solni cvet 39 (april 2016)

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

1/64

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

April, 2016

št. 39

10

Poziv starejšim generacijam pomorcev

Uspešno zaključenaVelikonočna regata

31

3

5

60

51

Dela na Fornačah potekajo po načrtih

Novo v Portorožu:Muzej torbic

10



31

3

5

60

51



10


Muzej solinarstva ponovno odprt

Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi


31

3

5

60

51

56



56


Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona

Muzej solinarstva ponovno odprt Muzej solinarstva ponovno odprt Muzej solinarstva ponovno odprt Muzej solinarstva ponovno odprt

Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi Mlada pianistka NinaRupnik med najboljšimi

Poziv starejšim generacijam pomorcev Poziv starejšim generacijam

pomorcev

Zapore cest v času Istrskega maratona Zapore cest v času Istrskega maratona

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

2/64

02SOLNI CVET / L'AFIORETO April 2016UVODNIK

KazaloLokalno glasilo Občine PiranSolni cvet - L'Afioreto 39

Izdajatelj:

Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Odgovorna urednica:

Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:

Slavica Tucakov in Nina Trampuš

Lektura:

Urška Škvorc

Vse nepodpisane fotografije:

Arhiv občine Piran

Izšlo:

V Piranu, Aprila 2016

Oblikovanje in prelom:

Emigma d.o.o.

Tisk:

Tiskarna Vek

Naklada:

8.000 izvodov

Cenjene občanke,spoštovani občani,

že prvi pomladni tedni so v našoobčino privabili tolikšno število obi-skovalk in obiskovalcev, kot smo jihbili včasih vajeni le v vrhuncu turi-stične sezone. V marcu so v našihhotelih zabeležili za kar 17 odstot-kov več nočitev kot marca lani, tujihgostov pa je bilo kar 45 odstotkov

več.Občutno se je povečalo tudi šte-

vilo dnevnih gostov, ki so jih še zlastipritegnili čari Pirana. Kar deset od-stotkov več obiskovalcev kot lani se

jih je odpravilo na potep po našemzgodovinskem mestu. A tudi te lepe

številke ne povedo cele zgodbe.Vsi, ki ste se med velikonočnimiprazniki sprehodili po Piranu, stezagotovo začutili tisti pravi turističniutrip, ki si ga želi vsaka destinacija.Prepričali ste se lahko, da smo v našiobčini mojstri gostoljubja in da našituristični delavci znajo ustreči priča-kovanjem in zahtevam gostom. Sicerse zavedam, da je med meščankamiin meščani Pirana nekaj vroče krvipovzročila moja odločitev, da letosPunto za motorna vozila zapremože dober mesec prej kot običajno. A

dejstvo je, da lahko motorni prometpo Prešernovem nabrežju razmero-ma varno poteka le, kadar ni velikosprehajalcev. Ko pridejo gostje, niprostora za avtomobile!

Izjemno število obiskovalk inobiskovalcev ter nabito polni lokali

in restavracije pa seveda ne pome-nijo, da smo z doseženim zadovoljniin da je naša destinacija že takšna,kot si jo želimo. Prav priljubljenaPunta je ena izmed tistih območij vobčini, ki nujno potrebuje korenitoprenovo.

Skozi desetletja so se gostinsketerase razrasle prek vseh razumnihmeja, v nasprotju z zakonom, pred-pisi in smernicami spomeniškega

varstva. i posegi so grobo okrnil javno rabo prostora. Sprejeli in uve-ljavili bomo nov predpis, ki bo učin-kovito zavaroval naš prostor in dra-goceno kulturno dediščino, ob tempa omogočal tudi razvoj gospodar-stva in z njim nova delovna mesta.

Ker se zavedamo edinstvenostiin izjemnega pomena tega dela Pira-na, se nove ureditve nismo lotili karna pamet. Najprej smo v pripravonovega akta vključili strokovno jav-nost: Zavod za varstvo kulturne de-diščine Slovenije, Zavod RS za var-stvo narave in Agencijo RS za okolje.Pridobljene smernice, priporočila in

zahteve smo nato posredovali tremarhitekturnim birojem, ki so pri-pravili idejne rešitve nove ureditvePunte. e predloge smo posredovalineposredno zainteresirani javnostioziroma najemnikom javnih po-

vršin na Prešernovem nabrežju insplošni javnosti v okviru Piranskihdnevov arhitekture.

Po zaključenem postopku pri-dobivanja specifičnih informacij, kiso nam jih lahko zagotovili le tisti,ki opravljajo gostinsko dejavnostoziroma oskrbo gostov na Punti,

smo naročili izdelavo predloga, kibo upošteval tudi ta pridobljenastališča. Ko bo ta predlog izdelan, gabomo predstavili tudi splošni javno-sti in upamo na kakovostno javnorazpravo.

Nekoliko sem bil v zadnjih dneh

presenečen nad pozivi, naj v posto-pek sprejemanja nove ureditve Pun-te vključimo tudi javnost, saj smo

javno obravnavo napovedali že obsami odločitvi za nov akt.

Ne pustite se zavesti tistim, ki bi vas s takšnimi in podobnimi brez-predmetnimi »pozivi« želeli pre-pričati v netransparentnost našegadela. Vse pomembnejše informacijeza občanke in občane v javnost takojposredujemo prek tradicionalnihin spletnih medijev ter družbenihomrežij. Ničesar ne skrivamo in na

vsako zastavljeno vprašanje posku-šamo odgovoriti čimprej. Prepričansem, da je za skupnost izjemno po-membno, da župan vedno ve, kajobčanke in občani želijo od njega, inda občanke in občani vedno vedo,kaj župan dela in kakšne načrte ima.

Verjetno ste že opazili, da delana Fornačah potekajo zelo intenziv-no in da obalni pas počasi že dobivasvojo novo podobo. Pričakujemo, dabo projekt, ki smo ga prejšnji mesecpredstavili tudi na zboru krajanov

v Piranu, zaključen v predvidenemroku, torej še pred vrhuncem pole-tne turistične sezone. Med drugimsmo izbrali tudi izvajalca del za iz-gradnjo pločnika na Belokriški cestiin objavili javno naročilo za rekon-strukcijo Regentove ulice v Piranu.V postopku oddaje je enajst nepri-dobitnih stanovanj, svojega noveganajemnika pa je dobila tudi kralji-ca piranske arhitekturne dediščineBenečanka. Ob tem smo objavili še

javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo

projekta Parkirna hiša Valeta.Dela nam vsekakor ne zmanj-

kuje, zato sem še toliko bolj vesel,kadar k privlačnosti občine in višjikakovosti življenja prispevate karobčanke in občani sami. ako jeprejšnji mesec veliko pozornosti

pritegnilo odprtje muzeja damskihtorbic v objektu Splošne plovbe vPortorožu. Gre za nedvomno po-sebno zanimivost, ki si jo preprostomorate ogledati. udi letos je bilprava uspešnica Festival Malvazija,žlahtni okus Mediterana, ki si je žetretje leto zapored za svoj dom izbralPortorož. Gostje so oblegali veliko-nočni tržnici v Portorožu in Piranu,ogromno obiskovalcev pa je prite-gnila tudi 24. Velikonočna regata,poimenovana Sailing Point EasterRegatta.

Zelo sem vesel in ponosen, daživim in delam med ljudmi, ki me

vedno znova presenetijo z dobrimiidejami in vedno znova poiščejonove načine, kako prispevati k blagi-nji skupnosti in dodati nov čarobenkamenček v mozaik našega turizma.

udi zato verjamem, da so prvipodatki o povečanju števila preno-čitev v občini napoved izjemnegaturističnega leta 2016 in začeteknovega poglavja v zgodbi o uspehupiranskega turizma. Želim pa si, da

bi se vsem, ki s svojim trdim delom,znanjem in izkušnjami tako učinko- vito skrbijo za ugled in prepoznav-nost destinacije Portorož−Piran,pridružili tudi tisti lastniki turistič-ne infrastrukture, ki njeno podobokazijo s svojimi zapuščenimi lokali vsredišču Portoroža.

Vaš županPeter Bossman

3 AKTUALNO

17 ZGODBE LJUDI

24 DRUŠTVA

30 KULTURNA DEDIŠČINA

34 OKOLJE

36 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

42 UMETNOST

53 SOLINE

56 ZDRAVJE

59 ŠPORT

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

3/64

03AKTUALNOApril 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Banka Koper 3. Istrski maratonPiše · Rado Gregorič, vodja trase 3.IM

Obveščamo vas, da bomo v soboto innedeljo, 9. in 10. aprila 2016, organizi-rali eno največjih športno rekreativnihprireditev v slovenski Istri, Banka Koper3. Istrski maraton. Za zagotavljanje var-

nosti tekačev bomo morali v času prire-ditve v nedeljo med 8. in 18. uro nekate-re cestne odseke in poti v koprski, izolskiin piranski občini popolnoma zapreti (vsoboto v Portorožu med 10.30 in 12.30).

9. april 2016 − Mladinski tek Start 11.00: obala Portoroža in plaža

Portoroža.Zapora desne polovice štiripasovnice

od starta do odcepa za teniška igrišča (vsmeri proti Luciji) od 10.30 do 12.30.

Popolna zapora obeh pasov cestemed odcepom Koprske ceste in parkiri-ščem restavracije Stara oljka od 8.30 do10.30; postavitev startne konstrukcije.

10. april 2016 − Start maratonain rekreativnega teka

- Startno ciljni prostor obala (odcep sKoprsko cesto) do parkirišča restavracije Stara oljka, oba pasova štiripasovnice: popolna zapora ceste od 8.00 do 18.00(od 16.30 pospravljanje konstrukcije).

- Startno ciljni prostor obala Porto-roža, odcep s Koprsko cesto do križišča, vhod odcepa za teniška igrišča: popolnazapora ceste od 8.00 do 11.00.

- Od odcepa za teniška igrišča dokrožišča v Luciji za Podvozno cesto, doPodvozne ceste. Leva polovica štiripa-

od 13.00 do 15.40. Odprta desna strancestišča (v smeri od Fornač proti Pira-nu).

- Bernardin od vstopa v kompleks doCeste mornariških odredov: Delna za-

pora kolesarske steze in cestišča od 10.50

do 15.45.- Cesta Obala od začetka štiripa-

sovnice do cilja Portorož pri avtobusnipostaji - Desna polovica štiripasovnice:Popolna zapora ceste od 10.55 do 16.00.

Zaradi nevšečnosti, ki vam jih ute-gnejo povzročiti zapore, se vam že vna-prej opravičujemo, hkrati pa vas z vese-ljem vabimo, da se nam pridružite; čeže ne kot tekači, pa ob progi, kjer bostelahko neposredno spremljali dogajanjein spodbujali tekače. Rekreativnim te-

kačem, med katerimi bodo tudi številniIstrani, vaši sosedi, znanci in sokrajani,takšna podpora krepko pomaga pri pre-magovanju naporov in se je zelo razve-selijo.

Seznam vseh zapor je objavljen nawww.istrski-maraton.si.

sovnice (v smeri proti Luciji): popolnazapora ceste od 9.45 do 11.00 ure.

- Podvozna cesta, od krožišča Luci- ja do odcepa za Senčno pot: polovičnazapora cestišča v smeri podvoza od 9.45do 11.30.

- Senčna pot do tunela Valeta: popol-na zapora ceste od 9.45 do 11.30.

- Parencana, tunel Valeta, Parencanado ceste proti Strunjanski dolini: popol-na zapora ceste od 9.50 do 11.45.

- Strunjan od avtobusne postaje, av-tokampa, Salinera, ceste za Beli križ doovinka, vhoda v pešpot Pacug: popolnazapora ceste od 10.30 do 15.15.

- Cesta Pacug, Fiesa do hotela Bar-bara: popolna zapora ceste od 10.40 do15.15.

- Pešpot Fiesa, Piran: popolna zaporaod 10.45 do 15.30.- Ulica IX. korpusa, artinijev trg,

Cankarjevo nabrežje: popolna zaporaceste od 10.45 do 13.00.

