slovenski karate - karate zveza

Slovenskikarate

2008

glasilo karate zveze slovenije

Slovenski karate 2008

2

Revija Slovenski karate je glasilo Karate zveze Slovenije,Tr`a{ka cesta 9, 1360 Vrhnika.

Urednik:

Tone An~nik

Sodelavci:

dr. Kri{tof Jacek Kozak

Gorazd Petrov~i~ - Gogi

Oblikovanje in prelom:

Freedom d.o.o. - Thomas Vidmar

Idejna zasnova:

Tone An~nik

Fotografije:

Gorazd Petrov~i~-Gogi, Vesna Bezgov{ek, Arhiv Ciril Klajn{~ek, Arhiv KK Kranj, Arhiv Josip Kov{ca, Arhiv KK Trbovlje, Arhiv Borut Mauhler

Tisk:

JBB d.o.o., Ljubljana

Fundacija za športwww.fundacijazasport.org


3

Spo{tovane bralke in bralci,

Prehod iz starega v novo leto ter uvodnik v revijo sta ~as in prilo`nost, da se ozremo na dose`ke v minulem ter se zazremo v naloge in cilje v prihodnjem letu.

Leto 2008 je zaznamovala predvsem uspe{na organizacija in izvedba 6. Evropskega prven-stva regij junija v Mariboru. V okviru samega prvenstva je bil prvi~ v zgodovini EKF tudi sodni{ki seminar. Organizacija tekmovanja je zahtevala veliko dela, napora in odrekanja posameznikov tako iz Karate zveze Slovenije kot iz Karate zveze Maribora. Izvedba sa-mega tekmovanja pa bi bila nemogo~a brez po`rtvovalnega dela prostovoljcev iz neka-terih Mariborskih klubov ter pomo~i ekipe iz KK Trbovlje. Ob tej priliki vsem skupaj {e enkrat izrekam ~estitke in zahvalo.

Gostje in tekmovalci iz 20 dràv so bili navdu{eni nad lepotami in gostoljubjem Maribora, kot organizatorji pa smo na koncu prejemali ~estitke in zahvale tudi s strani delegatov EKF. Tak{ne prireditve so vsekakor lepa promocija za Slovenijo, slovenski {port in Karate zvezo.

Najve~je tekmovalne uspehe so v letu 2008 dosegli na{i mladi tekmovalci. Najprej Vesna Bezgov{ek s 5. mestom na MEP v Trstu, nato pa na{i predstavniki na {tudentskem SP.

V letu 2008 smo po dolgih letih vzposta-vili sodelovanje s Slovensko univerzitetno {portno zvezo (SUSA). Tako je v organizaciji KZS na Svetovno univerzitetno prvenstvo v Wroclawu na Poljskem od 11. do 13. julija potovalo 8 tekmovalcev. Poleg dveh sedmih mest in dveh 5. mest, je najve~ji uspeh do-segla Iva Peternel z osvojitvijo 3. mesta. [e enkrat ~estitke vsem.

In kaj je pred nami v letu 2009? Poleg vsa-koletnih turnirjev in prvenstev, volitev ter ve~jih ali manj{ih kadrovskih sprememb, nas v letu 2009 ~akata predvsem dva pomembna dogodka.

25. maja bo minilo 40 let od ustanovitve Karate zveze Slovenije. Nastala je iz odbo-ra za karate ustanovljenega pri Judo zvezi Slovenije leto dni poprej in se v teh letih iz skromnih za~etkov razvila v nacionalno pano`no zvezo, ki je ~lanica Olimpijskega komiteja Slovenije in ~lanica World Karate Federation, priznane s strani Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK).

Kljub temu, da zdruùjemo preko 70 klubov oz. dru{tev in imamo zadnja leta vsako leto ve~ kot 1.300 registriranih tekmovalcev, je v Sloveniji {e precej klubov, ki delujejo izven okvirov Zveze. V nekaterih od njih so {e aktivni posamezniki, ki so v preteklosti è po`rtvovalno in uspe{no delovali v Zvezi ter sodelovali pri popularizaciji karate {porta in pri razvoju tako karateja kot Zveze ter pu-stili neizbrisen pe~at. 40. obletnica Zveze je lepa prilo`nost, da se nam pridruìjo.

Oktobra 2009 bo v Kopenhagi na Danskem potekal kongres MOK, na katerem bodo

V s e b i n aUvodnikSpo{tovane bralke in bralcidr. Igor Zelinka 3Uspehi3. mesto na Svetovnem univerzitetnem prvenstvuIva Peternel. 4UpiAlja` VesenjakBogdan Simerl 6Dogodki6. evropsko prvenstvo regijGorazd Petrov~i~ 86. Univerzitetno svetovno prvenstvo v karatejuGorazd Petrov~i~ 936. mednarodni karate turnir “Trbovlje 2008”Bogdan Simerl 10ObraziKdo je Toma` Tom{i~, sekretar Karate zveze Slovenije?Toma` Tom{i~ 12KlubiKarate klub PostojnaSabina Iler{i~ Kov{ca 13Karate klub TrbovljeBogdan Simerl 14Izku{njeObvladovanje emocij je pogoj vrhusnkega nastopaCiril Klajn{~ek 16Kata vs. BorBor Dereani 23Karate-mehanikaTone An~nik 25KomisijeTekmovalna komisija: Rezultati za leto 2008Gorazd Petrov~i~ 5Sodni{ka komisija: Na poti v olimpijski {portPrimo` Debenak 32Tehni~na komisija: Poro~ilo o izvedbi usposabljanja za vaditelje karatejaTone An~nik 34IntervjuKo gre za ìvljenje in smrt, ne obstaja nobeno praviloSebastijan Morozov 36Uredni{tvoVsem klubomNavodila za pisanje prispevka 39

delegati odlo~ali o seznamu {portov, ki bodo vklju~eni v program poletnih olimpijskih iger 2016. Karate je na o`ji listi kandidatov. Gre seveda za odlo~itev, ki jo vsi nestrpno pri~akujemo in ki bo vsekakor vplivala na poloàj in razvoj karate {porta v prihodnosti.

V èlji, da bi se povsod napovedovana rece-sija ~im manj poznala pri financiranju {porta in seveda {e posebej karateja, vsem skupaj {e enkrat èlim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. dr. Igor Zelinka

Uvodnik


44

Iva Peternel

3. mesto na Svetovnem univerzitetnem prvenstvuSem Iva Peternel, 2. dan, in sem ~lanica Karate kluba Kranj. Karate sem pri devetih letih za~ela trenirati leta 1994. Karate je bil moj prvi in edini {port in {e vedno je tako. Zanj sem se navdu{ila povsem sama in to è v prvem razre-du osnovne {ole. Ko sem prvi~ videla plakat Karate kluba Kranj, sem si èlela, da bi karate trenirala tudi sama. Lahko bi rekla, da je {lo za ljubezen na prvi pogled, k ~emur pa so verjetno pripo-mogli tudi filmi z borilnimi ve{~inami in igralci, kot je Bruce Lee. Vendar star{a nad idejo nista bila tako navdu{ena kot jaz, zato sta me na karate vpisala {ele tri leta kasneje, ko sem uspela za karate prepri~ati {e eno punco in dva fanta iz moje vasi. Na àlost so kasneje ostali po~asi opustili karate, sama pa sem bila naravnost navdu{ena in zato sem vztra-jala. K vztrajnosti so precej pripomogli tudi dobri rezultati na tekmovanjih in uspehi na izpitih za pasove.

Tekmovati sem za~ela leta 1996, vendar samo v katah. Klub temu, da sem kate zelo rada trenirala in v njih tekmovala, pa sem vedno imela èljo po borbah. Tako sem {ele leta 2001 za~ela trenirati borbe in è leta 2002 postala dràvna prvakinja v kategoriji mladink do 53kg. Uspehi v borbah so se vrstili tudi na ostalih tekmovanjih in tako sem dobila {e ve~ zagona in motivacije. Od leta 2002 sem tako nanizala è ve~ naslovov dràvne prvakinje in odli~ij z medna-rodnih turnirjev. S petim mestom na Svetovnem prvenstvu leta 2006 pa

sem dokazala, da bi lahko posegla tudi po kolajni z ve~jega tekmovanja, kot je evropsko ali svetovno prvenstvo ter sredozemske igre. Ta cilj sem delno dosegla s tretjim mestom na Svetov-nem {tudentskem prvenstvu, ki je lani potekalo na Poljskem. Konkurenca je bila zelo mo~na, saj sem se za osvojitev tretjega mesta borila s tekmovalkami (V. Britanija, Rusija, Tur~ija, Kitajska), ki jih sre~ujem na evropskih in svetovnih prvenstvih. Poleg tretjega mesta na tem tekmovanju sem lani nanizala tudi dvojni naslov dràvne prvakinje, v ka-tegoriji -53 kg in v absolutni kategoriji. Zelo sem zadovoljna tudi z drugim me-stom na Zlati ligi v Monzi, Italija. Prvi~ sem bila povabljena tudi na presti`no Top Ten tekmovanje v Zagrebu, kjer se vsako leto pomeri deset najbolj{ih tekmovalk evropskega in svetovnega ranga. Predvsem sem bila vesela zmage

nad Hrva{ko reprezentantko Jeleno Kova~evi~, ki mi jo je uspelo premagati prvi~. Jelena je v svoji karieri dosegla è vrsto zavidljivih uspehov. Zadnja tekma v letu 2008 pa je bilo Svetovno prven-stvo v Tokiju, kjer sem osvojila 9. mesto. Sam rezultat (med 58. tekmovalkami) ni slab, vseeno pa od sebe pri~akujem ve~. Prilo`nosti za to bo v tem letu kar nekaj. Maja se bo odvijalo Evropsko prvenstvo v Zagrebu, potem je tukaj {e Evropsko prvenstvo regij v [paniji in pa Sredozemske igre v Italiji, ki se jih do sedaj {e nisem udeleìla. Prav tako sem zasledila, da bodo julija potekale Svetovne igre v Tajvanu. Tekem je torej dovolj, kot absolventka na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani imam dovolj ~asa za treninge, dobre rezultate si se-veda èlim, kaj bo prinesla prihodnost, pa se pustimo presenetiti. n

Uspehi»Sem Iva Peternel - 2. dan in sem ~lanica Karate kluba Kranj.«

5


leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008

KATE POSAMEZNO: KATE NAJMLAJ[E

1. ÂTER Tina (KK SHOTOKAN VELENJE)2. SKUK Ur{ka (KK POSTOJNA)3. [TRUC BRINA Lucija (KK SHOTOKAN VELENJE)3. JURCA Nala (KK POSTOJNA)

KATE NAJMLAJ[I 1. JAGODIC Kristijan (KK SHOTOKAN KRANJ)2. BREZO^NIK Jan (KK LOVRENC NA POHORJU)3. HAFNAR Peter (KK SHOTOKAN KRANJ)3. KOLANDER Tadej (KK TRBOVLJE)

KATE MALÎCE1. KU[TRIN Zala ([D GORICA)2. GRAHELJ Tanja ([D GORICA)3. GOLA] Ajla (KK TIGER VELENJE)3. HANKI] Adalisa (KK TIGER VELENJE)

KATE MAL^KI1. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE)2. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE)

3. JURCA Timon (KK POSTOJNA)3. POKRIVA^ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER)

KATE ML. DEKLICE1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)3. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)3. KETI[ Sara (KK SELNIVA OB DRAVI)

KATE ML. DE^KI 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE)2. KRANER Urh (KK LOVRENC NA POHORJU)3. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)3. @UBER Kevin ([D GORICA)

KATE ST. DEKLICE1. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)2. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ)3. BAHOR Ana (KK SHOTOKAN VELENJE)3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)

KATE ST. DE^KI1. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU)

Tekmovalna komisijaRezultati za leto 2008Gorazd Petrov~i~

@alec, 1. marec 2008

POKAL SLOVENIJE 20081. tekma400 tekmovalcev iz 44 klubov

IVINI REZULTATI V LETU 2008

19. WKF svetovno ~lansko prvenstvo, 9. mestoTokio, Japonska, 13. 11. 2008 - 16. 11. 2008

@enske posami~no - kategorija do 53 kg1. kolo: prosta2. kolo: poraz proti Y. Chen (Tajvan)

@enske posami~no - absolutna kategorija1. kolo: prosta2. kolo: zmaga proti B. Stojovi} (Srbija) z 1:03. kolo: zmaga proti Y. Gopalasamy (Malezija) z 1:04. kolo: poraz proti E. Ani~i} (Hrva{ka) z 0:3

6. Zagreb Karate Fest - TOP TEN, zmagaZagreb, Hrva{ka, 04. 10. 2008

Ekipni spektakel1. Zmaga proti J. Kova~evi} (Hrva{ka) z 1:0

6. SVETOVNO UNIVERZITETNO PRVENSTVO, 3. mestoWroclaw, Poljska, 11. 07. 2008 - 13. 07. 2008

1. kolo: zmaga proti L. Cairns (V. Britanija) z 8:02. kolo: zmaga proti E. Ponomarevo (Rusija) s 3:23. kolo: poraz proti Serap Ozcelik (Tur~ija) z 2:34: boj za 3. mesto: zmaga proti Hong Li (Kitajska) s 4:1

9th Italia Open - Golden League, 2. mestoMonza, Italija, 05. 04. 2008

1. kolo: zmaga proti A. Rossato (Italija) z 1:02. kolo: zmaga proti G. Di Bin (Italija) z 1:03. kolo (~etrtfinale): zmaga proti T. Ribeiro (Andora) z 2:14. borba (polfinale): zmaga proti Y. Honauer ([vica) s 5:05. borba (finale): poraz proti A. Fajkowska (Poljska) z 0:1

Dràvno ~lansko prvenstvo, dva naslova dràvne prvakinjeVelenje, 12. 04. 2008

@enske posami~no - kategorija do 53 kg1. kolo (polfinale): zmaga proti K. êsnik (KK Postojna) s 6:02. kolo: (finale): zmaga proti V. Bezgov{ek (KK Polzela) s 3:0

@enske posami~no - absolutna kategorija1. kolo: zmaga proti T. Petrovi~ (KK Zmaj Ljubljana)2. kolo: zmaga proti A. Naki~evi~ (KK Kovinar Maribor)3. kolo (polfinale): zmaga proti B. Dujovi} (KK Kranj)4. kolo (finale): zmaga proti D. Grilc (KK Triglav)

rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za leto 2008 • • • rezultati za

6


2. PU[NIK Janez (KK LOVRENC NA POHORJU)3. HORVAT Matija KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA LJUBLJANA)

KATE ML. KADETINJE1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU)3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)

KATE ML. KADETI1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE)3. LOZAR @an KD SAMURAI NOVA GORICA)

KATE KADETINJE 1. CVIJI^ Dragana (KK TIGER VELENJE)2. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE)3. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)

KATE KADETI1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)3. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

KATE ^LANICE 1. HUSKI] Lea ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE)3. FLIS Anita (KK LOVRENC NA POHORJU)3. BO@I^ Lidija (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE ^LANI 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU)2. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. KRAJNC Denis (KK LOVRENC NA POHORJU)3. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

KATE EKIPNO: EKIP. KATE NAJMLAJ[E

1. KK SHOTOKAN VELENJE (KK SHOTOKAN VELENJE)2. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA)

EKIP. KATE NAJMLAJ[I 1. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA)2. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ)3. KK SHOTOKAN KRANJ (KK SHOTOKAN KRANJ)

EKIP. KATE MALÎCE1. [D GORICA ([D GORICA)2. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE)3. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ)

EKIP. KATE MAL^KI 1. KK TIGER VELENJE (KK TIGER VELENJE)2. KK SHOTOKAN KRANJ (KK SHOTOKAN KRANJ)3. KK POSO^JE (KK POSO^JE)3. [D GORICA ([D GORICA)

EKIP. KATE ML. DEKLICE1. KK POSTOJNA (KK POSTOJNA)2. [D GORICA ([D GORICA)3. KK KOLEKTOR IDRIJA (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA)

Prosimo, da jih natan~no preberete in dosledno upo{tevate. Od avtorjev

pri~akujemo, da imajo oddana besedila zahtevano obliko, da so jezikovno in

Vsem klubomVabilo k sodelovanju v reviji Slovenski KarateVabimo vas, da s svojimi prispevki sodelujete pri oblikovanju revije Slovenski karate. Va{e prispevke posredujte na elektronski naslov tehni~ne komisije, najkasneje do 20. decembra 2008. Avtorje napro{amo, da pri pisanju upo{tevajo (spodnja) navodila za pisanje prispevka. Tematika prispevkov je lahko poljubna, vendar si lahko pomagate tudi s slede~imi predlogi: legende slovenskeega karateja, najve~ji slovenski upi (M/@), uveljavljeni {portniki (M/@), intervju s trenerji (M/@), trenerski koti~ek, predstavitev kluba…Avtorji v celoti prevzemajo odgovornost za to~nost navedb.Izbor prispevkov, ki bodo objavljeni v reviji, je v pristojnosti Tehni~ne komisije KZS.V pri~akovanju va{ih prispevkov,za tehni~no komisijo KZSTone An~nikNAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA Ta navodila so namenjena vsem, ki èlijo objaviti svoje prispevke v reviji.

Upi»...ko si enkrat v karateju, to ni samo hobi, pa~ pa postane na~in ìvljenja.«


7



EKIP. KATE ML. DE^KI 1. [D GORICA ([D GORICA)2. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE)3. KK BRANIK MARIBOR (KK BRANIK MARIBOR)3. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ)

EKIP. KATE ST. DEKLICE1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. KK KOLEKTOR IDRIJA (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE)3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA)

EKIP. KATE ST. DE^KI1. KD SAMURAI NOVA GORICA KD SAMURAI N. GORICA)2. KK SHO-KAN APAÊ (KK SHO-KAN APAÊ)

EKIP. KATE ML. KADETINJE (1) 1. [D GORICA ([D GORICA)

EKIP. KATE ML. KADETI 1. KK TRBOVLJE (KK TRBOVLJE)

2. KD SAMURAI NOVA GORICA (KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KK MURSKA SOBOTA (KK MURSKA SOBOTA)3. KD SAMURAI NOVA GORICA (KD SAMURAI NOVA GORICA)

EKIP. KATE KADETINJE1. KK KRANJ (KK KRANJ)

EKIP. KATE KADETI1. KK KRANJ (KK KRANJ)2. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

EKIP. KATE ^LANICE1. KK KRANJ (KK KRANJ)

EKIP. KATE ^LANI 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

KUMITE: ML. DEKLICE -40kg

1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)

2. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ)3. PLANINC Petra (KK BRE@ICE)3. ROM-ZUPANC Neja (KK NESTOR)

ML. DEKLICE +40kg 1. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)2. KOVA^ Nina (KK MURSKA SOBOTA)3. ZARNIK Vanessa (KK SHOTOKAN KRANJ)3. FLORJANÎ^ Kati ([D GORICA)

ML. DE^KI -35kg 1. KRAJ[I^ @an (KK TRBOVLJE)2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE)3. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA)

ML. DE^KI -40kg 1. MALIS Mark (KK NESTOR)2. OTRIN Teo ([D GORICA)3. LONÂR Nel (KK NESTOR)3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA)

slovni~no pregledana, brez tipkarskih napak in seveda v elektronski obliki. Tako pripravljene predstavitve imajo pri objavi prednost pred drugimi. Za objavo prispevkov ne bomo izpla~evali honorarja.

1. Navedite naslov prispevka, ime avtorja (tudi izobrazbo, klub ali ustanovo) in izvle~ek – ne pozabite na avtorjevo fotografijo (portret).

2. Sledi besedilo, ki ima “rep in glavo”: uvod, jedro in zaklju~ek. Skupaj okoli 500 besed. V primeru predhodnega dogovora med avtorjem in tehni~no komisijo, je lahko prispevek tudi dalj{i.

3. V kolikor uporabljate vire jih navedite pod zaklju~kom. Predlagamo uporabo APA sistema (primer: Pe~jak, V. (1998). Psihologija tretjega ìvljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.) Vire navajajte, v kolikor zapisano ni plod samo va{ega dela ali razmi{ljanja. Prepisano je potrebno citirati (ve~ o tem na: http://www.sp.uni-lj.si/ambrozic/APA_citiranje.htm).

4. Besedilo predstavitve naj bo napisano v najbolj navadni mo`ni obliki, z izklju~enim deljenjem besed in neporavnanim desnim robom. Pisava, velikost pisave in razmik vrstic so lahko poljubni.

Besedilo naj bo napisano s

pokon~nimi ~rkami.

5. Kakovostne fotografije so

zaèlene, navedite tudi njihove

avtorje. Fotografije po{ljite

lo~eno od teksta. V kolikor

je poloàj fotografije oz. skice

vezan na tekst, ustrezna mesta

ozna~ite z oznako (imenom)

fotografije.

6. Skrajni rok oddaje va{ega

prispevka je 20. december

2008.


