slovenia 2nd week-end seminar eapo regulation...»izvršilno pravo se je pogosto imenovalo...

Slovenia

2nd Week-end Seminar

EAPO Regulation

Primer št. 1: nacionalne začasne odredbe na bančni račun v

čezmejnih zadevah in evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

I. Načela izvršbe na bančne račune kot izvršilno sredstvo

Primer 1: Tom ima sodbo, na podlagi katere mu je Jerry dolžan plačati določen znesek,

le-ta pa ima bančni račun pri B-banki .

1. Nacionalni primeri (po nemških pravilih)

Vprašanje 1: Kako bo ravnal Tom, če oba živita v Nemčiji, sodba je bila izdana v Nemčiji

in tudi bančni račun je v Nemčiji?

Bančni račun je denarna terjatev, ki jo ima Jerry proti B-Banki. Za izvršbo terjatve je

potreben sklep o rubežu in prenos zarubljene terjatve. Tak sklep izda izvršilno

sodišče (§§ 828 in 764 ZPO) na podlagi upnikovega predloga (Tom) in brez

zaslišanja dolžnika (Jerry) (§ 834 ZPO).

S sklepom o rubežu denarne terjatve sodišče prepove dolžnikovemu dolžniku (B –

Banki) plačilo dolžniku in istočasno sodišče prepove dolžniku kakršno koli

razpolaganje s terjatvijo zlasti njeno izterjavo. (§ 829 (1) ZPO). Sklep o prenosu nato

pooblašča upnika da izterja terjatev na svoj račun od dolžnikovega dolžnika

(§ 835 (1) ZPO). Izvršba učinkuje s trenutkom vročitve sklepa o rubežu

dolžnikovemu dolžniku. (§ 829 (3), § 835 (3) ZPO).

Če dolžnikov dolžnik noče plačati upniku, ima upnik pravico tožiti dolžnikovega

dolžnika na podlagi sklepa o prenosu v svojem imenu. Takšna tožba za izterjavo ni

izvršilno sredstvo, pač pa je tožba na podlagi splošnih pravil civilnega postopka.

2. Primeri čezmejne izterjave

Vprašanje 2: Ali je mogoče opraviti izvršbo (rubiti) na nemški bančni račun na podlagi

nemške sodbe, če Jerry živi v Italiji?

Tudi v čezmejnih primerih, so ukrepi izvršbe predmet splošnih pravil države izvršbe (glej

člen 41(1) Uredbe Bruselj Ia). Vendar je treba vsekakor ugotoviti mednarodno pristojnost

nemških izvršilnih organov. Ta ni določena v členih 4 in naslednjih Uredbe Bruselj Ia, niti

se člen 24, alineja 5 Uredbe Bruselj Ia ne uporablja za sprejemanje izvršilnih ukrepov.

Prej se uporablja pravilo nacionalnega izvršilnega prava (v mnogih kot v Nemčiji je to

nezapisano pravilo), v skladu s katerim se za mednarodno pristojnost za izvršilni

postopek zahteva, da se mora predmet izvršbe nahajati znotraj ozemlja države. To

2

dejstvo izhaja iz tega, da je uporaba prisile državnih organov omejena na nacionalno

ozemlje in da izvršilna sredstva ne smejo posegati v suverenost drugih držav.

To pravilo mednarodne pristojnosti za izvršilne ukrepe povzroča probleme v zadevah

izvršbe na denarne terjatve, oz. izvršbe na bančne račune, ker se teh predmetov

dejansko ne da locirati, temveč zgolj na podlagi pravne presoje. Vsekakor je nemško

sodišče pristojno za izvršbo na terjatve, če ima dolžnikov dolžnik bivališče v Nemčiji. To

izhaja iz § 828 (2) ZPO, ki se sklicuje na § 23 ZPO in locira rubljive terjatve dolžnika pri

dolžnikovem dolžniku.

Nadaljnji postopek je določen v enakih pravilih kot v čisto domačih primerih. Tukaj ni

problem dolžnika, ki ima prebivališče v tujini, ker v tem primeru ni treba vročiti sklepov o

rubežu in o prenosu, lahko se ju pošlje po posti (§ 828 (2), § 835 (3) ZPO).

Vprašanje 3: Kaj če Jerry živi v Nemčiji, toda ima bančni račun v Italiji?

Če ima dolžnik prebivališče v Nemčiji, toda dolžnikov dolžnik ima prebivališče v tujini, je

podana mednarodna pristojnost nemških izvršilnih organov. Vendar je postopek težji, ker

mora biti sklep o rubežu in o prenosu vročen v tujino (§ 829 (1), (3), § 835 (3) ZPO).

Vročanje po pošti ni možna za dolžnikovega dolžnika.

Vprašanje 4: Kaj če je bančni račun v Nemčiji, toda Tom ima italijansko sodbo proti

Jerry?

Pravila mednarodne pristojnosti za nemške izvršilne naslove so pomembna tudi, če

izvršba ne temelji na nemškem izvršilnem naslovu, ampak na tujem izvršilnem naslovu,

ki mora biti priznan v Nemčiji. To urejajo člen 36 in naslednji Uredbe Bruselj Ia.

II. Rubež bančnega računa kot začasna odredba po nemškem pravu

Primer 2: Tom ima terjatev na plačilo proti Jerry, toda sodba še ni bila izdana. Tom se

boji, da bo Jerry izpraznil svoj bančni račun na B-Bank in nakazal ta denar naprej na

neznane račune.

1. Domači primeri

Vprašanje 1: Kako bo ravnal Tom, če imata oba prebivališče v Nemčiji in tudi bančni

račun?

Za zavarovanje izvršbe na denarno terjatev in na podlagi predloga upnika je na voljo

rubež (Arrest) kot ukrep zavarovanja (§ 916 (1) ZPO). Za sklep o rubežu je potrebno

da obstaja razlog za zavarovanje (Arrestgrund), to je verjetnost obstoja nevarnosti,

3

da bi brez rubeža dolžnikovega premoženja bila izvršba (bodoče) terjatve

onemogočena ali precej otežena (§ 917 (1) ZPO). To se lahko upošteva, če grozi, da

ima Jerry namen izprazniti svoj bančni račun in je to njegovo edino pomembnejše

premoženje.

Pristojno za izdajo sklepa o rubežu je sodišče pred katerim se lahko vloži tožba v

glavni stvari. Predlog za izdajo ukrepa zavarovanja pa se lahko vloži tudi pri sodišču

kraja, kjer je predmet, ki se rubi, torej je v primeru denarnih terjatev po pomembno

prebivališče dolžnikovega dolžnika (B-Bank) (§ 23 ZPO).

V svoji zahtevi za izdajo ukrepa zavarovanja mora Tom navesti obstoj svoje terjatve

kot tudi verjetnost nevarnosti (§ 920, § 294 ZPO). Oboje mora biti dokazano s stopnjo

verjetnosti. Pri tem gre za znižanje dokaznega standarda: ni potrebna skorajšnja

gotovost, toda le razumna verjetnost, da so upnikove navedbe resnične. Tudi če Tom

ne more verjetno dokazati svoje terjatve ali razlogov za izdajo ukrepa zavarovanja,

sodišče lahko sprejme ukrep zavarovanja, če Tom položi varščino za prikrajšanje, ki

bi ga lahko utrpel Jerry (§ 921 ZPO).

Ni treba, da se upnikov predlog vroči dolžniku. Ukrep zavarovanja se lahko izda brez

ustne obravnave in brez obrazložitve (§ 922 (1) ZPO). Tom mora nato zagotoviti, da

je sklep vročen Jerryu (§ 922 (2) ZPO).

Če tožba še ni vložena, sodišče odredi na podlagi predloga Jerrya odredi določen

rok, v katerem mora Tom sprožiti postopek v glavni stvari. Če Tom ne izpolni sklepa

v določenem roku, se sklep o ukrepu zavarovanja razveljavi (§ 926 ZPO).

Jerry lahko vloži ugovor zoper sklep o ukrepu zavarovanja (§ 924 ZPO), toda ugovor

ne zadrži izvršitve ukrepa.

Izvršba na premično premoženja se izvrši z izdajo sklepa o o rubežu. Izvršilno

sodišče, pred katerim poteka postopek, je pristojno za rubež terjatev (§ 930 (1) ZPO).

Ker so začasne odredbe samo zavarovanje za prisilno izvršbo ne morejo prejudicirati

izida postopka v glavni stvari, bo na podlagi ukrepa zavarovanja terjatev samo

zarubljena v korist upnika in ne bo prenesena zaradi poplačila (§ 930 (1) ZPO).

Če se izkaže, da je izdana začasna neutemeljena od samega začetka ali je je sprejeti

ukrep razveljavljen, je upnik zavezan plačati škodo, ki jo je utrpel dolžnik zaradi

izvršbe (§ 945 ZPO).