- Ulica IX. korpusa, artinijev trg,Cankarjevo nabrežje: delna zapora ceste

Zapore cest v Občini Piran9. in 10. aprila 2016

DIZAJN IMA VELIKE OČIdigitalni tisk gra�ično oblikovanje velikof ormatni print

040 942 932 [email protected]

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

4/64

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO April 2016

Primer dobre prakseFoto · Denis Markežič

»Ribištvo je bilo v Strunjanu vedno več kot le vir prehrane ingospodarska dejavnost, je načinživljenja, pomemben del identi-tete ljudi. Danes se veselimo pri-dobitve, ki jo bo ohranjala tudiza prihodnje generacije«, je naslovesnem odprtju prenovljenega

ribiškega pristanišča v Strunjanu,ki je bilo v petek, 11. marca 2016,povedal župan Občine Piran Pe-ter Bossman ter se zahvalil vsem,ki so bili vključeni v ta projekt inomogočili njegovo izvedbo, in si-cer »našemu partnerju, Krajinske-mu parku Strunjan, Ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano, Zavodu za varstvo kultur-ne dediščine, Zavodu RS za var-stvo narave, Krajevni skupnostiStrunjan, ribičem, predstavnikomturističnega gospodarstva Krkezdravilišče Strunjan, izvajalcem,projektantom, nadzorniku, podje-tju Elmarkt d. o. o. in upravljavcupristanišča, JP Okolje Piran.«

Odprtja sta se udeležila tudievropski komisar za okolje, po-morske zadeve in ribištvo Karme-nu Vella in minister za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano mag. De- jan Židan, ki nista skrivala zado- voljstva ob novi pridobitvi stru-njanskih ribičev.

Z novo podobo Ribiškega pri-stanišča Strunjan sta Občina Piranin Krajinski park Strunjan naredi-la velik korak pri smotrnem sku-pnem prostorskem načrtovanju. Znovim ribiškim pristaniščem so seribičem bistveno izboljšali pogoji,saj so ob privezih urejeni delovniplatoji, urejen je znižan podest zaraztovor ter leseni podesti za laž- je dostopanje do ribiških plovilob oseki. Na voljo je 13 priveznihmest za plovila, registrirana za go-spodarski ribolov, dolžine od šestdo osem metrov ter dodaten bočniprivez začasnega značaja za nato- varjanje in raztovarjanje tudi ve-čjih plovil dolžine do 18,5 metra.Ribiči so se najbolj razveselili trehmanjših objektov, ki so namenjeni

morskega obrobja, bile so eviden-tirane meje in ne nazadnje bilo jepridobljeno gradbeno dovoljenje.Z vso pridobljeno dokumentacijose je Občina Piran uspešno prija- vila na razpis za nepovratna sred-stva Evropskega sklada za ribištvo.Zaradi usklajevanja vseh akterjev je bila prijava na razpisu uspešnain dela so se lahko sredi mesecamaja začela in se v samo šestihmesecih, v novembru preteklegaleta tudi zaključila. V decembru2015 so bila pridobljena tudi vsaupravna dovoljenja in ribiško pri-stanišče je bilo uradno predano vuporabo ribičem.

Projekt ureditve ribiškegapristanišča s seboj nosi kar nekajprimerov dobrega prostorskeganačrtovanja, racionalizacije stro-

za spravilo ribiške opreme in gar-derobam, ločenemu prostoru zaledomat in zaprtemu ekološkemuotoku. Za oskrbo ribiških plovil paso na voljo tudi instalacijske oma-rice z elektriko in vodo.

Projekt prenove ribiškegapristanišča v Strunjanu je dokaz,da se lahko s premišljenim načr-tovanjem izboljša infrastrukturater obenem vzpostavi ugodnejšestanje za naravo in dokaz hitre-ga in učinkovitega pridobivanjaEU sredstev ter sodelovanja vsehakterjev v občutljivem naravnemokolju. V rekordnih štirih mesecih je bila narejena investicijska do-kumentacija, bilo je pridobljenokulturnovarstveno in naravovar-stveno soglasje, bil je sklenjen spo-razum z državo glede vzdrževanja

škov in dobrega sodelovanja vsehakterjev. Problem odstranjevanjaizkopnega materiala iz poglobitveplovne poti, katerega odvoz nadeponijo bi sicer predstavljal ve-lik strošek, je bil rešen z uporaboizkopnega materiala za utrditevbrežin lagune Stjuža in ureditev

nadomestnih habitatov za redkerastlinske vrste. Drugi tak primer je preureditev gradbiščne poti, ki je bila zgrajena za izvajanje del narobu urejenega kopališča in bo se-daj služila kot nadomestna pot zamotorna vozila, tako za potreberibičev kot gostov restavracije nakoncu kopališča, vzdolž maka-damskega parkirišča pa je nastalanova peš pot s počivališči. Cestaskozi kopališče pa bo, po večletnihprizadevanjih predvsem domači-nov, končno zaprta in namenjenakopališču.

Ob ustju plovnega kanala jeizveden nov skalomet v dolžini30 metrov, ki preprečuje nanosemulja na plovni poti, s čimer so seribičem bistveno izboljšali plovnipogoji zlasti ob osekah, ko zaradiplitvega dna plovba ni bila možna.Vzdolž obale je urejen zaščitniskalomet, ki območje ščiti pred valovanjem, s čimer se je izboljšalatudi poplavna varnost solin in nje-nih habitatov. Stari neurejeni bre-govi so sanirani z izgradnjo novihkamnitih obalnih zidov, ki ščitijoobalo in ribičem omogočajo varnepriveze.

Dela je izvajalo podjetje Adri-aing d. o. o. Koper, izbrano napodlagi odprtega postopka jav-nega naročanja, objavljenega naPortalu javnih naročil, investicijopa je po projektni dokumentacijiISAN12 nadziral priznani stro-kovnjak za morsko gradnjo Vito-mir Mavrič.

Celotna investicija je znaša-la 972.287,21 evrov, od katerih je bilo od Evropskega sklada zaribištvo pridobljenih 676.172,11evra, občina Piran pa je prispevala296.115,10 evra.

Strunjan bogatejši za prenovljenoribiško pristanišče

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

5/64


Ureditev obalnega pasu

Dela na Fornačah potekajo po načrtih22. februarja 2016 so se pričela

dela, s katerimi bo Občina Piranuredila del obalnega pasu na For-načah. Dela potekajo po načrtihin vidni so že prvi betonski zidovi.Dela izvaja podjetje Hidrotehnikd. d., ki je bilo izbrano na podlagi javnega naročila.

V okviru projekta bo ObčinaPiran uredila del obale ob Morskibiološki postaji in hkrati celovitouredila in povezala območje med

Bernardinom in Piranom. Delabodo predvidoma končana konec junija. Vrednost del je nekaj manjkot 400.000 evrov.

Del obale ob Morski biološkipostaji, ki ga je jeseni 2013 moč-no poškodovalo neurje, bo urejen večnivojsko. Prvi pas ob morju bodelno prodnat, delno betonski, zurejenimi dostopi v morje. Name-njen bo sprehajalcem in vsem, kibi prostor želeli izkoristiti za po-čivanje in sončenje. Zanje bomo

V času gradnje bo omejenoparkiranje na zadnjem delu par-kirišča na Fornačah, in sicer odzadnje avtobusne postaje na For-načah do turističnega kompleksaBernardin. Gradbišče bo primer-no označeno in ograjeno. Občan-

uredili lesene ležalne površine,nekoliko nad njimi pa bo pas zele-nice z drevoredom pinij, ki bo obi-skovalce v vročih poletnih dneh varoval s senco.

Projekt predvideva tudi tlako- vano promenado, ki se bo navezo- vala na promenado Bernardina inna že urejeno promenado Fornač, vzdolž katere je predvidena tudikolesarska steza. Promenada bonekoliko širša na območju, kjer se

približa gostinskim lokalom, takoda bo dovolj prostora za gostinske vrtove in razgledna počivališča sklopcami.

Ves obalni pas bo sprehajal-cem prijazen, z novimi klančina-mi pa bomo dostop v neposrednobližino morja olajšali tudi gibalnooviranim in mamicam z otroškimi vozički. o območje bomo opre-mili tudi s takšno urbano opremo,ki bo omogočila kakovostno upo-rabo prostora v vseh letnih časih.

kam in občanom, zaposlenim naMorski biološki postaji, lastnikomlokalov v neposredni bližini ternjihovim gostom se zahvaljujemoza razumevanje in potrpljenje včasu trajanja del.

Investicijsko vzdrževanjePiše in oto · Rok Humar, Občina Piran

Občina Piran je 25. 2. 2016zaključila s sanacijo občinskelokalne ceste Lucija–Malija.V sklopu nalog iz naslovainvesticijskega vzdrževanja je podjetje CPK d. d. saniralo

240 m dotrajanega cestišča(prisotne mrežaste razpoke,udarne jame, posedi) občinskelokalne ceste Lucija–Malija. Na240m odseku ceste, kjer je bilosrečanje dveh nasproti vozečih

Sanacija odseka občinske cestena Malijo

vozil zaradi nezadostne širinecestišča nekoliko oteženo, smos prestavitvijo varovalne ograjena podporni zid uspeli doseči,da je cestišče širše za 0,5 mdo 0,7 m. Na koncu odseka v

smeri proti Maliji smo uredilitudi izogibališče. Poleg rednega vzdrževanja bomo v letu 2017nadaljevali s sanacijo občinskeceste Lucija–Malija.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

6/64


Območje za pešceFoto · Ubald Trnkoczy

Sezonska zapora prometa na PuntiŽupan Občine Piran Peter Bossman je

zaradi občutnega, skoraj 10-odsotnega pove-čanja števila obiskovalcev mesta Piran v me-secu marcu in napovedanega še večjega številaobiskovalcev v času velikonočnih praznikovsprejel sklep, da se je sezonska zapora prometana Prešernovem nabrežju – Punti Piran začelaizvajati v soboto, 26. marca 2016.

Župan je ta sklep sprejel na podlagi dej-stva, da ob tolikšni zgostitvi prometa na Puntini mogoče zagotavljati ustrezne varnosti vsehudeležencev v prometu.

V obdobju sezonske zapore prometa naPrešernovem nabrežju bo območje za zapor-nico pri križišču s Kosovelovo ulico pridobi-lo status območja za pešce, kar pomeni, da jepromet dovoljen le za vozila javnih služb, in-tervencije ter dostavo v predpisanem času od 6.do 10. ure. Vožnja v tem obdobju izven predpi-sanega časa je možna le s posebno dovolilnicopristojnega organa Občine Piran.

Upravičenci za parkiranje v starem me-stnem jedru, ki so parkirali na Prešernovemnabrežju, bodo v času zapore svoja vozila lahkoparkirali na zunanjem parkirišču Fornače, ki je

namenjeno izključno prebivalcem starega me-stnega jedra, zaposlenim v mestu, najemnikomstanovanj in imetnikom rdečih abonmajev, ter v Garažni hiši Fonače.

Imetniki abonmajev, ki že imajo pravico

parkiranja na drugih ustreznih lokacijah inimajo z Javnim podjetjem Okolje Piran skle-njeno pogodbo o uporabi abonmajske kartice,lahko z doplačilom 25 evrov mesečno parkira- jo v GH Fornače.

Za večjo varnost otrokPiše in oto · Rok Humar, Občina Piran

Občina Piran je dne 26. 2.2016 zaključila z gradbenimideli za podaljšanje obstoječegapločnika na dovozni poti (dovozin odvoz otrok, ki obiskujejo OŠin bližnji slovenski in italijanski

vrtec) za OŠ Lucija na Fazanu v Luciji, pri upravni stavbiŠportnega in mladinskega centra.

Za podaljšanje pločnikasmo se odločili z namenomzagotoviti večjo varnost za vse

Podaljšanje pločnika v bližini osnovnešole in vrtca v Luciji

otroke, ki obiskujejo bližnja vrtca, in učence OŠ, ki to nevarnošolsko pot uporabljajo dnevno.Identifikacija nevarne šolskepoti je bila opravljena v okviruprojekta EU ROSEE, v katerem

je Občina Piran sodelovala kotpilotno območje in v kateremso bile v sodelovanju z AMZS,osnovnimi šolami, PP Piranobravnavane vse šolske poti naobmočju občine Piran.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

7/64


Marca 23 odstotkov več nočitev kot laniPiše · Lea Šuligoj, Turistično združenje Portorož; oto · Ubald Trnkoczy

Dobro obiskan velikonočni vikendV času velikonočnih prazni-

kov so turisti ustvarili 14.800hotelskih nočitev. Marca kar 17odstotkov več nočitev v primerjavi z lani.