8


ML. DE^KI -45kg 1. @UBER Kevin ([D GORICA)2. [UMANDL Patrik ([D GORICA)3. KESEROVI] Amir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

ML. DE^KI +45kg 1. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)2. CENCI^ Bla` ([D GORICA)3. BOLTAR Mirko ([D GORICA)3. JORDAN Tilen (KK ROGA[KA SLATINA)

ST. DEKLICE -45kg 1. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA)2. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA)3. PA@ON Mojca (KK ROGA[KA SLATINA)3. VELER Hana (KK POLZELA)

ST. DEKLICE -50kg 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ)2. MLEKU[ Ur{a (KK [I[KA)3. P[AJD Nika (KK ROGA[KA SLATINA)

ST. DEKLICE +50kg 1. MLAKAR Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)2. KRALJ Sta{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. PAVEL Sara (KK MURSKA SOBOTA)3. SLATINEK Manja (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

ST. DE^KI -40kg 1. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA)2. [TERN Matija (KK KRANJ)3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA LJUBLJANA)3. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

ST. DE^KI -45kg1. PE^NIK Ga{per (KK TIGER VELENJE)2. LOGAR Matev` (KK TIGER VELENJE)3. ÊVRIZ David (KK KRANJ)

ST. DE^KI -50kg1. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)2. BRENÎ^ Bla` (KK MURSKA SOBOTA)3. STRNAD Nejc (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

ST. DE^KI -55kg1. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR)2. SEIDL Matej (KK @ALEC)3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA)3. KAPU[IN Rok ([D PIRAMIDA NOVO)

ST. DE^KI +55kg1. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE)2. KOREN Jure (KK RADVANJE)3. PRESKAR Joè (KK KOZJANSKO)3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE)

ML. KADETINJE -47kg ML. KADETINJE -54kg

1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ)2. BOJI^ Nastja (KK SHOTOKAN KRANJ)3. NOVAK Tina (KK MURSKA SOBOTA)3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)

ML. KADETINJE +54kg1. HAJDINJAK Jasmina (KK MURSKA SOBOTA)2. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)

Najprej so nastopili tekmovalci v {por-tnih borbah. Za ekipo Maribora, ki se je v 1. krogu sre~ala z ekipo Moskve, so nastopili Matija Matijevi~ (Zmaj LJ) 5:5, Tone Bukovnik (Branik MB) 0:0, Jure Toman (Samurai NG) 0:1 in Mladen Raili~ (DBV Piran) 1:3 ter sre~anje iz-gubili. Predstavnikom Rusije se nato ni uspelo uvrstiti v finale in s tem so fan-tom zaprli vrata repesa`nih bojev. De-kleta so v kategoriji {portnih bojev za ekipo Maribora nastopila v sestavi Iva Peternel, Teja [avor in Bojana Dujovi~ (vse Kranj). Nasprotnice so bile ~lanice Tuzle, ki so skrati tudi reprezentanke BIH. Prva je nastopila Bojana in izgubila 0:1, Iva je sre~anje kon~ala neodlo~eno 0:0 in Teja v odlo~ilnem boju izgubila 0:1. Dekletom Tuzle se je uspelo prebiti v finale in sledil je repesa` in naspro-tnice iz tur{ke pokrajine Ege. Najprej je nastopila Iva in izgubila 0:3, nato {e Bojana 0:1, kar je zadostovalo za osvoji-tev kon~nega 9. mesta.

V katah ekipno za dekleta sta nastopili dve ekipi, in sicer Ilirska Bistrica v se-

Gorazd Petrov~i~

6. Evropsko prvenstvo regij Maribor, 14. junij 2008 – Zadnje tekmo-vanje v prvem delu koledarja KZS /Karate zveze Slovenije/ je bilo zelo pomembno predvsem z vidika organizacije tako velike prireditve. Karate zveza Maribor je kot tehni~ni organizator pripravila vse potreb-no za izvedbo mlade a zelo popularne oblike Evropskega tekmovanja.

Na tekmi je nastopilo 423 vrhunskih tekmovalcev, nosilcev {tevilnih evrop-skih in svetovnih medalj iz 51 regij 20 evropskih dràv. Slovensko reprezen-tanco je zastopalo pet ekip, in sicer tri ekipe v katah ter dve ekipi v {portnih borbah.

Dogodki6. Evropsko prvenstvo regij

6. univerzitetno svetovno prvenstvo v karateju

36. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2008«

stavi [pela Muha, Doris Brne in Tamara Kova~evi~, ter po prostem 1. krogu premagale nasprotnice iz nem{ke po-krajine Baden Würtenberg s rezultatom 3:2. V 3. krogu pa so se pomerile s eki-po vzhodne Srbije in izgubile 0:5 brez mo`nosti repesaà.

Za ekipo Maribora v mo{ki konkuren-ci ekipnih kat so nastopili Gregor in Mitja Je{ovnik ter Marko û~ek, sicer ~lani Shotokan KK Gornja Radgona, in »ma{~evali« poraz deklet ter pre-magali ekipo vzhodne Srbije s 5:0. V naslednjem krogu pa izgubili proti ekipi Siberije iz Rusije 0:5 brez mo`nosti repesa`nih bojev.

Za vse prisotne so pa presene~enje pri-pravila doma~a dekleta, ~lanice Kovinar Maribora Ines [varc, Borislava in Ljubin-ka Te{anovi~, ki so po porazu v 2. kolu proti ekipi Madrida, kajsnej{im zmago-valkam, premagale v repesaù predstav-nice italijanske Lombardije in v borbi za 5. mesto izgubile proti Siberiji iz Rusije. êprav ~lanice Kovinar MB niso speci-


9



3. JE@OVNIK Lara (KK RADVANJE)3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA)

ML. KADETI -52kg1. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)2. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ)3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. HRIBERNIK Matic (KK POLZELA)

ML. KADETI -57kg 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE)2. POTO^NIK Matic (KK NESTOR)3. MAGYAR Jan (KK VIRTUS DUPLICA)3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA)

ML. KADETI -63kg1. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)3. BUDI^ Bruno (KK BRE@ICE)3. LUZAR Jan ([D PIRAMIDA NOVO)

ML. KADETI -70kg 1. JAHI] Haris ([D GORICA)

2. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA)3. KRIVIC Fran (KK [I[KA)3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR)

ML. KADETI +70kg 1. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ)2. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

KADETINJE -51kg 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR)2. HERCOG Maja (KK RADVANJE)3. ÊSNIK Kristina (KK POSTOJNA)

KADETINJE -57kg 1. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR)2. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK)

KADETINJE +57kg 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. SUHODOLÂN Tajda (KK KRANJ)3. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA)3. [TURM Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

KADETI -55kg 1. HALEC Dejan (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. BRLEK Rok (KK [I[KA)

KADETI -60kg 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA)2. DELI] Elvis (KK SHOTOKAN VELENJE)3. TEPI^ Almin DBV PIRAN)

KADETI -65kg1. JAKOVLJEVI] Denis (KK PETROVÊ)2. [TEFANEC Miha (KK PETROVÊ)

KADETI -70kg 1. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR)2. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE)3. SUBAN Nejc ([D GORICA)

KADETI -75kg 1. LAZAR Luka (KK NESTOR)2. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. SMAJLA Darjan (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)

alistke za kate so na koncu osvojile 7. mesto, kar je bila tudi najbolj{a sloven-ska uvrstitev na tem prvenstvu.

Na tekmovanju je nastopilo 31 mo{kih in 31 ènskih ekip v {portnih bojih ter 18 mo{kih in 22 ènskih ekip v katah. Najve~ uspeha na prvenstvu so imele ekipe iz [panije v katah in Tur~ije v {portnih bojih. n

Gorazd Petrov~i~

6. univerzitetno svetovno prvenstvo v karatejuBronasta medalja Ive Peternel /Kranj/, dve peti in dve sedmi mesti

V Wroclawu na Poljskem je od 11. do 13. julija 2008 potekalo 6. Svetovno univerzi-tetno prvenstvo v karateju. Na prvenstvu je sodelovalo 425 udeleèncev iz 39 dràv, tekmovanje pa je potekalo v sodobnem {portnem kompleksu Orbita v Wroclawu.

Ne zgodi se prav pogosto, da slovenski karateisti osvojijo medaljo na velikem tekmovanju, zato nas je bronasta me-dalja Ive Peternel (KK Kranj) v katego-riji {portnih borb do 53kg {e posebaj razveselila. Dan prej sta se odli~no od-rezala Zlatko tkalec do 79kg in Matija Matijevi~ do 75kg (oba Zmaj Ljubljana), saj sta osvojila peti mesti.

Kar nekaj let je minilo od zadnjega nastopa slovenske reprezentance na svetovnem {tudentskem prvenstvu, pa ~eprav so na{i tekmovalci è uspe{no nastopali. Leta 1997 se je iz daljne

Japonske (Osaka) vrnila s bronasto medaljo Polona Vilar v isti kategoriji kot tokrat Iva, leto kasneje pa je iz Lilla v Franciji prinesel Sa{o Va{ srebro v kate-goriji {portnih borb do 65 kg.

Prvenstva se je pod okriljem Slovenske univerzitetne {portne zveze (SUSA) in Karate zveze Slovenije udeleìla tudi 12-~lanska slovenska ekipa, v kateri je 6 {tudentov {portnikov, 2 {tudentki {portnici ter mednarodni karate sodnik in trenerji. Kljub oddaljenosti so na pr-venstvo potovali z najetim kombijem in osebnim avtomobilom.

Prvi dan tekmovanja so nastopili Zlatko Tkalec, premagal je nasprotnika iz Velike Britanije (3:0), Rusije (1:0) in nato po neodlo~eni borbi izgubil na sodni{ko odlo~itev. Enak scenarij se mu je zgodil proti S. Petraklievu iz Makedonije v repesa`ni borbi za 3. mesto ter osvojil 5. mesto. Matija Matijevi~ je imel {e huj{o konkurenco, v prvem krogu pre-maga predstavnika Francije (3:2), nato Poljske (3:0), Mehike (5:1) in izgubi borbo za vstop v finale proti L. G. Jime-nezu iz [panije na sodni{ko odlo~itev (3:3). Ostala mu je {e repesa`na borba za bronasto medaljo proti G. Gundu-zu iz Tur~ije, vendar je izgubil (3:7) in osvojil {e drugi~ 5. mesto za slovensko reprezentanco. Jan Merc (DBV Piran) je zmagal v 1. krogu 4:3 proti predstavniku Taipea, nato pa izgubil proti finalistu A. Atayevu iz Azerbaidjana. V repesa`ni borbi je nato moral priznati premo~ {e A. Harni~arju iz Slova{ke ter osvojil 7. mesto. Drugi dan prvenstva so nasto-

14. junij 2008


10


3. KOJC Nace (KK KOVINAR MARIBOR)KADETI +75kg

1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA)2. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE)3. JERMAN Gorazd (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. VIDOVI^ Luka (KK BRANIK MARIBOR)

^LANICE -53kg 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ)2. BEZGOV[EK Vesna (KK POLZELA)

^LANICE -60kg 1. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)2. [TEFE [pela (KK KRANJ)3. [ILJAK Marina (KK POSTOJNA)

^LANICE +60kg 1. PETROVI^ Tadeja (KK ZMAJ LJUBLJANA)2. JEGLI^ Andreja (KK [I[KA)3. KOVAÎ^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA)

^LANI -65kg 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN)

2. LI[INOVI] Hadis (KK POSTOJNA)3. MA[I] Alen (KK POSTOJNA)

^LANI -70kg 1. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR)3. TROST Rok (KK KRANJ)3. TKALEC Zlatko (KK ZMAJ LJUBLJANA)

^LANI -75kg 1. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA)2. @GANK Bla` (KK POLZELA)3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE)3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA)

^LANI -80kg 1. KONÎNA Matja` (KK KRANJ)2. SMRKOLJ Luka (KK KRANJ)3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA)3. MERC Jan (KK [I[KA)

^LANI +80kg1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)

2. PREGLEJ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. PAVLI^ Kristjan (KK HRASTNIK)3. KOV[CA Marko (KK POSTOJNA)

pili najprej tekmovalci v disciplini kate, [pela Muha (Zmaj Ljubljana) izgubila proti predstavnici ZDA in Bor Dereani (Lovrenc na Pohorju), ki je premagal predstavnika Poljske in Costa Rice s rezultatom 3:0 in izgubil proti I. Okiju iz Japonske (kasnej{emu zmagovalcu). Izgubil je tudi repesa`no borbo s Tzu-Yao Yenom iz Taipeha 1:2 ter osvojil kon~no 7. mesto. Mladenu Raili~u (DBV Piran) se nastop ni posre~il in je izgubil prvo borbo 0:2 proti predstavniku Me-hike. »Play of the day« pa je pripadel Ivi Peternel (Kranj), ki je kon~no osvojila »veliko« medaljo. Na poti do nje je premagala Liso Cairns iz Velike Britanije (8:0), Eleno Ponomarevo iz Rusije (3:2) in izgubila borbo za v finale s Serap Ozcelikovo iz Tur~ije (2:3). Nato pa v odlo~ilni repesa`ni borbi za brona-sto medaljo premagala predstavnico najve~je svetovne nacije, Kitajske Hong Li s rezultatom 4:1.

Rezultati slovenske ekipe:

BORBE do 53 kg - Iva Peternel: 3. mesto do 70 kg - Zlatko Tkalec: 5. mesto do 75 kg - Matija Matijevi~: 5. mesto do 80 kg - Jan Merc: 7. mesto

KATE

Bor Dereani: 7. mesto

[e enkrat iskrene ~estitke Ivi, in pa tudi ostalim za dobre uvrstitve.

Karate tako ponovno postaja vse bolj popularen tudi med {tudentsko popu-lacijo. Predvideno je tudi bilo, da bomo na letni univerzijadi leta 2009 v Beo-gradu lahko spremljali tudi karate, saj so ga organizatorji prvotno uvrstili na program kot opcijski {port. Na àlost so se jeseni 2008 zaradi finan~nih pro-blemov odlo~ili, da karate in {e nekate-re {porte umaknejo s programa. Tako je naslednji cilj svetovno univerzitetno prvenstvo 2010. n

Bogdan Simerl

36. mednarodni karate turnir »Trbovlje 2008«Karate klub Trbovlje je v soboto 13. decembra organiziral in izvedel è 36. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2008«, ki je hkrati tudi najstarej{i karate turnir v Evropi. V prekrasnem vzdu{ju, ki je navdu{evalo {portno dvorano POLAJ v Trbovljah, je svoje znanje in mo~i v spretnostih karateja merilo kar 563 tekmovalk in tekmovalcev s 631 nastopi v {portnih borbah in katah iz 70 karate klubov. [tevilo nastopajo~ih klubov je bilo dejansko vi{je, vendar so nekatere dràve svoje klube prijavile kar v okviru reprezentance.

Tako kot tudi v preteklih nekaj letih, je bil tudi leto{nji obisk turnirja izredno bogat, saj so se na njem pomerili tek-movalci iz kar dvanajstih dràv, in sicer: BELORUSIJE, ^RNE GORE, HRVA[KE, ITALIJE, LUXEMBURGA, MAKEDONI-JE, NEMÎJE, ROMUNIJE, SLOVA[KE, SRBIJE, POLJSKE ter SLOVENIJE.

Generalno pokroviteljstvo nad turnir-jem je è peto leto zapored prevzel LAFARGE Cement d.d. iz Trbovelj.


11



Velenje, 12. april 2008

DR@AVNO PRVENSTVO ^LANI 200893 tekmovalcev iz 33 klubov

^lanice KATE 1. MUHA [pela (KK ZMAJ LJUBLJANA)2. HOD@I^ Jasmina (KK VELENJE)3. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE)

^lani KATE 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU)2. BOGALJEVI^ Admir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. STOPAR MARKO (KK HYPO SEVNICA)

^LANICE -53kg 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ)2. BEZGOV[EK Vesna (KK POLZELA)3. ÊSNIK Kristina (KK POSTOJNA)

^LANICE -60kg 1. [AVOR Teja (KK KRANJ)2. FEKONJA Maja (KK KOVINAR MARIBOR)3. MESAREC Suzana (KK SHOTOKAN KRANJ)3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)

Tekmovalci in tekmovalke, med njimi ve~je {tevilo nosilcev medalj z evrop-skih in svetovnih prvenstev, pa se je pomerilo v razli~nih starostnih in te`nostnih kategorijah. Tudi ljubiteljev in navija~ev karateja ni manjkalo, saj si je turnir ogledalo preko 2000 gledalcev.

V okviru priprav na Kadetsko in mla-dinsko Evropsko prvenstvo v Parizu v Franciji, ki bo konec januarja 2009, se je kar nekaj dràv odlo~ilo, da v Trbovlje pripeljejo kar svoje reprezentance, Be-lorusija, Srbija, Makedonija, Hrva{ka in Luxemburg. Ve~ina jih je po kvaliteti v samem evropskem in svetovnem vrhu. To je naredilo turnir {e kvalitetnej{i. Nekatere dràve so izrazile èljo, da bi se pomerili tudi v ekipnih bojih, tako v

katah kot {portnih borbah. Ekipni dvo-boji so na noge dvignili celo dvorano, ki je enako bu~no navijala za vse sloven-ske tekmovalce. Trenerju reprezentance Branku KRAMBERGERJU iz Radencev, ki je to vlogo prevzel {ele pred kratkim, je uspel veliki met, saj sta se obe ekipi uvrstili v finale, kjer so kadeti prema-gali reprezentanco SRBIJE, mladinci pa MAKEDONIJE. [e posebno te`ko so dvojni poraz sprejeli v Srbskem taboru – slovenski mladinci so jih premagali v prvem kolu – saj kotirajo na lestvici uspe{nosti precej vi{je od na{ih. Po kon~anem tekmovanju je bil njihov trener STOJADINOV, biv{i svetovni prvak, v garderobi zelo jezen na svoje varovance. Uspeh kadetov in mladincev

so dopolnile kadetinje, prav tako z zlato medaljo ter mladinke z bronasto.

Tudi tokrat se je pokazalo, da se doma~inom ni treba bati za bodo~nost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlaj{i è obogateni z izku{njami tako doma~ih, kot mednarodnih bori{~. Tre-nerji so poleg rednih treningov v klubu s pomo~jo dodatnih treningov preko vikendov svoje bodo~e upe pripeljali do tak{ne {portne forme, da so lahko na tem, za Trbovelj~ane najpomembnej{em tekmovanju, pokazali najve~, vse, ~esar so trenutno sposobni. @elja vsakega tr-boveljskega karateista je stati na zmago-valnih stopnicah najstarej{ega in v tem delu Evrope najkvalitetnej{ega turnirja. S 15 osvojenimi medaljami so dopolnili doma~e organizatorje turnirja, saj bili è drugo leto zapored najbolj{i tudi po osvojenih medaljah. S tem se ponovno potrjuje pravilna usmeritev trboveljske-ga karateja.

Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika, Maribor~ana Primoà DEBENAKA, si-cer mednarodnega sodnika svetovnega ranga, svoje delo uspe{no opravili.

Samo {tevilo nastopajo~ih tekmovalcev iz rekordnega {tevila dràv udeleènk turnirja pa je letos potrdilo izjemno uspe{no organizacijo, kar je nedvomno najvi{je priznanje celotnemu kolektivu Karate kluba TRBOVLJE, in tudi hkrati napoved, da bo organizacija turnirja pri-hodnje leto {la {e korak naprej. n

^LANICE +60kg 1. JELER Marija (KK TRIGLAV)2. A[ANIN Lejla (KK SHOTOKAN KRANJ)3. GRILC Jasmina (KK TRIGLAV)3. PETROVI^ Tadeja (KK ZMAJ LJUBLJANA)

^LANICE absolutno 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ)2. GRILC Danijela (KK TRIGLAV)3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)3. KOVAÎ^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA)

^LANI -60kg 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA)2. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN)3. TEPI] Almin DBV PIRAN)

^LANI -65kg 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN)2. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE)3. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR)3. KUZEM ROK (KK HYPO SEVNICA)


12


Obrazi

^LANI -70kg 1. TROST Rok (KK KRANJ)2. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR)3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE)3. TKALEC Zlatko (KK ZMAJ LJUBLJANA)

^LANI -75kg 1. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA)2. FERENÂK JO@E (KK BRE@ICE)3. @GANK Bla` (KK POLZELA)3. KRE[TI^ Ermin (KK ZMAJ LJUBLJANA)

^LANI -80kg 1. KONÎNA Matja` (KK KRANJ)2. MERC Jan (KK [I[KA)3. MIHELI^ Domen (KK TIGER VELENJE)3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA)

^LANI +80kg 1. BOGALJEVI^ Admir (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)2. TABAKOVI] Zekerijah (KK TIGER VELENJE)3. STOJNI^ Mladen DB[ Velenje)

3. KOV[CA MARKO (KK POSTOJNA)^LANI absolutno

1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)2. MATIJEVI^ Matija (KK ZMAJ LJUBLJANA)3. KONÎNA Matja` (KK KRANJ)3. MERC Jan (KK [I[KA)

Oplotnica 25. maj 2008)

EKIPNO DR@AVNO PRVENSTVO SLOVENIJEOplotnica

36 klubov, 130 ekip

Toma` Tom{i~

Kdo je Toma` Tom{i~, sekretar Karate zveze Slovenije?Nekateri me è poznate osebno, ne-kateri le po podpisu na dopisih ali obvestilih, ki vam jih po elektronski ali navadni po{ti po{iljam v klube.

S tem ~lankom pa se èlim predstaviti vsem.

Sem Toma` Tom{i~, rojen 1967. Sta-nujem na Vrhniki. Po osnovni {oli sem obiskoval takratno Kadetsko {olo za mili~nike v Tacnu in jo tudi uspe{no kon~al. Tam sem se prvi~ neposredno sre~al in ukvarjal z borilnimi ve{~inami,

in sicer sta bila to judo in jiu-jitsu. To so bili moji prvi stiki z borilnimi ve{~inami in mistiko daljnega Vzhoda. Na àlost pa me pomanjkanje ~asa in volje nista popeljala globlje v te vode. Moram pri-znati, da mi je {e danes nekako àl za to.

Naslednje posredno sre~anje s karate-jem je bila funkcija predsednika Karate kluba Vrhnika, kjer sva s trenerjem brez dogovora razmejila svoje pristojnosti in delo. Ta na~in dela se je obnesel in klub sva na ta na~in uspe{no vodila kar nekaj let. @e takrat sem ugotovil, da je to do-ber recept za delo; vsak naj dela tisto, kar najbolje zna.

Leta 2005 sem se vpisal na vi{jo stro-kovno {olo, smer poslovni sekretar, ter jo marca 2007 kon~al z uspe{nim zago-vorom diplomske naloge.

Znanje in izku{nje iz preteklosti in s {olanja na vi{ji strokovni {oli sem uspe{no pri~el uporabljati septembra 2006, ko sem se, poleg osnovne zapo-slitve na Okrajnem sodi{~u na Vrhniki, zaposlil tudi kot sekretar Karate zveze Slovenije.