4

2. Čezmejni primeri

1. Vprašanje 2: Kaj je če ima Tom stalno bivališče v Italiji?

Člen 35 Uredbe Bruselj Ia izrecno določa da se pravila Uredbe o pristojnosti uporabljajo

tudi za začasne ukrepe. Torej če je sodišče pristojno za meritorno odločanje v skladu s

členom 4 in naslednji Uredbe Bruselj Ia, je pristojno tudi za izdajo začasnih odredb.

Pristojnost nemških sodišč izhaja iz člena 4(1) Uredbe Bruselj Ia, če ima Jerry ima svoje

stalno prebivališče in torej kraj splošne pristojnosti v Nemčiji. Stalno prebivališče tožnika

ni pomembno. Postopek za izdajo začasne odredbe ureja nacionalno pravo, se pravil

pravil, ki so že bila navedena (§§ 916 in sledeči ZPO).

Vprašanje 3: Kaj če ima Jerry stalno prebivališče v Italiji?

V takšnem primeru ni kakšnih posebnosti, če so nemška sodišča mednarodno pristojna

na podlagi Uredbe Bruselj Ia, npr. v skladu s prvo ali drugo točko 7. člena.

Tudi če nemška sodišča niso pristojna za odločanje v glavni stvari, je možno izdati

začasno odredbo. To izhaja iz Uredbe Bruselj Ia, ki omogoča uporabo pravil o pristojnosti

po nacionalnem lex fori. To se načeloma uporablja tudi za izjema pravila o pristojnosti iz

drugega odstavka 5. člena Uredbe Bruselj Ia, z nemškega stališča gre zlasti za

pristojnost, ki temelji na premoženju v kraju sodišča, kot je določeno v § 23 ZPO. Z

nemškega stališča je za sprejetje ukrepa zavarovanja dovolj, da ima dolžnikov dolžnik

(B-Bank) prebivališče v Nemčiji.

Na podlagi sodne prakse Sodišča EU glede Bruseljske konvencije pa morajo biti začasni

ukrepi, ki temeljijo na takšni nacionalni mednarodni pristojnosti, omejeni na ozemlje

[area-based]: Obstajati mora »resnična navezna okoliščina« med predmetom

predlaganega ukrepa in ozemeljsko pristojnostjo zadevne države članice (17.11.1998,

C-391/95 − Van Uden Maritime/Deco-Line, tč. 39 in 40):

»Krajevno pristojno sodišče oz. vsekakor sodišče države pogodbenice, v kateri se nahaja

premoženje, na katero se nanaša predlagan ukrep, je nedvomno v najboljšem položaju za presojo

okoliščin, ki so pomembne pri izdaji ali zavrnitvi predlaganega ukrepa ali pa za določitev predpostavk

in postopkovnih pogojev, ki jih mora upoštevati predlagatelj, s katerimi se mora zagotoviti začasna

in na zavarovanje usmerjena narava ukrepa. Iz tega izhaja, da sprejetje začasnih ali varovalnih

ukrepov zlasti v skladu s členom 24 [Bruseljske konvencije] zlasti predpostavlja, da med predmetom

predlaganih ukrepov in ozemeljsko pristojnostjo države članice sodišča, ki odloča o začasni odredbi,

obstaja resnična navezna okoliščina.«

V tej zadevi bi lahko domnevali nujno navezno okoliščino z Nemčijo, ker se bančni račun,

ki naj se rubi nahaja v Nemčiji. V drugih primerih, pa je lahko znatno težje določiti

zadostno »resnično navezno okoliščino«. To vprašanje je bilo predmet razprav o

5

Bruseljski konvenciji in o Uredbi Bruselj I. Medtem pa se pojavi nadaljnje vprašanje , ali

se sodba Sodišča EU še naprej uporablja glede Uredbe Bruselj Ia, ker se ne zahteva več

priznanja in izvršitve začasnih ukrepov, ki so bili izdani v drugi državi članici in temeljijo

na nacionalnih pravilih o pristojnosti. To izhaja iz nove opredelitve v drugem pododstavku

alineje a 2. člena Uredbe Bruselj Ia in četrtega stavka v uvodni navedbi 33 »Če pa

začasne ukrepe, vključno z ukrepi zavarovanja, odredi sodišče države članice, ki ni

pristojno za odločanje o glavni stvari, bi bilo treba učinek takšnih ukrepov v tej uredbi

omejiti na ozemlje države članice, kjer je navedeno sodišče«.

Question 4: Ali Tom lahko vzporedno izposluje začasne odredbe glede Jerryjevih

bančnih računov v več kot eni državi članici?

V praksi se postopki za izdajo začasnih odredb pogosto začnejo istočasno v več kot eni

državi članici ali pa vzporedno s postopkom, ki poteka v tujini. Načeloma ni ovir proti

takšnemu postopanju. Takšno postopanje zlasti ni postavljeno pod vprašaj v členu 29

Uredbe Bruselj Ia, ker predmet postopkov za izdajo začasne odredbe v več državah

članicah ni identičen.

III. Uredba o ENZB

Question: Kaj je novega v Uredbi o ENZB?

1. Temelji

Dolžniki lahko prenakažejo sredstva na računih zelo hitro in brez večjega napora in se

tako izognejo izvršbi. To je resno breme za čezmejno pravosodno sodelovanje in zahteva

ukrepe, ki učinkujejo v celi EU. Komisija je v Zeleni knjii o izboljšanju učinkovitosti

izvrševanja sodnih odločb v Evropski uniji: zaplemba bančnih računov COM (2006) 618,

str. 2 poudarila:

»Izvršilno pravo se je pogosto imenovalo „Ahilova peta“ evropskega civilnega pravosodnega

območja. Čeprav številni instrumenti Skupnosti določajo pristojnost sodišč, postopek, s katerim se

sodne odločbe priznajo in razglasijo za izvršljive, ter mehanizme za sodelovanje sodišč v civilnih

postopkih, zakonodajni predlog za dejanske izvršilne ukrepe še ni bil oblikovan. Doslej je bila izvršba

na podlagi sodnega naloga, po tem, ko je bil razglašen za izvršljivega v drugi državi članici, izključno

v pristojnosti nacionalne zakonodaje.«

Zaradi tega je Komisija leta 2011 vložila predlog za uredbo (COM (2011) 445; glej tudi

strokovno analizo (Impact Assessment in the Commission Staff Working Paper, SEC

(2011) 937). Medtem ko je bil predlog hudo kritiziran in je bil zaradi tega večkrat

spremenjen v zakonodajnem postopku, pa je bil končno sprejet. Rezultat je Uredbe o

ENZB: Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014

o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom

6

olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah (ul l 2014 189,

STR. 59). Uredba se uporablja od 18. januarja 2017. Danska in Velika Britanija ne

sodelujeta (uvodne navedbe 49-51).

Ta postopek upniku omogoča, da pridobi evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

(ENZB), ki preprečuje, da bi bila s prenosom ali dvigom sredstev, ki jih ima dolžnik ali so

za račun dolžnika na bančnem računu v državi članici, ogrožena poznejša izvršitev

upnikovega zahtevka do zneska, navedenega v ENZB (primerjaj 1. odstavek 1. člena).

ENZB je upniku na voljo preden v državi članici začne postopek v glavni stvari zoper

dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, kot tudi potem ko upnik v državi članici

pridobi sodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa, da mora dolžnik

poplačati upnikov zahtevek (5. člen).

Podobno kot Postopek za evropski plačilni nalog in Evropski postopek v sporih majhne

vrednosti Uredba o ENZB ni skladen skup pravil, ampak je odvisna od dopolnitev v

nacionalnem pravu, npr. lex loci executionis /1. odstavek 46. člena/. Na drugi strani pa je

ta Uredba samo alternativno sredstvo za upnika, ki mu dopušča, da uporabi kateri koli

drug postopek za pridobitev enakovrednega ukrepa v skladu z nacionalnim pravom (2.

odstavek 1. člena in uvodna navedba 6).

2. Mednarodna pristojnost

Kadar upnik še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, so za izdajo

naloga za zamrznitev pristojna sodišča države članice, ki so v skladu z ustreznimi pravili

o pristojnosti, ki se uporabljajo, pristojna za odločanje o glavni stvari (se pravi po Uredbi

Bruselj Ia). Vendar se po 2. odstavku 6. člena uporablja posebno pravilo za potrošniške

pogodbe: Kadar je dolžnik potrošnik, ki je z upnikom sklenil pogodbo za namen, ki ga ni

mogoče šteti za njegovo poslovno ali poklicno dejavnost, so za izdajo ENZB pristojna

zgolj sodišča države članice, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče.

Kadar je upnik že pridobil sodno odločbo ali sodno poravnavo ali pa izvršljivo javno

listino, so za izdajo naloga za zamrznitev glede zahtevka, navedenega v sodni odločbi

ali sodni poravnavi, pristojna sodišča države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba

ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava oz. sklenjena izvršljiva javna listina. (člen 6 ).