Za nami je pester in dobroobiskan velikonočni vikend. Vobčini Piran so od sobote doponedeljka zabeležili 14.800 ho-telskih nočitev, kar je 3 odstotkemanj kot v času lanske velikenoči (4.−6. april 2015), ki je bila

po rezultatih izjemna. V primerjavi z letom 2014 (18.−21. april2014) so bili letos rezultati za 21odstotkov boljši.

Veliko hotelov je bilo polnozasedenih, v povprečju pa so bilido 90 odstotno zasedeni. Pre- vladovali so tuji gostje, ustvarili

v hotelih občine Piran zabeležili5 odstotkov več nočitev, februar-

so kar 89 odstotkov vseh no-čitev, med njimi je bilo največitalijansko in nemško govorečihturistov. Opaziti pa je bilo tudi veliko dnevnih obiskovalcev.

V Portorožu in Piranu stapotekali velikonočni tržnici,ogromno obiskovalcev pa je pri-tegnila tudi 24. velikonočna re-gata Sailing Point Easter Regatta,ki jo organizira JK Pirat in je le-tos privabila več kot 500 udele-

žencev iz 14 držav.9. in 10. aprila pa se nam

obeta še ena velika športna pri-reditev, saj bodo obalne občinepreplavili tekači 3. Istrskega ma-ratona.

Leto 2016 se je v turističnemsmislu dobro pričelo. Januarja so

ja 2 odstotka več, v 28 dneh mar-ca pa kar 17 odstotkov več.

Dobrodelna predstava Drevo življenjaPiše in oto · Nataša Fajon

Veliko srce Pirančanov za družino v stiskiGledališče Piran je bilo v

sredo, 16. marca, med najboljobleganimi prostori daleč na-okrog. Pirančani so se namrečmnožično odzvali povabilu ksodelovanju pri zbiranju po-moči za družino iz Pirana, ki se je nenadoma znašla v hudi sti-

ski. ako so dokazali, da imajoprebivalci Pirana veliko srce, kini imuno za nesrečo bližnjega,ter da v našem mestu nihče ni-koli ne ostane sam.

Družina Kukič Bečirovič jeostala brez moža in očeta dvehotrok. Dvanajstletna deklica je že nekaj časa članica plesneskupine Metulj, kjer so se pobesedah Nataše Pogačar, men-torice skupine, čisto spontanoodločili, da priskočijo na po-

moč.“akoj, ko smo izvedeli zata tragični dogodek, je mojamama Lidija, ki je tudi vodjain mentorica skupine, prišla naidejo, da ponovimo našo no-

tudi nerodno.

akoj po tragičnem dogod-ku so se aktivirali tudi na Rde-čem križu Piran, kjer so odprliračun za zbiranje donacij. Dokonca marca so tako lahko svojkamenček v mozaiku sočutja

voletno plesno pravljico Drevoživljenja in izkupiček od pro-danih vstopnic podarimo dru-žini,” je dejala Nataša Pogačar.

V predstavi je nastopila tudideklica, ki je ostala brez očeta,pridružile pa so se ji prav vsesoplesalke, ki so z velikim ve-

seljem sprejele priložnost, da jipomagajo. Nataša je posebnozahvalo namenila podžupanjiMeiri Hot, ki je poskrbela, da jestroške artinijevega gledališčaza dan predstave krila ObčinaPiran.

Vlogo organizatorja pred-stave so prevzeli Občina Piran,ZKD Piran ter KUD Metulj, kiso po dogodku ves zbran de-nar predali svojemu namenu.Dobrodelni večer je uspel, saj

se je s prodanimi vstopnicami v mošnjičku za družino nabra-lo nekaj manj kot 2000 evrov.Prejemnica pomoči se je darilarazveselila, ni pa mogla skriti,da ji je ob vsej dobrosrčnosti

prispevali tudi ostali, ki jim na

predstavo metuljčic ni uspelopriti. Valentina Klemše je spo-ročila, da se je na njihovem ra-čunu zbralo 1686,55 evrov, kiso jih že nakazali družini.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

8/64


Pomemben mejnik knjižnicePiše in oto · Nataša Fajon

Obisk knjižnice velja danesza nekaj vsakdanjega. Ko si za-želimo branja, se odpravimo do

najbližje in si sposodimo eno,dve ali več knjig. Nekaj samo-umevnega je, da za simboličnočlanarino, ki jo plačamo enkratletno, dobimo dostop do ogro-mne zakladnice literarnih delin drugih pisnih virov. Nikolinam niti na pamet ne pade, dani bilo vedno tako. Čeprav na-stanek knjižnic sega globoko vpreteklost, v čas nekdanje Me-zopotamije, ko je Asurbanipal vNinivah ustanovil prvo zasebno

knjižnico na svetu, v kateri je sis-tematično zbiral vso dosegljivoliteraturo tedanjega časa, je donastanka javnih knjižnic minilokar nekaj stoletij. Zato ni odvečrazmislek o pomenu knjižnictako za posameznika kot družbo.

Pomen knjižnic in nujnostdostopa do pisnih virov sta biliglavni temi slavnostnega večera v Mestni knjižnici Piran, ki je 23.marca obeležila častitiljivo 60.obletnico obstoja in neprekinje-

nega delovanja.Na njem so sedanji in nek-danji tvorci piranskega knjižni-čarstva predstavili nastanek inrazvoj bralne kulture v občini,številni knjigoljubci pa so obujalispomine na mnoge literarne do-

godke, ki so se jih udeležili skozibogato zgodovino knjižnice.

O začetkih knjižničarstva v

Piranu je spregovorila KsenijaPetaros, skozi mejnike iz zgodo- vine knjižnice ter najpomemb-nejša gostovanja slovenskih lite-ratov v knjižnici sta občinstvo vsliki in besedi popeljali nekdanjaravnateljica knjižnice, gospa Ma-rijana Lenassi, in sedanja direk-torica Oriana Košuta Krmac.

Kot je dejala Ksenija Petaros,po do sedaj znanih pisnih virih v piranskem arhivu je v Piranudelovala javna knjižnica že v 17.

stoletju. Leta 1952 so večji delgradiva prenesli v palačo Gabri-elli de Castro, kjer se nahaja šedanes. Ljudsko knjižnico Piranso z odlokom občine ustanovi-li 23. marca 1956. Iz odloka jerazvidno, da je bila takrat enain edina naloga knjižnice ureja-ti, posredovati knjige v namensplošnega izobraževanja. Danes je teh nalog veliko, veliko več.Zapisane so v zakonu o knjižni-čarstvu. Vse od ustanovitve je

knjižnica občinska ustanova, saj ji občina zagotavlja sredstva zanjeno delovanje in razvoj.

“Na današnji dan je ljudskiodbor Občine Piran ustanovilLjudsko knjižnico Piran. Obele-žujemo ga s pogledom v priho-

dnost, vendar ob zavedanju, da je žlahtna tradicija preteklostitista, na kateri je potrebno gra-

diti in na katero smo ponosni.a sega v 17. stoletje, ko je t. i.Accademia dei indicati tu v Pi-ranu ustanovila majhno ljudskoknjižnico. o dejanje priča otem, da so se tedanji predstav-niki oblasti in plemstva zavedali,da so izobraženost, kultura inrazgledanost prebivalcev temeljza vsestranski razvoj mesta,” je vsvojem nagovoru dejala ravnate-ljica Oriana Košuta Krmac.

udi župan Peter Bossman je

poudaril pomen piranske knji-žnice, ki je skozi vso zgodovinoohranjala in utrjevala multikul-turno identiteto naše skupnosti.

“Verjamem, da so Pirančan-ke in Pirančani svojo kulturosožitja in strpnosti razvili pravna podlagi idej, ki so jih medljudi vnašale knjige iz piranskeknjižnice. udi zato sta občinain knjižnica vzpostavili posebnorazmerje, zaupamo si in verja-

memo drug v drugega. Ponosensem, da živim v občini s tako visoko bralno kulturo,” je dejalžupan.

Piranska knjižnica je več kot50 let delovala v pritličnih pro-storih sodne palače na artinije-

vem trgu, leta 2009 pa je odprlasvoje nove, sodobno opremljeneprostore v Župančičevi ulici. Is-

tega leta je bila otvoritev krajev-ne knjižnice v Luciji, ki se je leta2014 preselila v nove prostore vPC Lucija.

Za postavitev strokovnih te-meljev in zadovoljevanje izobra-ževalnih, informacijskih, kultur-nih, raziskovalnih, razvedrilnihin drugih potreb svojih upo-rabnikov so poleg sedanje rav-nateljice Oriane Košuta Krmac,skrbeli še Alojz Maruško, MarijaSovre, Marjana Lenassi in Slavko

Gaberc s sodelavci.Jubilejno leto so izkoristiliza promocijo vsebin, ki odražajopogled v prihodnost knjižnice,njene nove naloge, servise, digi-talizirana gradiva, nove načineuporabe knjižnice. Veliko tegaimajo že danes, pa jim marketingni preveč blizu, zato so se odlo-čili izdati publikacijo, v kateriso vse vsebine, do katerih lah-ko dostopamo preko interneta,predstavljene na poljuden način.

Publikacija S pogledom v priho-dnost je na voljo v knjižnici, kjerse bodo tudi vnaprej trudili posvojih močeh izpolnjevati željebralcev in jim nuditi knjige zaizobraževanje, zabavo ali spro-stitev.

Obeležili častitljivih 60 let Mestneknjižnice Piran

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

9/64


Nova piranska zgodbaPiše · Matjaž Derin, vodja programa Mediadoma Pyrhani

Mediadom Pyrhani oživel piranskomestno jedro

Mediadom Pyrhani je novapiranska zgodba, ki jo obiskovalciodkrivajo in dopolnjujejo s svojoustvarjalnostjo, pripovedmi in spo-mini. Izstopa ne le zaradi domiselnearhitekturne zasnove, ki postavlja vospredje arheološke najdbe in fra-gmente stavbne dediščine, ampaktudi zaradi pestre vsebine. Vedno

znova ugotavljamo, da so informa-cije podane na vabljiv in dinamičennačin. Uporaba najsodobnejše teh-nologije nikomur ne dela nobenihpreglavic, niti babicam in dedkomne.

Najpomembnejši pečat dajestavbi obdobje, ko je bila Godbenidom. Vsak teden imamo terminerezervirane za otroke GŠ Piran. Ži- vahno vzdušje ob koncertih mar-sikoga vrne v čas, ko se je tudi samkalil na prvih nastopih pred publiko.Dijaki piranske gimnazije (GEPŠ,Gimnazije, elektro in pomorskešole) so v Mediadomu obeležili kul-turni praznik in pripravili odličenprogram s plesom, glasbo in fil-mom. Na okrogli mizi so gostili Pre-šernovega nagrajenca, skladatelja indirigenta Ambroža Čopija.

Med počitnicami smo v večna-menski dvorani pripravili posebenfilmski izbor, primeren za osnovno-šolske otroke. Na delavnici "Delfin-ček išče svoj grb" so na sprehodu doObzidne ulice zvedavo iskali grbe na

pročeljih hiš in spoznavali v čem segrbi razlikujejo in kaj imajo skupne-ga. Vsak otrok je nato izdelal svojlastni grb.

Zasedba Istranbul društva Mu-zofil je predstavila svoje video po-snetke, v preteklih dneh so posneliglasbo za novi CD.

uji obiskovalci, med katerimiizstopajo gostje iz sosednje Italije in

Avstrije, so navdušeni nad predsta- vljenimi dogodki in bogato zgodovino Pirana. Večkrat poudarijo, da je Mediadom Pyrhani dobro zasta- vljena namenska naložba, izpeljanana zavidljivi ravni. Najbolj zvedavipogosto naletijo na informacije,ki so jih lahko že spregledali. Skla-dnost arhitekture Pirana je stoletja

stara zakladnica pričevanj o odličnoorganiziranem in utrjenem mestu, v katerem so kljub trenjem uspešnodogradili mogočno obzidje, enonajbolj varnih pristanišč na Jadranu, v očarljiv labirint ulic ujete trge in vodnjake in izjemno sakralno de-diščino.

Poleg internetne strani in Face-book profila so marsikaterega obi-skovalca vzpodbudile objave v me-dijih, dnevnem časopisju in spletnihportalih ter reportaža, ki jo je o nasposnela ekipa RV Koper za oddajoSlovenski magazin.

ako smo 11. 3. 2016 z velikim veseljem sprejeli obisk italijanskega veleposlanika, njegovo ekscelencoPaola rischila, 20. 3. pa so si vsebi-no Mediadoma v spremstvu našegažupana Petra Bossmana ogledalipredsednik Odbora regij EU Mar-kku Markkula in župan SlovenskeBistrice Ivan Žagar.