Priznati moram, da je bil za~etek teàk. Korespondenco in pisarni{ko poslo-vanje v elektronski obliki sem moral osnovati iz ni~ oziroma iz obstoje~e pisne oblike in arhiva. Da pa sem to lahko naredil, sem se najprej moral spoznati s predpisi na tem podro~ju ter s strukturo organov in organizacij, tako na ravni Karate zveze Slovenije, kot na republi{ki ravni.

Naslednji cilj, ki sem si ga zadal, je bil dobra in aùrna informiranost klubov. Tudi to mi je v ve~ji meri uspelo.

Glede na to, da sem dopoldan v re-dnem delovnem razmerju, je moje delo sekretarja skoncentrirano na popoldan-ski ~as in na dneve ob koncu tedna. Ne-malokrat oddelam tudi kak{no no~no uro.

Slu`beni telefon Zveze zvoni tudi po-zno zve~er in odgovarjati na klice mi ne predstavlja bremena. Tako je moj pro-fesionalni odnos do opravljanja funkcije sekretarja postal na~in ìvljenja. Profesi-onalnosti je bil dodan pridih osebnosti in to mi je dalo nov zagon in veselje pri delu. Nekako sem za~el ìveti za Zvezo. Zavedam pa se, da bi bilo treba {e ve-liko stvari urediti in narediti, vendar mi ~as tega ne omogo~a. n

»Slu`beni telefon Zveze zvoni tudi pozno zve~er in odgovarjati na klice mi ne predstavlja bremena.«


13



Klubi

KATE EKIPNO:NAJMLAJ[E:

1. KK SHOTOKAN VELENJE)NAJMLAJ[I:

1. KK SHOTOKAN KRANJ)2. KK SOÂ)

MALÎCE:1. KK POSTOJNA)2. KK KOLEKTOR IDRIJA)

MAL^KI:1. KK TIGER VELENJE)2. KK LOVRENC NA POHORJU 3)3. KK SHOTOKAN VELENJE)3. KK ROGA[KA SLATINA)

MLAJ[E DEKLICE:1. SHOTOKAN KK MUHA [PELA)2. SHOTOKAN KK BOHINJ)3. KK SHOTOKAN VELENJE)3. KK POSTOJNA)

MLAJ[I DE^KI:1. [D GORICA)2. KK LOVRENC NA POHORJU 1)3. [D GORICA 2)3. KK POSTOJNA)

STAREJ[E DEKLICE:1. [D GORICA)2. KK TIGER VELENJE)3. KK KRANJ)3. KK KOLEKTOR IDRIJA)

STAREJ[I DE^KI:1. KK LOVRENC NA POHORJU)2. KK SELNICA OB DRAVI)3. SHOTOKAN KK BOHINJ)

MLAJ[E KADETINJE:2. KK SHOTOKAN VELENJE)2. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. [D GORICA)3. KK TRBOVLJE)

MLAJ[I KADETI: 1. KK TRBOVLJE)

KADETINJE: 1. KK KOVINAR MARIBOR)2. KK KRANJ)

KADETI:1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. KK MURSKA SOBOTA)

MLADINKE: 1. KK KRANJ)

MLADINCI:1. KK KRANJ )

^LANICE: 1. KK KRANJ)2. KK KOVINAR MARIBOR)3. KK LOVRENC NA POHORJU)

^LANI:1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. KK KRANJ)

Sabina Iler{i~ Kov{ca

Uspe{ni è 35 letPrav v teh dneh se izteka petintride-set let od ustanovitve Karate kluba Postojna, ki je bilo v letu 1973 eno redkih {portnih dru{tev v Sloveniji, ki je gojilo to {portno zvrst borilne ve{~ine, v ob~ini Postojna pa edini. Ustanovni ~lani kluba Vid Dolenc, Dragan Lazare-vi} in Josip Kov{ca, so zapisali v statut dru{tva, da bo njihova prvenstvena naloga vadba z mladimi, predvsem osnovno{olci. Potrebe po udele`bi na {portnih tekmovanjih so se pokazale v poznih sedemdesetih letih in v za~etku osemdesetih, ko so je tudi na republi{ki ravni oblikoval tekmovalni sistem. Prva stopnja tekmovanj so bila na ob~inski, druga na regijski in tretja na republi{ki ravni. Tekmovanja na dràvni ravni so takrat potekala v jugoslovanskem me-

rilu in slovenski tekmovalci so se è lahko kosali z najbolj{imi iz sosednjih republik.

Stati in obstati ni bilo lahko, saj je s tem povezana kakovost in vztrajnost. In prav ti dve vrlini povezujeta glavnega trenerja Josipa Kov{ca. Naj priznamo ali ne, postojnski karate klub je {el skozi razli~ne preizku{nje in dokazovanja v tekmovalnem in organizacijskem smislu, da je lahko po petintridesetih letih v samem vrhu najkakovostnej{ih karate klubov v Sloveniji.

Koliko odrekanj je bilo pri tem potreb-nih, vedo predvsem vsi tisti, ki se ukvarja-jo s {portno vzgojo mladih, saj so na eni strani pogosto sposobnosti in èlje otrok, na drugi strani èlje in zahteve star{ev, ki pa so v tej simbiozi gotovo pomemben ~len. Kako je to uspevalo skozi dolgo

zgodovino tega {portnega kluba trenerju Kov{ci, ve gotovo le on sam.

Postojna kot srednje veliko mesto po-nuja kar nekaj {portnih dejavnosti mla-dini, tako da lahko vsakdo izmed njih izbere sebi najbli`jo {portno disciplino. Nemalo je bilo takih, ki so si za svoj {port izbrali prav karate. Prvi treningi so dolga leta potekali v nekdanji telo-vadnici »stare osnovne {ole« na Lju-bljanski cesti, kjer ima sedaj svoj sede` Vi{ja poslovna {ola. V tej telovadnici so se kalili mladi in tudi manj mladi, ki so èleli dobiti osnovna znanja te japonske ve{~ine. Kako so prav dobri pogoji za treninge pomembni pri tekmovalnem razvoju {portnika, vedo povedati vsi trenerji, in ni~ druga~e ni bilo pri ka-rateju. Pomembno vlogo pri tem ima lahko tudi [portna zveza, ki mora po svojih mo~eh zagotoviti primerne

Karate klub Postojna

Karate k lub Trbovlje


14


3. KK LOVRENC NA POHORJU)[PORTNE Borbe EKIPNO:MLAJ[E DEKLICE:

1. KK POSTOJNA)2. KK @ALEC)3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

MLAJ[I DE^KI:1. [D GORICA)2. KK POSTOJNA)3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. [D GORICA 2)

STAREJ[E DEKLICE:1. KK @ALEC)2. [D GORICA)3. KK KOLEKTOR IDRIJA)

STAREJ[I DE^KI:1. KK RADENCI)2. KK @ALEC)3. KK ROGA[KA SLATINA)

3. SHOTOKAN KK OPLOTNICA)MLAJ[E KADETINJE:

1. KK TIGER VELENJE)2. KK KRANJ)3. KK MURSKA SOBOTA)3. KK ROGA[KA SLATINA)

MLAJ[I KADETI:1. KK SHOTOKAN KRANJ)2. KK TRBOVLJE)3. KK @ALEC)3. KK RADENCI)

KADETINJE:1. KK KOVINAR MARIBOR)2. KK TRIGLAV)

KADETI:1. [D GORICA)2. KK NESTOR)3. TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

MLADINKE:1. KK KRANJ)

MLADINCI:1. [D GORICA)2. KK KRANJ)3. SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. KK TIGER VELENJE)

^LANICE: 1. KK KRANJ)2. KK SHOTOKAN KRANJ)3. KK TRIGLAV)

^LANI:1. DBV PIRAN)2. TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. KK ZMAJ LJUBLJANA)3. [D GORICA)

pogoje za treninge. V zadnjih letih se je prav z izgradnjo nove {portne dvorane na O[ Antona Globo~nika to popravilo, saj se sedaj ne dogaja ve~, da bi sku-paj na istem prostoru izvajali treninge ko{arkarji in karateisti. Te`ko bi bilo povedati, kdo je koga motil.

Leta, ki so za njimi, so tudi leta izjemnih tekmovalnih dose`kov. Vsaka generacija je imela svoje junake v postojnskem karateju in vsak od njih je po svoje utrdil sloves in uspe{no delo v klubu. Ne{tevilo generacij se je v dolgoletni dobi zvrstilo na parketu, sedaj se neka-teri celo vra~ajo s svojimi otroki. Lista tekmovalnih uspehov mladih karatei-stov je dolga, uspe{ni tekmovalci so bili tako v posameznih kot tudi ekipnih di-sciplinah, tako v katah kot tudi borbah, ne le v slovenskem merilu, temve~ tudi izven meja. Njihov slog je prepoznaven v dràvah biv{e Jugoslavije ter tudi v drugih evropskih dràvah.

Postojnski karate klub pa je znan tudi po organizacijski plati, drugo leto maja bo è osmi~ zapored organiziral med-narodno tekmovanje v karateju Po-stojna Open, ki na enem mestu zdruì pisano paleto tekmovalcev razli~nih na-rodnosti. Tako tudi ta klub prispeva k {e ve~ji prepoznavnosti Postojne v Evropi. Seveda so bili postojnski karateisti organizatorji tekmovanj tudi v prete-klosti: leta 1989 so jim zaupali dràvno prvenstvo za kadete in mladince, ki je bilo eno zadnjih dràvnih tekmovanj v karateju v Sloveniji pred razpadom sku-pne dràve.

Ko se po tolikih letih trener, ki je v klubu od ustanovitve, ozira nazaj na prehojeno pot, pravi, da bi se tudi danes odlo~il enako. V treningih je videl nek smisel, predvsem tedaj, ko so zadovolj-stvo ~utili tudi vsi, ki so {li skozi njego-vo {olo karateja. Bilo je veliko odrekanj na ra~un kluba, pa vendar je na tej poti spoznal prijatelje, navezal {tevilne stike s posameznimi klubi, pa ne le on, mar-ve~ tudi vsi mladi tekmovalci, ki so svo-je pridobljeno znanje pokazali na vrsti tekmovanj.

Seveda pa ne bi bilo tako dobrih tekmovalnih rezultatov, ~e ne bi posve~ali pozornosti tudi strokovnim izobraèvanjem, saj je bilo potrebno {portno znanje nadgrajevati in utrjevati. Veliko pozornosti v klubu posve~ajo strokovnim seminarjem tako na Fakul-teti za {port, ki izobraùje vaditeljski in trenerski kader, kot tudi v obliki semi-narjev svetovno priznanih karateistov. Njihovo znanje je vedno dobrodo{lo.

Poleg trenerja imajo pomembno vlogo v klubu tudi star{i, ki so se v zadnjih letih organizirali v t.i. sumo sekcijo. Znotraj te se tudi oni izobraùjejo za organizacijo tekmovanj, predvsem kot zapisnikarji in sodniki, tako da se veriga sodelovanja ne pretrga. Povezovalno funkcijo med trenerjem in star{i ter tekmovalci pa dopolnjuje predsednik kluba, Konrad Jurca, ki skrbi za promo-cijo kluba.

Prepri~ani smo, da imajo na~rtov za uspe{no delo v klubu {e najmanj za na-slednjih petintrideset let. n

Bogdan Simerl

Karate klub TrbovljeOb~inski svet Ob~ine Trbovlje je Karate klu-bu TRBOVLJE “za ve~letno nadpovpre~no uspe{no delo in uveljavljanje na podro~ju {porta, organizaciji mednarodnih {portnih prireditev, vzgoji tekmovalcev in promociji ob~ine Trbovlje” podelil najvi{je ob~insko priznanje “Prvojunijsko nagrado za leto 2002”. Za to priznanje so zaslu`ni prav vsi, ki so v vsej zgodovini trboveljskega karateja s svojo aktivnostjo prispevali k uveljavitvi kluba.

Za~etki trboveljskega karateja segajo v leto 1971, ko so mladi {tudentje, ki so takrat trenirali v Ljubljani, za~eli s prvimi treningi v sedaj è poru{eni telovadnici [portnega dru{tva Rudar. Ni to~nega podatka, koliko ~lanov je v sedemintridesetih letih (1971-2008) za-polnjevalo trboveljske karatejske vrste, vendar zagotovo preko 2000. Trenutno je v Karate klub Trbovlje vklju~eno in marljivo redno trenira ve~ kot 150 ~la-nov. Stari so od 6 let naprej in tudi ~ez 50. Trenirajo ènske in mo{ki, najve~ je seveda otrok. Kljub temu, da zaradi razli~nih razlogov odhajajo odli~ni vr-hunski tekmovalci, se zaradi dobrega strokovnega dela pojavljajo vedno novi.


15



Tolmin, 31. maj 2008


KATE POSAMEZNO:KATE najmlaj{e

1. ÂTER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE)2. [TRUC BRINA LUCIJA (KK SHOTOKAN VELENJE)3. PISANEC-ME@NAR [PELA (KK SHOTOKAN VELENJE)3. KOMAC MANCA ([D GORICA)

KATE najmlaj{i 1. JAGODIC KRISTIJAN (KK SHOTOKAN KRANJ)2. HAFNAR PETER (KK SHOTOKAN KRANJ)3. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE)3. TAHIROVI] HUSEIN (KK TRBOVLJE)

KATE mal~ice 1. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. GRAHELJ Tanja ([D GORICA)3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE)3. JENKO Teja (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)

KATE mal~ki 1. JURCA Timon (KK POSTOJNA)2. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE)

3. PLJAVA Dem (KK TIGER VELENJE)3. STROPNIK LAMAR (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE mlaj{e deklice 1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)3. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI)3. RAJNAR Silvija (KK MURSKA SOBOTA)

KATE mlaj{i de~ki 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE)2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)3. MO[MONDOR DOMEN (KK VELENJE)3. @UBER Kevin ([D GORICA)

KATE starej{e deklice 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)2. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. LEP Eva (KK SELNICA OB DRAVI)3. BAHOR ANA (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE starej{i de~ki 1. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI)

Trboveljski karateisti so kot ambasa-dorji dostojno in {portno zastopali trboveljski ter slovenski karate na vseh celinah sveta, razen v Avstraliji. V za-dnjem obdobju igrajo pomembno vlogo tudi v reprezentan~nih nastopih, kjer so osvojili è vrsto odli~ij, tako na uradnih evropskih prvenstvih, kot na ostalih mednarodnih turnirjih, kjer so zastopali barve slovenske reprezentance. Na doma~ih bori{~ih pa so do sedaj osvojili è vse mo`ne naslove.

Zaklju~uje se leto, ki se ga bodo ljubite-lji trboveljskega karateja {e zelo dolgo prijetno spominjali po uspe{nih rezulta-tih svojih tekmovalcev, po lepih dogod-kih ter prijateljskih vezeh, ki so jih na novo stkali ali pa, obstoje~e, {e utrdili. Z veseljem pri~akujejo leto 2009, nova tekmovanja, pogojena tako z uspehi kot porazi, nove kraje doma in v tujini, nove dogodiv{~ine, imajo torej veliko razlo-gov za nestrpnost.

V zadnjih petnajstih letih sodijo tr-boveljski tekmovalci zanesljivo v sam vrh slovenskega karateja. V letu 2008 so osvojili kar 185 medalj na uradnih tekmovanjih ter mednarodnih turnirjih. Kljub temu, da niso presegli rekordne-ga leta 2007, katerega bera ja bila 211 medalj in lovorika absolutnega zma-govalca pokalnih tekmovanj KZS, so z izkupi~kom zelo zadovoljni.

Leto 2008 so s svojimi uspehi zazna-movali tekmovalci Alja` VESENJAK, Timi UMEK, Almin SALKI^, @iga ROZINA, Tea LOPAN in {e mnogi drugi. Trbo-veljski tekmovalci so stali na najvi{jih

stopnicah zmagovalnega odra skoraj na vseh mednarodnih turnirjih, kjer so nastopili, na Hrva{kem, v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Italiji, ^rni Gori ter vseh mednarodnih turnirjih v organizaciji slovenskih karate klubov.

V za~etku leta je vlogo glavnega trener-ja od Bogdana SIMERLA prevzel Miha KOVAÎ^. Bogdan je bil v tej vlogi celih 27 let. Miha je takoj zavihal rokave in s svojo trenersko ekipo nadaljeval è dobro za~rtano delo in prve rezultate je mogo~e è videti.

Poleg treningov in tekmovanj se izvajajo tudi dejavnosti kot so pikniki, izleti, pla-ninski pohodi, druàbna sre~anja, kopa-nja v letnem bazenu, kolesarjenje, itd.

Na klubskem mega-pikniku, ki so ga letos izvedli è tretji~ zapored, se je v mesecu juniju zbralo v Lontovù nad Trbovljami preko 200 ~lanov kluba, njihovih sorodnikov ter ostalih sim-patizerjev trboveljskega karate kluba. Posebnost vseh piknikov je ta, da otroci

spravijo svoje star{e na nogometno igri{~e, kjer skupno izvedejo prvo {ol-sko kato.

Letos je trboveljske karateiste pot è peto leto zapored vodila v Puntièlo, naselje oddaljeno nekaj km iz Pule, kjer so v juliju ~lani karate kluba Trbovlje ponovno preìveli ~udovite po~itnice.

Karate klub Trbovlje organizira in izve-de vsako leto v decembru mednarodni karate turnir, ki ima poleg uspe{ne or-ganizacijske formule tudi tradicijo enega izmed najstarej{ih turnirjev v Evropi. V decembru 2008 so izvedli è 36. mednarodni karate turnir “TRBOVLJE 2008”.

Zaklju~imo lahko, da je bilo celotno delo v letu 2008 dobro organizirano in je obrodilo zelo lepe uspehe. ê bo tako dobro potekalo tudi v naprej in ~e bodo tekmovalci tudi v bodo~e tako uspe{ni, bodo karateisti ljubitelje tega {porta {e zagotovo ve~krat razveselili z odli~nimi rezultati. n


16


2. PU[NIK Nik (KK SELNICA OB DRAVI)3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA)3. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)

KATE mlaj{e kadetinje 1. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. MARINÊK Nina ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)

KATE mlaj{i kadeti 1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)3. KURONJA Ale{ (KK MURSKA SOBOTA)

KATE kadetinje 1. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)2. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)3. FINC Demi (KK POSO^JE)3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)

KATE kadeti 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. ÛÊK Marko (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

KATE ~lanice 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. ODAR Meta (KK KRANJ)3. UR[I^ Anja (KK SOÂ)3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)

KATE ~lani 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU)2. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)3. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

KATE EKIPNO:Ekipne KATE najmlaj{e

1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 (KK SHOTOKAN VELENJE)2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)

Ekipne KATE najmlaj{i 1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ)2. KK SOÂ 1 (KK SOÂ)3. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)

Ekipne KATE mal~ice 1. [D GORICA 1 ([D GORICA)2. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE)3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE mal~ki 1. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE)2. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE)3. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ)3. [D GORICA 1 ([D GORICA)

Ekipne KATE ml. deklice 1. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)3. SHOTOKAN KK MUHA [PELA 1 (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. [D GORICA 1 ([D GORICA)

Ciril Klajn{~ek

Obvladovanje emocij je pogoj vrhunskega nastopaV na{i trenerski praksi {e vedno vse preve~ prevladuje tehni~na vadba, povsem pa se zanemarja odnosni, relacijski in komuni-kacijski aspekt treninga. Posledica tega je zanemarjanje emocionalne plati priprav ter osebnostne rasti in razvoja tekmoval-cev, posledi~no pa tudi ni`ja uspe{nost na{ih reprezentantov. V pri~ujo~em tekstu èlim pokazati na pomen emocij v konte-kstu priprav vrhunskih tekmovalcev/repre-zentantov, obenem pa predstavljam svoj

v praksi potrjen celostni pristop in na~in priprave tekmovalcev. Tisto, na osnovi ~esar è dvajset let pomagam tekmovalcem ozi-roma reprezentantom do optimalnega ra-zvoja njihovih zmo`nosti in do nastopanja v okviru njihovega individualnega podro~ja optimalnega telesnega, intelektualnega in emocionalnega funkcioniranja, nastopanja in zastopanja na{e karate zveze in dràve.

Uvod

Tisto, kar med vrhunskimi {portniki odlo~a o tem, kdo bo bolj{i, ni telesna in tehni~na, ampak takti~na pripravlje-nost in v tem kontekstu obvladovanje lastnih emocij in mentalna trdnost.

Emocije so jezik organizma. Njihova naloga je, da preoblikujejo osnovno vzburjenje skladno s situacijo, s katero se je treba soo~iti: npr. bliìna tekmo-vanja, prihod na bori{~e, borba s kon-kretnim tekmovalcem itd. Vzburjenje v zvezi z aktivnostjo se vedno preobraà v specifi~ne emocije, te pa v ~utna in motori~na dejanja. Nenazadnje emocije z energijo napajajo na{a ravnanja.

