spc neka ne razmisluva za paralelna erarhija vo makedonija! - makedonska pravoslavna … ·...

SPC neka ne razmisluva za paralelna erarhija vo Makedonija!

Mitropolit strumi~ki Intervju 15

Intervju: Mitropolit Strumi~ki g. Naum od Marina Domazetovska

"Pokraj neposrednoto pastirsko pra{awe, a toa e misi-

jata me|u makedonskiot narod, episkopite na Makedon-

skata Pravoslavna Crkva imaat i dopolnitelno, pre-

dizvikano pastirsko pra{awe, osobeno posle minato-

godi{nite slu~uvawa na takanare~eniot 'Ni{ki dogov-

or' i otcepuvaweto na Mitropolitot Povardarski od

Svetiot Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva.

Toa e pra{aweto za slu`benoto ime i nazivot na admin-

istrativnoto ureduvawe na na{ata Crkva. Istoto ova

pra{awe voop{to ne e pastirsko, na primer, za eden

Episkop vo Srbija, Crna Gora ili Rusija, zatoa {to niv-

nata pastva ne e neposredno zainteresirana za toa pra-

{awe, a kojznae i dali tamo{nite pravoslavni hristi-

jani voop{to ~ule za postoeweto na ovoj problem," veli

Mitropolitot Strumi~ki g. Naum vo intervjuto za Pre-

min, odgovaraj}i na mnogute pra{awa vrzani so aktuel-

nite problemi so koi{to se soo~uva Makedonskata

Pravoslavna Crkva


Re{avaweto na makedonskoto crkovnopra{awe stana mnogu sloèn problem.Iako site prognozi vodea vo sprotivnanasoka, Crkvata sepak doìvea raskol vosvoite redovi. Sega MPC go nosi na grb iegzarhot na SPC. [to realno ni seslu~uva i {to moème da o~ekuvame?

Makedonskata Pravoslavna Crkva,Ohridska Arhiepiskopija, se nao|a prednov, moèbi dosega najgolem predizvik zanea i za nejzinoto pastirsko dejstvuvawena prostorot na Republika Makedonija.S¢¢ po~esti se zakanite na SrpskataPravoslavna Crkva i na nejziniot egzarhvo Republika Makedonija deka dokolkuMakedonskata Pravoslavna Crkva ne giprifati nivnite barawa, }e se soo~i soobidot za formirawe na erarhija para-lelna na nejzinata, a so toa i so formi-rawe na druga crkovna organizacija, para-lelna na nejzinata, koja{to od imeto ipod uprava na Srpskata PravoslavnaCrkva }e dejstvuva na teritorijata na

Republika Makedonija. Iako {ansiteovaa paralelna struktura da pro-funkcionira vo dogledno vreme se mini-malni, sepak zaradi potkrepata {tomomentalno ja imaat od nekoi od osta-natite pravoslavni Crkvi i dokolkuistata prodolì, nikoj so sigurnost nemoè da predvidi kolku taa struktura }euspee da se razvie po desetina ili podvaeset godini ili pak kolku seto toanegativno }e vlijae vrz kone~notore{avawe na makedonskoto crkovnopra{awe. Ona {to so sigurnost moè dase o~ekuva, ako vaka prodolàt da seodvivaat nastanite, e deka toa }e bide ieden raskol - ne e va`no kolkav - vo make-donskoto nacionalno bitie na crkovenplan, pokraj ve}e postoe~kite podelbi naverski, etni~ki, ideolo{ki, politi~ki,ekonomski, socijalen i kulturen plan.Zatoa, najneposredna zada~a naMakedonskata Pravoslavna Crkva espre~uvaweto na ovoj vnatre{en crkovenraskol i spre~uvaweto na

"Episkopot kako Glava na svojata episkopi-

ja ili eparhija e edinstven nositel na

realna avtokefalnost, i toa kako vo delot

na svoeto svetotainsko dejstvuvawe taka i

vo delot na svoeto pastirsko dejstvuvawe i

administrativno rabotewe, bez pritoa da e

obvrzan da pra{a nekogo za mislewe.

Zna~i, toj e Glava na Crkvata i nema druga

'glava' nad nego koja{to }e odlu~uva i nare-

duva namesto nego. Toa ozna~uva poimot

'avtokefalnost' i svetotainski, i pastirs-

ki, i administrativno, i etimolo{ki.

Sekoe nadyiduvawe na kakva bilo vlast

nad Episkopot na lokalnata Crkva pro-

javeno vo nekakva nadstruktura od "kanons-

ki", "praven", "organizacionen" ili u{te

pomalku "nacionalen" ili sli~en karakter

e bolest, strav i grev na papocentrizmot."


prodlabo~uvaweto na, bi rekle, adminis-trativniot raskol so SrpskataPravoslavna Crkva i so ostanatitepravoslavni Crkvi.

Kade zastanaa pregovorite so SPC? Vokoi pra{awa leàt vistinskite proble-mi pome|u dvete Crkvi?