V Nemčiji se zaradi tega predvideva reforma civilnega procesnega prava, prostojni naj

bi bilo tisto sodišče, ki je stvarno in krajevno pristojno za tožbo v glavni stvari. (§ 943,

§ 944 ZPO).

3. Postopek za izdajo naloga Procedure up to the issuance of the Order

a) vloga

Vloge za izdajo ENZB se vložijo na predvidenem obrazcu (člen 8 (1)). Zastopanje po

odvetniku ni potrebno (člen 41), je pa vseeno priporočljivo. Za poenostavitev in

7

pospešitev postopka se vloga in spremni dokumenti lahko predložijo prek katerega koli

komunikacijskega sredstva, tudi elektronskega, ki je skladno s postopkovnimi pravili

države članice, v kateri se vloži vloga (člen 8 (4)). Vloga mora vsebovati sestavine iz

člena 8 (2).

Če dolžnik ne more predložiti podatkov o dolžnikovih računih, ki jih zahteva člen alineja

d člena Article 8 (2), lahko vloži predlog na podlagi člena 14 (glej drugi primer).

Na podlagi člena 16 (1) upnik ne sme pred več sodišči hkrati vložiti vzporednih vlog za

izdajo ENZB zoper istega dolžnika, namenjenega zavarovanju istega zahtevka. Lahko

pa po lastni presoji predlaga izdajo primerljivih nacionalnih sklepov zoper istega dolžnika

z namenom zavarovanja iste terjatve (uvodna navedba 6), vendar mora to navesti v

predlogu za izdajo ENZB.

a) Vsebinski pogoji

Na podlagi prvega odstavka 7. člena sdišče izda nalog za zamrznitev, če upnik predloži

zadostne dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da je ukrep zavarovanja v obliki

ENZB nujen, ker obstaja dejansko tveganje, da bo brez takega ukrepa poznejša izvršitev

upnikovega zahtevka zoper dolžnika ovirana ali precej otežena. Kadar upnik v državi

članici še ni pridobil sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine, v kateri je

določeno, da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek, upnik predloži tudi zadostne

dokaze, na podlagi katerih sodišče ugotovi, da bo verjetno uspel v glavni stvari zahtevka

zoper dolžnika (2. odstavek 7. člena).

Uvodna izjava 14 navaja merila za presojo dokaznih predlogov. Zgolj dejstvo, da ima

dolžnik več kot enega upnika, sami po sebi ne bi smeli biti zadosten dokaz, ki upravičuje

izdajo ENZB. Ne glede na enotno določen standard obsega sodnega preskusa v uredbi

pa je zahtevani dokazni standard odvisen od nacionalnega prava. V Nemčiji se zahteva

prepričanje sodišča o verjetnosti sodišča na podlagi § 294 ZPO.

b) Nalog za zamrznitev računa kot začasni ukrep

ENZB je ukrep zavarovanja, njegov namen ni poplačilo upnika (glej uvodno navedbo 11).

Kadar je upnik na podlagi 1. odstavka 10. člena vložil vlogo za izdajo naloga za

zamrznitev pred začetkom postopka v glavni stvari, začne ta postopek in sodišču, pri

katerem je bila vložena vloga za izdajo ENZB, predloži dokazilo o takem začetku bodisi

v 30 dneh od datuma, ko je vlogo vložil, bodisi v 14 dneh od datuma izdaje ENZB, glede

na to, kar je pozneje. V drugačnem primeru, če npr. sodišče v tem roku ne prejme

dokazila o začetku postopka, prekliče ENZB ali ustavi njegovo izvršitev in o tem obvesti

stranki (2. odstavek 10. člena, glej tudi predlog § 949 (1) ZPO).

Kadar je treba preklic ali ustavitev izvesti v državi članici, ki ni država članica izvora,

sodišče prekliče ENZB z uporabo obrazca za preklic in obrazec za preklic posreduje

8

pristojnemu organu države članice izvršitve. Ta organ stori vse potrebno, da doseže

izvedbo preklica ali ustavitve. (2. odstavek 10. člena).

c) izdaja naloga za zamrznitev računa

Če so izpolnjene procesne in materialne predpostavke, sodišče sprejme odločitev v

pisnem postopku na podlagi informacij in dokazov, ki jih je upnik navedel v vlogi ali jih

slednji priložil (prvi stavek 1. odstavka 9. člena). Če sodišče meni, da predloženi dokazi

niso zadostni, lahko, kadar to dopušča nacionalno pravo, od upnika zahteva, da zagotovi

dodatne listinske dokaze (drugi stavek 1. odstavka 9. člena). Lahko pa zasliši upnika

ali njegove priče. Zaslišanje lahko poteka tudi prek videokonference (glej uvodno izjavo

41). V Nemčiji lahko upnik predloži vsako dokazno sredstvo in lahko dokazuje svoje

navedbe do prepričanja sodišča. Vendar pa so prepovedani dokazi, ki se ne morejo

izvesti neposredno (§ 947 (1) Predlog ZPO).

Dolžnik pred izdajo naloga ni zaslišan (11. člen). Bistveni skrb Uredbe je čezmejni prenos

»učinka presenečenja«, ki je bistven v mednarodnih primerih za uspeh ENZB (uvodna

navedba 15). Bistvena razlika za Uredbo Bruselj Ia (Glej drugi pododstavek alineje a 2.

člena in uvodna navedba 33) je v tem, da postopki brez udeležba dolžnika niso ovira za

priznanje in izvršbo ENZB (22. člen).

Sodišče odloči v rokih iz člena 18. Ti se spreminjajo glede na različen obseg presoje

glede na to, ali je treba zavarovati izvršilni naslov, ki ga je upnik že izposloval in v katerem

je dajatveno povelje, da mora dolžnik plačati znesek. Kadar upnik še ni pridobil sodne

odločbe, sodne poravnave ali javne listine, mora sodišče presoditi verjetnost, ali bo upnik

uspel, sodišče sprejme odločitev do konca desetega delovnega dne po tem, ko je upnik

vložil oziroma, kadar je ustrezno, dopolnil vlogo. Drugače sodišče sprejme odločitev do

konca petega delovnega dne po tem, ko je upnik vložil vlogo. Neupoštevanje tega roka

nima posledice v uredbi, člen 45 zahteva samo, da sodišče čim prej sprejme ukrepe.

ENZB se sprejme na obrazcu, ki vsebuje vse podatke iz člena 19. Ta obrazec je obsega

dva dela:

del A vsebuje informacije iz odstavka 2, ki se posredujejo banki, upniku in

dolžniku, ki vsebuje med drugim navodilo banki za izvršitev ENZB v skladu s

členom 24,

del B vsebuje informacije iz odstavka 3, ki se posredujejo upniku in dolžniku poleg

informacij v skladu z odstavkom 2.

Za stroške glej člene 42-44.

4. Literatura

Fawzy, Der Europäische Beschluss zur vorläufigen Kontenpfändung – eine

zögerliche Pionierleistung, Deutsche Gerichtsvollzieher Zeitung (DGVZ) 2015, 141

9

Hess/Raffelsieper, Die Europäische Kontenpfändungsverordnung: Eine überfällige

Reform zur Effektuierung grenzüberschreitender Vollstreckung im Europäischen

Justizraum, Praxis des Internationalen Privat- und Verfahrensrechts (IPRax) 2015,

46

Rauscher, EuZPR / EuIPR, 4. Auflage 2015, A.I.6

Rechberger, Zu den Bewilligungsvoraussetzungen einer vorläufigen

Kontenpfändung nach der EuKoPfVO – Ein Vergleich mit den nationalen

Maßnahmen der österreichischen Exekutionsordnung, Festschrift Coester-Waltjen,

2015, S. 651

Schlosser/Hess, EuZPR, 4. Auflage 2015, S. 419 ff.

Skamel, Der Europäische Beschluss zur vorläufigen Kontenpfändung im Vergleich

mit Maßnahmen des einstweiligen Rechtsschutzes im deutschen und spanischen

Recht, Zeitschrift für das gesamte Insolvenzrecht (ZInsO) 2014, 1789

Zupan, Cross-border recovery of maintenance taking account of the new European

Preservation Order (ENZB), ERA Forum 2015, 16:163

Associate Partners:

European Civil Procedure for Lawyers: Promoting Trainingto Improve the Effectiveness of Transnational Justice

ŠTUDIJA PRIMERA

DEJANSKO STANJE :

G. Zen, s stalnim prebivališčem v Benetkah, je preko spleta naročil 25 solarnih panelov pri družbi Fuego, ki je španska pravna oseba s sedežem v Madridu. Dogovorjena kupnina je bila 100.000,00EUR s plačilom v gotovini ob dostavi. Da bi dokončal svoje naročilo, je g. Zen moral posredovatištevilko svoje kreditne kartice kot jamstvo.

Na dan dostave je g. Zen zavrnil plačilo dogovorjene kupnine.

Posledično je družba Fuego prti g. Zenu pred Okrožnim sodiščem (“Tribunale”) v Benetkah vložilapredlog za izdajo plačilnega naloga (“decreto ingiuntivo”), poleg predloga pa je priložila račun vskladu s 633. členom italijanskega Zakona o pravdnem postopku.