V prihajajočih poletnih mesecihpričakujemo vse več šolskih skupinin skupine obiskovalcev turističnih

agencij.V prvega pol leta delovanja smo

veseli mnogih prijateljskih vezi inposlovnih priložnosti, pri katerih je na prvem mestu skupen interessodelovanja na področju kulturnih vsebin, spoznavanja bogate zgodo- vine, ohranjanje materialne in ne-materialne kulturne dediščine naše-ga edinstvenega mesta Piran.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

10/64


Muzej torbic odprl svoja vrataPiše in oto · Nataša Fajon

Portorož je z muzejem torbic dobilnovo atrakcijo

Portorož, ki je zaradi zdravega zraka inčiste morske vode privabljal obiskovalce že vantiki, je svoje ime dobil po ženski. Ob tukaj-šnem zalivu je namreč na začetku 13. stoletjastala cerkvica Santa Maria delle Rose, zaliv paso po njej poimenovali leta 1251. ZavetnicaMarija pa ni bila edina ženska, ki je odigralapomembno vlogo v zgodovini Portoroža. V

Zavodu Mediteranum, kjer imajo z razisko- vanjem kulturne dediščine obalnega področjaogromno izkušenj, so namreč izbrskali, dase množični turizem v Portorožu ni razvil lezaradi njegove zdraviliške in igralniške iden-titete, temveč so ga na zemljevid Evrope kotpriljubljeno destinacijo postavile prav ženske.Ženske, ki so konec 18. in v začetku 19. sto-letja spremljale oficirje, aristokrate in drugedobrostoječe može, ki so bili tu na zdravljenju.In ravno one naj bi Portorožu prislužile nazivmondenega središča evropske mode, ki ga jeobdržal kar tri desetletja.

V Mediteranumu so se zato odločili obu-diti to pristno portoroško zgodbo, v središčekatere so postavili enega najpomebnejših mo-dnih dodatkov v življenju ženske – torbico. 24.marca je tako v pritličju stavbe Splošne plovbeodprl vrata, prvi v Sloveniji, drugi v Evropi inčetrti na svetu, muzej torbic.

“orbica je bila tehnološko in umetniškonajbolj izpostavljen del ženske opreme, ki sobile v takratni visoki družbi prave umetnine.o je bilo tako, kot bi vzel pod roko kakšnostvaritev Picassa in se z njo sprehajal po plaži.Dame so o svoji navdušenosti poročale prija-teljicam, ki so se seveda takoj odpravile pogle-dat kraj, kjer je doma visoka moda. Portorožso tako obiskovale ženske iz Opatije, Rimini- ja, Benetk in z Dunaja,” je ob odprtju povedalidejni vodja muzeja Slobodan Simič - Sime.

Zbirka je nastajala skoraj trideset let indanes obsega več kot 500 unikatnih primer-kov torbic iz različnih zgodovinskih obdobij,najstarejše izvirajo s konca 17. in z začetka18. stoletja, ter nekaj sto predmetov, ki so jimpoleg estetske dodali še funkcionalni vidik. Vtorbicah prelestnih dam se je skrivalo marsikaj,od pudra in šminke, cigaretnic in ogledalc, pa vse do prenosne smetišnice z metlico. Da, tuditakšna presenečenja najdemo v muzejskih vi-trinah.

Ker so v Mediteranumu znani po tem, daso njihovi projekti vselej edinstveni, se muzejtorbic ponaša z dvema posebnostima. Muzej je namreč edini na svetu, ki prikazuje razvoj

slovenskega damskega torbarstva z unikatislovenskih oblikovalcev, ki so jih prispevalidružina Barlič (oče Viktor je v tridesetih letihprejšnjega stoletja prvi začel z izdelovanjemtorbic v takratni Jugoslaviji), Marjeta Grošelj(njene torbice že skoraj pol stoletja kraljujejona modnem trgu), Vesna Pajk ter družini Pavliiz Domžal in Lipovec iz Maribora.

Druga posebnost muzeja je oddelek, v ka-terem so na ogled torbice znanih žensk, kjerzaenkrat najdemo čudovito torbico italijanskeprimabalerine Carle Fracci, ki jo je domnevnonosila samo na predpremierne predstave v mi-lansko Scalo, torbico immy Woods – Eifflovstolp, ki jo je nosila Sarah Jessica Parker v serijiSeks v mestu, ter torbici nekdanje šefinje pro-tokola Ksenije Benedetti in prav tako nekda-nje predsednice vlade Alenke Bratušek. Simeobljublja, da se bodo v vitrinah kmalu znašle šetorbice ine Maze, hrvaške predsednice, LučkeBogataj Kajfež, inkare Kovač, Polone Vetrih… do konca leta naj bi imeli kar 150 torbic naj-bolj znanih žensk sveta.

Otvoritve se je udeležil tudi župan ObčinePiran Peter Bossman, ki je nošenje torbice pre-pustil podžupanji Meiri Hot, sam pa je muzejoznačil kot pomembno pridobitev turističneponudbe Portoroža.

“Zelo sem vesel in ponosen, da živim in de-lam med ljudmi, ki me vedno znova presenetijo z dobrimi idejami in vedno znova postavijonov bleščeč kamenček v mozaik portoroškegaturizma,” je dejal župan.

Poleg vodenih ogledov po zbirki pa bo mu-zej organiziral še vrsto prireditev, ki se bododogajale na prostem. Obetamo si lahko pred-stavitve znanih oblikovalcev in proizvajalcevdamskih torbic, modne revije, prikaz pripravžensk na večerno čajanko in še vrsto drugihpresenečenj.

Zavod Mediteranum je s svojo zakladnicoedinstvenih torbic kot glavno atrakcijo ene naj- večjih turističnih destinacij v Sloveniji postavilžensko. orbice, ki skrivajo v sebi neverjetnezgodbe iz časov, ki burijo človeško domišljijo,bodo vsako obiskovalko zvabile v sanjarjenjein vsaj za hip se bodo lahko prelevile v prin-cese in kraljične, ki so bile lastnice vseh tistihdragocenosti v vitrinah.

In ker imajo ženske baje veliko težav priizboru svojih vsakodnevnih spremljevalk,se bodo zagotovo v podobni zagati znašle obobisku muzeja, saj se bodo zelo težko odločile,katera jim je bila najljubša.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

11/64


Uspešno zaključen projekt Obnovljivi viri energije v primorskih občinahPiše · Alenka Palian, GOLEA

Primer preglednega projekta z dobroporabljenimi sredstvi

Goriška lokalna energetska agencija GO-LEA je skupaj z v projekt vključenimi občina-mi Šempeter - Vrtojba, Brda, olmin, Cerkno,Pivka, Ilirska Bistrica, Piran, Mestnima obči-nama Koper in Nova Gorica ter riglavskimnarodnim parkom (NP) uspešno zaključilaprojekt Obnovljivi viri energije v primorskihobčinah.

Projektne aktivnosti so bile iz sredstevdonacije Švicarskega prispevka financirane v višini 3,68 milijonov švicarskih frankov, osta-la sredstva so prispevale vključene občine terNP. Skupna vrednost skoraj šest let trajajo-čega projekta tako znaša 4,44 milijonov evrov.Projekt je bil s strani Švicarskega prispevkaizbran kot primer preglednega projekta z do-bro porabljenimi sredstvi v okviru celotnegaprograma, o projektu je bil posnet film, ki jebil predstavljen na letni prireditvi programa vBernu.

Prva velika investicija v okviru projektnih

aktivnosti je bila postavitev 167 kW sončneelektrarne, ki ima kar nekaj posebnosti: to jeprva sončna elektrarna v Sloveniji, ki je po-stavljena na protihrupni ograji avtoceste (ki jedegradirano območje), in sicer pred cestnin-sko postajo Bazara v Vrtojbi v občini Šempeter– Vrtojba. Na dolžini 648 m je 644 panelov inskupna površina znaša 1.082 m2. Konstrukcijaza panele je bila izdelana po posebni metodolo-giji, da vzdrži tudi če piha burja 200 km/h. Odzačetka delovanja elektrarne do 31. 12. 2015proizvodnja energije sončne elektrarne znaša606 MWh. S proizvodnjo energije iz sončnega

(obnovljivega) vira energije smo v celotnemobdobju delovanja elektrarne zmanjšali emisije CO2 za 426,6 ton. Občina Šempeter Vrtojbaenergijo, ki jo proizvede ta sončna elektrarna,nameni za javno razsvetljavo, zaradi česar se jestrošek občine za javno razsvetljavo znižal zaokoli 40 %.

Druga investicija v okviru projektnih ak-tivnosti je bila prenova kurilnic na kurilnoolje, ki sedaj šole Kojsko, Cerkno, Knežak, D.Ketteja v Ilirski Bistrici, Košani, Hrvatinih,Šmarju pri Kopru, Svetem Petru, Sečovljahin rnovem, knjižnico olmin ter Informa-

cijski center NP v renti ogrevajo na lesnobiomaso (sekanci ali peleti). Nekatere stavbe znovimi kotlovnicami so bile sočasno oz. letokasneje tudi energetsko sanirane: šole rnovo,Kojsko, Vrtojba, Sveti Peter, italijanska šola vSečovljah, telovadnica in del šole v Hrvatinihin telovadnica v Šmarju pri Kopru ter knji-

monitorji, ki prikazujejo podatke iz kotlovnics števcem nižanja okoljskih emisij in vredno-tenjem učinkovitosti ogrevanja. Izobraževalniprogram tega projekta je leta 2015 prejel Ener-getsko nagrado za zmagovalni promocijskiprojekt URE/OVE.

Pet let ter osem mesecev smo vztrajno de-lovali na Primorskem in po izvedenih investi-

cijah ter izpeljanih izobraževalno promocijskihaktivnostih primorski učenci, učitelji, javniuslužbenci in občani dobro poznajo obnovlji- ve vire in učinkovito rabo energije. Uporabaobnovljivih virov energije se je povišala in bi-stveno se je dvignila učinkovita raba energije,skupaj z odgovornim ravnanjem z energijo terspoštljivim odnosom do planeta Zemlje.

žnica v olminu. Skupaj je tako prenovljenih12 kotlovnic, ki na lesno biomaso ogrevajo 29objektov. Energetsko je bilo saniranih 8 objek-tov (7 fasad, 7 prenovljenih oz. izoliranih streh,9 menjav stavbnega pohištva, 2 prenovi notra-nje razsvetljave in 14 izvedb malih investicij-skih ukrepov. Od začetka delovanja kotlovnicin prenove objektov do zaključka projekta so

kotlovnice proizvedle 6.460 MWh toplote,raba energije se je zmanjšala za 1.730 MWh,kar znaša 293.282 evrov prihrankov in emisijeCO2 so zmanjšane za 2.175 ton.

V projektne aktivnosti izobraževalnegaprograma o obnovljivih virih in učinkoviti rabienergije (OVE in URE) je bilo skupaj vključe-nih 20.138 učiteljev, otrok, učencev, dijakovter odraslih. Organizirane so bile delavnice zaučitelje in javne uslužbence, v 34 šolah so pote-kali krožki in tehnični dnevi, objavljeni so bilitrije natečaji in organizirani trije dnevi o OVEin URE, nagrajenci natečaja so se udeležili tudi

ekskurzij. Preko interneta so prosto dostopnae gradiva OVE in URE (http://egradiva.golea.si), v Energetskem ekoparku OŠ Cerkno jepostavljena Brunarica obnovljivih virov ener-gije, šole so prejele gradivo za učitelje na temoOVE in URE ter didaktično učilo − hiško. V13 objektih (šolah, knjižnici in Informacijskemcentru renta) so postavljeni informacijski

PRIDOBITVE V OBČINI PIRAN

Prenova kotlovnic v šolah Sečovlje in Sv. Peter na ogrevanje na lesnobiomaso je potekala poleti 2012. Poleti leta 2014 so bili v kotlovnicah izvedeni še mali

investicijski ukrepi za optimizacijo delovanja in daljinski nadzor ogrevalnega sistema.Kotlovnica v šoli Vincenzo e Diego de Castro ogreva slovensko in italijansko šolo ter vrtca inšportno dvorano.

Poraba toplote se je v teh objektih zmanjšala in skupni finančni prihranektreh kurilnih sezon znaša 36.500 evrov, emisije CO2 so se zaradi

prenove zmanjšale za 341 ton.