Okolu dve pra{awa ne moàt da sesoglasat dvete Crkvi. Prvo, za slu`beno-to ime na na{ata pomesna Crkva, odnosnodali taa oficijalno }e se pretstavuvapred site drugi pomesni Crkvi kakoMakedonska Pravoslavna Crkva, soglasnoimeto na dràvata vo koja{to ja izvr{uvasvojata misija, kako {to barame nie, ili}e go koristi samo svoeto istorisko ieklisiolo{ko, crkovno ime, OhridskaArhiepiskopija, kako {to sega prifa}a ibara Srpskata Pravoslavna Crkva. Ivtoro, za toa kako }e se nare~e adminis-trativnoto ureduvawe na na{ata Crkva,odnosno avtokefalija, kako {to barame

nie, ili avtonomija, kako {to sakaSrpskata Pravoslavna Crkva. Kolku pak ovie pra{awa, slu`benoto imena Crkvata i nazivot na nejzino adminis-trativno ureduvawe, navistina imaatvrska so ona {to se slu~i - prekin naevharistiskata zaednica - ili so ona {tose narekuva ~ista, pravoslavna vera iBoèstvena qubov i zaednica me|u bra}avo Hristos, Gospod, toa, za àl, se dove-dovme vo situacija da treba da bide pred-met na posebna teolo{ka analiza. Mislamdeka takva edna analiza, za sekoj dobron-ameren ~ovek koj{to ne bil zapoznatdosega, pokraj ostanatoto }e bide i oslo-boduvawe od pogre{nata pretstava zanekoi poimi (slu`beni imiwa na Crkvi),a na nekoi, pak, poimi ('avtokefalnost' i'avtonomija') }e im go vrati nivnotovistinsko zna~ewe. Isto taka vo slu~ajovtreba da se odredi i definira {to e tukavistinski pastirski problem, a {toprodor na svetovnoto, na svetot i na nego-vata politika i interesi vo ìvotot na

"Poimot 'avtonomnost' za edna pomesna Crkva etimolo{ki i administra-

tivno zna~i deka taa sama, na svoj Sobor, si go donesuva svojot Ustav i

svoite pravilnici za rabota, a ne nekoj odnadvor ili nekoja druga

Crkva... Naporot koj{to vo na{e vreme Makedonskata Pravoslavna Crkva

go vloùva preku svojata aktivna crkovno-diplomatska dejnost e tokmu

naporot za vleguvawe i vo sobornite strukturi na odlu~uvawe na uni-

verzalnata (Sobornata) Crkva, da ne dozvoli nikoj vo nejzino ime i na

nejzino mesto da donesuva odluki od su{tinsko zna~ewe za ìvotot na

Pravoslavnata Crkva."


Crkvata. Site ovie pra{awa bi trebaloda bidat predmet na razgleduvawe i seri-ozno bogoslovsko tolkuvawe na eden sim-pozium, kako na primer na onoj koj{tozaedni~ki go najavuvaat i go podgotvuvaatSrpskata Pravoslavna Crkva i RuskataPravoslavna Crkva, a na koj{to bi treba-lo da u~estvuva i MakedonskataPravoslavna Crkva. Ovie pra{awa }emora da bidat i predmet na teolo{karasprava i zazemawe jasen pravoslavenstav i na edna idna sepravoslavna kon-ferencija, i toa pred da se premine naprezemawe konkretni merki za nadminu-vaweto na problemot koj{to nekoi Crkvigo imaat so Makedonskata PravoslavnaCrkva.

Problemot vo o~ite na javnosta povleku-va samo politi~ki i istoriski dimenzii,a kako {to objasnuvate Vie, istiot vosebe ima svoi dogmatski, kanonski, ekli-siolo{ki i eshatolo{ki dimenzii. Da sezadrìme malku na problemot i od ovojaspekt?

Ako sakame da se zapoznaeme so struktu-rata na Crkvata, istata }e ja otkrieme vostrukturata na Svetata evharistija. Zatoa{to tamu }e najdeme tokmu takva struktu-ra kakva {to e obrazuvana vo prvataCrkva i kakva {to ni e predadena prekupravoslavnoto Predanie do denes. Toapak, e edinstvenata osnova na koja{to eizgradeno kanonskoto ureduvawe naCrkvata, onakvo kakvo {to i denes gopo~ituvame. Vidlivoto kanonsko uredu-vawe na Pravoslavnata Crkva ne pret-stavuva sluèwe na nejzinite organiza-cioni potrebi - nitu moè - tuku pred s¢projava na ureduvaweto na CarstvotoBo`jo. Crkvata vo svojata priroda pret-stavuva zaednica na eshatonot, odnosno naCarstvoto Bo`jo, a nejzinoto ureduvawetreba da odgovara na nejzinata eshato-lo{ka ipostas. Sekako, vidlivoto kanon-sko ureduvawe treba da ja izrazuva

su{tinata na Crkvata i vo konkretniteistoriski uslovi.Crkvata e edna. Gospod ne vostanovimnogu crkvi, tuku edna. A taa edna Crkvase poistovetuva so edinstvenoto Telo naEdiniot Hristos. No, zaradi toa {to taaedna Crkva se ostvaruva, se projavuva iikoni~no se izobrazuva vo evharistiskatazaednica, taa, spored prirodata nane{tata, se pojavuva kako mnogu Crkvi,za{to nezamislivo e da postoi ednaevharistiska zaednica, edna Svetaliturgija, za cel svet. Zna~i, tamu kade{to vernicite se sobiraat 'na edno mesto'okolu svojot Episkop za da go sovr{atevharistiskoto sobranie, tamu se ostvaru-va i sevkupnoto Telo Hristovo, odnosnotamu se vozglavuva tajnata na Boèstve-niot domostroj i vo potpolnost se izo-brazuva Carstvoto Bo`jo. Zatoa niezboruvame za edna Crkva, koja{to esostavena od mno{tvo lokalni Crkvi.Isto taka, zaradi toa {to sekoja lokalnaCrkva vo koja{to se sovr{uva Svetataevharistija pretstavuva potpolno TeloHristovo, sekoja takva lokalna Crkva e,treba da bide i moè da se nare~e sevkup-na, potpolna Crkva. So drugi zborovi,kako {to Svetata evharistija go ostvaru-va celiot Hristos, a ne samo nekoj Negovdel taka i sekoja lokalna Crkva pret-stavuva potpolno Telo Hristovo, a nesamo nekoj Negov del. Zna~i, sporedpravoslavnata eklisiologija sekojalokalna episkopska Crkva pretstavuvapotpolna, soborna Crkva, ispolneta sosite blagodatni bogo~ove~ki daroviBo`ji potrebni za spasenie na lu|eto,odnosno pretstavuva celo Telo Hristovo,za{to poimot Crkva se zasnovuva naSvetata evharistija.