Okrožno sodišče v Benetkah je predlogu ugodilo in izdalo začasno izvršljiv plačilni nalog (“decreto ingiuntivo provvisoriamente esecutivo”) zoper g. Zena.

Po kratkih poizvedbah Fuego spozna, da g. Zen v Italiji nima nikakršnega nepremičnegapremoženja. Vendar pa je Fuego glede na dejstvo, da ima g. Zen kreditno kartico, domneval, da jeimetnik bančnega računa v Italiji.

Premislite naslednja vprašanja:

Co-funded by the Justice Programme of the European Union

Associate Partners:


A. Ali bo Fuego v Italiji dobil potrebne informacije, da bo lahko identificiral dolžnikovo banko inračun oz. račune, da bi se se s tem izognil bistvenemu poslabšanju dolžnikovega finančnega stanja?

B. Predpostavimo, da g. Zen zoper plačilni nalog poda ugovor (“opposizione a decreto ingiuntivo”),v katerem trdi, da “ni plačal zato, ker so imeli solarni paneli napake” in da Okrožno sodišče vBentekah prekliče izvršljivost plačilnega naloga. Kaj lahko Fuego stori, da bi ohranil svojo terjatevv višini 100.000 EUR?

Uporabite naslednje dokumente:

A) EVROPSKA ZAKONODAJA:

– Uredba št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

B) ITALIJANSKA ZAKONODAJA:

– člen 633 italijanskega Zakona o pravdnem postopku

– člen 474 italijanskega Zakona o pravdnem postopku

– člen 492-bis italijanskega Zakona o pravdnem postopku, ki ga je določil 19. člen Odredbe zzakonsko močjo št. 132 z dne 12. septembra, 2014, ki je postal Zakon št. 162 z dne 10. novembra2014 in je bil spremenjen z Odredbo z zakonsko močjo št. 83 z dne 27. junija 2015, ki je postalZakon št. 132 z dne 6. avgusta 2015;

– člen 155-quinquies implementacijske določbe (“disposizioni di attuazione”) italijanskega Zakonao pravdnem postopku, ki je bil uveden z 19. členom Odredbe z zakonsko močjo št. 132 z dne 12.septembra 2014, ki je postala Zakon št. 162 z dne 10. novembra 2014 in je bila dopolnjena z


Associate Partners:


Odedbo z zakonsko močjo št. 83 z dne 27. junija 2015, ki je postala Zakon št. 132 z dne 6. avgusta2015.

PREDLAGANE REŠITVE

o Vprašanje A

Odgovor: Da.

Bodite previdni: V skladu z italijanskim pravom so vse banke (vključno z Poste italiane s.p.a.)dolžne italijanskemu davčnemu inšpektoratu dolžne sporočiti imena svojih strank, število njihovihbančnih računov, IBAN IN BIC številke.

Več podrobnosti: Fuego lahko pridobi potrebne podatke na podlagi člena 492-bis italijanskegaZakona o pravdnem postopku.

Člen 492-bis italijanskega Zakon o pravdnem postopku (z naslovom “Poizvedbe o premoženjudolžnika”) daje upnikom pravico, da pri predsednika Okrožnega sodišča (“Presidente delTribunale”), kjer ima dolžnik stalno prebivališče, prebivališče, začasno bivališče ali sedež, če jepravna oseba, še pred začetkom izvršilnega postopka (s tkim. “pignoramento”) predlagajo, da se jimodobri:

a) da z namenom iskanja dolžnikove lastnine in odprtih računov, preko sodnih izvršiteljev opravljajopoizvedbe v javnih bazah podatkov, kot je npr. javna baza podatkov italijanskega davčnegainšpektorata;

b) da zahtevajo informacije o premoženju dolžnikov (vključno s poroki) direktno pri javnih oblastehali upraviteljih, ki vodijo upoštevne elektronske baze podatkov (npr. baza podatkov italijanskegadavčnega inšpektorata itd), ne da bi bilo za to potrebno sodelovanje sodnega izvršitelja.


Associate Partners:


Da bi lahko pri vložili poizvedbo oz. zahtevo, morajo upniki pridobiti plačilni nalog:

– ki ga omenja 474. člen italijanskega Zakona o pravdnem postopku;

– ali alternativno, evropski plačilni nalog v skladu z Uredbami EU št. 1215/2012; 805/2004;1896/2006; 861/2007.

V zvezi s točko b) (Odobritev upnikove zahteve, da zahteva informacije direktno pri javnih oblastehali administratorjih, ki vodijo relevantne elektronske baze podatkov),je treba upoštevati, da:

V skladu s členom 155-quinquies implementacijske določbe (“disposizioni di attuazione”)italijanskega Zakona o pravdnem postopku lahko v primeru, ko ne delujejo tehnične zmogljivosti, kiomogočajo direktni dostop do sodnih izvršiteljev, upnikom predsednik Tribunala odobri, da lahkote podatke zahtevajo pri oblasteh, ki vodijo te baze podatkov, navedene v členu 492-bis italijanskegaZakona o pravdnem postopku.

Z drugimi besedami: v italijanskem pravnem sistemu lahko upnik neposredno pridobi podatkepotrebne za identifikacijo dolžnikovega bančnega računa ali računov.

Potem ko je Fuego pridobil podatke, se je izkazalo. Da imag Zen bančni račun v Italiji, Fuego lahkozato takoj začne izvršilni postopke s tkim. “ pignoramento (op. prev. prisilna zastavna pravica,primerjaj naš rubež ) ” (–> pridobitev začasne odredbe je nepotrebna).

o Vprašanje B

Odgovor: Odvisno je od trenutka, kdaj je do tega primera prišlo.


Associate Partners:


Bodite previdni:

1) Čas pred Uredbo št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnihračunov, to je 18. januarja 2017.

2) Po trenutku, ko začne veljati Uredba št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog zazamrznitev bančnih računov, to je 18. januarja 2017.

Več podrobnosti:

1) Člen 492-bis italijanskega Zakona o pravdnem postopku se ne more uprarabiti, ker ni izpolnjenpogoj obstoja veljavnega izvršljivega naloga.

*******

2) Uporabi se Uredba št. 655/2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnihračunov (v nadaljevanju: Uredba št. 655/2014). Dejstvo je:

°° Opisani primer je čezmejni primer v skladu s 3. členom Uredbe št. 655/2014:

“1. V tej uredbi čezmejni primer pomeni primer, v katerem je bančni račun oziroma računi, ki sezamrznejo na podlagi naloga za zamrznitev, v državi članici, ki ni:


Associate Partners:


(a) država članica sodišča, ki obravnava vlogo za izdajo naloga za zamrznitev v skladu s členom 6, ali

(b) država članica, v kateri ima upnik stalno prebivališče.

2. Ustrezni trenutek za ugotavljanje, ali je primer čezmejen ali ne, je datum, ko je pri sodišču, pristojnem za izdajo naloga za zamrznitev, vložena vloga za izdajo naloga za zamrznitev.”

°°° Okrožno sodišče v Benetkah je stvarno pristojno za zadevo na podlagi 3. točke 6. člena Uredbešt. 655/2014:

“ Kadar je upnik že pridobil sodno odločbo ali sodno poravnavo, so za izdajo naloga za zamrznitevglede zahtevka, navedenega v sodni odločbi ali sodni poravnavi, pristojna sodišča države članice, vkateri je bila izdana sodna odločba ali potrjena ali sklenjena sodna poravnava.”

°°°° Fuego je pri Okrožnem sodišču v Benetkah podal zahtevo za pridobitev podatkov o računu, kije sodišče, ki je pristojno za uporabo Uredbe št. 655/2014, v skladu z 2. točko 14. člena Uredbe: :

“Upnik zahtevo iz odstavka 1 poda v vlogi za izdajo naloga za zamrznitev. V njej utemelji, zakajdomneva, da ima dolžnik pri neki banki v določeni državi članici enega ali več računov, in zagotovivse pomembne informacije, ki so mu na voljo o dolžniku in računu oziroma računih, ki jih je trebazamrzniti. Če sodišče, pri katerem je vložena vloga za izdajo naloga za zamrznitev, meni, da zahtevaupnika ni dovolj utemeljena, jo zavrne.”


Associate Partners:


°°°°° Posledično, kot določa 3. točka 14. člena Uredbe, bo zahtevi za pridobitev podatkov o računuugodeno samo, če bodo izpolnjeni vsi pogoji in zahteve za izdajo naloga za zamrznitev:

“Ko sodišče ugotovi, da je zahteva upnika dobro utemeljena ter da so izpolnjeni vsi pogoji inzahteve za izdajo naloga za zamrznitev ”

°°°°°° Poleg tega bo moral upnik v zahtevi utemeljiti, zakaj domneva, da ima g. Zen pri neki banki vItaliji enega ali več računov, in bo moral zagotovi vse pomembne informacije, ki so mu na voljo odolžniku in računu oziroma računih, ki jih je treba zamrzniti (3. točka 14, člena Uredbe št.655/2014).