Poleti 2014 je bil energetsko saniran severni trakt stavbe šole Vincenzo e Diego de Castro vSečovljah: izolirani sta bili fasada in streha, zamenjano je bilo stavbno pohištvo.

V šoli Sv. Peter pa je bilo poleti 2015 izolirano podstrešje. Vse to dodatno prispeva k učinkovitirabi energije v objektih obeh šol.

Investicija v piranski občini skupaj znaša 437.637 evrov brez DDV, donacija Švicarskega prispevka je znašala 297.894 evrov. Občina je pris pevala 139.743 in vrednost DDV.

Občina je tudi prispevala 49.802 evrov za izobraževalni program in upravljanje projekta.

Nekatere piranske šole so se aktivno vključile v izobraževalni program projekta OVE in URE intako šole v učne vsebine že četrto šolsko leto vključujejo vsebine o OVE in URE.

Občina in organizacije, kjer je občina ustanovitelj, so se tudi vključile v aktivnosti ozaveščanja javnih uslužbencev in občanov, zanje so bile organizirane delavnice o uporabi obnovljivih

virov energije, učinkoviti rabi energije, skupaj z informacijami o možnih sofinanciranjih.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

12/64


S pomočjo celostnega prometnega načrtovanja do kakovostnejšega življenjskega okoljaPiše · Rok Humar, vodja projekta CPS na Uradu za gospodarstvo in turizem

Ko je govora o ureditvi pro-meta v občini Piran, predvsem vmestu Piran, Portorož in Lucija, seteme pogovorov vedno vrtijo oko-li graditve novih garažnih hiš, par-kirišč, širitvi cest, skratka gradenj,s katerimi bi povečali parkirnekapacitete in izboljšali pretočnostprometa. orej v ospredju načrto- vanja je avto, ne pa človek. Vedno več evropskih in svetovnih mest(Barcelona, Zürich, Gradec, Fre-iburg ...), tudi slovenskih (Ljublja-

na, Maribor, Nova Gorica …) patakšen način razmišljanja opušča- jo, ker se je izkazal za neuspešne-ga, saj po določenem obdobju tudite kapacitete ne zadostujejo več.

Danes pri načrtovanju prome-ta dobivajo prednost pristopi, kirazmišljajo trajnostno in celostno.Pristopi, ki v ospredje postavljajoslehernega človeka, vse prebivalcein njihove potrebe ter s pomo-čjo katerih bistveno prispevamok razvoju urbane mobilnosti,

izboljšujemo kakovost življenj-skega okolja v urbanih središčih,zmanjšujemo prometne zastoje inpovečujemo prometno varnost.Ko uporabljamo te pristope go- vorimo o celostnem prometnemnačrtovanju.

Novembra 2015 je Ministr-stvo za infrastrukturo RS objavi-lo dolgo pričakovani javni razpisza sofinanciranje operacij Celo-stne prometne strategije (CPS), vokviru Operativnega programa za

izvajanje Evropske kohezijske po-litike v obdobju 2014–2020.

Na javni razpis se je pravoča-sno prijavilo 85 slovenskih občin,med katerimi so 65 slovenskimobčinam odobrili sofinanciranje.

Med tistimi slovenskimi občina-mi, ki so bile uspešne na javnemrazpisu in bodo deležne 85 % sofi-nanciranja operacije je tudi Obči-na Piran, ki bo v prihodnjih dvehletih za vse aktivnosti, vezane naizdelavo CPS (od izdelave do ko-municiranja in informiranja),prejela 59.221,31 evrov nepovra-tnih sredstev.

Glavni namen javnega razpisa je vzpostavitev trajnostnega in ce-lostnega prometnega načrtovanja

v slovenskih občinah, pri tem pa je ključni korak ravno izdelavaCPS. Glavna prednost celostneganačrtovanja prometa proti tradi-cionalnemu načrtovanju prometa je v tem, da celostno načrtovanjeprometa pomeni načrtovanje zaljudi, in ne za avtomobile in pro-met. o se merljivo in dokazanoodraža v boljši kakovosti bivanja,pozitivnih učinkih na okolje inzdravje, izboljšani mobilnosti indostopnosti ter izboljšani podobi

občine. o ne nazadnje dokazujetudi dejstvo, da ima večina evrop-skih mest z vrha Mercerjeve le-stvice kakovosti bivanja izdelanocelostno prometno strategijo, ki jo uspešno izvaja.

Občine, ki ne bodo imele iz-delane CPS ter potrjenega akcij-skega načrta z realno določenimiukrepi, se ne bodo mogle potego- vati za sredstva, ki bodo na voljo vokviru nadaljnjih razpisov EU inbodo namenjena sofinanciranju

ukrepov trajnostne mobilnostidoločenih v CPS.

Na kratko gre pri CPS za stra-teški dokument, ki upošteva innadgrajuje obstoječe strateške do-kumente (v primeru Občine Piran

Načrt trajnostne mobilnosti, Na-črt razvoja mirujočega prometana območju občine Piran aprila2009 …) in s katerim bomo orisa-li svojo vizijo in cilje na področjuprometa ter določili učinkovitozaporedje ukrepov, s pomočjokaterih bomo te cilje dosegli. Zučinkovitim uresničevanjem stra-tegije bomo dosegli celostne spre-membe in s tem večjo kakovostbivanja.

V CPS bo največji poudarek

na ukrepih vezanih na krepitevpešačenja (preko urejanja novihobmočij za pešce), krepitev ko-lesarjenja (preko urejanja novihkolesarskih poti in stez, počivališčza kolesarje in kolesarnic, nakupnovih koles Piranko), krepitev javnega potniškega prometa (pro-mocija in spodbujanje uporabe javnega potniškega prometa, ure- janje novih in prilagoditev obsto- ječih linij mestnega avtobusnegaprometa, krepitev obstoječih li-

nij, kot recimo brezplačne linijeFornače– Piran, nakup novihelektričnih potniških vozil Ma-estro in Dostavko), zmanjšanjeuporabe osebnih vozil in krepitvie mobilnosti (postavitev novihpolnilnic za električna vozila).

Oblikovanje in začetek izvajanja CPS trajata leto dni inobsegata enajst sklopov dejavno-sti, in sicer: postavitev temeljev,opredelitev procesa, analiza stanjain oblikovanje scenarijev, oris že-

lenega stanja, opredelitev priori-tet, izbira ukrepov, načrtovanjeizvajanja, vzpostavitev nadzora,sprejem CPS in akcijskega načrtaukrepov na občinskem svetu, izvajanje CPS in učenje iz izkušenj.

Na Občini Piran si resnič-no želimo in trdno upamo, dabomo v vse faze izdelave CPS,od priprave do izdelave, aktivno vključili poleg vseh udeležencev v prometu tudi čim širšo javnost,od krajanov, predstavnikov KS,predstavnikov interesnih skupin(gostincev, hotelirjev, trgovcev,ribičev, obrtnikov, sobodajalcev,kulturnih in športnih društev, in- validnih organizacij …) do mladihin upokojencev. Prepričani smo

namreč, da bomo le tako dobilikakovosten in razvojno naravnanstrateški dokument ter v javnostipridobili najširši možni konsenz opotrebnosti uresničevanja CPS. V vseh fazah izdelave CPS bo prekonovinarskih konferenc, delavnic,predstavitev, sestankov, priredi-tev, javnih dogodkov in razprav,nagradnih iger itd. potekalo ob-sežno in sprotno komuniciranje z javnostjo.

Glede na to, da je bil eden

ključnih pogojev za pridobitev so-financiranja, sprejem CPS, vključ-no z akcijskim načrtom ukrepov,na občinskem svetu, bomo že vsamem začetku, v vse faze izdelave CPS, vključili tudi predstavnikeobčinskih svetniških skupin.

Javni razpis za izbiro izdelo- valca CPS za območje občine Pi-ran je bil objavljen 24. marca 2016na spletni strani Občine Piran in je odprt do 19. aprila 2016 (http://bit.ly/1UBNGo1). akoj po izbi-

ri izvajalca in podpisu pogodbebomo k aktivnemu sodelovanjupozvali vso zainteresirano javnostin takrat pričakujemo, da se namboste pridružili v čim večjem šte- vilu.

Občina Piran uspešna na

javnem razpisu za dodelitevnepovratnih sredstev zaizdelavo Celostne prometnestrategije (CPS)

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

13/64


Komemoracija ob 95. obletnici fašističnega poboja strunjanskih otrok

Na tradicionalni komemoracijiob 95. obletnici fašističnega pobojastrunjanskih otrok so zbrane na-govorili župan Občine Piran PeterBossman, ministrica za obramboRepublike Slovenije Andreja Katič,predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Občine Piran BojanČesnik in predsednica KS StrunjanMarina Knez.

Župan Peter Bossman je slove-snost v spomin na prve nedolžnežrtve fašističnega nasilja izkoristil zazahvalo vsem, »ki ne želijo biti nemepriče nasilja, trpljenja in ponižanj, kipretresajo globalni svet 21. stoletja.«

»Hvala vsem, ki ne pozabljate,da je Slovenija svojo državnost ute-meljila na spoštovanju človekovihpravic in svoboščin,« je poudarilBossman in izrazil prepričanje, »da

se bo Slovenija vedno znova posta- vila na stran dobrega proti zlu. Zapogum in proti strahopetnosti. Zaljubezen, proti sovraštvu. Za našeotroke in proti njihovim morilcem.«

Ministrica za obrambo pa je vosrednjem govoru izpostavila predvsem pomen spoštljivosti, strpnostiin solidarnosti do sočloveka. Po nje-nih besedah je ob množičnem pre-hajanju beguncev in migrantov čeznaše ozemlje pred nami pomembnanaloga, in sicer, da si prizadevamo zaspoštljivost, strpnost in solidarnost,ne le z besedami, temveč, da medsesprejmemo ranljive in primerno po-skrbimo zanje, predvsem za otrokein mladostnike, ki so brez spremstvana poti v svet. Spomnila je, da nas ktemu zavezujejo tudi mednarodnipravni red ter človekoljubni in de-

mokratični standardi o zaščiti najra-nljivejših, pa tudi poznavanje zgodo- vine našega naroda, ki ima izkušnjebegunstva in izgnanstva.

V kulturnem programu so na-stopili Mladinski pihalni orkesterPiran, varovanke in varovanci Cen-

tra za usposabljanje Elvira VatovecStrunjan, učenke in učenci OŠ Sečo- vlje, OŠ Lucija in OŠ Piran, ŠK FlipPiran, Glasbena šola Piran ter MinkaLavrič in Flipov pevski zbor. Polaga-nje vencev pa je spremljal Orkesterslovenske vojske.

V Strunjanu o spoštovanju človekovih pravic

in svoboščin ter o strpnosti in solidarnosti

Podelili priznanja najboljšim na športnem področjuFoto · Breda Krajnc

Občina Piran in Športniin mladinski center Piran sta v petek, 26. februarja 2016, naprireditvi Športnik občine Piranpodelila priznanja športnicamin športnikom, ki so v minulisezoni dosegli največje uspehe.Naziv športnici leta 2015 staosvojili jadralki ina Mrakin Veronika Macarol, ekipaleta je postal Košarkarski klubPortorož, priznanje za dosežek v neolimpijski športni disciplinipa so prejeli omaž Čopi, MitjaMargon in Iztok Knafelc.

»Izbrati najboljšega medodličnimi je nehvaležno delo,« je na prireditvi poudaril župan

Občine Piran Peter Bossman,ter dodal, da smo »občankein občani izjemno ponosni naprav vsakega izmed vas, saj ssvojim trdim delom ne dosegatele vrhunskih rezultatov zase.Vsem nam, predvsem pa našim

najmlajšim, dajete zgled, kakoobogatiti svoje življenje.« Izrazil

je željo, da bi se čim več mladihpodalo na aktivno pot, za kar jedolga leta skrbela Vanda Vlačič,profesorica športne vzgoje, ki je prejela priznanje za zaslužnošportno delavko. Najodmevnejšidogodek leta 2015 pa je bila

Športnici občine Piran 2015 sta Tina Mrakin Veronika Macarol

Velikonočna regata, ki jo jeorganiziral Jadralni klub Piran.

Priznanja so prejeli tudiobetavni mladi športniki terdržavni prvaki v olimpijski inneolimpijski športni disciplini,dobitniki posebnih priznanjpa so Igor Pertot iz Boks klubaPortorož, Rok Verderber iz

Jahtnega kluba Portorož inBalinarski klub Antena Portorož.