Koja e vistinskata uloga na Episkopot vonegovata Crkva?

Kako {to ve}e rekovme, sobiraweto nanarodot Bo`ji na edno mesto e neophodno


za postoeweto na Crkvata, no sredi{tetona toa sobranie e li~nosta Hristova.Episkopot pak, koj go vozglavuva toasobranie e ikona na eshatolo{kiotHristos. Bidej}i Hristos e Glava naTeloto, na Crkvata, odnosno vozglavu-vawe na s¢¢ i bidej}i taa Glava e upatenakon Boga Otecot, zaradi toa i Episkopotkako ikona Hristova e pretstojatel naSvetata evharistija koja{to se voznesuvakon Boga, odnosno kon Negoviot prestol:�Tvoi darovi od Tvoite Tebe Ti prinesu-vame za site i za s¢¢". Episkopot e onojkoj{to stoej}i pred Crkvata i vo nejzinoime gi prinesuva darovite na Crkvatapred prestolot Bo`ji, pred Boga. Prekunego se sovr{uva tajnata na soborniotna~in na postoewe: samite sebesi, eden sodrug i celiot na{ ìvot na Hrista Boga,a vo Nego na Boga i Otca da Mu gopredademe. Zna~i, Episkopot blagodatno,svetotainski, go ostvaruva toa vozglavu-vawe onaka kako {to go ostvaruva toaHristos i toj e ikona Hristova i se nao|ana mestoto i vo obrazot Hristov.

Kakvi zaklu~oci moè da izvle~eme oddosega kaànoto a koi{to }e ni gi objas-nat terminite 'avtonomija' i 'avtokefal-ija'?

- Prvo, spored pravoslavnata eklisi-ologija sekoja lokalna episkopska Crkvae Crkva vo seta svoja polnota. Edinstvoto

na lokalnata i univerzalnata(Sobornata) Crkva ne e nekoe edinstvo vo'kolektivnost' (kade {to lokalniteCrkvi bi so~inuvale 'delovi' od ednapogolema 'celina'), tuku e blagodatnoedinstvo vo identitet, kade {to sitelokalni episkopski Crkvi vo Svetataevharistija se poistovetuvaat me|usebnoi so Teloto Hristovo, odnosno i so onaaprvobitna Apostolska Crkva voErusalim i so eshatolo{kata Crkva naneve~erniot den na Carstvoto na Otecoti Sinot i Svetiot Duh. Zna~i, kakoCrkva vo seta svoja polnota lokalnataepiskopska Crkva nitu moè da bide 'del'koj{to spa|a vo ramkite na edna 'pogole-ma' Crkva nitu moè da bide, po istataeklisiolo{ka logika, nekoja 'pomala'Crkva koja{to e podvlastena od nekoja'pogolema' Crkva. Soglasno doseganapi{anoto mislam deka ni se razjasnuvabarem pra{aweto {to vsu{nost ne se i nemoè da pretstavuvaat poimite 'avtoke-falnost' i 'avtonomija'. AvtokefalnaCrkva ne e nekoja 'pogolema' Crkva vo~ii{to ramki, kako 'del' od nea, spa|anekoja 'pomala', necelosna, avtonomnaCrkva, koja{to istovremeno e i pod nejzi-na vlast. A lai~ki, ili vo najdobar slu~ajadministrativno, rabotite tokmu taka sesfa}aat. No, kako {to vidovme, vakvotosfa}awe na poimite 'avtokefalnost' i'avtonomija' ne e soglasno so u~eweto napravoslavnata eklisiologija. I u{te

"Na{ata Crkva }e go zadrì imeto

Makedonska Pravoslavna Crkva

s¢¢ dodeka i drugite Crkvi gi

upotrebuvaat pridavkite (etnici):

Srpska, Bugarska, Ruska i sli~no,

i s¢ dodeka toa pra{awe ne se

regulira na eden sepravoslaven

Sobor, so va`nost za site pomesni

Crkvi. Kako i da e, Makedonskata

Pravoslavna Crkva so svoeto ime

samo se vklopi vo ve}e

vospostavenata {ema."


ne{to: kako {to gledame kontekstot vokoj{to ovie poimi denes se koristat enapolno sekulariziran, politi~ki opto-varen i pastirski aktuelen. Zatoa, zaremne e vreme Pravoslavnata Crkva da seoslobodi od ovie i vakvi poimi koi{tovo pravoslavnata terminologija i vocrkovniot ìvot se koristat vo nivniotpogre{en kontekst, i toa od pred necelidveste godini, a se potpolno nepoznati vonejzinite sveti kanoni?