*********


Associate Partners:


SPLOŠNI VIRI

BERTILLO, Il nuovo art. 492 bis c.p.c. tra tutela del credito e diritto alla riservatezza, Giurisprudenzaitaliana 2015, 1625

BIAVATI, Il sequestro conservativo europeo su conti bancari: alla ricerca di un difficile equilibrio,Rivista trimestrale di diritto e procedura civile 2015, 855

DALFINO (Edited by), Misure urgenti per la funzionalità e l’efficienza della giustizia civile,Giappichelli, Torino, 2015

M. FARINA, Approvato il Regolamento che istituisce l’ordinanza di sequestro conservativo sui contibancari, in Int’l lis 2014, 151 ss.

M. FARINA, L’ordinanza europea di sequestro conservativo su conti bancari, Nuove leggi civilicommentate 2015, 495

FRANZINA-LEANDRO (Edited by), Il sequestro europeo di conti bancari, Milano, 2015.

GUINCHARD, De la premiere saisie conservatoire européenne, Présentation du règlement n. 655/2014instituant une procédure d’ordonnance européenne de saisie conservatorie des comptes bancaires,Revue trimestrielle de droit européen 2014, 922

HESS-RAFFELSIEPER, Die Europäische Kontenpfändungsverordnung: Eine Überfällige Reform zurEffektuierung grenzüberschreitender Vollstreckung im Europäischen Justizraum, IPrax 2015, 46

MAJORANO, Il sequestro conservativo europeo dei conti bancari. Prime osservazioni sulla propostadi Reg. COM (2011) 445 def., Giusto processo civile 2012, 257

MARINO, Circolazione dell’ordinanza europea di sequestro conservativo dei depositi bancari,Rivista di diritto internazionale 2014, 1182


Associate Partners:


MICALI, La ricerca con modalità telematiche dei beni da pignorare, Giurisprudenza italiana 2015,1766

POLI, Modifiche in tema di iscrizione a ruolo della procedura esecutiva, di ricerca dei beni dapignorare e di chiusura anticipata del processo esecutivo, Il Foro italiano 2015, V, 82

SOLÍS SANTOS, Cross Border Creditor’s Protection: the Impact of the European Account PreservationOrder, in BERGÉ-FRANCQ-GARDEÑES SANTIAGO (Edited by), Boundaries of European PrivateInternational Law, Bruxelles, 2015

SPACCAPELO, Art. 492-bis, in VULLO, Codice dell’esecuzione forzata, Giuffré, Milano, 2015, 169

TEDOLDI, Le novità in materia di esecuzione forzata nel d.l. 132/2014, Corriere giuridico 2015, 413



PRIMER

Teppich und Boden GmbH je nemška družba s sedežem v Münchnu, ki uvaža in izvaža perzijskepreproge. Ena od strank je Alfombras Persas S.A., španska družba s sedežem v Madridu, ki imaveliko trgovino v centru mesta. Pred nekaj meseci je Teppich und Boden dobavil sveženj preprogAlfombras Persas, račun, ki je bil poslan skupaj s svežnjem se je glasil na 225.00,00 EUR. Teppichund Boden skuša od tedaj dobiti plačilo, ampak Alfombras Persas je vedno zavračal odgovor navsako vprašanje in je celo zavrnil formalno pritožbo, ki jo je španski notar izvršil za nemškodružbo. Teppich und Boden se je odločila, da bo vložila tožbo pred Landgericht München,pristojnim sodiščem v Nemčiji, ki je navedeno v sporazumu o izbiri sodišča, ki ga vsebuje pogodba.Vendar pooblaščenci pred vložitvijo tožbe menijo, da je primerno, da bi predlagali izdajoevropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, da se zagotovi pozitiven rezultat izvršbedajatvene sodbe. Predlog za ENZB navaja dva bančna računa, ki ju ima očitno Alfombras Persas –en pri BANCO SANTANDER in drugi pri BANKIA-, ker so v preteklosti bila denarna nakazila španskedružbe izvedena iz obeh računov. Landgericht München je ugodilo predlogu in izdalo nalog ozamrznitvi. Na podlagi 4. odstavka 19. člena Uredbe o ENZB sta bila vložena dva različnapredloga, en za vsak račun. V vsakem predlogu je bila predlagana blokada zneska 225.000,00 EUR[na podlagi 2. odstavka 19. člena Uredbe].

ENZB je sedaj treba izvršiti v Španiji, odgovoriti morate na naslednje vprašanja:

1. Na splošno bi vašo stranko zanimal splošen sistem in glavne značilnosti izvršbe ENZB:a) Ali je treba prelagati kakšen postopek priznanja o razglasitve izvršljivosti pred španskim sodiščem?b) Kako naj španski organi izvršijo nalog? Ali naj bi imel zakon kakšne posebne določbe? c) Ali je določen kakšen vnaprej določen rok, v katerem je treba predlagati izvršbo?

2. Nadalje – in bolj natančno - lahko vaša stranka vpraša, kako se začne izvršba in kaj se potrebuje.

a) Katere listine je treba poslati iz Nemčije v Španijo zaradi izvršbe ENZB? b) Kdo pošlje listine? c) Kdo je naslovnik? d) Kako naj se pošljejo listine?


Associate Partners:


e) Koliko prepisov potrebnih listin je treba poslati? 23.6f) Ali je treba, da so listine prevedene v uradni jezik države članice izvršbe?

3. Vloga banke v izvršbi a) Kaj mora narediti banka, ko prejme ENZB ?b) Kako naj to naredi? c) Posebej: kako naj banka ravna, če mora izvršiti še prej viseč plačilni promet?d) Posebej: kako naj banka identificira bančne račune? Kaj stori, če ji to ne uspe?e) Posebej: ali naj banka prepove razpolaganje z vsemi razpoložljivimi sredstvi ali obstajajo omejitve?f) Posebej: kako naj banka postopa v primeru skupnih in fiduciarnih računov?g) Ali ima banka pravico do kakšnega plačila ali povračila stroškov? Kako banka odgovarja, če ne izvrši pravilno ENZB?

4. Izvedba ENZB je uspešna tako pri Bankia in pri Banco Santander. Posledično je zarubljenih skupno 300.000,00 EUR. Kdo in kako naj reagira na tak položaj?

5. Ali ima dolžnik pravico do udeležbe ali vstopa v izvršbo ENZP?

MOŽNE REŠITVE

1. Na splošno bi vašo stranko zanimal splošen sistem in glavne značilnosti izvršbe ENZB:

a) Ali je treba prelagati kakšen postopek priznanja o razglasitve izvršljivosti pred španskim sodiščem?

člen 22Nalog za zamrznitev, izdan v eni državi članici v skladu s to uredbo, se prizna v drugih državah članicah, ne da bi bil za to potreben kakršen koli poseben postopek, in je izvršljiv v drugih državah članicah, ne da bi bila za to potrebna izjava o izvršljivosti..

b) Kako naj španski organi izvršijo nalog? Ali naj bi imel zakon kakšne posebne določbe? ?

Člen 23



1. Ob upoštevanju določb tega poglavja se nalog za zamrznitev izvrši v skladu s postopki, ki se uporabljajo za izvrševanje enakovrednih nacionalnih nalogov v državi članici izvršitve.5. Pristojni organ države članice izvršitve sprejme potrebne ukrepe, s katerimi omogoči izvršitev naloga v skladu s svojim nacionalnim pravom.

c) Ali je določen kakšen vnaprej določen rok, v katerem je treba predlagati izvršbo?

Člen 232. Vsi organi, udeleženi pri izvršitvi naloga, ukrepajo nemudoma.

2. Nadalje – in bolj natančno - lahko vaša stranka vpraša, kako se začne izvršba in kaj se potrebuje.

a) Katere listine je treba poslati iz Nemčije v Španijo zaradi izvršbe ENZB?

V skladu s 3. odstavkom 23. člena se posreduje dve listini: 3. Kadar je bil nalog za zamrznitev izdan v državi članici, ki ni država članica izvršitve, se za namene odstavka 1 tega člena pristojnemu organu države članice izvršitve v skladu s členom 29 posredujeta del A naloga, kot je določen v členu 19(2), in prazen standardni obrazec za izjavo v skladu s členom 25.