Da bi tekmovalec postal vrhunski, torej zmoèn vrhunske predstave oziroma nastopa, mora biti sposoben obvlado-vati svoje telo, misli, emocije, stres itd. Dejstvo, da je mentalna mo~ odlo~ilnega pomena, pa zastavlja vpra{anje, zakaj krepitev teh sposobnosti ni sestavni

Izku{njeObvladovanje emocij je pogoj vrhunskega nastopa

Kata vs. Bor

Karate-mehanika

SP Malezija 2004


17



Ekipne KATE ml. de~ki 1. [D GORICA 1 ([D GORICA)2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)3. KK SELNICA OB DRAVI 1 (KK SELNICA OB DRAVI)3. KK TRBOVLJE 2 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE st. deklice 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE st. de~ki 1. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA GORICA)2. SHOTOKAN KK BOHINJ 1 (SHOTOKAN KK BOHINJ)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)

Ekipne KATE mlaj{e kadetinje 1. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 1 ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. [D GORICA 1 ([D GORICA)3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE)3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE mlaj{i kadeti 1. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)2. KD SAMURAI NOVA GORICA 2 KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)

Ekipne KATE kadetinje 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)2. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR)

Ekipne KATE kadeti 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA 1 (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

Ekipne KATE ~lanice 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)2. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR)

Ekipne KATE ~lani 1. SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA 1 (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

del vsakodnevne vadbe? Vsakodnevna karate vadba pri nas namre~ {e vedno sestoji iz prete`no tehni~nega izpopol-njevanja. Takti~no urjenje, osebno-stna rast in razvoj ter mentalna plat treninga, to je razvoja in krepitve inte-lektualnih, kognitivnih in emocionalnih sposobnosti tekmovalcev, pa je precej zanemarjana, kon~a se pri spo{tovanju hi{nega reda oziroma do-jo pravil obna{anja, se pravi pri svojem podreja-nju “velikemu” trenerju.

To se dogaja ob dejstvu, da je v {portni znanosti, konkretno v {portni psiho-logiji è zdavnaj znano, da je mentalne in emocionalne sposobnosti {portnika mogo~e in treba - v kolikor se èli do-biti vrhunski rezultat - izpopolnjevati in krepiti skozi vadbeno prakso, podobno kot telo in tehniko. Z drugimi besedami: na{e sposobnosti opaànja, koncen-tracije, motivacije, obvladovanja stresa, jeze in strahu, analize dogajanja na bori{~u, procesiranja informacij, hipnega sprejemanja takti~no pravilnih odlo~itev

itd. je mo`no in potrebno razvijati skozi vsakodnevno vadbeno prakso.

Kot re~eno pa se to obi~ajno ne do-gaja, saj vadbena praksa in sam pristop k tekmovalcu ni dovolj celovit. Prav ta celovitost pa je bistvo pristopa, ki sem ga razvil na osnovi svojega dolgoletnega izobraèvanja in uporabe ge{talt terapi-je, ter je osnova mojega “coachinga”1 in psiholo{kih priprav na{ih reprezentan-tov, med katerimi je ve~ osvajalcev me-dalj z evropskih in svetovnih prvenstev in mediteranskih iger.2

Celostni pristop in njegovi principi

Gestalt je nem{ka beseda, ki ozna~uje celovitost, konfiguracijo, popol-nost forme. V marsi~em je podobna vzhodnja{kemu pojmu Tao in kitajskemu simbolu Jin in Jang. Ge{talt pristop h karateju in karate vadbi sem razvil v 80-ih letih prej{njega stoletja, ko sem se vzporedno z vadbo karateja ve~ let usposabljal in uril v ge{talt terapiji. Ge{talt terapija je pristop k delu z ljudmi, ki je usmerjen v rast in razvoj. ^loveka vedno obravnava v kontekstu in od-nosih s samim seboj in drugimi ljudmi. Kot taka zaobjema ~lovekovo fizi~no, psiholo{ko, intelektualno, emocionalno, medosebno in spiritualno izkustvo na

1 »Coaching« pomeni skrb za osebnostno rast in razvoj, {portno kariero in optimalno pripravljenost tekmovalca na osnovi odnosa in komunikacije ter vpo-gleda v celokupno polje (kontekst, okolje) v katerem se le-ta nahaja.

2 Nosilci mednarodnih medalj iz avtorjevega kluba so: 1994 - Klemen Stanovnik, bron iz SP v Maleziji; 1996 - Polona Vilar, bron na Svetovnem {tudentskem prvenstvu v Osaki; 1996 - Marjana Julari~, zlato na Mladinskem SP v Johannesburgu; 1997 - Klemen Stanovnik, srebro na Evropskem ~lanskem prvenstvu na Tenerifih, 1997- Polona Vilar srebro na mediteranskih igrah v Bariju; 2004 - Dejan Vozli~, srebro na evropskem mladinskem prvenstvu v Rijeki, 2006 – Dejan Vozli~, bron na Evropskem ~lanskem prvenstvu v Bratislavi.


18


2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)3. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA POHORJU)

[PORTNE Borbe:Borbe mlaj{e deklice -40

1. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)2. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ)3. FLISAR Da{a (KK MURSKA SOBOTA)3. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe mlaj{e deklice +40 1. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA)2. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)3. PI@MOHT Kim (KK HRASTNIK)

Borbe mlaj{i de~ki -35kg 1. SUSI^ Alja` ([D GORICA)2. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE)3. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA)3. KRALJ Nejc (KK VIRTUS DUPLICA)

Borbe mlaj{i de~ki -40kg 1. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN)2. DOLHAR DAVID (KK KRANJ)3. KUZMI^ Igor (KK MURSKA SOBOTA)3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA)

Borbe mlaj{i de~ki -45kg 1. @UBER Kevin ([D GORICA)2. [UMANDL Patrik ([D GORICA)3. KYRINOV Primo` (KK VIRTUS DUPLICA)

Borbe mlaj{i de~ki +45kg 1. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)2. NUHANOVI] ALEN (KK POSTOJNA)3. BOLTAR Mirko ([D GORICA)3. PINTARI^ ROK (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe starej{e deklice -45 1. BEÎREVI]* Ilhana (KK [I[KA)2. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe starej{e deklice -50 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ)2. P[AJD Nika (KK @ALEC)3. GODNI^ ANJA (KK KRANJ)3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA)

Borbe starej{e deklice +50 1. LOPAN Tea (KK TRBOVLJE)2. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. GA[PARI^ Barbara (KK TRBOVLJE)3. SLATINEK Manja (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

Borbe starej{i de~ki -40kg 1. [TERN Matija (KK KRANJ)2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)3. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe starej{i de~ki -45kg 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN)2. ARH Gaber (SHOTOKAN KK BOHINJ)3. LOGAR Matev` (KK TIGER VELENJE)

holisti~en na~in. Vsakega izmed teh medsebojno povezanih aspektov ìvlje-nja pa obravnava nelo~ljivo od posame-znikovega okolja, zgodovine, kulture.

Ge{talt pristop k vadbi karateja temelji na pojmovanju karate borbe kot bor-be dveh osebnosti, dveh enkratnih in neponovljivih posameznikov, ki si priza-devata drug drugega fizi~no, tehni~no in takti~no prelisi~iti, prese~i oziroma premagati v okviru konteksta s pravili in sojenjem opredeljenega tekmovanja Borba se dogaja v neskon~nem nizu trenutkov “tukaj in sedaj”, zmaga pa vedno tisti, ki je celostno (bazi~no, tehni~no, takti~no) bolje pripravljen. Bolje pripravljen pa je tisti, ~igar zmo`nost izbora akcij/reakcij (napada in obrambe) je bolj usklajena z njegovo

lastno naravo in zmo`nostmi, ki je bolj{i v zmo`nosti samoregulacije, koncen-tracije, obvladovanja lastnih emocij, ter ki la`je sprejema odgovornost za svoj izbor in delovanje. Skladno s tem je zaèleno, da vadbena praksa zaobjema ~lovekovo fizi~no, psiholo{ko, intelektu-alno, emocionalno, medosebno in spi-ritualno izkustvo na kar se da celosten na~in. To pa se doseè skozi ustvarjalno uporabo naslednjih pristopov:

Eksistencialni pristop:

• Trener tekmoval~evo pozornost nenehno usmerja v tukaj in sedaj

• Pri njegovem delu je poudarjeno tekmoval~evo lastno prevzemanje odgovornosti za svojo usodo

Fenomenolo{ki pristop:

• Trener je nenehno usmerjen v tekmoval~evo percepcijo realnosti

• Trener pomaga tekmovalcu pove~ati zavedanje o sebi in o povezanosti z drugimi

• Trener je vedno pozoren na to, kaj je pred njegovimi o~mi, ne pa zgolj na plan/na~rt

Dialo{ki pristop:

• Tekmovalec je aktiven udeleènec procesa in skozi dialog/skupaj s trenerjem preverja, prou~uje in spoznava - kaj in kako sam razmi{lja, ~uti in po~enja.

Holisti~en pristop:

• Trener v svoj pristop vklju~uje {ir{i kontekst: tekmoval~evo preteklost, sedanjost in prihodnost, njegovo druìno, {olo/slu`bo, prijatelje in kulturo

• Poudarek je na povezovanju vseh delov tekmoval~eve osebnosti in njegovega okolja.

Eksperimentalni pristop:

• Trener tekmovalca nenehno spod-buja k iskanju kreativnih re{itev

• Trener skupaj s tekmovalcem eks-perimentalno odkriva nove, bolj{e, zanj osebno primernej{e re{itve razvoja njegovih lastnih zmo`nosti; pri tem je klju~no zavedanje in eksperimentalno u~enje.


19



Borbe starej{i de~ki -55kg 1. JURKOVI^ Jan (KK RADENCI SHOTOKAN)2. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN)3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA)3. BRENÎ^ Bla` (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe starej{i de~ki +55kg 1. BLATNIK Jernej (KK NESTOR)2. KOREN Jure (KK RADVANJE)3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE)3. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR)

Borbe mlaj{e KADETINJE -54kg 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ)2. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)3. PLAVÂK Aleksandra (KK ROGA[KA SLATINA)

Borbe mlaj{e KADETINJE +54kg 1. PU[NIK Lina DB[ @ALEC)2. KER[I^ Martina (KK TRBOVLJE)3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. KLEMENÎ^ Veronika (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe mlaj{i KADETI -52kg 1. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. MATOH Rok (KK VIRTUS DUPLICA)3. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ)

Borbe mlaj{i KADETI -57kg 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE)2. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. JEGLI^ Matej (KK VIRTUS DUPLICA)3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe mlaj{i KADETI -63kg 1. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)2. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ)3. POTO^NIK Matic (KK NESTOR)3. NOVAK Ro`le (KK KOVINAR MARIBOR)

Borbe mlaj{i KADETI -70kg 1. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA)3. KLAN^NIK Matic (KK VIRTUS DUPLICA)

Borbe mlaj{i KADETI +70kg 1. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)2. Zrim{ek Miha (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR)

Borbe KADETINJE -57kg 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR)2. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR)3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK)

Borbe KADETINJE +57kg 1. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA)2. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. [TURM Lucija (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

Borbe KADETI -60kg 1. TEPI^ Almin DBV PIRAN)2. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA)3. BRLEK Rok (KK [I[KA)3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE)

S temi pristopi so povezani nekateri

osnovni principi vadbene prakse, ki

spodbujajo osebnostno rast in razvoj

tekmovalca: od iskanja opore v okolju,

preko naslanjanja na lastne mo~i, do

skladnega razvoja njegovih telesnih,

mentalnih in emocionalnih zmo`nosti.

Ti principi so lahko razumljeni tudi kot

nekak{ne sugestije za delo s tekmo-

valci:

• Vse, kar dela{, misli{, ~uti{, si èli{

oziroma, ~emur se izmika{, se doga-

ja tukaj in sedaj

• Bodi svoj, upaj si biti to, kar si, ozi-

roma sprejmi se tak{en, kot si

• Izrazi se skozi svoje èlje, misli in

ob~utke ter ne manipuliraj s seboj

in drugimi skozi racionalizacije,

pri~akovanja, ocenjevanja in izkrivl-

janja

• Opazuj svoje okolje in postopaj z njim glede na to, kak{no dejansko je

• Doìvi v popolnosti celoten spekter svojih ob~utij (emocij), tako prijet-nih kot neprijetnih

• Ne sprejemaj zunanjih zahtev, ki so v nasprotju s tvojim poznavanjem samega sebe

• Vedno bodi pripravljen na eksperi-mentiranje, na soo~enje z novimi situacijami

• Vedno bodi pripravljen na spre-membe in razvoj

Ge{talt pristop3 nam ponuja mo`nost, orodje, metodologijo in tehnologijo za tekmoval~evo in na{o lastno oseb-nostno rast in razvoj. Omogo~a nam vzpostaviti zavesten odnos s celotnim “poljem”4, kakor tudi kontakt z lastni-mi in tekmoval~evimi potrebami in zmo`nostmi. S tem, ko nam cilj treninga pomaga povezati z njihovim lastnim in doìvljanjem potreb in zmo`nosti, pa v ospredje postavlja potrebo in zahtevo po trenerjevi in tekmoval~evi avtenti~nosti, kreativnosti, izboru, odgovornosti ter nenehni pripra-vljenosti na spremembe in razvoj.

3 Ta pristop sem 1997 predstavil na mednarodnem kongresu {porta na Bledu in leta 1999 na mednarodnem kongresu o borilnih {portih v Oviedu, predsta-vljen pa je bil tudi v reviji Slovenski karate. Ge{talt pristop h karate borbi ni nov po elementih, ki ga sestavljajo, je pa nov, originalen in avtorsko pogojen na~in, na katerega so ti elementi uporabljeni in organizirani ter podro~je njegove aplikacije.

4 Polje predstavlja struktura in dinamika konkretne osebe, struktura in dinamika okolja, v katerem ta oseba deluje ter struktura in dinamika odnosov med to osebo in okoljem. V primeru karate tekmovalca v to polje sodi tudi njegov klub, doma~a in mednarodna karate zveza, klubski in reprezentan~ni trener, tekmo-valna pravila, sodniki, drugi tekmovalci (aktualni in potencialni nasprotniki) druìna, prijatelji itd..


20


20

Borbe KADETI -70kg 1. SUBAN Nejc ([D GORICA)2. DAMJANOVI] Alen (KK KOVINAR MARIBOR)3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR)

Borbe KADETI +70kg 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA)2. LAZAR Luka (KK NESTOR)3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)

Borbe ~lanice 1. PETERNEL Iva (KK KRANJ)2. [TEFE [pela (KK KRANJ)3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)3. JEGLI^ Andreja (KK [I[KA)

Borbe ~lani -65kg 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN)2. LI[INOVI] HADIS (KK POSTOJNA)3. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN)3. @URMAN Beno (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe ~lani -70kg 1. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR)2. TROST Rok (KK KRANJ)3. KRI@MAN Martin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

Borbe ~lani -75kg 1. [ANTEJ @iga (KK TRBOVLJE)2. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA)3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA)

Borbe ~lani +75kg 1. MERC Jan DBV PIRAN)2. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA)3. TOMAN Jure KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KOV[CA MARKO (KK POSTOJNA)

Na ta na~in se problem u~inkovitosti in uspe{nosti trenerskega dela premika s fiziolo{kega in tehnolo{kega podro~ja v sfero posameznikovega (trenerjevega in tekmoval~evega) odnosa s seboj in oko-ljem, klju~ za uspeh trenerskega dela pa postaneta odnos in komunikacija. Razumeti, znajti se in obvladovati sebe v odnosih in komuniciranju pa je nekaj, ~esar se trenerji lahko nau~imo. Dva osnovna predpogoja za to pa sta: da to ho~emo in da smo dovolj odprtega duha.

Kako ravnamo v praksi

Na osnovi opisanih pristopov in prin-cipov sem pri delu s tekmovalci vedno usmerjen predvsem v to, kar se pred mojimi o~mi dogaja, to je - v tekmovalca, kakr{en je v danem trenut-ku, v “tukaj in sedaj”, v njegova dejanja, obna{anje, geste, drò telesa, njegove misli, ~ustva, fantazije itd.

Moj odnos do tekmovalca je oseben, doìvljajski. To pomeni, da posku{am razumeti (vstopiti v) fenomenolo{ki svet tekmovalca in skupaj z njim podoìveti njegovo videnje, doìvljanje, njegova stali{~a, pri~akovanja, bojazni itd.. To pa seveda zahteva bli`ji, oseben, jaz-ti odnos, ki je vse kaj drugega kot tradicionalen hierarhi~ni odnos in distanca. S tem pristopom torej odpravljam v karateju tradicionalno poudarjeno omnipotentno vlogo tre-nerja ter vadbeno prakso, zvedeno na tekmoval~evo pridnost in ubogljivost,

izpolnjevanje trenerjevih nalog in vad-benega na~rta.

Zame je to, kar tekmovalec po~ne, klju~ za razumevanje tega, kar mi-sli, ob~uti in doìvlja ter obratno, to kar misli, ob~uti in doìvlja je klju~ za razumevanje njegovega delovanja. Pri tem pa se nenehno soo~am in moram biti v stiku z lastnimi projekcijami, predsodki, mi{ljenjem, stali{~i in emocijami.

Z drugimi besedami, na tekmovalca gledam kot na ~love{ko bitje in ne kot na ekran, na katerega bi projiciral svoje transferje, èlje, hotenja, ambi-cije strahove in druge skrite aspekte lastne osebnosti. Nanj gledam kot na osebnost, ki je - tako kot sem tudi sam - strukturiran po interakcijah v samem sebi ter interakcijah med seboj in okoljem. Njegovo ravnanje vedno

motrim (gledam, doìvljam in razu-mem) kot funkcijo njegovega odnosa s samim seboj in okoljem, sebe in druge reprezentan~ne (in v~asih tudi klubske) trenerje, pa kot del tega odnosnega konteksta.

Ko sem usmerjen v to, kar se nepo-sredno pred mojimi o~mi dogaja, sem v situaciji, da tekmovalcu omogo~am, da izrazi in se soo~i s celo paleto vidikov njegove lastne osebnosti in lastnega funkcioniranja. To po~enjam tako, da usmerjam njegovo pozornost na la-stno po~etje, da zahtevam od njega jasno izraànje, da ga prekinjam v izraànju fantazij o samem sebi ter is-kanju opore za lastna ravnanja v okolju. Po drugi strani pa so~asno vzpodbu-jam in podpiram tiste na~ine njego-vega izraànja, ki so avtenti~en izraz njegovih potreb in zmo`nosti. Poma-

Trbovlje, 20. september 2008



21



KATE POSAMEZNO:KATE najmlaj{i

1. JAGODIC KRISTIJAN (KK SHOTOKAN KRANJ)2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE)3. HAFNAR PETER (KK SHOTOKAN KRANJ)3. BREZO^NIK Jan (KK LOVRENC NA POHORJU)

KATE mal~ki 1. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE)2. UZEJNOVI] Belmin (KK TIGER VELENJE)3. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE)3. TINTA Tilen ([D GORICA)

KATE ml. de~ki 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE)2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)3. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU)3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ)

KATE st. de~ki 1. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)2. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU)

3. HORVAT Matija KD SAMURAI NOVA GORICA)3. PU[NIK Nik (KK SELNICA OB DRAVI)

KATE ml. kadeti 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)3. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE)

KATE ~lani 1. DEREANI Bor (KK LOVRENC NA POHORJU)2. PRELOG Samo (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. KRAJNC Denis (KK LOVRENC NA POHORJU)3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)

KATE najmlaj{e 1. [TRUC BRINA LUCIJA (KK SHOTOKAN VELENJE)2. ÂTER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE)3. PISANEC-ME@NAR [PELA (KK SHOTOKAN VELENJE)3. KRAJ[I^ EVA (KK TRBOVLJE)

KATE mal~ice 1. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)

gam mu odblokirati blokade (na~ine, kako se prekinja v samoizraànju) za razvoj njegovih potencialov ali optima-len nastop na tekmovanju in dokon~ati (predelati in asimilirati) nedokon~ane stvari, ki so same po sebi ovira za rast in razvoj.

Za razliko od obi~ajnega, tradicionalno uveljavljenega top-down (od zgoraj navzdol) trenerskega pristopa (~e upo-rabimo ta izraz) si prizadevam, da tekmovalec v ~im ve~ji meri sam vodi svoj proces ozave{~anja, iskanja odgo-vorov in re{itev, oziroma rasti in razvo-ja. Pri tem pa moram biti sam dovolj spro{~en, zbran, samozavesten, aktiven in kreativen, da lahko vadbo ali pripravo tekmovalca (z ozirom na vpogled v ce-lokupen kontekst) sproti kreiram, pri-lagajam in planiram, ne da bi ob tem izgubil rde~o nit generalno za~rtanega plana.

Posebno podro~je oziroma poglav-je zase pa predstavljajo poglobljene psiholo{ke priprave tekmovalcev, pri katerih je individualno in skupinsko delo usmerjeno v izbolj{anje posa-meznih kontekstualno in situacijsko aktualnih psiholo{kih determinant tekmoval~eve pripravljenosti. Ge{talt vodila so takrat {e bolj jasna in rigoro-zna. Glasijo se takole:

• Govori v sedanjosti.

• Govori v prvi osebi.

• Ne govori o nekom, marve~ neposredno njemu.

• Vpra{anja zamenjaj s trditvami.

• “Ne morem” zamenjaj z “no~em”.

• “Da, ampak” zamenjaj z “da in”.

• Izogibaj se besedi “moram”.

• Uporabljaj “kaj in kako” namesto “zakaj”.

• Lo~uj med tem, kar zaznava{ in ob~uti{, ter med tem, kar domneva{.

• Bodi kratek.

S tem prihaja “terapija koncentracije”, kakor se je ge{talt terapija izvorno imenovala, do polnega izraza. Nenaza-dnje bi lahko celotno trenersko delo oziroma coaching po ge{talt principih strnil v nenehno usmerjanje svoje in tekmoval~eve pozornosti na vse - za rast in razvoj, kariero in tekmovalno uspe{nost -, skratka na relevantne de-javnike. Na osnovi njihovega poznavanja

seveda in skozi ustrezen odnos in ko-munikacijo.

S stali{~a optimiziranja tekmoval~eve uspe{nosti pa, podobno kot to po~ne Y. Hanin s svojim IZOF modelom5, posku{am tudi sam (skozi odnos in komunikacijo s tekmovalcem, skladno z ge{talt pristopom, principi in metoda-mi) poiskati njegovo/njeno individualno podro~je optimalnega funkcioniranja in na~in, kako se lahko pred in med nasto-pom optimalno opre na samega sebe in svoja lastna orodja, med katerimi so emocije osrednjega pomena. V veliki meri k temu pripomore tudi samo timsko delo in sodelovanje trenerjev.