Z nagrajenci so se veselilitudi učenke in učenci Osnovnešole Cirila Kosmača Piran, Plesnaskupina SWANK ter Žiga Rustja,ki so nastopili v spremljevalnemkulturnem programu.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

14/64


Piran privablja vzhodnoazijske turisteKot kaže, občina Piran vsto-

pa v dokaj obetavno turističnosezono. S urističnega združenjaPortorož so sporočili, da se je z ja-nuarskimi in februarskimi 85.000nočitvami oziroma tremi odstot-ki več kot lani leto dobro začelo.udi v prvih 20 dneh marca jebilo kar 13 odstotkov nočitev večkot lani. Spomnimo, da so lani v vseh namestitvenih kapacitetah vobčini turisti ustvarili 1.384.467

nočitev, kar je 2,5 odstotka več odleta 2014. Od tega so predstavljalehotelske nočitve več kot 80 odstot-kov. o po številu nočitev v državiuvršča občino Piran še naprej na vrh.

Optimizem se poleg številnihneposrednih promocijskih oziro-ma tržniških dejavnosti krepi tudizaradi neposredne promocije, kizna nadvse učinkovito in brez večjih kampanj ter kakšnega po-nujanja konkurenčnih nizkih cen

pritegniti turiste.ako na primer v kratkem

izide nov vodnik Lonely PlanetSlovenia, ki ga izdaja svetovnonajuspešnejša in med turisti silapriljubljena založba turističnih vodnikov. Med turisti, še zlasti po-potniki, postavlja nove trende inna njeno naslovnico so prvič dalifotografijo Pirana. Morda se nesliši to kaj velikega, a gre za izre-dno promocijo Pirana, SlovenskeIstre in celotne Slovenije. In tu sta

še nagradi Meetings Star, ki ju jepred kratkim prejelo urističnozdruženje Portorož s strani revijeKongres ter kongresne borze Con- venta. Z njima sta se tako Portorožkot Piran uvrstila med deset naj-boljših kongresnih destinaciji leta2015.

Kot kaže, se na račun enkratnekulise, ki jo skupaj s svojo okoli-co nudi simpatičen mediteranskisrednjeveški Piran, počasi vračajotudi časi, ko je bilo mesto z Vibi-nim studiem pravi mali slovenskiHollywood. Mesto so v zadnjih

letih že opazneje odkrili indijskifilmarji, v začetku marca pa soprišli še južnokorejski. Mnogi Pi-rančani se ob pogledih na njihovasnemanja na artinijevem trgu indrugje tako z veseljem obujali spo-mine iz desetletij nazaj, ko so bilitudi sami povabljeni, da ob znanihzvezdnikih statirajo v marsikate-rem filmu.

Dobrih 60 članov korejske te-levizijske ekipe je na različnih pi-ranskih lokacijah, kasneje pa tudi

na Bledu in v Ljubljani snemalonadaljevanko Dear my friends.Prav v Piranu so posneli največ ka-drov pri nas in z njimi sta bila tudiglavna igralka serije Go Hyun--jung in igralec Zo In-sung, ki so-dita med najbolj priljubljene igral-ce v Koreji ter širše. Nanizanke te

televizije so prav zaradi njiju mednajbolj gledanimi v vsej VzhodniAziji, predvsem na ajvanu, Ki-tajskem in Japonskem. SnemanjeV serije, ki bo predvajana junija, je že glede na to, kako so bili njeniustvarjalci navdušeni nad naravno

kuliso Pirana, gotovo predvsem vAziji naredilo precej več promo-cije, kot bi jo tam sploh lahko obprecejšnjih stroških naredili samis takšnimi ali drugačnimi medij-skimi ter drugimi kampanjami.

Snemanje je zato finančnopodprlo tudi uristično združenjePortorož. Spremljalo ga je še sode-lovanje med Slovensko turističnoorganizacijo in turistično agencijo Happy ours, ki je že dalj časaaktivna na korejskem trgu. a na-

mreč predstavlja nadvse obetavnotržišče, saj je lani Slovenijo obi-skalo že več kot 92.000 Korejcev.Za dodatno turistično promocijo v Aziji bo poskrbelo tudi devetkitajskih turističnih operaterjev,ki so v dnevih snemanja obiskaliPiran.

Optimizem dvigajo tudi na-ložbe Hotelov LifeClass. Nedavnoso odprli prenovljen hotel Mirna, v maju pa se bo z devetmilijonskonaložbo tudi hotel Slovenija pre-levil v petzvezdnični hotel. Zani-mivo je, da se po besedah JanezaJagra tudi pri njih pogumno ozi-rajo na Daljni vzhod. ako so sepovezali s kitajsko družbo, ki na-

črtuje, da bi v Portorož na leto pri-peljala približno tisoč gostov. Grepredvsem za petičnejše Kitajce, ki jim zdrav način življenja pomeni veliko. Od tam pričakujejo dve dotri skupine gostov na mesec, občemer jih še zlasti zanima obdobjeod oktobra do aprila.

Maja letos prihaja na police nova, žeosma izdaja vodnika Lonely PlanetSlovenia. Gre za najuspešnejšo inverjetno najbolj priljubljeno založboturističnih vodnikov na svetu, ki ne-malokrat postavlja nove trende medsvetovnimi popotniki. Na naslovnico

osme izdaje vodnika po Slovenijiso uredniki prvič uvrstili otografijoPirana.

Vse bolj privlačni tudi za kongrese in po dolgem času se vračajo še filmarjiPiše in oto · Janez Mužič

T: 05 674 10 30 | M: 041 352 [email protected]

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

15/64


Poglabljanje prijateljstva med sosednjima državama

V sredo, 9. marca 2016, ježupan Občine Piran Peter Bos-sman skupaj s podžupanomBrunom Fondo v občinski pala-či sprejel novega veleposlanikaItalije v Sloveniji Paola richila,ki ga je spremljala italijanskageneralna konzulka v Kopru Iva

Palmieri.Župan Peter Bossman je

v sproščenem pogovoru vele-poslaniku richilu predstavilObčino Piran kot pomembnoturistično občino z bogato kul-turnozgodovinsko dediščino,katere del je tudi izjemni glas-benik Giuseppe artini. Žu-pan je poudaril, da se občinazaveda velikega pomena, ki gaima prisotnost avtohtone ita-lijanske narodne skupnosti, ki

je izjemno aktiven dejavnik naobmočju naše občine. Ob tem

je župan veleposlanika sezna-nil z izvajanjem dvojezičnostina območju občine. Prav tako

je bil izpostavljen pomen izo-braževalnih institucij za razvojnarodnosti. Kot pohvalno je žu-pan izpostavil tudi naraščajočitrend vpisov v italijanske vrtcein osnovne šole ter prizadeva-nja občine, da bi ohranili dose-ženi nivo.

Obiska italijanskega vele-poslanika se je zelo razveseliltudi podžupan Bruno Fonda,ki je poudaril, da je ta obisktudi nadaljnja potrditev, da sebližnja Italija zavzema in je do-

vzetna za interese italijanskenarodnosti. Nadalje je podžu-

pan podrobno opisal delovanjeitalijanske narodne skupnostiter izpostavil probleme, s kate-rimi se soočajo, od katerih je,seveda, najbolj pereči problemtisti, ki se nanaša na asimilacijo.Podžupan je izrazil svoje vese-lje, da bo veleposlanik v nada-ljevanju svojega obiska lahkopobliže spoznal tudi delovanjeitalijanskih institucij in šol terdrugih ustanov, ki pričajo oobstoju in delovanju italijanske

narodne skupnosti.Nada Zajc, zadolžena za

mednarodno sodelovanje, je vsvojem pozdravu veleposlanikupredstavila vzorno sodelovanjenaših šol s šolami v bratskihobčinah, piranska občina jenamreč pobratena kar s štirimi

italijanskimi občinami: z Aqui-leio, Castel Goffredom, Acqua-lagno in Poranom, ter ob temizrazila hvaležnost za velikobogastvo, ki ga prinašajo po-bratenja.

Italijanski veleposlanik jeizpostavil dobro sodelovanjemed Slovenijo in Italijo, takona gospodarskem kot na kul-turnem področju. Poudaril je,da ima veliko vlogo pri temsodelovanju tudi dejstvo, da je

v Sloveniji prisotna avtohtonaitalijanska narodna skupnost inda je v Italiji prisotna slovenskanarodna skupnost. Veleposla-nik je izrazil zadovoljstvo nadugotovitvijo, da občina prizna-

va pomen prispevka, ki ga temuobmočju daje italijanska naro-

dna skupnost, kot tvorni in se-stavni del občinskega življenja.Glede izvajanja dvojezičnostise je veleposlanik strinjal, da

je pomembno še nadalje delo- vati v tej smeri. Ob tem je šedodal, da predstavlja obstoj indelovanje italijanske narodneskupnosti veliko bogastvo indodano vrednost ne samo za toobmočje pač pa tudi za celotnoSlovenijo.

Že ob prvem obisku pa ve-

leposlanik ni skrival navduše-nja nad Piranom. Z veseljem jesprejel darilo v spomin na obiskin ob povabilu župana obljubil,da bodo temu prvemu obiskugotovo sledili še drugi obiskinašega prelepega mesta in ob-čine.

Veleposlanik Italije v Sloveniji PaoloTrichilo obiskal Piran

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

16/64


V naravnem rezervatu Strunjan ribiči ne vplivajo na tamkajšnjo ribjo favnoPiše in oto · Janez Mužič

V Javnem zavodu Krajin-ski park Strunjan so v začet-ku marca predstavili rezultate

projekta rajnostno upravlja-nje priobalnega ribolova vKrajinskem parku Strunjan.Izvajali so ga leto in pol, znjim pa so med drugim želeliugotoviti, ali poseben režimribolova v parku deluje tako,da na eni strani omogoča ži- vljenje ribičev in na drugi varuje osnovni namen rezer- vata, ohranitev tamkajšnjegaekosistema.

Kot je ob zaključku projekta povedal naravovarstveninadzornik Krajinskega parkaStrunjan Luka Kastelic, ki je vodil projekt, je v njem po-

leg Morske biološke postajePiran in Zavoda RepublikeSlovenije za varstvo narave

– Območna enota Piran, so-delovalo tudi 8 strunjanskihpoklicnih ribičev, ki so jihspremljali na 32 izlovih. Be-ležili so vreme, trajanje lova,kakšne mreže so uporabljaliin kaj so ulovili. Zanimal jih je predvsem ulov komerci-alnih rib in prilov rib, ki sostalne prebivalke tega delamorja. Obenem so ugotavljalitudi to, kako v prihodnje naj-bolje vzpostaviti sistem spre-mljanja stanja in med drugimribičem predstavili tudi vrstetujerodnih rib, da bodo na-nje v prihodnje bolj pozorni.

Ribičem so se za sodelovanjeoddolžili tako, da so v projektu, ki je bil vreden 26.600evrov, nekaj sredstev nameni-li tudi nakupu opreme za nji-hov ribolov.

Pridobljene podatke sona Morski biološki postajizdružili z njihovimi že prejz drugačnimi metodami pri-dobljenimi podatki. ako jeob zaključku projekta dr. Lo- vrenc Lipej s te postaje pou-daril, da so s pomočjo ribičevpridobljeni podatki pokazali,da so lovili predvsem komer-cialne vrste rib, orade, ovčice,ribone sipe in podobno, ki soprehodne ribe. ako večinarib, ki stalno živijo tam, splohne pride v njihove mreže.Zato so ocenili, da ribiči lovijo predvsem prehodne ribe,ki so na vrhu in ne tiste, ki sopri dnu ter da tako s svojimribolovom nimajo vpliva natamkajšnjo konkretno ribjofavno.