(i) 2. Del A vključuje naslednje informacije:(a) naziv in naslov sodišča ter številko primera;(b) podatke o upniku, kot so navedeni v točki (b) člena 8(2);(c) podatke o dolžniku, kot so navedeni v točki (c) člena 8(2);(d)naziv in naslov banke, ki jo nalog zadeva;(e) če je upnik v vlogi navedel številko računa dolžnika, številko oziroma številke računa oziroma računov, ki jih je treba zamrzniti, pa tudi, kadar je ustrezno, navedbo, ali bi bilo treba zamrzniti še morebitne druge račune dolžnika pri isti banki;(f) kadar je ustrezno, navedbo, da je bila številka katerega koli računa, ki ga je treba zamrzniti, pridobljena na podlagi zahteve v skladu s členom 14 in da bo banka, kadar je to v skladu z drugim pododstavkom člena 24(4) potrebno, to številko oziroma številke pridobila od informacijskega organa države članice izvršitve;(g) znesek, ki ga je treba zamrzniti na podlagi naloga;



(h) navodilo banki za izvršitev naloga v skladu s členom 24;(i) datum izdaje naloga;(j) če je upnik v vlogi navedel račun v skladu s točko (n) člena 8(2), odobritevbanke v skladu s členom 24(3) za sprostitev in prenos, če to zahteva dolžnik in če je dovoljeno po pravu države članice izvršitve, sredstev z zamrznjenega računa na račun, ki ga je upnik navedel v svoji vlogi, do zneska, navedenega v nalogu;(k) informacije o tem, kje je mogoče najti elektronsko različico obrazca, ki se uporabi za izjavo v skladu s členom 25.

(ii) Za standardne obrazce izjave na podlagi 25. člena glejte spodaj.

b) Kdo pošlje listine?

Na podlagi drugi pododstavek 3. odstavka 23 člena: »To stori sodišče, ki je nalog izdalo, aliupnik, odvisno od tega, kdo je po pravu države članice izvora odgovoren za začetekpostopka izvršitve.«

c) Kdo je naslovnik?

Na podlagi prvega pododstavka 3. odstavka 23. člena se listine posreduje pristojnemu organu države članice izvršitve. Uredba o ENZB ne določa, ko je ta organ. V skladu s točko f, prvega odstavka 50. člena države članice Komisiji do 18. julija 2016 sporočijo naslednje, kateri organ je pristojen za izvršitev ENZB. Pomembno je, da obstajajo jasna pravila, ker je nejasna pristojnost lahko razlog za neizvršitev ENZB.

d) Kako naj se pošljejo listine?

Na podlagi člena 29 se to lahko opravi na kakršen koli ustrezen način, pod pogojem, da je vsebina prejetega dokumenta resnična in istovetna vsebini posredovanega dokumenta in so vse informacije, ki so v njem vsebovane, jasno berljive. V praksi bi elektronska pošta oz. faks bi torej bila ustrezen način.



Sodišče ali organ, ki je prejel dokumente do konca delovnega dne po dnevu prejema organu, upniku ali banki, ki je dokumente posredovala, pošlje potrdilo o prejemu na najhitrejši mogoč način in z uporabo standardnega obrazca.

e) Koliko prepisov potrebnih listin je treba poslati?

V tem primeru se ENZB nanaša na dve španski banki (Banco Santander in Bankia). Zaradi se na podlagi 6. odstavka 23. člena 6. pristojnemu organu zadevne države članice izvršitve posreduje ločen obrazec za vsako banko. V skladu s 4. odstavkom 19. člena obrazec za upnika in dolžnika (dela A in B v skladu z odstavkom 2 oziroma 3) vključuje seznam vseh zadevnih bank.

f) Ali je treba, da so listine prevedene v uradni jezik države članice izvršbe?

Da, vsaj na podlagi 4. odstavka 23. člena, ki določa: »nalogu je po potrebi priložen prevod ali transliteracija v uradni jezik države članice izvršitve ali, kadar je v tej državi članici več kot en uradni jezik, v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov kraja, kjer je nalog treba izvršiti. Tak prevod ali transliteracijo zagotovi sodišče, ki je nalog izdalo, z uporabo ustrezne jezikovne različice standardnega obrazca iz člena 19.«” Standardni obrazci so vsebovani v Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2016/1823 z dne 10. oktobra 2016 o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah, UL EU L 283, 19.10.2016, str. 1.

Na podlagi 2. odstavka 49. in odstavka o 1. odstavka 50. člena Uredbe lahko države članice sprejmejo tudi druge jezike (pomen za italijanski in madžarski jezik v Sloveniji).

3. Vloga banke v izvršbi

a) Kaj mora narediti banka, ko prejme ENZB ?

Naprej ga mora izvršiti!1. odstavek 24. člena: 1. Banka, na katero je naslovljen nalog za zamrznitev, tega izvede takoj po prejemu naloga ali, kadar je tako določeno v pravu države članice izvršitve, takoj po prejemu ustreznega navodila za njegovo izvršitev..



Uredba o ENZP ne določa, kdo pošlje ENZB banki, najbolj logična rešitev bi bila, da to storinaslovnik sklepa iz člena 3. odstavka 23. člena.

Nato mora sprejeti izjavo, da je bila izvršitev uspešna v skladu s členom 25. Ta izjava se naredi na standardnem obrazcu in vsebuje obvestilo o tem, v kolikšnem obsegu so bila zamrznjena sredstva na dolžnikovem računu oziroma računih, če so bila, pa tudi datum izvršitve naloga. Ta izjava mora biti sprejeta v roku treh delovnih dni po izvršitvi ENZB (če banka ali drug subjekt izjave zaradi izjemnih okoliščin ne more izdati v treh delovnih dneh, jo izda čim prej, najpozneje pa do konca osmega delovnega dne po izvedbi naloga). Kadar je bil nalog izdan v državi članici, ki ni država članica izvršitve, se izjava posreduje pristojnemu organu države članice izvršitve, razen če ga je izdal prav ta isti organ. Ta organ do konca prvega delovnega dne po prejemu ali izdaji izjave izjavo posreduje sodišču, ki je nalog izdalo, po priporočeni pošti bodisi s potrdilom o prejemu bodisi na enakovreden elektronski način pa tudi upniku.

b) Kako naj to naredi?

Drugi odstavek 24. člena vsebuje dve možnosti za banko za blokado zneska, ki je naveden v nalogu: (a) da poskrbi, da ta znesek ni prenesen ali dvignjen z računa oziroma računov,navedenih v nalogu ali identificiranih v skladu z odstavkom 4, bodisi tako,

V takšnem primeru se ne poseže v sredstva na računu ali računih, ki presegajo znesek, ki je naveden v nalogu o zamrznitvi (5. odstavek 24. člena).

(b) da, kadar je tako določeno v nacionalnem pravu, navedeni znesek prenese na račun, namenjen za zamrznitev.

c) Posebej: kako naj banka ravna, če mora izvršiti še prej viseč plačilni promet?

Drugi podostavek 2. odstavka 24. člena: Končni zamrznjeni znesek je lahko odvisen od obračuna transakcij, ki so v teku v trenutku, ko banka prejme nalog ali ustrezno navodilo. Vendar se take transakcije v teku lahko upoštevajo le, kadar se obračunajo, preden banka izda izjavo v skladu s členom 25 v okviru rokov iz člena 25(1).

d) Posebej: kako naj banka identificira bančne račune? Kaj stori, če ji to ne uspe?



V primeru obračuna transakcij so bančni računi identificirani, težave ni. Vendar pa je lahko zanimivo vprašanje, ker lahko vodi do razpada sistema ENZB...4. odstavek 24. člena: Kadar v nalogu za zamrznitev ni navedena številka oziroma niso navedene številke računa oziroma računov dolžnika, temveč le ime in druge podrobnosti o dolžniku, banka ali drug subjekt, pristojen za izvršitev naloga, identificira račun oziroma račune dolžnika pri banki, navedeni v nalogu.Če banka ali drug subjekt na podlagi posredovanih informacij iz naloga ne more z gotovostjo identificirati računa dolžnika, banka:(a) pridobi številko oziroma številke računa oziroma računov, ki jih je treba zamrzniti, od informacijskega organa države članice izvršitve, kadar je v nalogu v skladu s točko (f) člena19(2) navedeno, da je bila ta številka oziroma so bile te številke pridobljene na podlagi zahteve v skladu s členom 14, in(b) v vseh drugih primerih naloga ne izvrši..

e) Posebej: ali naj banka prepove razpolaganje z vsemi razpoložljivimi sredstvi ali obstajajoomejitve?

Več določb v Uredbi o ENZB ureja to vprašanje:5. odstavek 24. člena: Izvajanje naloga za zamrznitev ne vpliva na morebitna sredstva na računu oziroma računih iz točke (a) odstavka 2, ki presegajo znesek, naveden v nalogu.6. odstavek 24. člena: Kadar sredstva na računu oziroma računih iz točke (a) odstavka 2 ob izvajanju naloga za zamrznitev niso zadostna za zamrznitev celotnega zneska, navedenega vnalogu, se ta izvrši le v znesku, ki je na voljo na računu oziroma računih..7. odstavek 24. člena: Kadar nalog za zamrznitev zadeva več računov dolžnika pri isti bankiin so na teh računih sredstva, ki presegajo znesek, naveden v nalogu, se ta izvrši po naslednjem prednostnem vrstnem redu:(a) varčevalni računi izključno na ime dolžnika;(b) tekoči računi izključno na ime dolžnika;(c) varčevalni računi z več imetniki, ob upoštevanju člena 30;(d) tekoči računi z več imetniki, ob upoštevanju člena 30. 31. člen Zneski, izvzeti iz zamrznitve1. Zneski, ki so v skladu s pravom države članice izvršitve izvzeti iz zasega, so izvzeti iz zamrznitve na podlagi te uredbe.