2. KU[TRIN Zala ([D GORICA)3. SMILJAN Kiti (KK NESTOR)3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE)

KATE kadeti 1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE ml. deklice 1. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ)2. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI)3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)

KATE st. deklice 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)2. BAHOR ANA (KK SHOTOKAN VELENJE)3. JENKO Ur{ka (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. RUPNIK- CARUSO Gaja (KK KOLEKTOR IDRIJA)

KATE ml. kadetinje 1. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU)

5 Y.Hanin je razvil koncept in metodo ugotavljanja individualnega podro~ja optimalnega funkcioniranja na osnovi prisotnosti pozitivnih in negativnih ~ustev/ob~utij v ~asu pred, med in po nastopu. Gre za uspe{no metodo, ki nam jo je pred leti predstavil na Ljubljanski filozofski fakulteti.


22


22

2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. ALIBEGI] Ajda ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)

KATE kadetinje 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. OSOJNIK Ma{a (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE ~lanice 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. HUSKI] Lea ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. MEGLI^ Klavdija (KK LOVRENC NA POHORJU)3. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)

KATE EKIPNO:Ekipne KATE najmlaj{i

1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ)2. KK SHO-KAN APAÊ 1 (KK SHO-KAN APAÊ)3. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA POHORJU)

3. KK SOÂ 1 (KK SOÂ)Ekipne KATE mal~ki

1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 (KK SHOTOKAN KRANJ)2. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)3. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE)3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE)

Ekipne KATE ml. de~ki1. [D GORICA 1 ([D GORICA)2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE st. de~ki1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA POHORJU)2. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)3. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA GORICA)

Ekipne KATE ml. kadeti 1. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ve~ o mojem pristopu in na~inu dela in sodelovanja ter u~inkovitosti vam lahko (~e so seveda pripravljeni) povedo Kle-men, Polona, Marjana, Dejan, [pela, Teja, Matja`, Iva, Arnold, Bor, Zlatko, Alisa in ostali reprezentanti, ki so se s tem pri-stopom in principi dela sre~ali v konte-kstu svojih reprezentan~nih priprav.6

Namesto zaklju~ka

Kljub temu, da opisani pristop k pri-pravi tekmovalcev dokazano deluje in je u~inkovit, pa se bo {e vedno na{el kdo, ki tega ne bo priznal, mu ugovar-jal in nasprotoval. Bodisi iz neznanja, nepoznavanja, iz osebnih razlogov,7 ali pa preprosto iz “strahu” pred iz-gubo lastne avtoritete v osebnem in horizontalnem odnosu jaz-ti. Vendar je odgovor na to povsem preprost in jasen. Tak{ni ljudje preprosto ne razlikujejo med spo{tovanjem in strahospo{tovanjem. Menijo, da se jih morajo drugi bati, ~e naj jih spo{tujejo. To pa je zmotno, kajti strahospo{tovanje ni spo{tovanje, marve~ oblika strahu8. Spo{tovanje je

pozitiven odnos do drugih, strah pa ne-gativen odnos.

O tem, da gre v odnosu strahospo{tovanja za temeljno blokado motivacije9 in “vadbenega prirastka” na emocionalnem podro~ju oz. zastoj v osebnostnem razvoju, na tem mestu niti ne gre zgubljati besed. Ob tem pa velja jasno povedati, da trener oziro-ma coach, ki ima pri sebi raz~i{~ene pojme o tem, kaj po~enja in kako to po~enja, ki ima dovolj znanja in samospo{tovanja, ki ima realno zavest o sebi in svojih zmo`nostih, ki zna vzpostaviti stik s tekmovalci in trenerji ter vzdrèvati z njimi odnos jaz-ti in spro{~eno komunicirati, ne potrebuje strahospo{tovanja.

Viri in dodatno branje:Chambers D. 1997), Coaching, The art and Science, Key Porters Books, Canada.Csikszentmihaly M. 1990), The Psychology of Optimal Experience, Harper & Row, New York.Fritz Perls (1973), The gestalt approach, Science and behaiour books, inc.Gummerson T. 1992), Training theory of Martial Arts, A & Black, London.

Iedwab C. & Standefer R. 2000), Martial arts Mind & Body, Human Kinetics, Canada.Klajn{~ek C. 1998), Zna~ilnosti priprav vrhunskih tekmovalcev, Slovenski karate. Klajn{~ek C. 1998),Traditionales karate, Mythos oder realitat, Karate DE 1,4.Klajn{~ek C (1999), Hipoteti~ni model treniranja v karateju , Slovenski karate.Klajn{~ek C. 1999), Ge{talt pristop h karate borbi in k pripravi karate tekmovalcev, Slovenski karate.Klajn{~ek C. (1999), El Accertimento Gestalt al Kara-te, Int. combat sport symposium, Oviedo.Klajn{~ek C. 2001), Zakaj treniramo karate, Slovenski karate.Klajn{~ek C. 2002), Mi strokovnjaki, Slovenski karate Klajn{~ek C.(2004), Biti uspe{en karate trener - tukaj in sedaj, Slovenski karate.Klajn{~ek C. (2006), U~enje in treniranje karate takti-ke, Slovenski karate.Klajn{~ek C. 2007), Uvod v psihologijo karateja, Gradivo za usposabljanje trenerjev KZS.Lynch Jerry (2001), Creative coaching, Human Kinetics, Canada.Oliva A. S., Baena F. T., & Mouchet H. N. 2002), Combate Supremo, Ibiza, Espana.Tu{ak M. in Tu{ak M. (1997), Psihologija {porta. 2. dopolnjena izdaja, Filozofska fakultata Ljubljana.Tu{ak M. 1999), Motivacija in {port. Klju~ do uspeha, Filozofska fakulteta, Ljubljana.Werner R. & Szubka T., Ed. 1994), The Mind-Body Problem, Blackwell Cambridge. n

2. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KD SAMURAI NOVA GORICA 2 KD SAMURAI NOVA GORICA)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)

Ekipne KATE kadeti 1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)

Ekipne KATE ~lani1. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)

Ekipne KATE najmlaj{e 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 (KK SHOTOKAN VELENJE)2. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)

Ekipne KATE mal~ice 1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 (KK LOVRENC NA POHORJU)2. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)

Ekipne KATE ml. deklice 1. KK POSTOJNA 1 (KK POSTOJNA)2. [D GORICA 1 ([D GORICA)

6 Tisto, kar bodo vedeli povedati, je predvsem vloga in pomen poznavanja lastnih emocij, pomen stika z njimi in njihova ustrezna vklju~itev v priprave in na-stop. Lahko vam bodo povedali kaj o povezavi med »delom na sebi« po gea{talt principih in njihovimi nastopi. Prav tako vam bodo lahko potrdili, da za to delo ni univerzalnega modela ali kalupa, ampak da vsakemu posamezniku ustreza njemu lasten, konkreten na~in »intervencije«. In kar je morda najpomembnej{e, potrdili vam bodo vlogo in pomen timskega pristopa in dela.

7 Pri tem gre obi~ajno za zavist, temve~ za tak{ne neumnosti, kot je izjava enega izmed veljakov na{ega {porta: »Ciril se sploh ne gre psiholo{ke priprave re-prezentantov, ampak prepri~a in o~ara trenerje, da mu verjamejo«. Za razumevanje mojega »~aranja« temu gospodu seveda toplo priporo~am razgovor s prej omenjenimi o~ividci.

8 Ljudje se obna{ajo kot da spo{tujejo, da tako osebi, ki se je bojijo, prepre~ijo, da bi postala nasilna in destruktivna.

9 Blokada je preprosto v tem, da v odnosu strahospo{tovanja ni zadovoljstva in uìvanja, ki sta temeljna razloga za ukvarjanje se s {portom. Kar je {e zlasti ob~utljivo pri mladih, je seveda to, da pod tem pritiskom prej ali slej splahni temeljna motivacija za to, kar po~nejo. Ko je npr. Matej Tu{ak je v svoji doktorski disertaciji (1997) raziskoval razli~ne vzroke zadovoljstva v {portu, je ugotavljal, da je pri mladih najbolj klju~no zadovoljstvo s trenerjem, s treniranjem in z mo`nostmi za trening, manj pa z dose`ki, nastopom in kakovostjo nastopa.


23



Bor Dereani

Kata vs. BorMnogokrat me ljudje spra{ujejo, od kod jemljem energijo in vztrajnost pri neskon~nem ponavljanju istih gibov, elementov in sekvenc. Iste kata znova in znova... leta in leta. Redko sem lahko brez zadr`kov odgovoril, velikokrat pa je tako vpra{anje tudi v meni vzbudilo podobno razmi{ljanje. Po dolgih letih treninga sem sedaj, tako vsaj mislim, izoblikoval odgovor. V lep{i in bolj str-njeni obliki ga je è pred leti napisal moj trener Tone An~nik v svoji knjigi Karate-do za za~etnike:

»Izvedba kate ni nikoli enaka prej{nji. Lep primer za to je gora. Jesensko obarvana ali poletno zlata, pozimi pusta s snegom in spomladi zelena. êprav razli~na, je to {e vedno ista gora« (str. 109).

Ugotovil sem, zakaj mi kata, posamezen gib, element, niso postali dolgo~asni. Zato, ker so vsaki~, ko jih naredim, druga~ni. Marsikomu se zdijo na pogled vedno enaki, a ~e trenira{ dovolj dolgo se nau~i{ lo~iti seme od plev. Torej ves ~as, ko se ukvarja{ s samim seboj, gib posku{a{ izbolj{ati na ve~ na~inov. Ve-dno je lahko {e bolj{i. Biomehani~ana pravilnost poteka giba, hitrost, spro{~enost, drà trupa, ravnote`je, poloàj stopal, glave, medenice,

pravo~asnost kontrakcije, koordinacija, ritem... vse to in {e ve~ so za~imbe, ki jih je v pravem razmerju potrebno dodati vsakemu elementu ali kombina-ciji elementov oziroma celi kati. Da ne omenjam, da je na koncu, ~e se seveda ukvarjamo s {portom, potrebno zado-voljiti {e kriterije sodnikov in estetske zahteve... Nemogo~e! A ~e si dovolj odlo~en, da ho~e{ vse to povezati v celoto, se znajde{ na neskon~ni misiji ponavljanja in piljenja... Na taki poti, pa nikoli ni dolg~as.

Ni pa vedno vse samo lepo. Pot k »po-polnosti« je naporna in te`ka. V njej je ogromno porazov in padcev, nekaj tudi sladkih uspehov. Predvsem mislim na pomanjkanje motivacije, ki mora v pri-meru treniranja kat prihajati iz samega sebe. Za razliko od {portnikov, ki se

posve~ajo boju. Tam je mogo~e motiva-cijo vzbuditi dosti la`je, ker je motivaci-ja usmerjena bolj navzven, v premago-vanje nasprotnika, »boj za ìvljenje«.

Tisti lep{i trenutki pa prihajajo skupaj z zmagami. Pa ne samo zmagami na tek-movanjih. Te so samo del vsega

3. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)

Ekipne KATE st. deklice 1. KK KOLEKTOR IDRIJA 1 (KK KOLEKTOR IDRIJA)2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)3. KK TIGER VELENJE 1 (KK TIGER VELENJE)3. KK MURSKA SOBOTA 1 (KK MURSKA SOBOTA)

Ekipne KATE ml. kadetinje 1. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 1 ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. [D GORICA 1 ([D GORICA)3. KK TRBOVLJE 1 (KK TRBOVLJE)3. KK POSO^JE 1 (KK POSO^JE)

Ekipne KATE kadetinje 1. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR)

Ekipne KATE ~lanice 1. KK KOVINAR MARIBOR 1 (KK KOVINAR MARIBOR)2. KK KRANJ 1 (KK KRANJ)

[PORTNE Borbe:Borbe ml. DEKLICE -40kg

1. PLANINC Petra (KK BRE@ICE)2. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)3. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN)3. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ)

Borbe ml. DEKLICE +40kg 1. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA)2. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)3. ^RNKO Sa{a (KK MURSKA SOBOTA)3. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)

Borbe st. DEKLICE -50kg 1. P[AJD Nika (KK @ALEC)2. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. BEÎREVI]* Ilhana (KK [I[KA)3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe st. DEKLICE +50kg 1. LOPAN Tea (KK TRBOVLJE)2. ROBI^ Ana (KK SELNICA OB DRAVI)

3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA)3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)

Borbe ml. KADETINJE -54kg 1. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)2. NOVAK Tina (KK MURSKA SOBOTA)3. DORI] Lejla (KK TRBOVLJE)3. DUH Tina (TVD PARTIZAN LJUTOMER)

Borbe ml. KADETINJE +54kg 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ)2. TOMA[EVI^ Anamarija (KK [I[KA)3. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)3. KLEMENÎ^ Veronika (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe KADETINJE -57kg 1. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)2. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK)3. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR)3. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR)

Borbe KADETINJE +57kg 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)


24


24

zmagoslavja in posledica se{tevanja manj{ih posameznih zmag na treningu, izpolnjevanja manj{ih zastavljenih ciljev in nalog. Zmaga je vsaki~, ko ti uspe izbolj{ati dolo~en detajl ali, nenazadnje, izvedbo cele kate, pove~ati hitrost giba-nja in hkrati ohraniti lahkotnost in ko-ordiniranost. To te naredi mo~nej{ega, bolj samozavestnega in ti da ogromno motivacije za nadaljevanje poti.

Ker pa smo si ljudje razli~ni, motivacij-ski vzvodi na motivacijo posameznika ne delujejo na enak na~in. Verjetno

tudi ni nekega univerzalnega recepta, kako tekmovalca spodbujati, da bo ves ~as napredoval in poizku{al izbolj{ati izvedbo kate. Tudi sami napotki trenerja morajo biti obdobju treniranja primer-no izbrani in pravo~asno posredovani. Mlaj{i otroci, za~etniki, vrhunski tekmo-valci... vsak potrebuje razli~ne napotke, druga~no vzpodbudo in poudarek na razli~nih vsebinah.

Velikokrat na tekmovanjih opazujem tekmovalce mlaj{ih kategorij med nji-hovimi nastopi v katah. Jasno je, da si

vsak otrok èli biti ~im bolj podoben odraslim, ne vem pa, zakaj bi si odrasli èleli, da bi bili otroci podobni odraslim. Z drugimi besedami povedano, mnogi trenerji in sodniki zahtevajo od otrok izvajanje kate na na~in, kot jo izvajajo odrasli. S tem pa so pozabili na razvoj in postopnost, ki sta in morata biti eno glavnih vodil treniranja. Posredno pa s takim dejanjem vplivajo tudi na otroko-vo motivacijo in napredek.

Tako postopnost bi na primer lahko dosegli, ~e bi tekmovalce najmlaj{ih kategorij najprej usmerjali predvsem v pravilnost gibov in tehniko izvajanja elementov, kasneje dodajali hitrost in ritem ter na koncu, morda {ele v starej{ih starostnih kategorijah, razvijali in zahtevali {e mo~. S postopnostjo bi tako motivirali najmlaj{e, da bi se veseli-li in si èleli napredka in s tem podalj{ali obdobje napredovanja do odraslih ka-tegorij.

^lovek, ki v dero~i reki neha plavati, utone. Ravno tako pa je tudi pri izpo-polnjevanju samega sebe. Ko izgubimo èljo po napredku in izpopolnjevanju neke aktivnosti, bomo kmalu zapadli v dolgo~asje in posledi~no s to aktiv-nostjo tudi prenehali. Nasprotno pa bomo z neprestanim izbolj{evanjem pove~ali uìtek in bomo z aktivnostjo nadaljevali... Ravno tukaj pa se skrivata najpomembnej{i vrednoti, ki sem ju v 20 letih treninga pridobil. To sta vztraj-nost in zavedanje, da nikoli ni tako do-bro, da bi ne moglo biti {e bolj{e. n

3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)KATE ML. KADETINJE

1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU)3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)

KATE KADETINJE 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE)3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)

KATE MLADINKE 1. [TEFE [pela (KK KRANJ)2. PODPEÂN Mi{a (KK SHITO RYU CELJE GABERJE)

KATE NAJMLAJ[I 1. [TRUC ANTONIO (KK SHOTOKAN VELENJE)2. FAJFAR Aletej (KK SHOTOKAN KRANJ)3. GRANDA Alen (KK RADVANJE)3. Osmanovi} Manuel (KK SHOTOKAN VELENJE)

KATE MAL^KI 1. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE)2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE)3. Joksimovi~ Stefan (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. JAGODIC KRISTJAN (KK SHOTOKAN KRANJ)

KATE ML. DE^KI 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE)2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE)3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE)

KATE ST. DE^KI 1. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU)2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ)3. @UBER Kevin ([D GORICA)

KATE ML. KADETI 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. Gruji} Veno Ja{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

3. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI)KATE KADETI

1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)3. ORA^ ALJO[A (KK HYPO SEVNICA)3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)

KATE MLADINCI 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. VALI^ Alja` (KARATE-DO KLUB PTUJ)3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)

[PORTNE Borbe:ML. DEKLICE -35Kg

1. KU[TRIN Zala ([D GORICA)2. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN)3. BUKO[EK Lucija (KK SHO-KAN APAÊ)3. TALER Maja (SHOTOKAN KK BOHINJ)

ML. DEKLICE +35Kg1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)


25



Tone An~nik

Karate-mehanikaTehnika elementov v karateju (ki-hon) temelji na popolni usklajenosti telesa in uma pri vsakem elementu (udarcu, brci, blokadi). V tem sestav-ku se ji bomo povsem posvetili, ven-dar ne v popolnosti. Izpustili bomo namre~ ves mentalni del pristopa in se osredoto~ili zgolj na dinamiko in mehaniko gibanja. Stopili bomo v nekak{en drugi svet, a kmalu bomo ugotovili, da zakoni fizike tudi tu ves ~as veljajo.

Sila udarca gre iz pet v prste na rokah

V teoriji borilnih ve{~in preberemo, da so korenine v stopalih, mo~ proìmo z nogami, obvladamo v pasu in oddamo skozi prste na rokah. V praksi opremo stopala v tla, nato pa nastalo reakcijo (ker je akcija enaka reakciji) vodimo po telesu navzgor do mesta, s katerim s staknemo s ciljem (v pest, v drugo sto-palo). Takrat iz gibanja postopoma prei-demo v mirovanje. Telo in z njim mi{ice delujejo na podoben na~in kot ~leni verige, vklju~ijo se ena za drugo vse do takrat, ko se udarec zaklju~i.

Trenutek maksimalne koncentracije mo~i v cilj imenujemo kime. Tak{en zaklju~ek traja od 1/50 do 1/100 se-kunde. Kime je dodatno pogojen {e s stabilno stojo in trdno oporo, ki prepre~uje popu{~anje telesa. Mo~ povzro~imo s pomo~jo vzajemnega de-lovanja telesa. Je rezultat telesnega giba-nja, ki lahko temelji na vibraciji, rotaciji, preme{~anju, dviganju, spu{~anju ali nihanju (nihala). Lahko jo povzro~imo tudi z napenjanjem in spro{~anjem mi{ic – ta primer bomo kasneje tudi opisali.

ê slednje nekoliko poenostavimo, lahko zaklju~imo, da v nobenem prime-ru golo napenjanje mi{ic ne zadostuje za silovit udarec. Vir mo~i je telesno gibanje oz. njegova hitrost, kar pomeni, da v primeru, ko se bomo popolnoma zaustavili, ne bomo ve~ zmogli izvesti kakovostnega udarca. Mo~ torej izhaja iz dinamike telesa in se zaklju~i kot trk dveh biljardnih krogel. V ravnote`ju moramo obstati, ne glede na to, ali smo z udarcem cilj zadeli ali zgre{ili oziro-ma, ali se gibamo ali pa mirujemo. Ob uspe{nem zadetku v cilj moramo tudi absorbirati nastalo reakcijo. Pomagamo si s silo teè. V klasi~nem karateju za udarce ne uporabljajmo aktivne sile mi{ic, temve~ reakcijo sile teè. Ob za-detku v cilj s teò pritisnemo v tla. Tako kot se zgodi pri sekanju polen, ko uda-rec sekire (navzdol) poène obe polovi-ci razcepljenega polena vsako na svojo stran, tako pri karateju s pritiskom teè v tla povzro~imo uravnoteèn sunek obeh rok okoli telesne osi.

Ve~ telesa je v akciji, bolj smo u~inkoviti (razlika je, ~e nam nekdo prisoli klofuto, ali pa se zaleti v nas s celim telesom). S tem namenom koordiniramo delovanje telesa, tako da sledijo: dlani stopalom, komolci kolenom in ramena bokom. Vse pa se vrti okoli ìvljenjske ~rte (osi), ki poteka od temena na glavi navpi~no navzdol skozi medenico proti tlom. Vlogo podstavka opravijo na{e noge. Z njimi oblikujemo stoje, ki delu-jejo podobno kot strelni lok, ki ga lahko napenjamo in proìmo. Samo povsem elasti~ne stoje nam zagotavljajo potreb-no telesno ravnote`je in gibanje v kate-rikoli smeri v vsakem trenutku.

Izklju~imo mi{ice

Skrivnost silovitosti karate tehnike se skriva v spro{~enih sklepih. Na{i sklepi so kot nekak{ni mehanizmi, ki omogo~ajo kroènje udov in s tem nji-hovo primikanje in odmikanje.

2. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA)3. FRIDRIH Petra (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)

Borbe ~lanice -60kg 1. DUJOVI] Bojana (KK KRANJ)

Borbe ml. de~ki -35kg 1. SUSI^ Alja` ([D GORICA)2. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE)3. O^KO TIM (KK TERMOTEHNA MARIBOR)3. KRAJ[I^ @an (KK TRBOVLJE)

Borbe ml. de~ki -40kg1. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN)2. GORIN[EK Jure (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA)3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ)

Borbe ml. de~ki -45kg 1. @UBER Kevin ([D GORICA)2. [UMANDL Patrik ([D GORICA)3. LONÂR Nel (KK NESTOR)

3. KESEROVI] AMIR (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)Borbe ml. de~ki +45kg

1. SMAJI] Admir (KK TIGER VELENJE)2. KOMAC Jaka ([D GORICA)3. RESNIK Jan (KK [TORE)3. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)

Borbe st. de~ki -45kg 1. HAJ[EK Matja` (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)3. [TERN Matija (KK KRANJ)3. LEBAR Bla` (KK MURSKA SOBOTA)

Borbe st. de~ki -50kg 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN)2. ÊVRIZ David (KK KRANJ)3. SABOTI @iga (KK RADVANJE)3. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

Borbe st. de~ki -55kg 1. JURKOVI^ Jan (KK RADENCI SHOTOKAN)2. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN)

3. @URMAN Uro{ (KK RADENCI SHOTOKAN)3. STRNAD NEJC (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

Borbe st. de~ki +55kg 1. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE)2. KOREN Jure (KK RADVANJE)3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE)3. DEBER[EK Luka (KK POLZELA)

Borbe ml. KADETI -52kg 1. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)2. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ)3. HRIBERNIK MATIC (KK POLZELA)

Borbe ml. KADETI -57kg 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE)2. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA)3. KONKOLI^ Grega (KK MURSKA SOBOTA)3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA)

Borbe ml. KADETI -63kg 1. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ)2. MULABDI] ERMIN (KK TIGER VELENJE)


26


26

Pri opazovanju è najosnovnej{ega elementa, kot je naprimer sunek naprej (choku zuki), lahko opazimo, kako se ve~ina izvajalcev osredoto~i predvsem na potek udarca, ki je usmerjen narav-nost naprej po najkraj{i poti. Bolje pa bi bilo, ~e bi se pri tem gibu/udarcu osredoto~ili najprej na kroènje roke okoli ramena in podlahti okoli komolca

ter ~isto na koncu {e na sukanje pod-lahti okoli svoje osi, saj je tak{en gib, ki navidezno poteka po ravni ~rti, v resnici prav posledica vseh teh kroènj.

Zaradi bolj{ega razumevanja, si vse sku-paj predstavimo s pomo~jo kme~kega orodja – cepca (mlatilnik). Cepec seve-da poznamo: sestavljata ga dve leseni palici, ki sta med seboj povezani z vrvjo

oz. usnjenim trakom. Med njima ni prav nobene mi{ice. U~inkovitost cepca iz-haja iz na~ina, kako ga uporabljamo. ê s cepcem zanihamo naprej in ga nato hitro potegnemo nazaj, bo prosta palica {e z ve~jo hitrostjo odletela naprej.

Sklepi opravljajo podobno vlogo kot jo ima vrv oziroma usnjeni trak pri cepcu. Kosti sta kot palici, ki sta med seboj

3. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)3. MIR @iga (KK RADENCI SHOTOKAN)

Borbe ml. KADETI -70kg 1. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)2. GORJUP DAVID KD LOÊ)3. LUZAR Jan ([D PIRAMIDA NOVO)3. PEROV[EK JAKA (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

Borbe ml. KADETI +70kg 1. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)2. SMAJLOVI] NEZAD (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR)3. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ)

Borbe KADETI -60kg 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA)2. SUBOTI^ Renato ([D GORICA)3. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE)3. TEPI^ Almin DBV PIRAN)

Borbe KADETI -70kg 1. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)

2. SUBAN Nejc ([D GORICA)3. MIR Ale{ (KK RADENCI SHOTOKAN)3. KOTNIK Gregor (TVD PARTIZAN LJUTOMER)

Borbe KADETI -75kg 1. KEJ@AR Andra` (KK KRANJ)2. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)3. LAZAR Luka (KK NESTOR)3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR)

Borbe KADETI +75kg 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA)2. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. KRALJ Ga{per ([D PIRAMIDA NOVO)3. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE)

Borbe ~lani -65kg 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA)2. RAILI] Mladen DBV PIRAN)3. LI[INOVI] HADIS (KK POSTOJNA)

Borbe ~lani -70kg 1. BUKOVNIK Tone (KK BRANIK MARIBOR)

2. NIKOLI^ Marko (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE)

Borbe ~lani -75kg 1. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA)2. [ANTEJ @iga (KK TRBOVLJE)3. @GANK Bla` (KK POLZELA)3. KLADNIK Rok (KK VIRTUS DUPLICA)

Borbe ~lani +75kg 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)2. KONÎNA Matja` (KK KRANJ)3. TABAKOVI] Zekerijah (KK TIGER VELENJE)3. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA)


27



povezani z vrvjo – kitami. Isti u~inek je proporcionalno ve~ji, v kolikor na enak na~in med seboj poveèmo ve~ palic. S premikom prve se nato ena za drugo spravijo v gibanje {e vse ostale. Ugoto-vimo lahko, da za doseganje tak{nega u~inka ne potrebujemo mi{ic, temve~ samo povsem spro{~ene in gibljive skle-pe, ki jih harmoni~no, enega za drugim, vklju~ujemo v gibanje. Vsaka uporaba mi{ic rok in ramenskega obro~a v na{em primeru tak{nemu gibanju (za-radi zaviranja, tenzije) {kodi. Za za~etek giba potrebujemo u~inek osrednjih trebu{nih mi{ic in stranskih rotatorjev, s pomo~jo katerih ustvarimo sunkovit premik boka naprej in nazaj, kar tudi sproì sam gib/udarec.

Ko enkrat obvladamo navedeno (se pravi, kako imeti spro{~ene sklepe in kako jih uporabljati v kar najve~ji amplitudi ter z njimi oblikovati gibe, ki spominjajo na udarce z bi~em), lahko to

prenesemo prakti~no v vse elemente karateja.

Zaklju~imo torej lahko, da se element za~ne s premikanjem torza okoli telesne osi. Torzo opravlja vlogo veli-kega zobnika, ki je v prijemu s {tirimi manj{imi zobniki. Manj{i zobniki pred-stavljajo roki in nogi. Takoj ko prema-knemo trup, veliki zobnik zasu~e male zobnike, ki se zavrtijo {e hitreje kot prej veliki zobnik. Od tod pridobimo hitrost udov, ki jih naprej vodimo v cilj. Gibe za~enjamo naenkrat s celo roko. Naprej pa jih v smeri proti cilju postopoma zaustavljamo v nasprotnem zaporedju: rama, komolec, zapestje. To pomeni, da udarce in blokade za~nemo s celo roko (posledica gibanja telesne osi) – premik v rami, nato ramo zau-stavimo in premikamo naprej komolec, ~isto na koncu pa zaustavimo {e ko-molec in premikamo (sukamo) samo {e podlahet (oz. zapestje). Enako velja tudi pri tehniki udarcev z nogo – brce,

le sklepe (rama, komolec, zapestje) je potrebno zamenjati s kolkom, kolenom in gle`njem.

To pa {e ni vse. Iz navedenega lahko tudi razberemo, ali mora biti peta ves ~as udarca na tleh oz., ali je ta lahko od tal dvignjena? Hitro lahko zaklju~imo, da z dvigom pete izklju~imo stranske trebu{ne mi{ice – rotatorje, ki nam zato posledi~no ne ustvarijo potrebne-ga prednapetja v bokih, ki ga potrebu-jemo za proènje giba. Z dvigom pete v za~etni fazi udarca njegovo u~inkovitost zagotovo znatno zmanj{amo. To pa {e ne pomeni, da moramo biti s peto tudi uprti v tla. Zadostuje è, ~e so prsti in peta na stopalu v isti ravnini – tik nad tlemi.

Prehitimo gravitacijo

Ker ima ve~ja masa ve~jo vztrajnost, je potrebno zaradi bolj{ega pospe{evanja telo razstaviti na manj{e enote.

Maribor 25.10.2008

Mladinsko dràvno prvenstvoMaribor

498 tekmovalcev, 52 klubov,

KATE NAJMLAJ[E 1. ÂTER TINA (KK SHOTOKAN VELENJE)2. KOMAC MANCA ([D GORICA)3. VALENKO ELA (KARATE-DO KLUB PTUJ)3. FLORJANÎ^ Ana (KK SOÂ)

KATE MALÎCE 1. SMILJAN Kiti (KK NESTOR)2. CASAR Kaja (KK MURSKA SOBOTA)3. SKUK UR[KA (KK POSTOJNA)3. DEBELJAK MAJA (KK VELENJE)

KATE ML. DEKLICE 1. RAJNAR Silvija (KK MURSKA SOBOTA)2. KRANJEC Maru{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. JANE@I^ Anita (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. URH Manca (KK ZMAJ LJUBLJANA)

KATE ST. DEKLICE 1. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)2. GOLA^ Azra (KK TIGER VELENJE)3. KETI[ Sara (KK SELNICA OB DRAVI)

3. STEGEL Tina (KK POSTOJNA)KATE ML. KADETINJE

1. BROV^ Monika ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)2. KRANJEC Tja{a ([RD OLIMPIJA LJUBLJANA)3. [EDIVY Nika (KK LOVRENC NA POHORJU)3. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)

KATE KADETINJE 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. KOVAÊVI^ Tamara (SHOTOKAN KK MUHA [PELA)3. GOVC PU[NIK Dea (KK SHOTOKAN VELENJE)3. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)

KATE MLADINKE 1. [TEFE [pela (KK KRANJ)2. PODPEÂN Mi{a (KK SHITO RYU CELJE GABERJE)

KATE NAJMLAJ[I 1. [TRUC ANTONIO (KK SHOTOKAN VELENJE)2. FAJFAR Aletej (KK SHOTOKAN KRANJ)3. GRANDA Alen (KK RADVANJE)3. Osmanovi} Manuel (KK SHOTOKAN VELENJE)


28


28

S spu{~anjem ramen in upogibanjem v kolenih osvobodimo osrednji del telesa/torza, ki ga zdaj – kot bi streljali s fra~o – lahko usmerimo v èleno smer. ê pri razstavljanju telesa na manj{e enote stremimo k pospe{evanju kosti preko sklepov, zdaj, pri zaviranju nasprotno uporabljamo na{e mi{ice. Pravi razlog za to je, da svoje telo poveèmo nazaj v celoto tj. v »topovsko kroglo«, da bi bila silovitost elementa kar najve~ja. Vztrajanje samo pri eni od obeh ome-njenih skrajnosti (samo razstavljeno telo ali samo sestavljeno) od za~etka do konca giba ne bi prineslo èlenih rezultatov, saj bi se obna{ali podobno kot ~e bi ves ~as zadrèvali dih. Z aktiv-nim vklju~evanjem mi{ic na koncu giba ohranimo telesno ravnote`je in svojega gibanja ne prepustimo »po~asni« gra-vitaciji. S pomo~jo mi{ic tako: skr~imo nogo po brci in stopalo hitro postavimo na tla, prenesemo teò med obe stopali (stoje) ali pri udarcih z roko, ki temelji-jo na bi~astih gibih (uraken-uchi), pest potegnemo nazaj k telesu… Mimogre-de lahko omenimo, da na tak{en na~in bolje nadzorujemo svoje gibe/udarce in zato zmanj{amo pogostost po{kodb. Hkrati pa so na{i gibi veliko hitrej{i in bolj u~inkoviti. Ker mi{ice vklju~imo po za~etnem prednapetju {ele na koncu giba, ko je ta pravzaprav è kon~an, mi{ice na{ega gibanja po nepotrebnem ne ovirajo. Kosti so è naravnane, zato jih z mi{i~no kontrakcijo ne moremo po{kodovati.

Napa~no »razstavljanje« telesa, kot je na primer dvigovanje ramen, lahko

izni~i vse navedene prednosti. Dvigova-nje ramen je ena najpogostej{ih napak pri izvajanju elementov. Pri dvigovanju ramen govorimo o gornji mo~i, ki iz-haja prete`no iz ramenskega obro~a, namesto da bi izhajala iz sredi{~a telesa. Tak{na mo~ je neobvladljiva, na~enja ravnote`je in zato zmanj{uje gibalne sposobnosti. Z dvignjenimi rameni smo tudi sami veliko bolj podvrèni po{kodbam, obenem pa veliko slab{e nadzorujemo svoje udarce.

Mreà sklepov

Na{e telo ni neuni~ljivo, zato moramo paziti, da ga z napa~nimi ali pretira-nimi gibi ne preobremenimo ali celo po{kodujemo. Pri gibanju si èlimo izbolj{ati reakcijski ~as, uskladiti delova-nje o~i in rok ter splo{no koordinacijo gibov, koncentracijo ter silovitost ele-mentov in hkrati zagotoviti, da pri tem telo kar se da zdravo in dolgotrajno funkcionira.

Zato zgoraj opisani »no`ni lok« ni edini lok, ki ga v ta namen oblikujemo. Enako sta pomembna {e telesni (med vratom in boki) ter lok rok in ramenskega obro~a. Z vsemi tremi ne doseèmo le mehke amortizacije sil in silovitega po-vratnega proènja, temve~ se lahko tudi zavarujemo pred preobremenitvami in celo po{kodbami. Silovitost oziroma funkcionalnost gibanja zajema poleg lokov tudi telesno drò v celoti.

Kinemati~na veriga, po kateri gibanje poteka, temelji na medsebojni odvisno-sti delovanja mehkih tkiv (mi{ic, kit, vezi,

ovojnic), ìv~nega sistema in sklepov. Ti trije telesni sistemi skupaj omogo~ajo, da se gibljemo pravilno. Poseben pomen pri gibanju imajo sklepi. Vsi sklepi skupaj oblikujejo nekak{no mreò sklepov. Na podlagi tega, v kak{nih odnosih (legah) so med seboj tako med mirovanjem kot v fazah gibanja, lahko sproti ugota-vljamo, kdaj se gibljemo pravilno/funkci-onalno in kdaj ne.

Telesna drà po ena~bi: 4+5+3=1

Drò telesa oblikujemo po korakih. Najprej postavimo skelet trdno na tla in ga poravnamo. Dalje koordiniramo lego kon~in, ki naj bodo v ravnote`ju. Nato se znebimo napetosti v sklepih in ob~utimo lo~eno mo~ rok, nog in trupa, ter nenazadnje vse skupaj poveèmo v celoto.

Prvi korak je poravnati skelet. Pri tem upo{tevamo {tiri konkretna navodila (4+5+3=1):

1. Izravnajmo glavo!

2. Izravnajmo hrbet!

3. Poloìmo stopala enakomerno na tla!

4. Zaokroìmo ramena!

Tak{na telesna drà nas razbremeni notranjih napetosti in nam omogo~i prosto gibanje ter funkcionalnost. Prvi dve navodili dolo~ata pokon~no telesno drò in mo`nost sukanja v pasu. Pri tem so boki ves ~as v isti ravnini. Tak{en poloàj nudi notranjim organom ugo-

KATE MAL^KI 1. BABAJI] Anes (KK TIGER VELENJE)2. KOLANDER TADEJ (KK TRBOVLJE)3. Joksimovi~ Stefan (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. JAGODIC KRISTJAN (KK SHOTOKAN KRANJ)

KATE ML. DE^KI 1. MUJD@I] Ermin (KK SHOTOKAN VELENJE)2. PEJI] Danijel (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. SLEMEN[EK FRAN (KK SHOTOKAN VELENJE)3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE)

KATE ST. DE^KI 1. DAJ^MAN Tadej (KK LOVRENC NA POHORJU)2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)3. DOLHAR DAVID (KK KRANJ)3. @UBER Kevin ([D GORICA)

KATE ML. KADETI 1. PLAZAR Klemen (KK SHOTOKAN VELENJE)2. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. Gruji} Veno Ja{a (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

3. PINTAR @an (KK SELNICA OB DRAVI)KATE KADETI

1. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)3. ORA^ ALJO[A (KK HYPO SEVNICA)3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)

KATE MLADINCI 1. JE[OVNIK Gregor (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)2. JE[OVNIK Mitja (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)3. VALI^ Alja` (KARATE-DO KLUB PTUJ)3. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)

[PORTNE Borbe:ML. DEKLICE -35Kg

1. KU[TRIN Zala ([D GORICA)2. STANEK Tja{a (KK RADENCI SHOTOKAN)3. BUKO[EK Lucija (KK SHO-KAN APAÊ)3. TALER Maja (SHOTOKAN KK BOHINJ)

ML. DEKLICE +35Kg1. MAGAJNA @ana (KK POSTOJNA)

2. GALI^ NASTJA (KK BRE@ICE)3. KO@AR Aleksandra (KK TRIGLAV)3. URH Manca (KK ZMAJ LJUBLJANA)

ST. DEKLICE -45Kg 1. POKLI^ Bla`ka (KK KRANJ)2. PLANINC Petra (KK BRE@ICE)3. ÂTAKOVI] Dijana (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. FLISAR Da{a (KK MURSKA SOBOTA)

ST. DEKLICE -50Kg 1. [ILJAK Vanja (KK SHOTOKAN KRANJ)2. ^RNKO Sa{a (KK MURSKA SOBOTA)3. FLORJANÎ^ KATI ([D GORICA)3. SOÎ^ Karolina (KK MURSKA SOBOTA)

ST. DEKLICE +50Kg 1. P[AJD Nika (KK @ALEC)2. ZBILJSKI Samanta (KK TRIGLAV)3. RUPNIK- CARUSO Gaja (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. HLADNIK Anja (KK KOLEKTOR IDRIJA)


29



ML. KADETINJE -47Kg 1. DORI] Lejla (KK TRBOVLJE)

ML. KADETINJE -54Kg 1. BERTONCELJ Tja{a (KK POSTOJNA)2. BOJI^ Nastja (KK SHOTOKAN KRANJ)3. GRÂR Tamara (KK HYPO SEVNICA)3. MLEKU[ UR[A (KK [I[KA)

ML. KADETINJE+54Kg 1. RISTI^ Tja{a (KK KRANJ)2. NEDI] Nina (KK TIGER VELENJE)3. MARI^ Oriana (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. PU[NIK Lina DB[ @ALEC)

KADETINJE -51Kg 1. TE[ANOVI] Borislava (KK KOVINAR MARIBOR)

KADETINJE -57Kg 1. KORO[AK-SERÎ^ Nina (KK RADVANJE)2. TE[ANOVI] Ljubinka (KK KOVINAR MARIBOR)3. FAZLI^ Sabina (KK HRASTNIK)3. @ABKAR Lara (KK MURSKA SOBOTA)

dno ter funkcionalno lego in, kar je za nas {e bolj pomembno, osvobaja dihal-ne poti ter aktivira um in pogled. Preo-stali dve navodili, ki posredno dolo~ata ravnote`je in uporabo mo~i, omogo~ata telesu smotrno delovanje.

Koristi: Ob~utimo telesno os, okoli katere se sukamo – vsi telesni gibi izhajajo iz premikanja bokov (trupa) okoli telesne osi. Ramena poveèmo z boki tako, da jih spustimo in narahlo zaokroìmo. S stopali drsimo tik nad tlemi in vzporedno s podla-go. Glavo imamo ves ~as giba na isti vi{ini in jo premikamo po skoraj ravni ~rti.

Drò telesa lahko raz{irimo {e na drò rok in nog. Ravno obe roki in nogi predstavljajo tisti sklop, s katerim izva-jamo vso tehniko elementov oziroma, nam omogo~a gibanje. Ni naklju~je, da morajo biti gibi nog in rok med seboj uravnoteèni in usklajeni. S tem

pove~amo silovitost, ki je pri karateju posebej zaèlena. Pomagamo si lahko z navideznimi navpi~nimi ~rtami, ki dolo~ajo medsebojno lego telesnih de-lov. Vemo, da z eno ~rto poveèmo med seboj dve to~ki, zato bomo namesto o ~rtah govorili o parih (4+5+3=1), ki jih bomo poimenovali z za~etkom in koncem vsake navpi~ne ~rte. Teh parov je pet:

1. nos - popek,

2. koleno - blazinice na stopalih,

3. trtica - peta,

4. komolec - koleno,

5. oko-dlan (oziroma notranji pogled: to je ~utna vez med sredincema na rokah).

Pravilno drò trupa lahko doseèmo z upo{tevanjem starega taoisti~nega pravila za meditacijo, ki se glasi: »Postavi

u{esa nad ramena in ramena nad boke«. Takrat je tudi nos nad popkom. Isto ve-lja tudi takrat, kadar se sukamo. Gibanje nog je spredaj omejeno z lego kolena, ki ga ne smemo potisniti preko blazinic na stopalih, zadaj pa s trtico, ki jo lahko umikamo nazaj le, dokler ne pride nad peto. Roki se gibljeta ves ~as usklaje-no z gibanjem nog. Pazimo, da imamo komolca nad koleni. S tem doseèmo funkcionalno drò, ki omogo~a naju~inkovitej{o izrabo telesne mo~i. Uhajanje dlani v nekoordinirane gibe prepre~imo z mentalnim nadzorom med sredincema obeh rok. Dlani obe-nem spremljamo tudi s pogledom.

Koristi: Ohranjamo pravilno telesno drò ves ~as aktivnosti in sklepov po nepotreb-nem ne preobremenjujemo. Odpravljamo svoje tehni~ne pomanjkljivosti in v najve~ji meri izrabljamo svoje mentalne in telesne sposobnosti.

Vse dele telesa moramo zaokroìti (4+5+3=1). Znano je, da je v loku (oro`je) ves ~as prisotna sila razteza-nja. V kolikor sila raztezanja poide, lok izgubi funkcijo. Enako se zgodi z na{im telesom. Zaokroèna drà zagotavlja podlago za notranjo mo~. Najbolj smo pozorni na:

1. telesni lok,

2. lok rok in ramenskega obro~a ter

3. no`ni lok.