Skupaj z direktorjem Za- voda Republike Slovenije za varstvo narave – Območna

enota Piran mag. Robertomurkom pa sta opozorila, da je nekater ih vrst rib vse manjin da bo temu potrebno v pri-hodnje namenjati več pozor-nosti. Podobno kot v ostalihsredozemskih državah na-mreč zaradi krčenja območij,poraslih z vrstami rjavih algrodu Cystoseira, ki so biledoslej v Sloveniji razširjene,tudi pri nas število rib upada.

ako upa, da bodo v zvezi stem raziskave potekale še na-prej. urk je tudi poudaril,da so morska zavarovana ob-močja, ki jih je v primerjavi s

kopenskimi malo, nekakšen»deseti brat« in da neodvi-sna mednarodna organizacijaMedPAN, ki je sofinanciralaprojekt, veliko prispeva za to,da se stvari začnejo obračati

na bolje.Kot je povedal direktorJavnega zavoda Krajinski parkStrunjan mag. Marko Star-man, si bodo še naprej priza-devali pridobivati podatke odribičev in tako oblikovati dol-goročno sliko o trendih. Obtem kot pomembno ocenju- je, da so vzpostavili delovnosodelovanje z njimi in utrdilispoznanje, da si upravljavcizavarovanega območja, ribičiin znanstveniki delijo sku-pne cilje, ki so potrebni zaupravljanje s tamkajšnjimiribolovnimi viri na trajnostninačin. o je osnova za boljšenačrtovanje upravljanja s temmorskim zavarovanim ob-močjem, ki se nanaša tudi naprilagoditve režima lova, mo-žnosti podaljšanja ribolovne-ga obdobja in na lokacije innačina lova.

Javni zavod Krajinski parkStrunjan si namreč prizadevas tamkajšnjimi poklicnimi ri-biči tudi oblikovati sporazumglede izvajanja gospodarske-ga ribolova v naravnem re-zervatu. Sporazum bo opre-deljeval namen, pogoje zaribolov, ribolovno obdobje,izvajanje monitoringa in na-čin sodelovanja z upravljav-cem. Z njim bi si tudi želeli

predvideti režim, po kateremlahko v rezervatu lovijo le ti-sti ribiči, ki sklenejo dogovorz upravljavcem.

Ohranjanje ekosistema inživljenja ter dela ribičev

Mag. Marko Satrman: »Želeli smo ugotoviti, ali sedanji režim ribolovav rezervatu omogoča življenje ribičev in obenem varuje namen rezer-vata, ohranitev njegovega osnovnega ekosistema.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

17/64

17ZGODBE LJUDIApril 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Dela Bojana Sumraka v Caffe GalerijiPiše in oto · Nataša Fajon

Piran naredi vtis na še takomimobežnega popotnika, ki gabodisi prepriča v postanek bo-disi vsaj upočasni njegov korak.Velikokrat je ta vtis tako močan,da se naključni obiskovalec pustizapeljati prepletu njegovih lepotin se odloči podaljšati obisk, ta pase pogosto spremeni v nedokon-

čano zgodbo. Naš obmorski biserzačara tudi številne umetnike, ki v njem vedno znova odkrivajonavdih za svoje ustvarjanje. Zanjse mu rade volje zahvalijo s ka-kšnim posebnim umetniškim de-lom, ki na svojstven način govorio njihovi naklonjenosti.

Da umetniška dela, ki opeva- jo Piran, najdejo pot do ljudi, skr-bi Caffe Galeria, kjer se tudi izvensezone vedno kaj dogaja. Adi,gonilna sila galerije, si vsekakor

zasluži vse pohvale za organiza-cijo kulturnih dogodkov skozi vse leto. Poleg glasbe, ki je žestalnica pestrega programskegarepertoarja, že tako prijeten am-bient lokala popestri z razstavamidomačih ustvarjalcev z različnihpodročij.

renutno stene Caffe Galeriekrasijo slike Bojana Sumraka, ki je razstavi nadel hudomušni na-slov 20 + 5, kjer številka 20 po-meni čas zaključka otvoritvene-

ga dogodka, 5 pa število slik, kibodo podarjene petim ljubiteljem

umetnosti. Otvoritev, na kateri sopoleg avtorja nastopili še igralkaKsenija Jambrošič, harmonikašMarsell Marinšek ter Sergej inBojan Sumrak, je bila v soboto,5. marca, slike pa bodo na ogleddo maja.

Bojan Sumrak živi in dela vPiranu od leta 2012. Zase pra-

vi, da je prišlek, ki je tu začasno.Njegov prihod v Piran je bil de-lovne narave, sodeloval je namrečpri obnovi portoroškega casinoja.Ker je tej sledila še prenova Ho-tela Piran in z njo podaljšanjedelovnega obiska, se je iz tam-kajšnje hotelske sobe preselil vstanovanje ter se kmalu preleviliz turista v začasnega prebivalca.

Večino njegovega ustvarjal-nega opusa predstavljajo ilustra-cije za pravljice, sicer pa je že vse

življenje predan tako glasbi kotgledališču. Na gledališkem odru je nastopal že kot mladenič, kose je v rodnih Radečah podil poosnovnošolskih hodnikih. udi vPiranu se mu ni mogel izogniti,saj se je hitro vključil v aktivnostigledališke skupine Cuker teater, skatero žanje velike uspehe po vsejSloveniji.

Razstavljene slike so del projekta, ki ga je vsestranski Sumrakpoimenoval Prepletanje. Njegov

namen je predstaviti Piran nanekoliko drugačen način, kot

smo ga vajeni iz standardnih tu-rističnih vodnikov. Kot tipičenzaljubljenec se je na sprehodih pomestu brez zadržkov posvečal ob-čudovanju njegovih kotičkov in sibeležil tiste, ki so ga tako prevze-

li, da je občutke in misli, ujete vtistem trenutku, prelil v besede.ako je nastalo 55 točk Pirana,ki bodo predstavljene v knjigi.Vsaka lokacija bo opremljena spoetičnim zapisom, z likovnopodobo, ki bo prav tako nastalaizpod njegovih prstov, za nadgra-dnjo trenutka pa bo poskrbela šefotografska upodobitev, za katerebo k sodelovanju povabil domačefotografe.

Knjiga bo torej nekakšen poe-

tični vodnik po mestu, namenjen vsem, predvsem domačinom,

ki bi želeli znane kotičke Piranadoživeti še nekoliko drugače, vsozvočju različnih občutij. Rde-čo nit, ki povezuje ta nekonven-cionalni sprehod po mestu, si jeSumrak zamislil kot prepletanje

prišleka z domačini, prepletanjeulic Pirana, prepletanje morja scelino, s svojo vlogo pa bodo vprepletanja vpleteni tudi nekateriprebivalci, začasni in stalni.

Projekt bo luč sveta zagledalpredvidoma do konca leta, ogledrazstavljenih slik pa lahko breztežav prepletemo z vonjem diše-če kave v družbi prijateljev CaffeGalerie, ki so na obisk prišli izdaljnih krajev ali iz sosednje uli-ce. Ko se prepletejo dobre misli,

se namreč vedno rodijo dobrestvari.

Razstava, ki napoveduje posebenvodnik po Piranu

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

18/64

18ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO April 2016

Marko Matičetov, pesnik Piše · Špela Pahor; oto · osebni arhiv intervjuvanca

Marko Matičetov (mimogrede, če se vamnjegov priimek zdi znan, pa ne veste, od kod… naj povem, da je Milko Matičetov njegovded, prav tisti, ki je zbral Zverinice iz Rezi- je, zraven pa pred pozabo rešil še najmanjtri tisoč rezijskih ljudskih pravljic) je zapo-slen v Mestni knjižnici Piran – enoti Lucijakot bibliotekar. Morda se takrat, ko odhaja

iz službe in počasi meri korake ob morju vLuciji, zapiše pesem: »Ko je morje mirno,/ jemir morja v zraku./ In mir neba v morju./Modrina neba./ Na modrini morja./ Da ne veš več,/ kaj loči morje od neba./ Da ne veš več, če kaj.«

Študiral je politologijo v Ljubljani inmagistriral iz rasne problematike v Braziliji,kamor se zelo rad vrača. Predvsem pa je pe-snik, ki pravi: »Zgodi se, da napišem pesem.akrat sem srečen.« Svoje pesmi je zbral vknjigah V vsaki stvari je ženska (2006), Boš videl (2009), Lahko noč iz moje sobe, Bra-

zilija (2013) in slovensko portugalski zbir-ki Brazilija/Brasil (2016). Prve tri so izšle vzaložništvu KUD France Prešeren, zadnjo jezaložila Zveza Slovencev v Braziliji. MarkoMatičetov pravi: »Vedno sem v dvomih, čebom še kaj napisal. Potem pa nekaj napišemin sem spet srečen. Kot takrat, ko sem napi-sal svojo prvo pesem.«

Marko, bi nam zaupal, kdaj je bil tisti prvisrečni trenutek, ko si napisal svojo prvo pesem?

o je bilo 18. marca leta 2002. a datum

sem si zapomnil, saj je po mojem rojstvu naj-pomembnejši datum v mojem (dosedanjem)življenju. Na ta dan, kot sem že zapisal, semse drugič rodil. Star sem bil 18 let in od ta-krat – s presledki, obdobji molka in obdobjibesede – pišem. Nekaj pesmi si objavil tudi v zbornikuPristanišče besed. Objavljaš morda še kjedrugje?

Objavljam v zadnjih letih v reviji Idiot.Če kaj napišem seveda, kar pri meni ni kon-stantno. Se mi pa ta revija zdi najboljša v slovenskem pesniškem prostoru, saj ima mlado

in napredno uredniško ekipo in krog ljudi, ki v njej objavlja, ni razdeljen po raznih ozkihliterarnih skupinah, ampak je revija odprtaza vsakogar, za katerega uredništvo presodi,da je njegova literatura dovolj dobra za ob- javo. Nekatere številke so objavljene tudi vtujih jezikih in vabijo tuje avtorje (do sedaj

so izšle številke v angleščini, nemščini, srbo-hrvaščini, pripravlja se tudi v španščini), in vsaka nova izdaja številke je kar velik, tudi

mednaroden dogodek. Prav tako so revije v eobliki dostopne na njihovi spletni strani, kar je v današnjem času nujno.Tvoje pesmi so kratke, pa vendar ne takokratke kot haiku. Vseeno v njih z zelo malobesedami poveš veliko … Si se v tem po komzgledoval?

Pri tem se nisem zgledoval po nikomer.Želel sem izumiti čisto svoj slog, je pa restudi to, da mi je tak slog pač pisan na kožoin se mi ni bilo treba na silo nekaj truditi, sajtako znam pisati in ne kot nekateri, ki znajopisati na dolgo in široko. Prevladujoči tok v

sodobni poeziji pa se nagiba k pesmi v prozi,a to me posebno ne zanima. Prava poezija jenadčasovna in se ne ozira na prevladujočetokove.Zdi se, kot da se v svojih pesmi včasih rad poigravaš z besedami … Je morda to tudivpliv tvojega dedka Milka Matičetovega?Brez ljubezni do jezika, domišljije in pra-vljičnosti najbrž ne bi mogel zbrati tolikodragocenega ljudskega pripovednega gradi-va. Je dedek to ljubezen prenesel nate?

Od njega sem se marsikaj naučil glederabe lepega, ljudskega slovenskega jezika.Od nikogar izmed slovenskih piscev nisem videl lepšega jezika – ne pretiravam – kot ga je pri svojem pisanju strokovnih in poljubnihčlankov gojil moj dedek. o je morda zato,ker se slovenščine ni naučil v šolah (v njegovih šolah so govorili italijansko), in se je prirabi jezika zgledoval po ljudskih pravljicah

in pesmih. ako me je vedno popravljal, česem npr. uporabil besedo »preko«. Je rekel,da to ni lepo, saj rečemo »čez tri gore, čez

tri vode, čez tri zelene travnike«. Prav tako je vedno uporabljal veznik »in«, tudi če se je več kot dvakrat (kar ni v skladu s šolskimipravili) ponovil v povedi in nikoli veznika»ter« – saj »ter« v pogovornem jeziku nihčene uporablja. udi v moji poeziji ga ne bostenašli. Na tak način sem se naučil marsikaj odsvojega dedka in tudi babice slavistke, ki jesodelovala pri njegovem raziskovalnem delu.Pišeš predvsem o ljubezni in poeziji, v pesni-ške vrstice pa slikovito loviš trenutke dneva,občutja in miselne utrinke.

o vse sodi zraven, kajne. Pišem … težko

je reči, o čem. Življenje je tako razgibano, da je težko v pesem vključiti eno samo temati-ko.V pesmih je opaziti tudi vpliv okolja, v kate-rem živiš: morje, obala, nebo …

Seveda, najbrž, če bi živel na Gorenj-skem, bi bila moja poezija drugačna. Name-sto morja bi bile v njej gore. Prostor določa vsakega pesnika.Zdi se mi, da velik del tvojega srca pripa-da Braziliji … V svoji sobi v Luciji sanjašo Braziliji. Kdaj in kako se je rodila taljubezen?