Treba da se napomene i toa dekanema i ne moè da postoi vlast nadEpiskopot, bidej}i toj e ikona Hristovai Glava na Crkvata sobrana okolu nego naSvetata evharistija. Kako {to nema vlastnad Hristos taka nema vlast ni nadEpiskopot, koj e ikona Hristova. ZatoaEpiskopot kako Glava na svojataepiskopija ili eparhija e edinstven nosi-tel na realna avtokefalnost, i toa kakovo delot na svoeto svetotainsko dejstvu-vawe taka i vo delot na svoeto pastirskodejstvuvawe i administrativno rabotewe,bez pritoa da e obvrzan da pra{a nekogoza mislewe. Zna~i toj e Glava na Crkvatai nema druga 'glava' nad nego koja{to }eodlu~uva i nareduva namesto nego. Toaozna~uva poimot 'avtokefalnost' i sveto-tainski, i pastirski, i administrativno,i etimolo{ki. Sekoe nadyiduvawe nakakva bilo vlast nad Episkopot nalokalnata Crkva projavena vo nekakvanadstruktura od "kanonski", "praven","organizacionen" ili u{te pomalku

"nacionalen" ili sli~en karakter ebolest, strav i grev na papocentrizmot.Zna~i, da zaklu~ime: terminot 'avtoke-falnost', kanonski, e soodveten edin-stveno za mestoto na Episkopot vo struk-turata na lokalnata Crkva, ~ija pakstruktura na ureduvawe e opredelena odnejzinata eshatolo{ka ipostas.

Vo {to se sogleduva samostojniot statusna Episkopot vo ramkite na negovataeparhija t. e. na lokalnata Crkva?

Episkopot, kako pastir, sloboden e da goureduva ìvotot na svojata eparhija,soglasno dogmite i kanonite naPravoslavnata Crkva, polagaj}i za toasmetka samo pred Boga. Nikoj ne se me{a,nitu moè, vo negovata pastirska dejnost:ni pomesen Sobor na Episkopi (SvetSinod) ni Vselenski Sobor. Ovde da gonapomeneme i toa deka i prviot po ~estEpiskop (Arhiepiskop, Patrijarh) gi imaistite prava kako i sekoj Episkop; toa seprava so koi{to raspolaga samo vo svoja-ta eparhija. Vo slu~aj koga bi posakal daposeti druga eparhija i da napravi ne{tovo nea, toa moè da go stori samo sodozvola i blagoslov na Episkopot na taaeparhija, i obratno. Sekako, Episkopiteni{to pova`no ne treba da prezemaat bezznaewe na Prviot me|u niv, tuku sekojprezema dejstvija {to se odnesuvaat samona negovata eparhija, no ni onoj Prviotneka ne pravi ni{to bez znaewe na osta-

"Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto i edinstvenoto teolo{ki oprav-

dano ime na edna Crkva koja{to dejstvuva na odredena teritorija se

odreduva spored katedrata na prviot po ~est Episkop. Vo taa smisla

vistinskoto eklisiolo{ko ime na Pravoslavnata Crkva vo Grcija e

Atinska Arhiepiskopija, vo Makedonija - Skopska Arhiepiskopija, vo

Srbija Belgradska Patrijar{ija, vo Bugarija - Sofiska Patrijar{ija..."


natite Episkopi (34 Pravilo na svetiteApostoli).

Soborot na Episkopi, kako telo,ustanova, moè da se pojavi i da senametne samo vo slu~aj koga nekoja odlukaili dejstvo na Episkopot na lokalnataCrkva se sprotivni na dogmite i nakanonite na Crkvata i vlijaat negativnoi vrz ìvotot na ostanatite lokalniCrkvi. Ova pretstavuva glavno i osnovnopravilo na sinodalnosta. No Soborot nepretstavuva ustanova, nadstrukturakoja{to ima vlast nad lokalnata Crkva,tuku telo, ustanova koja{to gi izrazuvaedinstvoto, istovetnosta, ednomislieto,zaednicata i vzaemnosta na lokalniteCrkvi. Toa, vo smisla na ureduvawe iorganizacija, se postignuva so faktotdeka site Episkopi ramnopravno (soednakvo pravo na glas, vklu~uvaj}i go iprviot po ~est, ili pretsedatelot naSoborot), dobrovolno i slobodno u~estvu-vaat na Soborite. So samoto toa iodlukite na Soborot ne ¢ se tu|i nalokalnata Crkva.

Ovde e i mestoto kade {to prirodno pa|ai treba da se objasni poimot 'avtonomija'zatoa {to toj poim, kako {to velite Vie,e povrzan isklu~ivo samo so rabotata naSoborot na pomesnata Crkva.

Poimot 'avtonomnost' za edna pomesnaCrkva etimolo{ki i administrativnozna~i deka taa sama, na svoj Sobor, si go

donesuva svojot Ustav i svoite pravilni-ci za rabota, a ne nekoj odnadvor ilinekoja druga Crkva. Takviot Ustav ipravilnici za rabota i site drugi odlukii akti {to pomesnata Crkva avtonomnogi donesuva, a koi{to skoro sekoga{ seodnesuvaat samo na nejzinoto administra-tivno ureduvawe i rabotewe, vaàt i sesoodvetni samo na dràvnata, politi~ka iadministrativna teritorija na koja{toCrkvata e organizirana. Za pra{awa pakod dogmatski, liturgiski i kanonskikarakter nitu na{ata nitu koja bilodruga pomesna Crkva moè samostojno,avtonomno i kone~no na svoj Sobor daodlu~uva. Za kone~ni odluki na takov vidpra{awa potrebno e zaedni~ko, sobornoodlu~uvawe, odnosno Vselenski Sobor.Toa, isto taka, e eden od bitnite nedosta-toci koi{to vo sega{nava pozicija kakopomesna Crkva gi trpime. Zatoa, naporot{to vo na{e vreme MakedonskataPravoslavna Crkva go vloùva preku svo-jata aktivna crkovno-diplomatska dejnoste tokmu naporot da vleze vo tie sobornistrukturi na odlu~uvawe i da ne dozvolinikoj vo nejzino ime i na nejzino mesto dadonesuva odluki od su{tinsko zna~ewe zaìvotot i misijata na PravoslavnataCrkva vo svetot.