Zgornji telesni lok oblikujejo glava, vrat in trup. Hrbet raz{irimo in dvignemo zadnji del glave (yang), hkrati vbo~imo

KADETINJE +57Kg 1. [VARC Ines (KK KOVINAR MARIBOR)2. HAJDINJAK Jasmina (KK MURSKA SOBOTA)3. TROHA Nina (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. MEGLI^ Klavdija (KK LOVRENC NA POHORJU)

MLADINKE -53Kg 1. SKORN[EK Laura (KK POLZELA)

MLADINKE -60Kg 1. [TEFE [pela (KK KRANJ)

MLADINKE +60Kg 1. JELER Marija (KK TRIGLAV)2. HAJDINJAK Damjana (KK MURSKA SOBOTA)3. KRI@ Kaja (KK POSTOJNA)3. KOVAÎ^ Isabela (KK ROGA[KA SLATINA)

ML. DE^KI -35Kg 1. HRIBOV[EK Bla` (KK TRBOVLJE)2. PRIMO@I^ Tit (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. LOVREC Matija-Rudolf (KK RADVANJE)3. SUSI^ Alja` ([D GORICA)

ML. DE^KI -40Kg 1. JAGARINEC Ju{ (KK POLZELA)2. HUDOURNIK Matej (KK POLZELA)3. BA[I] Jasmin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. [KET NINO (KK SELNICA OB DRAVI)

ML. DE^KI -45Kg1. [UMANDL Patrik ([D GORICA)2. LONÂR Nel (KK NESTOR)3. KYRINOV Primo` (KK VIRTUS DUPLICA)3. ÂSAR Nejc (KK MURSKA SOBOTA)

ML. DE^KI +45Kg 1. NUHANOVI] ALEN (KK POSTOJNA)2. NARAGLAV Jan (KK TRBOVLJE)3. SELIN[EK NEJC (KK LOVRENC NA POHORJU)3. RITLOP Rok (KK RADVANJE)

ST. DE^KI -40Kg 1. OTRIN TEO ([D GORICA)2. HALU@AN Iztok (KK ROGA[KA SLATINA)3. PU[NIK Janez (KK LOVRENC NA POHORJU)


30


3. TKAUÎ^ Marko (KK RADENCI SHOTOKAN)ST. DE^KI -45Kg

1. @UBER Kevin ([D GORICA)2. KLANEÊK Alja` (KK EMONA)3. PILTAVER Jan (KK TRIGLAV)3. [TERN Matija (KK KRANJ)

ST. DE^KI -50Kg 1. [PANBAUER Filip (KK RADENCI SHOTOKAN)2. SABOTI @iga (KK RADVANJE)3. KISOVEC Klemen (KK [I[KA)3. RITLOP Marko-Anton (KK RADVANJE)

ST. DE^KI -55Kg 1. FO[T Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)2. BERTONCELJ Nejc (KK POSTOJNA)3. STRNAD NEJC (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. KRAGELJ Aleksander (KK [TORE)

ST. DE^KI +55Kg 1. KOREN Jure (KK RADVANJE)2. DEBER[EK Luka (KK POLZELA)

3. BLATNIK Jernej (KK NESTOR)3. @LAK Tim (KK TRBOVLJE)

ML. KADETI -52Kg 1. HUDOURNIK Peter (KK POLZELA)2. ÊVRIZ David (KK KRANJ)3. SALKI] Almin (KK TRBOVLJE)3. @GANJAR Rok (KARATE-DO KLUB PTUJ)

ML. KADETI -57Kg 1. VESENJAK Alja` (KK TRBOVLJE)2. JEGLI^ Matej (KK VIRTUS DUPLICA)3. KLEMENÎ^ Simon (KK RADENCI SHOTOKAN)3. ^RNIGOJ Toma` (KK KOLEKTOR IDRIJA)

ML. KADETI -63Kg 1. MARKA^ Ju{ (KK SHOTOKAN KRANJ)2. BUDI^ BRUNO (KK BRE@ICE)3. MIR @iga (KK RADENCI SHOTOKAN)3. HI@MAN @an (KK TERMOTEHNA MARIBOR)

ML. KADETI -70Kg 1. JAHI] Haris ([D GORICA)

2. POTO^NIK @an-Luca (KK RADVANJE)3. MAVRI^ Luka (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. ABER[EK Mihael (KK LOVRENC NA POHORJU)

ML. KADETI +70Kg1. P[AJD Alen (KK ROGA[KA SLATINA)2. SOFRI^ Savo (KK SHOTOKAN KRANJ)3. VERLI^ Mario (KK KOVINAR MARIBOR)3. SMILJAN Tilen (KK NESTOR)

KADETI -55Kg 1. SUBOTI] Renato ([D GORICA)

KADETI -60Kg 1. IKANOVI] Ahmet (KK POSTOJNA)2. DELI] ELVIS (KK SHOTOKAN VELENJE)3. BRLEK Rok (KK [I[KA)3. POTO^NIK Matic (KK NESTOR)

KADETI -65Kg 1. NOVAK Ro`le (KK KOVINAR MARIBOR)2. UMEK Timotej (KK TRBOVLJE)3. ROZINA @iga (KK TRBOVLJE)

(sprostimo) prsi in brado narahlo po-tisnemo proti vratu (yin). Vrat drìmo pokon~no, tako da ob~utimo hrbtenico, ki veè teme z boki. Z glavo in trupom smo oblikovali lok, tetiva pa te~e po hrbtenici in je vpeta med vrat in boke. Zaokroèna drà rok in ramenskega obro~a predstavlja drugi lok. Tetiva, ki je tokrat le navidezna, je »napeta« med zapestji. Pri vseh gibih telesa obvelja enaka drà: dvignjen hrbet in spu{~ena komolca ter zapestji, ki silita stran drugo od drugega (tudi stran od telesa). No`ni lok, ki je v prvi vrsti na-menjen prena{anju telesne teè in hkrati zadolèn za stabilno drò spodnjega dela trebuha, povezuje med seboj obe nogi. Lok oblikujemo tako, da nogi razma-knemo in upognemo koleni (pri tem pazimo, da koleni gledata v isto smer kot stopali). Tetiva veè oba gle`nja, ki ju potiskamo narazen.

Koristi: Zaradi elasti~ne drè nog, trupa in rok pove~amo sposobnost spontanega premikanja - mobilnost in silovitost ele-mentov, ki jih lahko izvedemo v vsakem trenutku.

»Krog« je bistvo na{e telesne drè (4+5+3=1). [ele takrat, ko se izurimo v petih parih in treh lokih ter vse skupaj poveèmo s {tirimi na~eli telesne drè, lahko ob~utimo telesno izpolnjenost oziroma, popolno koordinacijo med vsemi deli telesa. Pomen kroga je torej dvojen. Najprej zagotavljajo funkcio-nalno drò telesa in, kar je za nas {e pomembnej{e, omogo~a samostojno preverjanje pravilne telesne drè v vseh fazah gibanja kot tudi v mirovanju.

Koristi: Popoln nadzor nad gibanjem in zaustavljanjem telesa. Ko se gibamo, zaènemo v gibanje hkrati vse dele telesa in ko se zaustavimo, vsa ta gibanja hkrati zaklju~imo.

Mojster se ne rodi, ampak naredi

Iskreno upamo, da je ~lanek vzbudil va{e zanimanje in da vas bodo njegovi napotki prepri~ali, da bi jih na treningu tudi upo-rabili. Za doseganje dovr{enosti v tehniki karateja ne zado{~a zgolj vaja/trening. Ena-ko pomembno je, da vadimo pravilno in pri tem nenazadnje tudi uìvamo. Priporo~ljivo je, da na treningu poskusimo kdaj tudi kaj kreativnega in novega. Zato smo se bolj posvetil opazovanju telesa med gibanjem, pri ~emer smo seveda marsikaj izpustili.


31



3. KOTNIK Gregor (TVD PARTIZAN LJUTOMER)KADETI -70Kg

1. KANTU@ER Sebastian (KK NESTOR)2. LAZAR Luka (KK NESTOR)3. SUBAN Nejc ([D GORICA)3. DAMJANOVI] Dejan (KK KOVINAR MARIBOR)

KADETI -75Kg 1. PERHAVEC Janez (KK KRANJ)2. RIHTARI^ Danijel (KK SHOTOKAN KRANJ)3. PRELOG Luka (TVD PARTIZAN LJUTOMER)3. Kojc Nace (KK KOVINAR MARIBOR)

KADETI +75Kg 1. BUDIHNA Sebastjan ([D GORICA)2. MARI^ Rem (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)3. IGREC @an (KK SELNICA OB DRAVI)3. Zrim{ek Miha (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

MLADINCI -60Kg 1. MA[I] Alen (KK POSTOJNA)2. HALEC Dejan (SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA)

Predstaviti smo èleli, da sta pri gibanju telesa bolj od zana{anja na samo mo~ mi{ic pomembni ustrezna telesna drà in pravilna uporaba sklepov. Nenazadnje je centrifugalna sila, ki izhaja iz kroènja, naju~inkovitej{a sila, ki jo pozna narava. To pomeni, da se bi bilo treba najprej ukvar-jati s telesno drò (zdravje) in {ele nato s presku{anjem u~inkovitosti karateja. Zato bi bilo morda prav, da bi na tem mestu olimpijski slogan »vi{je, hitreje, mo~neje« dopolnili v »vi{je, hitreje, mo~neje in lepo«.

LiteraturaAn~nik, T. (2005): Karate do za mojstre. In{titut za humanisti~ne raziskave v {portu, Ljubljana. An~nik, T. (2006): Tai chi chuan – uresni~imo svoje sanje. Didakta, Radovljica. Evans, B. (1995): Get to grips with karate, Blandford, LondonNishiyama, H. (1992): Coach’s Manual, USA. n

3. TEPI^ Almin DBV PIRAN)3. PELCL MITJA (KK RADENCI SHOTOKAN)

MLADINCI -65Kg 1. HUDOMALJ Jernej (KK TRBOVLJE)

MLADINCI -70Kg 1. MIR Ale{ (KK RADENCI SHOTOKAN)2. NAVER[NIK Ga{per (SHOTOKAN KK OPLOTNICA)3. JANE@ Na{ko (KK KOLEKTOR IDRIJA)3. MULABDI] Mirnes (KK TIGER VELENJE)

MLADINCI -75Kg 1. MALINOVI^ Patrik ([D GORICA)2. @GANK Bla` (KK POLZELA)3. [KOLC Matej (KK VRHNIKA)3. KRE[TI^ Ermin (KK ZMAJ LJUBLJANA)

MLADINCI -80Kg 1. PREGLEJ Ale{ (TVD PARTIZAN LJUTOMER)2. MIHELI^ Domen (KK TIGER VELENJE)3. PETELINC Sandi (KK BRE@ICE)3. KRI@MAN Martin (SHOTOKAN KK GROSUPLJE)

MLADINCI +80Kg 1. TABAKOVI] Omer (KK TIGER VELENJE)2. RIHTARI^ Dejan ([D GORICA)3. VIDOVI^ Luka (KK BRANIK MARIBOR)3. LAVRI^ ROK (KK ZMAJ LJUBLJANA)


3232

SODNI[KA KOMISIJA

Na poti v olimpijski {portZadnja korenita sprememba sodni{kih pravil se je »zgodila« leta 2000 v okviru SP v Münchnu (Nem~ija). Kasneje so sle-dile manj{e spremembe razlag nekaterih sodni{kih dolo~il.

Karate trdno stopa po svoji poti k olimpijskemu {portu. Na EP in SP priha-jajo kot opazovalci predstavniki OK in pod drobnogledom je ves na{ tekmo-valni {port. Sodni{ko-tekmovalna pravi-la so tu {e posebej ob~utljivo podro~je in zato se je è dalj ~asa govorilo o njihovi spremembi. Najve~ je bilo go-vora o za{~iti tekmovalcev in o tem, da mora biti karate brezkontaktni {port. Na sestanku SK EKF v Tallinu v maju

leto{njega leta nam je g. Mini predsta-vil predlog sprememb, ki so jih skupaj pripravile vse komisije WKF. S spre-membami sem tedaj seznanil vodstvo na{e zveze. Na Regionalnem sodni{kem seminarju EKF, ki je bil letos septembra v Budimpe{ti, je g. Mini napovedoval le delno spremembo pravil, ki naj bi jo sprejel Direktorij WKF, kongres pa potrdil.

Oktobra so nato modificirali è spre-jete nove predloge. Po besedah g. Espi-noza, predsednika WKF, je bolje, da se pravila po~asi spreminjajo in jim lahko vsi sledimo.

Svetovno prvenstvo v Tokiu je bilo letos pravi magnet za vse. Napovedi o spremembi pravil, o pri~akovani odli~ni organizaciji, o tem, da je treba videti »domovino«karateja…so bili zadosten razlog za veliko udele`bo tekmovalcev, trenerjev, sodnikov in ljubiteljev kara-teja.

Na sodni{ki posvet, ve~er pred SP, je pri{lo preko 200 sodnikov. Uvodoma je bila, kot je obi~ajno, ponovitev glavnih postavk sojenja, video primeri napa~nih sodni{kih odlo~itev in delovni razpore-di za tekmovalne dneve.

Zelo na kratko so nam bile predstavlje-ne novitete pravil, ki veljajo è od 1. 1. 2009 dalje. Razlogi za spremembo so {tevilni. V ospredju je razumljivost in poenostavitev pravil ter èlja napraviti {port zanimiv za gledalce.

- V tekmovalni sistem se vklju~ujejo tekmovalci s 14 in 15 leti starosti

–kategorija kadeti. Mladinci so stari 16 in 17 let, ter ~lani preko 18 let.

- Spremembe v za{~itni opremi: za kadete obvezna maska za obraz in za{~ita za telo.

Pojasnilo : Razlog je v prevelikem {tevilu po{kodb v mlaj{i starostni kategoriji. Zdravni{ka komisija WKF je na podlagi analize in statistike po{kodb z EP in SP priporo~ila dodatno za{~itno opremo.

Nova sodni{ka pravila in dodatna za{~itna oprema naj bi zmanj{ali {tevilo po{kodb.

Maska za obraz je iz prozorne plastike, ki prekriva le zgornji del obraza in sega do korena nosu.

Za{~ita za telo se nosi pod kimonom, je bele barve in {~iti prsni ko{, trebuh in obe bo~ni strani telesa.

Sodni{ka komisija

Tehni~na komisija

Komisije


33

dodatnih 8 Shitei kat (Kururunfa, Seisan, Kankusho, Enpi, Matsumura Rohai, Ni-paipo, Niseshi, Kushanku), vendar to ni bilo sprejeto.

Spremembe v sodni{ki gestikulaciji

- Ukinja se Mienai in Reconsideration (ponovna izjasnitev).

Glavni sodnik zaustavi borbo, stopi na linijo bori{~a in pokaè, zakaj je usta-vil borbo (to~ka, kontakt…). Stranski sodniki z zastavico signalizirajo svojo odlo~itev. V primeru, da akcije ni videl, ne pokaè ni~esar. Glavni sodnik se nato vrne v bori{~e in objavi svojo odlo~itev.

Pojasnilo: navedena procedura sojenja je bila predstavljena zelo na kratko in za nas ne dovolj razumljivo. V za~etku januarja zato pri~akujemo novitete v pismeni obliki z razlago.

Olimpijada in mi

V sklopu sodni{kega posveta je imel svoj ekspoze tudi g. Espinoz. Poro~al nam je o vrsti aktivnosti, ki jih pospe{eno izvaja WKF na svoji poti k priznanju olimpijskega {porta. Septem-bra 2009 bo odlo~ilen sestanek vodstva OK v Kopenhagi (isto~asno bo tam tudi mednarodni karate turnir).

WKF za OI v letu 2016 ponuja nasle-dnje :

- Tekmovanje poteka samo v {port-nih borbah, dva dneva in na dveh bori{~ih.

Spremembe sodni{kih pravil :

- Kadeti in mladinci imajo enaka pravila glede kontakta (dotik rokavice z glavo ni to~ka, rahel dotik z nogo v glavo pa se sodi). Torej pravila glede kontakta, ki so do sedaj veljala samo za kadete, ve-ljajo sedaj tudi za mladince.

- Distanca za to~ko se pove~uje s sedanjih 2-5 cm na 10 cm.

- Za vse ro~ne tehnike v glavo in telo (tudi v hrbet in zatilje) se dosoja Ippon.

- Tekmovalcu, ki leì na bori{~u, se v vseh situacijah dosodi Sanbon za uspe{no ro~no ali no`no tehniko.

- Kategorija 2- vsako nepotrebno drànje, prijemanje, klin~…bo do-sledneje kaznovano. Drànje maksi-malno traja 2 sekundi.

- Encho Sen bo zamenjal Sai Shiai (nova borba). V novo borbo se ne prena{ajo kazni, traja 1 minuto in se ne kon~a na prvo osvojeno to~ko.

- Stro`je se kaznuje tekmoval~evo predimenzioniranje dobljene po{kodbe.

- Izogibanje borbe se obravnava kot namera »tratenja ~asa«.

- Nevarni meti bodo precizneje definirani.

- Kato sodi 5 sodnikov in le izjemoma trije.

Pri tekmovanju v katah ostaja 8 Shitei kat. JKF je pripravila in tudi izdala knjigo

- Tekmovalcev bo 120 (60 mo{kih in 60 ènsk). Tekmovalcev, dobitnikov medalj s SP, bo 10 z vsake celine (5 X 10) plus 10 izbranih s strani WKF.

Druge novosti :

Naslednje leto bo v sklopu EP in SP tudi tekmovanje World Cup in Europe-an Cup za tekmovalce mlaj{e od 21 let. Tekmovanje naj bi bilo ekskluzivno.

Vse borbe za medaljo na ~lanskem SP bodo trajale 4 minute za mo{ke in tri za ènske. Bunkai pri kata timu se dela tudi v borbi za tretje mesto.

Ukinja se absolutna kategorija.

[e zanimivost: za SP v Tokiu je bila planirana tudi nova kategorija - tekmo-vanje invalidov v katah. V nem{ki karate zvezi è nekaj ~asa zelo organizirano in od dràve sofinancirano delajo z invalidi in od tam je tudi pri{la pobuda. @al je bilo prijavljenih premalo tekmovalcev.

Primo` Debenak


34

TEHNI^NA KOMISIJA

Poro~ilo o izvedbi usposabljanja za vaditelje karateja@e v prej{nji {tevilki revije Slovenski karate smo opozorili na novosti, ki jih prina{ajo novi programi usposablja-nja za strokovne delavce na podro~ju karateja. Najve~ja novost je, poleg spremembe imenovanja nazivov (vadi-telj, trener, trener-in{truktor), enotno izvajanje usposabljanja za vaditelja karateja, ki je bilo doslej razdeljeno na dve lo~eni usposabljanji (za vaditelja in za in{truktorja karateja). Posledica tega so spremenjeni pogoji, ki jih mo-rajo izpolnjevati kandidati, v kolikor se `elijo usposobiti za naziv vaditelja karateja, in sicer polnoletnost, najmanj srednje{olska izobrazba in priznana sto-pnja znanja karateja, ki ne sme biti ni`ja od 1. Kyu.

Novi programi prina{ajo tudi nove vse-bine. Najbolj opazne so dodane splo{ne vsebine, ki se nana{ajo na podro~ja pe-dagogike, biomehanike ter fiziologije in prve pomo~i, kot tudi izdelava konkre-tne priprave vadbene enote, ki, skupaj s prakti~nim nastopom in preverjanjem znanja v obliki pisnega testa, sestavljajo kon~no oceno za vsakega kandidata.

Usposabljanje za vaditelje karateja je potekalo v GRC Zapolje pri Logatcu, in sicer v treh vikendih (8. in 9. ter 22. in 23. novembra ter 6. in 7. decembra 2008) v skupnem obsegu 60 ur. Prija-vljeno je bilo 29 kandidatov iz razli~nih karate kubov in zvez, ki so vsi razen ene izjeme (odsotnost na izpitu za-radi bolezni), usposabljanje uspe{no zaklju~ili.

Program usposabljanja je bil izpeljan ka-kovostno in v celoti. Program splo{nih vsebin so vodili Silva Jo{t (prva pomo~), dr. Tadej Dov{ak (fiziologija), Sa{o Va{ (biomehanika) in mag. Jernej Sever (pe-dagogika), specialni del pa sta izpeljala mag. Jernej Sever in Tone An~nik.


35

Ker so bili med kandidati tudi tisti, ki so `e opravili (po starem) usposablja-nje za vaditelje karateja, smo jim kot dobropis (tudi v ceni) priznali 20 ur. Ta odlo~itev ni bila najbolj posre~ena, zato ~asovnega dobropisa v prihodnje ve~ ne bo. Bodo pa ti kandidati ({e vedno) pla~evali manj.

Vsem »starim« (pred 2008) vadite-ljem karateja, ki se {e niso odlo~ili za nadaljnje usposabljanje, priporo~amo, da to ~im prej storijo. Razlog ve~ za to odlo~itev je tudi dejstvo, da ta stopnja usposobljenosti namre~ {e ne zadostuje za samostojno delo v klubih.

Tone An~nik


36

Sebastjan Morozov

Ko gre za ìvljenje in smrt, ne obstaja nobeno praviloPri~ujo~i tekst je bil objavljen v Dnevniku (Objektiv) 20. 9. 2008.

V primerjavi z drugimi velikimi {e ìve~imi okinavskimi mojstri, katerih veli~ina se je raz{irila po vsem svetu, je namre~ Shinzato dolga desetletja, ve~inoma po {est ur na dan, karate vadil in razvijal odmaknjeno od o~i javnosti. »Zahodni« svet ga je prvi~ spoznal ne tako davno, ko so se njegovi posnetki, na podlagi reportaè okina-vske televizije, pojavili na spletni strani Youtube. Umirjen in skromen moàkar je {e danes, ko se blià sedemdesetim letom, vitalen in gib~en, kot da bi bil star 25 let.

Gospod Shinzato, kaj vas je pripe-ljalo v Slovenijo?