2. Kadar se zneski iz odstavka 1 v skladu s pravom države članice izvršitve izvzamejo iz zasega brez zahteve dolžnika, organ, ki je v tej državi članici pristojen za izvzetje takih zneskov, zadevne zneske na lastno pobudo izvzame iz zamrznitve.3. Kadar se zneski iz odstavka 1 tega člena v skladu s pravom države članice izvršitve izvzamejo iz zasega na zahtevo dolžnika, se ti zneski izvzamejo iz zamrznitve na podlagi vloge dolžnika, kot je določeno v točki (a) člena 34(1)..

Ta določba je del prava EU, vendar se za omejitve izvršbe uporablja nacionalno pravo.

f) Posebej: kako naj banka postopa v primeru skupnih in fiduciarnih računov??

Na podlagi 30. člena »Sredstva na računih, ki v skladu z bančnimi podatki niso v izključni lasti dolžnika ali so v lasti tretje osebe v imenu dolžnika ali dolžnika v imenu tretje osebe, se lahko na podlagi te uredbe zamrznejo le, kolikor so lahko predmet zamrznitve v skladu s pravom države članice izvršitve.«

Napaka v slovenskem prevodu Uredbe o ENZB: slovenska inačica govori pri prevodu pojma nominee account o imenskem računu. Gre za fiduciarne račune /Treuhandkonto v nemški inačici/

g) Ali ima banka pravico do kakšnega plačila ali povračila stroškov? Kako banka odgovarja, če ne izvrši pravilno ENZB?

Na podlagi 43. člena banka lahko plačilo ali povračilo stroškov, nastalih pri izvršitvi naloga za zamrznitev, od upnika ali dolžnika zahteva le, kadar je na podlagi prava države članice izvršitve upravičena do takega plačila ali povračila za enakovredne nacionalne naloge. Pristojbine, ki jih banka zaračunava za kritje stroškov ne smejo biti višje od pristojbin, ki se zaračunavajo za izvajanje enakovrednih nacionalnih nalogov.

V zvezi z odgovornostjo banke Uredbe o ENZB ne vsebuje posebnih pravil, ampak samo neko splošno napotitveno določbo v 26. členu, ki določa: »Morebitno odgovornost banke za neizpolnitev obveznosti iz te uredbe ureja pravo države članice izvršitve.«

4. Izvedba ENZB je uspešna tako pri Bankia in pri Banco Santander. Posledično je zarubljenih skupno 300.000,00 EUR. Kdo in kako naj reagira na tak položaj?



Problematika presežne izvršitve ureja 27. člen Uredbe, ki določa dolžnost upnika, da zahtevasprostitev presežnih zamrznjenih zneskov.1. Upnik je dolžan sprejeti ustrezne ukrepe za sprostitev morebitnega zneska, ki po izvedbi naloga za zamrznitev presega znesek, naveden v nalogu o zamrznitvi:(a) kadar nalog zadeva več računov v isti ali različnih državah članicah ali(b) kadar je bil nalog izdan po izvedbi enega ali več enakovrednih nacionalnih nalogov zoper istega dolžnika, namenjenih zavarovanju istega zahtevka.

2. Upnik do konca tretjega delovnega dne po prejemu katere koli izjave v skladu s členom 25, ki dokazuje tak presežek, po najhitrejši mogoči poti na obrazcu, s katerim se zahteva sprostitev presežnih zamrznjenih zneskov in ki je pripravljen na podlagi izvedbenih aktov, sprejetih v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 52(2), pristojnemu organu države članice izvršitve, v kateri je prišlo do presežka, predloži zahtevo za sprostitev.

Ta organ po prejemu zahteve zadevni banki nemudoma naroči sprostitev presežnih zamrznjenih zneskov. Člen 24(7) se po potrebi uporabi v obratnem prednostnem vrstnem redu.

3. Ta člen državi članici ne preprečuje, da v nacionalnem pravu določi, da sprostitev presežnih zamrznjenih zneskov z računa na njenem ozemlju na lastno pobudo sproži pristojni izvršitveni organ te države članice.

5. Ali ima dolžnik pravico do udeležbe ali vstopa v izvršbo ENZP?

Kakor je znano, se ENZB izda brez predhodne obvestitve dolžnika. Ta narava inaudita altera parte se uporablja tudi v fazi izvršbe. Z besedami 28. člena Uredbe, ki določa kako in kdaj se obvesti dolžnika: Dolžniku se vročijo naslednje listine:

(a) nalog za zamrznitev (b) vloga za izdajo naloga za zamrznitev, kakor jo je upnik vložil na sodišču, ki je izdalo nalog(c) kopije vseh dokumentov, ki jih je upnik predložil sodišču za pridobitev naloga.

Po potrebi se priloži prevod ali transliteracija, kot je določeno v členu 49(1)d) Izjava o izvršitvi, ki jo izda banka



Kadar ima dolžnik stalno prebivališče v državi članici izvora, se mu dokumenti vročijo v skladu s pravom te države članice. Postopek vročitve sproži sodišče, ki je nalog izdalo, ali upnik – odvisno od tega, kdo je v državi članici izvora odgovoren za sprožitev tega postopka– do konca tretjega delovnega dne po dnevu prejema izjave, ki dokazuje zamrznitev zneskov.Kadar ima dolžnik stalno prebivališče v državi članici, ki ni država članica izvora, sodišče, ki je nalog izdalo, ali upnik – odvisno od tega, kdo je v državi članici izvora odgovoren za sprožitev postopka vročitve – do konca tretjega delovnega dne po dnevu prejema izjave, ki dokazuje zamrznitev zneskov, dokumente posreduje pristojnemu organu države članice, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče. Ta organ nemudoma sprejme potrebne ukrepe, s katerimi omogoči vročitev dokumentov dolžniku v skladu s pravom države članice, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče.Kadar je država članica, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, edina država članica izvršitve, se dokumenti posredujejo pristojnemu organu te države članice takrat, ko se posreduje nalog. V takem primeru ta pristojni organ sproži postopek vročitve vseh dokumentov do konca tretjega delovnega dne po dnevu prejema ali izdaje izjave, ki dokazuje zamrznitev zneskov.Pristojni organ o rezultatu vročitve dolžniku obvesti sodišče, ki je nalog izdalo, ali upnika, odvisno od tega, kdo je posredoval dokumente za vročitev.Kadar ima dolžnik stalno prebivališče v tretji državi, se vročitev opravi v skladu s predpisi o mednarodni vročitvi, ki se uporabljajo v državi članici izvora.Kadar nalog za zamrznitev zadeva več kot eno banko, se dolžniku vroči le prva izjava banke, ki dokazuje zamrznitev zneskov. O morebitnih naknadnih izjavah se dolžnika nemudoma obvesti.

Ko bo dolžnik seznanjen z nalogom za zamrznitev, bo lahko uporabil razna pravna sredstva, ki jih predvideva Uredba(to je vprašanje primera 4).

SPLOŠNA BIBLIOGRAFIJA

BIAVATI, Il sequestro conservativo europeo su conti bancari: alla ricerca di un difficile equilibrio,Rivista trimestrale di diritto e procedura civile 2015, 855



DALFINO (UR.), Misure urgenti per la funzionalità e l’efficienza della giustizia civile, Giappichelli,Torino, 2015M. FARINA, Approvato il Regolamento che istituisce l’ordinanza di sequestro conservativo sui contibancari, in Int’l lis 2014, 151 ss. M. FARINA, L’ordinanza europea di sequestro conservativo su conti bancari, Nuove leggi civilicommentate 2015, 495FRANZINA-LEANDRO (Ur.), Il sequestro europeo di conti bancari, Milano, 2015.GUINCHARD, De la premiere saisie conservatoire européenne, Présentation du règlement n.655/2014 instituant une procédure d’ordonnance européenne de saisie conservatorie des comptesbancaires, Revue trimestrielle de droit européen 2014, 922HESS-RAFFELSIEPER, Die Europäische Kontenpfändungsverordnung: Eine Überfällige Reform zurEffektuierung grenzüberschreitender Vollstreckung im Europäischen Justizraum, IPrax 2015, 46MAJORANO, Il sequestro conservativo europeo dei conti bancari. Prime osservazioni sulla propostadi Reg. COM (2011) 445 def., Giusto processo civile 2012, 257 MARINO, Circolazione dell’ordinanza europea di sequestro conservativo dei depositi bancari,Rivista di diritto internazionale 2014, 1182MIQUEL SALA, La futura orden europea de retención de cuentas para simplificar el cobrotransfronterizo de deudas en materia civil y mercantil, in Cuadernos de Derecho Transnacional(oktober 2012), Vol. 4, Nº 2, str. 217-247.ORMAZÁBAL SÁNCHEZ, La investigación y conservación del patrimonio del ejecutado a escalaeuropea. Lo que se avecina desde Bruselas. Algunos aspectos del proyecto de reglamento por elque se crea una orden europea de retención de cuentas, in RAMOS MÉNDEZ (ur.), Hacia una gestiónmoderna y eficaz de la ejecución procesal, Barcelona, 2013.SENÉS MOTILLA, La orden europea de retención de cuentas, Cizur Menor, 2015.SOLÍS SANTOS, Cross Border Creditor’s Protection: the Impact of the European AccountPreservation Order, in BERGÉ-FRANCQ-GARDEÑES SANTIAGO (ur.), Boundaries of EuropeanPrivate International Law, Bruxelles, 2015