Pogore rekovte deka "poimot Crkva sezasnova na Svetata evharistija" i dekadokolku sakame da se zapoznaeme so struk-turata na Crkvata "treba da se zapoz-

"Namesto Srpskata Pravoslavna Crkva da

razmisluva za voveduvawe na paralelna

erarhija na teritorijata na Republika

Makedonija, podobro e da pokaè pastirska

grià za nekoe od dvete mo`ni re{enija:

ili terminite avtokefalija i avtonomija da

se koristat vo nivnata vistinska smisla

kako {to pogore predloìvme ili pak pot-

polno da se napu{tat kako sekluarizirani i

politi~ki optovareni termini i namesto

niv vo eden me|ucrkoven dogovor da se

koristi, na primer, terminot samostojnost."


naeme so strukturata na Svetata evharis-tija". Objasnete ni ja administrativnatastruktura na lokalnata Crkva od ovojaspekt.

- Da, kako {to Episkopot pretsedava sosobranieto na vernite na Svetataevharistija taka toj pretsedava i soeparhiskiot upraven odbor na svojataeparhija. I kako {to sve{tenicite,|akonite i verniot narod se rasporedeniokolu Episkopot na Svetata evharistija,sekoj so svoja funkcija - takva soodvetnadol`nost dobivaat pod rakovodstvo naEpiskopot i vo upravuvaweto so eparhija-ta. Pritoa postojat slu`bi koi{to ne semenuvaat, zatoa {to ¢ pripa|aat na esha-tolo{kata priroda na Crkvata; i posto-jat slu`bi koi{to se menuvaat, zatoa {to¢ pripa|aat na istoriskata priroda naCrkvata, zatoa {to Crkvata mora daodgovori na razli~ni istoriski potrebi.So drugi zborovi, vo eshatonot, voCarstvoto Bo`jo, nema da postoi potrebaod misionerstvo, od propoved, odmona{ki zaednici, od humanitarnadejnost i taka natamu. I u{te ne{to:

kako {to nad Episkopot nema druga'glava' ili 'vlast' na Svetata evharistijataka toj e i administrativna glava na svo-jata eparhija i nikoj ne mu se nametnuva,nitu moè da se me{a vo negovoto admin-istrativno, materijalno-finansisko ipastirsko rakovodewe so negovata eparhi-ja, s¢ dodeka e toa soglasno so svetitekanoni i so Ustavot na pomesnata Crkva.

Pogore rekovte deka "poimot Crkva sezasnova na Svetata evharistija" i dekadokolku sakame da se zapoznaeme so struk-turata na Crkvata "treba da se zapoz-naeme so strukturata na Svetata evharis-tija". Objasnete ni ja administrativnatastruktura na lokalnata Crkva od ovojaspekt.

- Ako pravilno i vo nivnata vistinskapravoslavna eklisiolo{ka smisla gikoristime terminite 'avtokefalija' i'avtonomija', moème da zaklu~ime deka:sekoja Crkva organizirana na odredenadràvna, politi~ka ili administrativnateritorija, odnosno sekoja pomesna Crkva(Ruskata Pravoslavna Crkva, Srpskata

"Samo prose~ni i prazni lu|e, bez

Hrista vo sebe, ~ij ìvot nema

nikakva duhovna sodrìna se

~uvstvuvaat vozvi{eni nad drugite

i ispolneti so pogolemo ~uvstvo

na vlast preku pripadnosta na

nacionalnoto". Ironijata e vo toa

{to stanuvaj}i rob i sluèj}i mu

na idolot nacija" ~ovekot se

~uvstvuva vozvi{en. No i u{te

polo{o, nacionalizmot e predavst-

vo i neverstvo kon Evangelieto

Hristovo. Toj e stra{en grev spre-

ma Bo`jiot lik vo ~ovekot. Onoj

{to odbiva i ne saka da vidi brat

vo Hristos, vo ~ovek od druga

nacionalnost, toj ne samo {to ne e

hristijanin tuku ja gubi i svojata

~ove~ka dlabo~ina. Na ova ropstvo

moè da mu se sprotivstavi samo

li~nost so duhovna sodrìna."