@e pred leti sem v Ljubljani zelo uìval v vadbi karateja z Borutom Mauhlerjem in njegovimi u~enci karateja. V Slovenijo sem ponovno pri{el na njihovo pova-bilo, pri ~emer me tokrat spremlja tudi ve~ mojih u~encev karateja z Okinave. Namen na{ega obiska je udele`ba na ve~dnevnem karate seminarju tako imenovanega shorin-ryu stila karateja (najpomembnej{ega okinavskega stila karateja, ki so ga razvili leta 1800 in velja za prednika modernega japonskega karateja, op. p.), ki so se ga udeleìli tudi {tevilni drugi karateisti iz ZDA, Francije, Izraela in Slovenije.

Pred kratkim je na Japonskem iz{la enciklopedija okinavskega karateja, pri kateri ste sodelovali kot soavtor. Nam lahko poveste kaj ve~ o tem delu, ki je prvo tako obse`no delo o zgodovini okina-vskega karateja na svetu?

Pogosto so mi svetovali, naj napi{em knjigo o filozofiji in vadbenih metodah karateja. Pred leti sem za~util, da je pri{el ~as, da v knjigi strnem svoje vtise in izku{nje, ki sem jih pridobil na podlagi dolgoletne vadbe karateja. Z zbiranjem podatkov za Enciklopedijo okinavskega karateja in kobuda (borilne ve{~ine, pri kateri se uporablja razli~ne vrste oro`ja, kot so palica, sai, nunchaku, op. p.) smo za~eli leta 2003, prej{nji mesec pa je enciklopedija iz{la pri zalo`niku Kashi-washobo v Tokiu. Enciklopedija zajema zgodovino okinavskega tradicionalnega karateja, ̀ ivljenjepise sodobnih mojstrov karateja, komentarje o obstoje~em pi-snem gradivu starega karateja in krono-logijo karateja.

Podobno kot so bile uni~ene {te-vilne zgodovinske knjige in doku-menti, je bilo med drugo svetovno vojno na Okinavi uni~enih tudi veliko pisnih dokumentov o kara-teju. Ste imeli zato pri oblikovanju enciklopedije teàve?

Zaradi pomanjkljivosti zgodovinskih dokumentov smo pri nastajanju knjige naleteli na teàve, kako natan~no ugoto-viti, od kod pravzaprav izvira okinavski karate. Po eni teoriji izvira neposredno z Okinave, kasneje pa se je razvijal pod vplivom kitajskih borilnih ve{~in. Na podlagi druge teorije je bil pred stoletji prenesen na Okinavo iz Kitajske in se je po~asi prilagodil okinavskemu na~inu

ìvljenja. Obe teoriji sta razumni, vendar je zame slednja bolj sprejemljiva.

Veliko ~asa nam je vzelo, da smo preve-rili rojstva in smrti legendarnih staro-davnih mojstrov. Datumi, ki so objavljeni v {tevilnih knjigah o karateju, se namre~ med seboj razlikujejo. Kanga Sakugawa (1786–1867) na primer, ena od klju~nih osebnosti v zgodovini karateja, je bil mojster kitajskih borilnih ve{~in. O njegovem ìvljenju in o njegovem od-nosu z u~enci so se po svetu raz{irile napa~ne hipoteze. Po splo{no sprejetem mnenju je umrl, ko je bil star 58 let, na Kitajskem. Vendar je potem – ko naj bi è umrl – sluìl kot kraljevi sluàbnik na otoku Jaejama, ki je del okinavskega oto~ja.

Knjige o zgodovini karateja pa tudi drugih borilnih ve{~inah pogosto vsebujejo zgodbe in mite o never-jetnih dose`kih in sposobnostih legendarnih mojstrov. Koliko resni-ce je v teh mitih?

Pogosto so legendarni heroji opisani v neverjetnih mitih in anekdotah. Podob-no velja tudi za mojstre karateja. Cho-jun Miyagi, ustanovitelj goju-ryu karateja (po svetu dokaj raz{irjen stil, op. p.), je bil znan kot mo~an in vzdr`ljiv karateist. Po ustnem izro~ilu je bil sposoben v roki zmleti meso (to ni mogo~e, op. p.). Njegov vzdevek je bil »{i{itui« (drobilec mesa). Nadnaravne sposobnosti, ki so mu jih pripisovali, je zanikal v pogovoru za okinavski ~asnik leta 1936. To na neki na~in dokazuje, da so si ve~ino anekdot in legend o karate mojstrih izmislili ljudje, ki so dolo~ene posameznike poveli~evali v »supermane«.

Okinavski karate se je razvil kot obli-ka samoobrambe in ne kot napadalna borilna ve{~ina. Po drugi strani so se japonske borilne ve{~ine, kot je na primer kenjutsu (bojevanje z me~em) ali kobujutsu (druga oro`ja), razvile za napadalno borbo, kot metoda borbe za premagovanje nasprotnika in za{~ita ali pomo~ vojski. To pomeni, da so to napa-dalne borilne ve{~ine v pravem pomenu besede.

Za razliko od samurajev na Japonskem je bilo kraljevim uslu`bencem v ~asu okinavskega kraljestva Ryukyu (staro ime za Okinavo, op. p.) v 15. stoletju prepovedano nositi oro`je. Kraljevstvo Ryukyu se ni nikoli borilo z nobenim sovra`nikom, dokler ni v zgodnjem 17. stoletju Satsuma vdrl na Okinavo in jo

IntervjuKatsuhiko Shinzato, mojster karateja, 8. dan


37

zasedel. Prepoved no{enja oro`ja se je tudi po zasedbi Satsume ohranila in je trajala do konca okinavskega kraljestva leta 1879. Po splo{nem prepri~anju so ti zgodovinski dogodki najve~ prispevali, da se je na Okinavi razvil karate.

Mo`no je tudi, da so se v preteklosti ukvarjali z vadbo karateja zato, da bi razvili nepremagljiv duh pred zatiranji Satsume, {e vedno pa ne zaradi tega, da bi se uprli njegovi tiraniji. Da so kraljevi sluàbniki lahko sluìli svojemu gospo-darju, so namre~ potrebovali izurjeno telo in duha. Karate se tradicionalno razumeva kot obliko samoobrambe in ne kot napadalno ve{~ino. To je glav-na razlika med okinavskimi borilnimi ve{~inami in tistimi, ki so se razvile na Japonskem.

Z vadbo karateja se ukvarjate è dobrih 50 let. Kaj vas je v mladih letih navdu{ilo za karate?

Po drugi svetovni vojni in do leta 1972 je bila Okinava pod ameri{ko oblastjo. Vlada je zagotavljala {tipendijski fond za mlade Okinavce kot politiko sprave. Ve~ina mladih mo{kih, med katerimi sem bil tudi sam, je èlela pridobiti {tipendijo in oditi na {tudij v ZDA, ki so bile za nas sanjska deèla. Ko sem se leta 1957 vpisal na univerzo Ryukyu, sem se za~el ukvarjati s karatejem. Po kon~anem {tudij sem od{el na podi-plomski {tudij v ZDA, kjer sem nadalje-val trening karateja.

Katera je optimalna starost za za~etek vadbe karateja?

Odvisno od ciljev vsakega posameznika. ê nekdo na~rtuje trenirati karate kot {port in osvajati lovorike, se mora z njim za~eti ukvarjati ~im hitreje. Za dru-gega, ki se namerava z njim ukvarjati kot

obliko samoobrambe do konca ìvljenja, pa za za~etek vadbe ne obstaja staro-stna meja. Dokler bo vadil karate, bo njegovo znanje dovolj, da se bo lahko u~inkovito branil.

Do katerih spoznanj ste pri{li v dolgoletni vadbi karateja in kateri u~itelji so najbolj vplivali na vas?

Podobno kot druge borilne ve{~ine nam tudi karate skozi kontinuirano vadbo omogo~a fizi~en in psihi~en razvoj. Kolikor ve~ ga vadimo, toliko bolj lahko izbolj{amo na{e sposobnosti. Verjamem, da trening karateja omogo~a razviti izjemne sposobnosti, ki jih lah-ko v specifi~ni situaciji uporabimo za obrambo, ~etudi na{e telo ostari. S tem spoznanjem sem se »ujel« v trening ka-rateja do konca svojega ìvljenja!

Mojster, ki je name najbolj vplival, je bil pokojni Chokei Kishaba (1931–2000). V spomin na njegove edinstvene metode vadbe smo stil karateja, s katerim se ukvarjamo, poimenovali po njegovem priimku Kishaba Juku (Kishabejeva {ola, op. p.).

Je karate danes na Okinavi popu-laren tako, kot je bil v preteklosti? Koliko »u~ilnic« (po japonsko dojo) za trening karateja obstaja danes na Japonskem?

Presenetljivo veliko, obstaja namre~ pre-ko 300 klubov oziroma u~ilnic. Dejstvo je, da je karate danes na Okinavi precej bolj popularen, kot je bil v preteklosti. Ljudje ga trenirajo iz zdravstvenih ra-zlogov, kot preìvljanje prostega ~asa, za tekmovanja in kot obliko samoobrambe.

Ali obstaja povezava med okina-vskimi stili karateja in kitajskimi stili borilnih ve{~in?

Zelo enostavno je ugotoviti, da za-metki karateja izvirajo iz Kitajske. Imena vseh vrst kat (oblika vadbe proti nami{ljenemu nasprotniku, op. p.) na-mre~ zvenijo kitajsko, pa ~eprav se ne izgovarjajo tako kot v kitaj{~ini. Niti naj-manj pa ne zvenijo podobno okinav{~ini in japon{~ini. Kljub temu je povezavo med okinavskim karatejem, vsaj kar zadeva shorin-ryu stile, in kitajskimi borilnimi ve{~inami te`ko identificirati. Karate se je skozi stoletja, iz generacijo v generacijo, spreminjal, dokler ni postal v primerjavi s kitajskimi stili borilnih ve{~in na pogled popolnoma druga~en.

Se dana{nji na~in vadbe karateja na Okinavi razlikuje od na~ina

vadbe pred drugo svetovno vojno? In ~e, zakaj je do teh sprememb pri{lo?

Pred drugo svetovno vojno so karate trenirali tradicionalno kot obliko sa-moobrambe, medtem ko se moderni karate trenira kot tekmovalni {port. Sprva se je karate treniral zato, da bi se pridobile vitalne sposobnosti, da se tako reko~ »knockoutira« nasprotnika z enim smrtnim udarcem, ki je usmerjen v nasprotnikove najob~utljivej{e telesne to~ke. Tak{ni udarci so v modernem karateju prepovedani, saj zaradi varnosti obstajajo stroga pravila. Karateisti, ki se ukvarjajo s tradicionalnim karatejem, so pri vadbi vedno izpostavljeni tveganju, medtem ko to ne velja za moderne ka-rate borce, ki uìvajo v demonstracijah razli~nih atraktivnih tehnik.

Za razliko od tekmovalnega karateja, kjer udarci v vitalne to~ke ~love{kega telesa niso dovoljeni, prav te udarce danes pri tradicionalnem karateju {e vedno vadijo. V situaciji, ko gre za ìvlje-nje ali smrt, ne obstaja nobeno pravilo. Tega se tradicionalni karateist pri vadbi tudi nenehno zaveda. Omenjene razlike oblikujejo tudi dve vrsti karateistov: umirjene borce in posameznike, ki se potegujejo za trofeje.

V Sloveniji ljudje poznajo pred-vsem japonski stil karateja sho-tokan in novej{e, bolj {portno naravnane oblike karateja. Kak{na je bistvena razlika med okinavskim karatejem in modernimi oblikami karateja?

Shotokan je ena od izvedenk shuri-te karateja, ki se je na Okinavi za~el raz-vijati skupaj z mojstrom Anko Itosujem (1831–1915). Itosu je spremenil sta-rodavne kate z namenom, da jih lahko vadijo v {olah kot del telesne vzgoje.


38

Vsi shorin stili (ki spadajo v skupino shuri-te in skupaj z naha-te in tomari-te tvorijo tri razli~ne skupine {ol okina-vskega karateja, op. p.) in tudi nekateri drugi okinavski stili so se razvili iz shuri-te razli~ice karateja. To pomeni, da sta si formalno, kar zadeva kate, shotokan in shorin stil skoraj podobna.

In v ~em je potem razlika med njima?

Starej{i stili se razlikujejo od novej{ih prav po na~inu vadbe in po na~inu ra-zumevanje kate. Medtem ko na Okinavi predstavlja vadba kate u~inkovit na~in, da se posameznik usposobi za samoo-brambo, se postavlja vpra{anje, ali mo-deren na~in treniranja kate to omogo~a. Po drugi strani pa okinavski na~in vadbe kate obi~ajno ne omogo~a zmage v {portnem karateju, kar je na Japonskem najpomembnej{i cilj treniranja karateja. Na Okinavi se prosta borba razume kot preverjanje znanja kate, ki je osrednji del treninga, torej je poudarek na razu-mevanju kate in ne na borbi.

Zaradi {portne oblike karateja in vedno bolj popularnih borilnih {portov, kot so K1, Pride in UFC, so danes {tevilni prepri~ani, da je karate kot borilna ve{~ina neupo-raben. Ali to drì?

ê se znajdemo v ìvljenjsko nevarni situaciji, lahko uporabimo katerokoli napadalno ali obrambno tehniko, ki se je nau~imo z vadbo kat. V borilnem {portnem »{ov biznisu« zaradi strogo postavljenih pravil ni dovoljena uporaba teh tehnik, ki so u~inkovite v realnih situacijah, ampak se lahko uporabljajo le »dovoljene« tehnike. Vsak »{ov« je igra, v kateri ali »zmaga{« ali »zgubi{«. V real-nem ìvljenju, ko gre za ìvljenje ali smrt, tehnike karateja omogo~ajo, da na{e telo reagira spontano, da se ubranimo. Prepri~an sem, da tradicionalni karate med vsemi {porti, ki ste jih omenili, predstavlja samosvojo kategorijo.

V karateju je znan izrek, ki pravi, da v karateju ni prvega napada (»karate ni sente nashi«). Kako naj se karateist obna{a v nevarni situaciji?

Da v karateju ni prvega napada, je splo{no znano pravilo. Obi~ajno ga interpretirano z moralnega vidika. Od oseb, ki se ukvarjajo s karatejem, se pri~akuje, da se do drugih ne bodo ni-koli obna{ali agresivno. To pomeni, da nasilje ni dovoljeno v nobeni situaciji. Pri

tem se postavlja vpra{anje, kako ravnati v situaciji, ko smo napadeni. Ni treba razlagati, da se lahko v primeru, ko ne moremo storiti ni~ drugega, branimo do te mere, da bodo napadalca minili agre-sivni nameni. Podobno lahko re~emo tudi za druge borilne ve{~ine.

Vadba karateja je med borilnimi ve{~inami posebnost. Podrobno preu~evanje kate nam razodene, da je karate uporaben tako za obrambo kot tudi za napad. Ko smo napadeni, razli~ne vrste tehnik delujejo spontano, pri ~emer se lahko obrambna tehnika avtomati~no spremeni v napadalno. Oziroma, razli~ni udarci in blokade, ki se vadijo v kati, so uporabni in nam omogo~ajo naravno in spontano gibanje. Prvi napad tudi ne more biti najbolj{a oblika obrambe proti dobro usposo-bljenemu karateistu. Kot veste, dveh napadalnih tehnik ni mogo~e preprosto fizi~no izvesti skupaj, zato se napadalec znajde v neugodnem poloàju. Prav zaradi vseh teh prakti~nih karakteristik karateja se vsi nameni agresivnega napa-dalca izkaèjo za paradoksalne.

Kata je v okinavskih stilih karateja ena glavnih vadbenih metod. Mno-gi pa menijo, da je trening kate povsem nepotreben in neupora-ben. Ali te trditve drìjo?

Pri vadbi karateja obstajajo tri faze, skozi katere morate iti, ~e èlite, da boste dovolj usposobljeni za u~inkovito obrambo. Na prvi stopnji, ki traja dolgo ~asa, je treba vaditi kato, da razvijete telo in se nau~ite razli~nih tehnik udar-cev in blokad. Kata se na tej to~ki vadi v pravilnem zaporedju gibov in jo lahko primerjamo s pisavo »kaisho« (kitajska

pisava s tiskanimi ~rkami, op. p.). Na drugi stopnji se razvijejo fizi~ne sposob-nosti in pravilno gibanje, ki je potrebno za samoobrambo. Izvajanje kate na tej to~ki lahko primerjamo s pisavo »gyo-sho« (kitajska pisava s pisanimi ~rkami). ê je posameznik vztrajen, mu uspe pri-ti do tretje stopnje kate, kjer se lahko giblje spontano, vsak gib pa lahko upora-bi kot obrambno ali napadalno tehniko. S pomo~jo na{ih mi{ic, sklepov, dihanja in mo`ganov lahko ustvarimo izjemno naravno mo~ in smo hkrati pripravljeni na hitro in u~inkovito (re)akcijo. To po-meni, da nam poznavanje kat na najvi{ji stopnji odpira {tevilne mo`nosti za reagiranje v nevarni situaciji. Kata na tej to~ki zgleda kot pisava »sosho« (podob-no kot kitajski rokopis, ki ga vsak posa-meznik izoblikuje skozi leta, op. p.).

Za tistega, ki kritizira vadbo karateja s katami, bi lahko dejal, da je {e dale~ od tretje, kon~ne faze znanja kat, s pomo~jo katerih se na{e telo oblikuje do te mere, da lahko karate uporablja-mo kot u~inkovito borilno ve{~ino.

S komercializacijo karateja, ki je priso-tna predvsem v zahodnem svetu in tudi na Okinavi, je povezano tudi pridobiva-nje razli~nih stopenj pasov, odvisno od tega, na kateri stopnji je posameznikovo znanje.

Kot pravi pregovor, so okusi razli~ni. Nekateri ljudje, ki se ukvarjajo s karate-jem, ignorirajo kakr{en koli sistem ran-giranja in statusne simbole, medtem ko drugi brez tega niso zadovoljni. Razli~ne barve pasov v brezupni ìvljenjski situ-aciji, v kateri se nih~e ne èli znajti, niso v pomo~. Karate »biznis« postaja vedno bolj popularen. Dokler bosta obstajala ponudba in povpra{evanje, bo karate tudi na komercialnem trgu.

Tokrat ste v Sloveniji è drugi~. Kak{ni so va{i vtisi o Sloveniji, ki je precej podobna Okinavi? Zaradi svoje majhnosti je bila Slovenija tako kot Okinava skozi stoletja pod vplivom ve~jih sosedov, vendar je kljub temu uspela ohraniti svojo kulturo in jezik.

Lahko ste ponosni, da ìvite v deèli, ki ima toliko naravnih in kulturnih lepot. Ne glede na to, da ìvimo na majhnem ozemlju, smo Slovenci in Okinavci lahko ponosni. S prijatelji smo zelo navdu{eni nad prijaznostjo Slovencev, ki nas spo-minja na prijaznost Okinavcev. n


39

Vsem klubomVabilo k sodelovanju v reviji Slovenski KarateVabimo vas, da s svojimi prispevki sodelujete pri oblikovanju revije Slovenski karate. Va{e prispevke posredujte na elektronski naslov tehni~ne komisije, najkasneje do 20. decembra 2008. Avtorje napro{amo, da pri pisanju upo{tevajo (spodnja) navodila za pisanje prispevka. Tematika prispevkov je lahko poljubna, vendar si lahko pomagate tudi s slede~imi predlogi: legende slovenskeega karateja, najve~ji slovenski upi (M/@), uveljavljeni {portniki (M/@), intervju s trenerji (M/@), trenerski koti~ek, predstavitev kluba…Avtorji v celoti prevzemajo odgovornost za to~nost navedb.Izbor prispevkov, ki bodo objavljeni v reviji, je v pristojnosti Tehni~ne komisije KZS.V pri~akovanju va{ih prispevkov,za tehni~no komisijo KZSTone An~nikNAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA Ta navodila so namenjena vsem, ki èlijo objaviti svoje prispevke v reviji. Prosimo, da jih natan~no preberete in dosledno upo{tevate. Od avtorjev

pri~akujemo, da imajo oddana besedila zahtevano obliko, da so jezikovno in slovni~no pregledana, brez tipkarskih napak in seveda v elektronski obliki. Tako pripravljene predstavitve imajo pri objavi prednost pred drugimi. Za objavo prispevkov ne bomo izpla~evali honorarja.

1. Navedite naslov prispevka, ime avtorja (tudi izobrazbo, klub ali ustanovo) in izvle~ek – ne pozabite na avtorjevo fotografijo (portret).

2. Sledi besedilo, ki ima “rep in glavo”: uvod, jedro in zaklju~ek. Skupaj okoli 500 besed. V primeru predhodnega dogovora med avtorjem in tehni~no komisijo, je lahko prispevek tudi dalj{i.

3. V kolikor uporabljate vire jih navedite pod zaklju~kom. Predlagamo uporabo APA sistema (primer: Pe~jak, V. (1998). Psihologija tretjega ìvljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.) Vire navajajte, v kolikor zapisano ni plod samo va{ega dela ali razmi{ljanja. Prepisano je potrebno citirati (ve~ o tem na: http://www.sp.uni-lj.si/ambrozic/APA_citiranje.htm).

4. Besedilo predstavitve naj bo napisano v najbolj navadni mo`ni obliki, z izklju~enim deljenjem besed in neporavnanim desnim robom. Pisava, velikost pisave in razmik vrstic so lahko poljubni. Besedilo naj bo napisano s pokon~nimi ~rkami.

5. Kakovostne fotografije so zaèlene, navedite tudi njihove avtorje. Fotografije po{ljite lo~eno od teksta. V kolikor je poloàj fotografije oz. skice vezan na tekst, ustrezna mesta ozna~ite z oznako (imenom) fotografije.

6. Skrajni rok oddaje va{ega prispevka je 20. december 2008.

Uredni{tvoTekmovalni koledar za leto 2009 je na spletni strani KZS: www.karate-zveza.si

slovenski karate - karate zveza

Documents