V Brazilijo sem prvič potoval leta 2007 inod takrat se tja stalno vračam. V moji poezijiBrazilija nastopa kot metafora življenja, sajživljenje v Braziliji kipi na vsakem koraku.Pleše se sredi ulice, tudi izven uradnega kar-nevala, in poletje traja celo leto. Očarala me je tudi portugalščina, ki sem se je naučil, in

»Moj življenjepis se začne, ko semzačel pisati pesmi.«

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

19/64

19ZGODBE LJUDIApril 2016 SOLNI CVET / L'AFIORETO

ko jo enkrat znaš, je ne moreš kar tako zane-mariti, da bi čepel samo doma v Sloveniji ingovoril samo po slovensko. Napisal si tudi: »Moj življenjepis se začne,ko sem začel pisati pesmi.« Napisal pa situdi, da si poezijo našel v Riu de Janeiru …

Res je, če je pa Rio de Janeiro najlepšemesto na svetu. Cidade maravilhosa (čudo- vito mesto), kot mu pravijo njegovi prebival-ci – Carioce. Ni lepšega kot preživeti dan naCopacabani ali Ipanemi in opazovati sončnizahod za griči nad Riom. In ko sonce zaide,se dan še ne konča. akrat se najboljši deldneva – noč – šele začne.Bi lahko primerjal Slovenijo in Brazilijo?Vidiš kake podobnosti ali samo razlike?

Podobnosti vidim morda v zeleni barvi,ki je kot zaščitnica gozdov simbolična barvatako za Brazilijo kot za Slovenijo. Le da ima-

jo oni tropske gozdove, mi pa naše. Ljudjepa so si v kulturnem smislu precej drugač-ni. Brazilci so veliko bolj družabni, prisrčniin odprti. udi sam se spremenim, ko gremtja. In se spet povrnem v prvotno »slovenskostanje«, ko pridem nazaj. Najbrž si v Braziliji kdaj obiskal tudi kakoknjižnico? Kakšne so knjižnice v Braziliji inkakšna je bralna kultura Brazilcev?

Obiskal sem jih kar nekaj. Splošne knji-žnice za našimi zaostajajo za kakih 50 let.Njihov knjižni fond je sestavljen bolj ali manjiz starih knjižnih darov, nabavne službe zanove knjige sploh nimajo. Vsaj po policahsodeč, na katerih sem videl samo stare, obra-bljene knjige in tu pa tam kako (podarjeno)novost. Nekatere knjižnice po manjših me-stih tudi še nimajo vzpostavljene računalni-ške izposoje gradiva in beležijo izposojo naroke. Da ne govorim o tem, da nimajo vza- jemnega kataloga, ampak ima vsak knjižnicasvojega – če ga sploh ima. Le študijske knji-žnice, ki pa jih nisem veliko obiskal, so boljerazvite, a vseeno ne tako kot naše, saj nimajotako dobrega sistema, kot je naš Cobiss, nakaterega smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Ali tudi v njihovih knjižnicah organizirajoliterarne večere, ure pravljic, pesniške večerin druge vrste prireditev?

udi kar se tega tiče, je moj odgovor po-doben prejšnjemu. Glavnina teh dogodkovodpade na knjigarne, ki so pač v privatnihrokah. udi ljudje, ki berejo, kupujejo knjige v knjigarnah, saj v knjižnicah, kot rečeno, niknjižnih novosti. o pa zato, ker v državi nidovolj javnega denarja (ga prehitro pokrade- jo), da bi država financirala javne storitve –šolstvo, zdravstvo, knjižničarstvo idr. – in je vse prepuščeno lastnim finančnim zmožno-stim posameznika. o pomeni, da si revnisloji ne morejo privoščiti novo izdane knjige,ker je ne morejo kupiti v knjigarni. Berejolahko torej samo bogati. a slika družbenorazslojene Brazilije mi nikakor ni všeč in otem sem tudi pisal v svoji magistrski nalogi,ko sem sicer raziskoval družbeno neenakost

glede na rasno pripadnost, ki je v Brazilijitudi velika. Rad bi sodeloval pri napredkubrazilske družbe, vendar še iščem načine,kako. Zaenkrat sem o Braziliji samo pisal, atudi to je že nekaj.Iz ene tvojih pesmi izvemo, da si tudi v

Braziliji na glas bral svoje pesmi, in to karv slovenskem jeziku. Ampak to ni bilo vknjižnici … Nam lahko poveš, kje vse se vBraziliji še na glas bere iz knjig?

Bilo je na nekem literarnem večeru, v ču-dovitem ambientu pod Sladkornim stožcem,sredi Ria. Pesmi nisem bral, ampak na pametrecitiral, kakor to vedno počnem in kakorso na moje presenečenje počeli tudi številnidrugi (v Sloveniji se ponavadi pesmi samobere in ne recitira). Poezija je bila spremlja-na tudi z glasbo, z brazilsko, živahno glasbo,da so nekateri še zaplesali zraven. Skratka –

živo nasprotje naših literarnih večerov, kjerobčinstvo, če ga sploh je kaj, negibno sedi.So večeri, kjer nastopajo »tujci«, pri njih pogosti?

V mestih, kot sta Rio in São Paulo živiprecej tujcev, tako da se v teh mestih lahkozgodi, da na večer pride tudi kak tujec, kotsem prišel jaz. In o tem večeru napisal topesem: »Brazilcem na nekem manjšem lite-rarnem/ večeru sredi Ria – sedimo v krogu–/ recitiram svoje pesmi v slovenščini./ Mojebesede, ki jih nihče ne razume,/ napolnijoprostor./ akrat, v čisti nerazumljenosti,/ semi moje besede zazdijo najbolj moje.// Rav-no takrat, ko se drugim v krogu zazdim/ pr- vič tuj.«Ker sva že omenila tvojega dedka – kako pa je v Braziliji ohranjeno ljudsko pripovednoizročilo? Ali je pripovedovanje v družini,vrtcu, šoli, v knjižnicah običajno?

Kar je ljudskega izročila, ga je ostalo naj- več od staroselskih Indijancev. Del njihovegaizročila si nam približala tudi ti s prevodomknjige Krakajoči papagaj, ljudskih pravljic izBrazilije, ki jih je zapisala Francesca Lazza-rato. Žal je odnos večinskega prebivalstva doindijanskega precej slab. Staroselski Indijan-ci so drugorazredni državljani, ki jih državane zaščiti in se ne zanima kaj dosti za njihovokulturo. udi indijanski jeziki, ki naj bi jihbilo v Braziliji še 120, izumirajo. Pripovedo- vanje indijanskih ljudskih pravljic v javnihšolah, vrtcih in knjižnicah torej zaradi mače-hovskega odnosa države do indijanske kultu-re ni običajno, morda pa to izvajajo Indijancisami v svojem zasebnem življenju. Prav tako je Brazilija bogata z afriško kulturo in zago-tovo obstaja tudi kaj afriškega izročila, ki soga afriški sužnji, dokler je trajalo suženjstvo(ukinjeno je bilo leta 1888), prinesli na bra-zilska tla. Indijanci in Afričani so tudi obo-gatili portugalščino s svojimi izrazi, tako dase brazilska portugalščina nekoliko razlikujeod evropske na Portugalskem, predvsem pa je veliko bolj zveneča in pojoča. Je tvoja zadnja dvojezična izdaja opusa

pesmi Brazilija zahvala in/ali poklon tejdeželi, ki se te je tako globoko dotaknila,in njenim ljudem? Kako so jo sprejeli tvojibrazilski prijatelji?

Knjiga je nekakšen poklon tej deželi. Ne vem, če je še kakšna pesniška knjiga, razen

ta moja v slovenščini, ki je v celoti posvečenaBraziliji. Knjiga je ravnokar natisnjena (in-tervju je potekal februarja) in marca nesemsto izvodov v Brazilijo, ko grem še devetič v zadnjih nekaj letih tja. ako da odzivovBrazilk in Brazilcev še nimam, ker je še nisobrali, a na spletu znanci že kažejo zanimanjein si bodo knjigo kupili. Prodajala jo bo Zve-za Slovencev v Riu in São Paulu, kjer se je vzadnjih letih vzpostavila precej živahna sku-pnost ljudi, ki se kot bližnji ali daljni potom-ci Slovencev učijo slovensko in za katere jeizdaja teh dvojezičnih pesmi o Braziliji prišla

kot naročena. Ravno zato je izdajo knjige fi-nancirala Zveza Slovencev v Braziliji, jaz pasem našel prevajalko, Brazilko Taís Caroli-ne Schmitt Vrečko, ki živi v Mariboru, in prinjenem prevodu tudi sam sodeloval.Kot knjižničarka te bom kot knjižničarjavprašala: ali rad bereš, kaj ti pomenijo knjige in katere so tvoje najljubše knjige?

Berem rad in berem dosti, vse vrste lite-rature od poezije do proze in tudi strokov-ne literature o družbi, politiki, zgodovini …Kar izide v Sloveniji, si ponavadi sposodim vknjižnici, da prihranim denar za potovanja,na potovanjih pa potem, če le imam kaj viškadenarja, knjige tudi kupujem in jih imam žeprecej v portugalskem in španskem jezikudoma v Sloveniji. Morda jih bom kdaj obde-lal, da bodo dostopne v sistemu Cobiss.Rad imaš življenje in rad si srečen. Sreča jev tvojih pesmih, srečo in ljubezen si odkriltudi v pesmih prijatelja Denisa Rosande,kakor si zapisal v spremni besedi k njegoviknjigi Barve svetlobe. Tvoje pesmi nam povedo, da je življenje lahko zelo preprosto,če le človek zna prisluhniti samemu sebi inopazovati svet z naklonjenostjo in mordaz malo humorja in igrivosti. Kaj te še delasrečnega?

Branje, ki sem ga že omenil in zavzema velik del mojega prostega časa. Druženjez ljudmi, ko ne berem. Gledanje televizije,predvsem nogometa, ko ne berem in se nedružim. In dopust dvakrat na leto po več te-dnov, ki ga zaposleni v javnem sektorju ni-mamo malo.Lahko v kratkem zopet pričakujemo tvojonovo zbirko pesmi?

V kratkem ne, na dolgi rok pa morda ja.Imel sem dolgo obdobje, ko nisem nič na-pisal, a v zadnjem času sem spet nekaj, s či-mer sem zadovoljen. In te pesmi bojo – še ne vem, koliko jih bo – prej ali slej izšle. Marko, hvala, da si svoje misli podelil zmano in bralci. Veliko srečnih trenutkov šenaprej!

Hvala tudi tebi za zanimiva vprašanja.

8/18/2019 Solni Cvet 39 (April 2016)

20/64

20ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO April 2016

ga kapučina v nadaljevanju izvedelše veliko novega in si kar malo oči-tal, da o kavi vem tako malo in tokljub temu, da jih spijemo po nekajna dan, da vsak dan najmanj enkratob srečanju s kom rečemo tisti gre-

va na kavo in da jo skuhamo domaob vsakem obisku. Slavko me jepopeljal v svet skrivnosti kav in mi

vzbudil zavedanje, da si zasluži večnaše pozornost in spoštovanja. Vse

prevečkrat smo namreč pri njej za-radi nevednosti in nekritičnostiprepuščeni embalažam, reklamnimsloganom in zavajanjem, da gre zanajbolj izbrane, največkrat najboljšebrazilske. Za večino je skratka kavale kava, a ni vsaka za turško, ekspres,kratko, dolgo, kapučino in še kakonjeno izpeljanko, ni vseeno, kako jemleta, na kakšni napravi, kako je pri-pravljena …

Slavko to dobro ve, saj je v go-stinstvu že 20 let, od tega 10 v Nep-

tunčku. Kot se za dobrega gostinca vturističnem Piranu spodobi, vednorad okuša kaj novega, išče novosti indobre ideje. Ko je tako pred tremi letipil kavo, ki je prišla iz zadruge Buna,ni vedel ali ji je dodana pomarančaali kaj drugega, a bila je vražje dobra.Povezal se je s to zadrugo in z našostrokovno legendo za kavo inetomČoklom, ki ga je sila življenjski pri-stop do te pijače tako navdušil, da

je odločitev o novem izzivu padlatakoj.

Edini na Obali tako ponujajo

najmanj tri vrste kave, ki prihajajoiz tako imenovane pravične trgo-

solni cvet 39 (april 2016)

Documents