Pravoslavna Crkva, MakedonskataPravoslavna Crkva i drugite) e avtonom-na vo odnos na site ostanati Crkvi, zatoa{to sama, na svoj Sobor, si gi donesuvasvojot Ustav, svoite pravilnici i drugiakti za teritorijata na koja{to e admin-istrativno organizirana, no i dekaepiskopite na taa pomesna Crkva se edin-stveni nositeli na realna avtokefalnostvo odnos na svoeto svetotainsko,pastirsko i administrativno dejstvuvawevo svoite lokalni Crkvi, a treba da se voliturgisko i kanonsko edinstvo so siteostanati pravoslavni episkopi i u{te,deka pomesnata Crkva e vo apsolutna zav-isnost od odlukite na Svetite VselenskiSobori, na minatite, no i na idnite,dokolu so svoite episkopi u~estvuvaramnopravno vo niv. Vo duhot na pogorere~enoto, glavna cel na eden me|ucrkovendogovor e, i bi trebalo da bide, da sepostigne takva pozicija na Crkvitekoja{to }e isklu~uva sekakvo realnome{awe i demonstracija na vlast na ednaCrkva vo ìvotot na drugata, i toa kakovo svetotainskoto i vo pastirskotodejstvuvawe - {to se podrazbira - taka ivo administrativnoto rabotewe. Samotakvoto kanonsko ureduvawe na me|useb-nite odnosi na pomesnite Crkvi }e pret-stavuva projava na ureduvaweto naCarstvoto Bo`jo, a ne sluèwe nanivnite prizemni (etnofiletisti~ki)organizacioni potrebi. Crkvata e darBo`ji na ~ovekot vo Hristos, a ne nekoja~ove~ka "tvorba" ili privatizirana"organizacija" na Rim ili Carigrad, naBelgrad, Moskva ili Atina ili na kojbilo ~ovek, narod ili mesto na koja{to ¢komanduva ili ¢ presuduva nekoj {to enadvor i nad samata realnost na pol-nomo}nata lokalna episkopska Crkva,koja{to e nositel na apostolskata polno-ta, na sobornosta, na vistinskata vera, nablagodatta, na zaednicata na Svetiot Duh.

Kako se odreduva imeto na Crkvata oddogmatski i eklisiolo{ki aspekt?

- Od dogmatski aspekt na{ata pravoslav-na vera e vera vo Edna, Sveta, Soborna iApostolska Crkva. Ottamu, vo koja bilopravoslavna zemja da pojdete ili vo kojbilo pravoslaven hram da vlezete i na kojbilo jazik da go slu{nete pravoslavniotSimbol na Verata, edinstveno nasekade }ebide posvedo~ena i potvrdena samo taavera - vo Ednata, Sveta, Soborna iApostolska Crkva i ni{to drugo.Pravoslavnite hristijani ja primaat ovaavera vo Svetata Tajna Kr{tenie, so ovaavera ìveat i so ovaa vera umiraat. Ovaavera ako treba i ma~eni~ki }e ja posve-do~at.

Nitu eden vistinski pravoslaven~ovek nema da vi ispoveda vera vo nekojaGr~ka, Makedonska, Bugarska, Srpska iline znam koja crkva. Vo svetlina na pogoreizloènoto Ednata, Sveta, Soborna iApostolska Crkva (PravoslavnataCrkva) samo se projavuva vo odredenipoliti~ki, dràvni i etni~ki granici zada go propoveda i posvedo~i na tamu nase-leniot (raseaniot) narod Bo`ji, soglasnonegoviot jazik i mentalitet, Domostrojotna Bogo~ovekot Isus Hristos za spaseniena sekoj ~ovek. Zaradi toa, od dogmatski izatoa nepromenliv aspekt i soglasno naodnosnata administrativna podelba,imeto na edna pomesna Crkva popreciznobi zvu~elo i pove}e bi go izrazuvalonejzinoto edinstvo koga bi glaselo:Pravoslavna Crkva vo Grcija, voMakedonija, vo Srbija, vo Rusija, a nekako {to e vo praktikata - RuskaPravoslavna Crkva, Makedonska, Srpska,Bugarska. Za neupatenite vo crkovnataproblematika koristeweto na ovie imen-ski prisvojni pridavki pove}e goozna~uva nacionalnoto otkolku teritori-jalnoto.


Od eklisiolo{ki aspekt, vistinskoto iedinstvenoto teolo{ki opravdano ime naedna Crkva koja{to dejstvuva na odredenateritorija se odreduva spored katedratana prviot po ~est Episkop. Od drugastrana pak, katedrata na prviot po ~estEpiskop niz istorijata se pomestuvala vozavisnost od toa kade se nao|al centarotna dràvnata i na politi~kata mo}. Nituedna dràva ne sakala Crkvata koja{todejstvuva na nejzinata suverena teritori-ja da ima svoj centar na upravuvawe nad-vor od toj prostor, a zaradi polesna komu-nikacija i Crkvata i dràvatapretpo~itale nivnite sedi{ta da bidatvo edno isto mesto, grad. Crkvata niko-ga{ ne go apsolutizirala nitu edenistoriski stadium na procesot nanejzinoto administrativno organizirawe,zatoa {to toa bi bilo sluèwe na idoli.Zaradi toa, niz istorijata e zabeleànadislokacija na crkovnite centri i na kat-edrite na prvite po ~est Episkopi, paduri i formirawe na sosema novi.Vakvoto pastirsko prilagoduvawe naCrkvata se projavuva i vo 34 kanon naSvetite Apostoli: Episkopite na sekojnarod treba da go znaat Prviot pome|usebe i da go smetaat za Glava... Vo taasmisla vistinskoto eklisiolo{ko ime naPravoslavnata Crkva vo Grcija eAtinska Arhiepiskopija, vo Makedonija -Skopska Arhiepiskopija, vo SrbijaBelgradska Patrijar{ija, vo Bugarija -Sofiska Patrijar{ija... (Starite eklisi-jalni imiwa s¢ u{te i denes gi koristat,i toa kako edinstveni oficijalni imiwa,najstarite Crkvi: CarigradskataPatrijar{ija, Aleksandriskata,Erusalimskata i Antiohiskata). No za dase so~uva istoriskiot kontinuitet ise}avaweto na neprekinatiot crkovenìvot i svedo{tvo niz istorijata,napraven e eden eklisiolo{ki isklu~ok ismislena e takanare~enata minimalnacrkovna jurisdikcija. Odnosno, so toa

{to e dozvoleno na primer skopskiotmitropolit da ima uprava nad samo edenhram vo Ohrid, mu se opravduva i titulataArhiepiskop Ohridski ili so toa {to nabelgradskiot mitropolit mu e dozvolenauprava nad eden hram vo Pe}, mu se oprav-duva i titulata Arhiepiskop Pe}ski...

