraj zapolnilo ulice in trge okoli teheranskega bazarja, gospodarskega osrčja mesta, da bi opozorili na težave, ki jim jih povzroča nezadržno padanje vrednosti nacionalne valute. Po izjavah prič so stavko sklicali sindikati trgovcev, ene od najvplivnejših družbenih skupin v državi, ki krivdo za razvrednotenje riala pripisujejo nedavni odločitvi centralne banke, da prebivalstvu omeji dostop do ameriških dolarjev po subvencioniranem menjalnem tečaju. Vrednost iranske valute se je tako v samo nekaj dneh znižala za več kot tretjino. Zaradi nestabilnih tečajev je bila večina menjalnic v sredo zaprta. Medtem se je le nekaj kilometrov od središča Teherana odvijala še ena drama, ko je policija vdrla v četrt Ferdovsi in aretirala na desetine nezakonitih preprodajalcev z devizami, tiste, ki se zakonito ukvarjajo z menjalništvom, pa so varuhi reda in miru prisilili, da so za en dan prekinili poslovanje. Večina novinarjev tujih medijev o omenjenih dogodkih ni mogla poročati, saj jih policija ni spustila na kraj protestov. Prizadeti predvsem revni Iranci Po poročanju časnika Wall Street Journal je bilo včeraj na iranskem črnem trgu za en dolar potrebno odšteti tudi do 40.000 rialov, 17.000 več kot pred tednom dni. Strmoglavljenje vrednosti valute bo imelo velik učinek na že tako visoko inflacijo, napovedujejo ekonomisti. Zdaj, ko so oblasti znižale nekatere subvencije, bo

posledice občutilo zlasti revnejše prebivalstvo. Naraščanje socialne ogroženosti bi v politični sistem skoraj gotovo vneslo nestabilnost. Kljub pozivom k nadaljevanju protestov, ki so jih včeraj in danes širili iranski uporabniki socialnih omrežij, je nadaljnji razvoj dogodkov nemogoče napovedati. Dan po protestih je bilo središče iranske prestolnice mirno, velik del bazarja pa je ostal zaprt za javnost. Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ta teden zatrdil, da »psihološka vojna« na trgu deviz ne bo ustavila spornega jedrskega programa islamske republike, medtem ko je vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamnei napovedal, da bo Iran iz sedanjih težav izšel močnejši kot kadar koli. Po izjavah predstavnikov oblasti so nastale razmere posledica nezakonitega trgovanja z devizami ter ameriških in evropskih sankcij. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v Washingtonu zanikala odgovornost ZDA: »Kar se dogaja v Iranu, je zasluga tamkajšnje vlade. Ta je tista, ki bo morala nositi odgovornost.« http://www.delo.si/novice/svet/iran-v-tezavah-devizna-kriza-sprozila-proteste.htmlir http://www.delo.si/novice/svet/iran-v-tezavah-devizna-kriza-sprozila-proteste.html

1.6. ZUNANJA TRGOVINA

Izvozni prihodki so v fiskalnem letu 2006/2007 zaradi visokih svetovnih cen nafte in hitro rastočega nenaftnega izvoza dosegli rekordno visokih 66,8 milijarde dolarjev. Nenaftni izvoz se je povečal za 47,2 odstotka in je presegel četrtino celotnega izvoza. Glavni nenaftni izvozni proizvodi so bili tekoči plini (propan, butan), železni in jekleni izdelki, pistacije in ročno tkane preproge. Za dobrih 25 odstotkov se je povečal izvoz kmetijskih izdelkov. Surova nafta je v zadnjem desetletju predstavljala v povprečju več kot 80 odstotkov celotnega izvoza, njen delež pa se je kljub visoki ceni zaradi prizadevanj vlade po diverzifikaciji izvoza v zadnjem letu zmanjšal. Uvoz se je nominalno povečal za 11,5 odstotka. Trgovinski presežek se je povečal skoraj za desetino in je znašal 21,1 milijarde dolarjev. Za slabo petino se je povečal tudi presežek tekočega računa, ki je znašal 16,6 milijarde dolarjev (8,1 odstotka BDP). Po ocenah bo trgovinski presežek tudi v letu 2007 zaradi visokih cen nafte in počasnejše rasti uvoza naraščal, višji bo tudi presežek tekočega računa. V letu 2008 se po eni strani pričakuje stabilizacija cen nafte na svetovnih trgih in zmanjšanje količin njenega izvoza, po drugi strani pa ohranjanje visoke rasti uvoza zaradi visokega zasebnega in naložbenega povpraševanja, zato se bo zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, z njim pa tudi presežek na tekočem računu.

ečjem delu Irana suho z vročim poletjem in hladno zimo. Količina padavin, ki jih prinašajo zahodni vetrovi, upada od severa proti jugu in od zahoda proti vzhodu.

1.7. DODATEK ZA LETO 2012

Iran največ izvozi nafte, več kot 86 % od celotnega izvoza. Visoke cene nafte po letu 2000 so vplivale na visoke trgovinske presežke kljub občutnemu večanju uvoza. V letu 2011 je Iran uvozil za 53,5 mlrd EUR blaga, izvozil pa za 79,2 mlrd EUR, kar je imelo za rezultat 25,7 mlrd EUR presežka v trgovinski bilanci. Najpomembnejši izvozni trgi za Iran so Tajvan, evropske države, Irak, ZAE in Afrika. Največ izvažajo nafto, kemikalije, rude, žlindro, izdelke iz plastike ter sadje in oreščke. Iran največ uvaža stroje in opremo, železo in jeklo, vozila ter električno in elektronsko opremo. Največ uvaža iz Združenih Arabskih Emiratov, Kitajske in Nemčije.

1.8. Iran - gibanje izvoza in uvoza blaga 2009 - 2014 (grafični prikaz)

SLIKA 4 (*) EIU NAPOVED.

Glavne izvozne

blagovne

skupine 2011

% od

celote

Glavne uvozne blagovne

skupine 2011

% od

celote

Mineralna goriva 86,4 Stroji, jedrski reaktorji 19,7

Organske kemikalije 4,0 Železo in jeklo 9,7

Rude, žlindra in pepel 2,9 Vozila 9,6

Izdelki iz plastike 2,2

Električna in elektron.

oprema 8,7

Sadje, oreščki, agrumi 1,0 Izdelki iz železa in jekla 4,8

Vodilni izvozni trgi 2011

% od

celote

Vodilni uvozni trgi 2011

% od

celote

Tajvan 43,5 Združeni Arabski Emirati 28,6

Evropske države 18,9 Kitajska 10,4

Irak 5,5 Nemčija 8,2

ZAE 5,3 Južna Koreja 6,7

Afrika 2,9 Turčija 4,2

Vir: Factiva; ITC, avgust 2012. Mnogo tega in še več v Priročniku o poslovanju z Iranom II: Franc Lenhart