Zatoa, od dogmatski i eklisio-lo{ki aspekt imiwata {to nekoipravoslavni Crkvi gi upotrebuvaat denesse samo pogre{no viduvawe nasledeno odperiodot koga i crkovni voda~i bilevklu~eni vo borbata za nacionalen iden-titet i dràvno osamostojuvawe, a neimiwa zasnovani vrz Svetoto Predanie ivrz svetite kanoni na Crkvata. Sekako ina{ata Crkva }e go zadrì svoeto ofici-jalno ime za komunikacija kon nadvor,Makedonska Pravoslavna Crkva, s¢ dode-ka i drugite pomesni Crkvi gi upotrebu-vaat pridavkite-etnici: Srpska,Bugarska, Ruska i sli~no, i s¢¢ dodeka toapra{awe ne se regulira na edensepravoslaven Sobor, so va`nost za siteCrkvi. Kako i da e, MakedonskataPravoslavna Crkva so svoeto ime samo sevklopi vo ve}e vospostavenata {ema.Redno e, tie {to da re~eme od razbirlivipri~ini pred stotina godini gi vovedoaovie imiwa vo upotreba vo pravoslavniotsvet, sega da najdat doblest i da gi voso-glasat imiwata na pomesnite Crkvi sonivnata evangelska misija. Ako nemaathrabrost za toa toga{ barem neka ne nisudat nam.

I u{te ne{to, sekoja Crkva bitrebalo da se posveti na sluèweto nanarodot me|u koj{to po Bo`ja Promislapastirski dejstvuva. No nitu edna pomesnaCrkva ne moè da se poistoveti so celeden narod, neguvaj}i pritoa idei zabogoizbranost na toj narod. Vakvotopovrzuvawe vo istorijata se pokaàlo ise pokaùva kobno i za toj narod i za taaCrkva. Spored Stariot Zavet bogoizbra-nosta e privilegija samo na Evrejskiot


narod i na nikoj drug. Spored NoviotZavet na na{iot Gospod Isus Hristos,Crkvata Bo`ja, Noviot Izrael u{teotsega, vo liturgiskoto 'denes', ja ìveeeshatolo{kata realnost deka nema ve}eni Judejci, ni Elini, ni Makedonci, niSrbi, ni Bugari, ni rob, ni sloboden,nema ma{ki pol ni ènski, za{to sitenie sme edno vo Hrista Isusa (Gal. 3, 28).Od crkoven aspekt baraweto sekojkonkreten, formiran pravoslaven narodza vreme na svoeto istorisko postoewe daMu prinese na Boga plodovi na pokajaniei svetost e pastirski problem, a ne esha-tolo{ki. Ovie dva poimi ne treba da seme{aat. Crkvata ne e toa {to se gleda,tuku toa {to }e bide vo CarstvotoNebesno. Odnosno, eshatolo{kata sostoj-ba na Crkvata go pretstavuva nejziniotidentitet, a ne istoriskata. Koj ima u{ida slu{ne, neka ~ue.

Rekovte deka "treba da se odredi idefinira {to e tuka vistinski pastirskiproblem, a {to prodor na svetot i negova-ta politika". Ottuka, kolku makedonsko-to crkovno pra{awe e pastirski problemi za kogo ?

- Da se zadrìme na nekolku osnovnimisli koi{to smetame deka se dovolni,bez ponatamo{no navleguvawe vo detali.Sekoe pra{awe, na koj bilo plan, za~ie{to re{avawe pastvata na edenEpiskop e neposredno zainteresirana eistovremeno i pastirsko pra{awe zaodnosniot Episkop. Postojat prirodniili normalni pastirski pra{awa, a ima ipredizvikani, posle odredeni slu~uvawa.Na primer: ~uvstvoto za etni~ka pripad-nost na eden narod i negoviot jazik efakt koj{to osobeno PravoslavnataCrkva ne moè da go previdi. Zna~i, kadei da zapo~ne svoja misija PravoslavnataCrkva mora da mu se obrati na konkret-niot ~ovek ili narod so potpolno po~itu-

vawe barem na negovata etni~ka pripad-nost i jazik. Svetiot apostol Pavle veli:za site stanav s¢, ta po kakov i da bilona~in da spasam nekogo. A ova go pravamporadi Evangelieto, za da bidam u~esnikvo Nego (1Kor. 9, 22 - 23). Sekoj poinakovnastap na Crkvata bi bil ontolo{koproma{uvawe na misijata i neispolnu-vawe na Evangelieto. ZatoaPravoslavnata Crkva nikoga{ ne bi tre-balo, a kone~no i ne moè, da dejstvuvakako instrument za nacionalno porobu-vawe od strana na eden narod vrz drug. Pokraj neposrednoto pastirsko pra{awe,a toa e misijata me|u makedonskiot narod,episkopite na Makedonskata PravoslavnaCrkva imaat i dopolnitelno, predi-zvikano pastirsko pra{awe, osobenoposle minatogodi{nite slu~uvawa natakanare~eniot 'Ni{ki dogovor' iotcepuvaweto na MitropolitotPovardarski od Svetiot Sinod naMakedonskata Pravoslavna Crkva. Toa epra{aweto za slu`benoto ime i nazivotna administrativnoto ureduvawe nana{ata Crkva. Istoto ova pra{awevoop{to ne e pastirsko, na primer, zaeden Episkop vo Srbija, Crna Gora iliRusija, zatoa {to nivnata pastva ne eneposredno zainteresirana za toapra{awe, a kojznae i dali tamo{nitepravoslavni hristijani voop{to ~ule zapostoeweto na ovoj problem. Vsu{nost, isekoj {to vistinski prebiva vo pokajaniedaleku e od ovaa svetovna problematika,osobeno ako e sovesen Pastir koj{to zadsebe ima slovesno stado so mnoguposu{testveni potrebi.

Zna~i, tuka ni se postavuva edno klu~nopra{awe: ako za eden pravoslavenEpiskop problemot na slu`benoto ime inazivot na administrativnoto ureduvawena Pravoslavnata Crkva koja{to dejstvu-va na prostorot na Republika Makedonijane e pastirsko pra{awe, toga{ kogo toj


samostojno da se rakovodi vo duhovniotìvot ('avtokefalnost') ili samostojnoda vospostavuva pravila na duhovnoìveewe za sebe i za drugite ('avtonom-nost'), a pritoa da e rob na svoitestrasti: gordost, srebroqubie i slasto-qubie. Slavoqubieto ili gordosta estrast na umot preku koja{to demonot gozaveduva i go zarobuva ~ovekot.Nacionalizmot, pak, ili etnofiletizmote samo eden vid na individualno sebequ-bie i egoizam i zarobenost na ~ovekot i emnogu dlaboko vkorenet vo negoviot emo-cionalen ìvot. Samo prose~ni i praznilu|e, bez Hrista vo sebe, ~ij ìvot nemanikakva duhovna sodrìna se ~uvstvuvaatvozvi{eni nad drugite i ispolneti sopogolemo ~uvstvo na vlast preku pripad-nosta na �nacionalnoto". Ironijata e votoa {to stanuvaj}i rob i sluèj}i mu naidolot �nacija" ~ovekot se ~uvstvuvavozvi{en. No i u{te polo{o, nacional-izmot e predavstvo i neverstvo konEvangelieto Hristovo. Toa e stra{engrev sprema Bo`jiot lik vo ~ovekot. Onoj{to odbiva i ne saka da vidi brat voHristos, vo ~ovek od druga nacionalnost,toj ne samo {to ne e hristijanin tuku jagubi i svojata ~ove~ka dlabo~ina. Na ovaropstvo moè da mu se sprotivstavi samoli~nost so duhovna sodrìna. [to se slu~uva, zna~i, koga ~ovek bolenod etnofiletizam duhovno rakovodi sodrugi ili koga }e padne vo mnenie deka jaspasuva celata Crkva? Rezultatite ni sedobro poznati. Gi vidovme i vo posled-nite neceli dva veka, a gi gledame ideneska: Pravoslavnata Crkva e obessile-na vo propovedta i svedo{tvoto Hristovopred svetot zaradi podelenosta izatvorenosta vo oddelni etnosi, ~esto ineprijatelski raspoloèni edni spremadrugi. Zatoa, ~ovek bolen od etnofileti-zam, a so toa i odgolen od Bo`jata blago-dat, ne samo {to ne }e moè da mu

pomogne na svojot narod i na Crkvata vokoja{to sluì tuku i mnogu }e imna{teti. No za sekoj koj{to ima zrnce iskrenostvo sebe, ima nade`. Takviot neka se obide,koga }e zastane na molitva da vlezemolitveno so umot vo srceto. Sekojkoj{to ne }e moè so umot da izleze predoltarot na srceto i na nego da prinese~ista molitvena `rtva, a namesto toa vna-tre }e naide na temnina i neproboen yid,neka znae deka srceto mu e zatvoreno.'Zatvoreno' srce zna~i srce zarobeno odstrastite, od grevovnata navika, oddemonot. 'Otvoreno srce' e srce oslobode-no od presudnoto vlijanie na prethodnonavedenite zla, srce vo koe{to se pro-javuva blagodatta na Svetoto Kr{tenie.Umot koj{to molitveno prebiva vodovolno 'o~istenoto srce' postojano sepreobrazuva i prosvetluva od Boèstve-nata blagodat. Zna~i, samo onoj {to e slo-boden moè duhovno da se samorakovodi ida gi rakovodi drugite vo Boga ('avtoke-falnost'), voden od 'prosvetleniot um' vosvetlinata na projavenata blagodat.Zarobeniot }e bide voden od porobuva~ot,a pritoa }e bide ubeden deka samiot sebe-si se patevodi i deka duhovno gi rakovodidrugite.

Problemite so koi{to se zanima-va Pravoslavnata Crkva vo na{e vreme -slu`beni imiwa na Crkvi i naziv nanivno administrativno ureduvawe -voop{to ne postoele za vreme na pro-gonot od prvite tri veka. Zatoa, ili }esobereme sili i mudrost sami da izna-jdeme re{enie ili problemite sami posebe }e se re{at za vreme na posledniotprogon, zatoa {to tajnata na bezzakonietotoga{ otvoreno i silno }e podejstvuva, itoa }e bide izvr{eno, zatoa {to nema daGo ima Onoj {to ja zadrùva sega (2 Sol.2,7).

spc neka ne razmisluva za paralelna erarhija vo makedonija! - makedonska pravoslavna … ·...

Documents