Jorg Sladič Februar 2016

Primer: Pravna sredstva zoper ENZB, odgovornost in izvršitevENZB

Lili sklene s hrvaškim telekomunikacijskim operaterjem pogodbo zGSM številko na Hrvaškem ped počitnicami v Dalmaciji. Stalnoprebivališče ima v Stari Gorici v Italiji, običajno prebivališčepa v Sloveniji (meja med Staro in Novo Gorico). Italijanskidelodajalec ji plačuje plačo na njem TRR v Sloveniji. Telefonuporablja za zasebne mednarodne telefonske klice (v Slovenijo inv Italijo) med počitnicami in »pozabi« plačati račun hrvaškegatelekomunikacijskega operaterja. Ta v Italiji vloži dajatvenotožbo, ki temelji na dolgu več sto evrov. Istočasno patelekomunikacijski operater vloži predlog za izdajo ENZB preditalijanskimi sodišči in posledično tudi za začasno odredbo predslovenskimi sodišči.

Ali lahko hrvaški telekomunikacijski operater predlaga izdajozačasne odredbe v Sloveniji (npr. prepoved razpolaganja po 271.členu ZIZ)

Dandanašnji je v Sloveniji izpolnitev denarne obveznostiizvedena z uporabo bančnih računov.

Poseben položaj v izvršilnem postopku ima izvršba s prenosomsredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilnipromet. Postopki zavarovanja so ozko povezani z izvršilnimipostopki. Prvi koraki izvršilnega sodišča so pri izvršbienaki kot v postopku izdane začasne odredbe, saj ima začasnaodredba učinek sklepa o začasni odredbi (268. in 107. členZIZ : rubež terjatve). Prepoved plačilnega prometa kotprepoved dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev in prepoveddolžniku izterjati terjatev sta lahko posledica postopkaizvršbe ali pa postopka za izdajo začasne oz. celo predhodneodredbe.

Postopek za izdajo začasne odredbe je enostaven. Bodisi greza postopek, ko sodišče izda začasno odredbo inaudita alteraparte ali pa izda sklep po kontradiktornem naroku. Začasnaodredba, ki vsebuje rubež sredstev, se pošlje tudi banki, kiizvrši tak sklep.

Razlika med dobroimetjem in negativnim stanjem. Določbaprvega odstavka 138. člena ZIZ o izvršbi na denarna sredstva,ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, ne

loči med izvršbo na kritje in na dobroimetje (Višje sodišče vMariboru, case I Ip 1432/2008).

Razlika med izvršbo in začasno odredbo je enostavna.

Zakon o bančništvu določa vodenje registra TRR, tako da upniknaj ne bi imel težav najti bančni račun dolžnika v Sloveniji.

Rubež, oz. Prenos sredstev pri OPP se uporablja za banka,hranilnice in druge izvajalce plačilnega prometa (kaj pa npr.izdajatelji kreditnih kartic?).

Dolžnikov dolžnik (glej Dida Volk, Izvršba, izterjavadenarnih terjatev, Maribor 2015, p. 265 – 306).

Začasna odredba, ki bi se nanašala izključno na dolžnikovegadolžnika, je izven izvršbe na plačo in druge stalne prejemkeredka.

Posebnosti izvršbe na plačo in druge stalne prejemke.

Izvršba izvršilnih naslovov: načelo teritorialnosti izvršbe inuporaba lex fori

ENZB je evropski izvršilni naslov. Pogoje izvršljivostidoloča zakonodaja EU in ne nacionalno procesno pravo.

EU ni država, izvršbo ureja lex fori držav članic. V zvezis procesnim pravom je treba navesti načelo procesneavtonomije držav članic, katerega meje sta načeloenakovrednosti in načelo učinkovitosti. Za vsako nacionalnoprocesno pravo pa velja načelo prepovedi različnegaobravnavanja na podlagi državljanstva => prepoved cautioiudicatum solvi med državami članicami EU.

Rubež je prvi stadij vsakega izvršilnega postopka vSloveniji. Izvršba ENZB se bo nadaljevala kot predlog zaizvršbo, ko bo tuja meritorna odločba postala izvršljiva potujem pravu.

ZIZ ne ureja mednarodne pristojnosti (jurisdikcije) V zveziz mednarodno jurisdikcijo se uporablja ZPP, ki v 18. in 28.členu ureja vprašanja mednarodne pristojnosti.

Glede dolžnikovega dolžnika, ki ne sme izpolniti svoje

obveznosti dolžniku zaradi actum iure imperii izvršilnegasodišča se v slovenskem pravu uporablja načeloteritorialnosti uporabe prisilnih ukrepov in izvršbe(Stalno mednarodno sodišče, Lotus case , Série A, 1927, no10, str. 18-19).

2

Razlikovati je treba med sodno pristojnosti (jurisdictionto adjudicate), ki jo v EU ureja Uredba Bruselj Ia in tudiLuganska konvencija in pristojnostjo za izvršbo(jurisdiction to enforce), ki je še vedno nacionalna: 41.člen Uredbe Bruselj Ia.

Če ima dolžnik prebivališče v Sloveniji (jurisdikcija vskladu z načelom actor sequitur forum rei), dolžnikovdolžnik pa ima prebivališče v tujini, je podana mednarodnapristojnost slovenskega izvršilnega sodišča. Toda rubež boimel učinek samo znotraj Slovenije na podlagi načelateritorialnosti kot dela občega mednarodnega javnega prava.

Izvršba s prenosom dolžnikovih sredstev pri OPP je v

Sloveniji dovoljena samo, če ima dolžnikov dolžnik sedež vSloveniji.

Ali lahko hrvaški telekomunikacijski operater pridobi ENZB vItaliji?

Lili je potrošnik!

Člen 6(2) Uredbe o ENZB: Kadar je dolžnik potrošnik, ki jez upnikom sklenil pogodbo za namen, ki ga ni mogoče štetiza njegovo poslovno ali poklicno dejavnost, so za izdajonaloga za zamrznitev, s katerim se želi zagotovitiizvršitev zahtevka v zvezi z navedeno pogodbo, ne glede naodstavek 1 pristojna zgolj sodišča države članice, v kateriima dolžnik stalno prebivališče.

Lili ima stalno prebivališče v Italiji.

2. ENZB kot začasna odredba

Denimo, da ima Lili stalno prebivališče v Sloveniji inbančni račun v Italiji. Slovensko sodišče izda ENZB, alilahki Lili predlaga razveljavitev (preklic)?

Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve tudi nabančne račune so predvidene v 270. členu ZIZ. Pogoji :verjetnost utemeljenosti in nevarnost nepopravljive škode.

Selitev v tujino lahko predstavlja takšno subjektivnonevarnost, da gre skoraj za nepopravljivo škodo. Pazi: člen257 ZIZ opušča domnevo nevarnosti.

3

Sklep se lahko izda inaudita altera parte, brez, da bi imeldolžnik možnost pravice do izjave. V takšnem primeru jepredvideno pravno sredstvo ugovora.

3. Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov

Naj bi se uporabljal v primerih čez-mejne izvršbe denarnihterjatev na bančne račune.

Nov korak: postopke v drugi državi članici lahko spremljaENZB.

Evropska komisija pojasni: »Evropski nalog za zamrznitevbančnih računov bo upnikom omogočil, da zavarujejo sredstvana bančnih računih pod enakimi pogoji v vseh državah članicahEU (z izjemo Velike Britanije in Danske, kjer se ne bodouporabljala nova pravila). Pomembno je, da v nacionalnihukrepih za zavarovanje sredstev ne bo sprememb. Upniki bodolahko izbrali ta evropski postopek za izterjavo terjatev vtujini v drugih državah članicah. Novi postopek je postopekizdaje začasne odredbe. Za dejansko poplačilo bo moral upnikvedno pridobiti pravnomočno sodbo v zadevi v skladu znacionalnim pravom ali pa z uporabo poenostavljenih evropskihpostopkov, kot je npr. Evropski postopek v sporih malevrednosti.« (http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-14-342_en.htm)

Poseben pomen je treba dati avtonomni evropski definicijipojma bančnega računa. („bančni račun“ ali „račun“ pomenivsak račun, na katerem so sredstva in je odprt pri banki naime dolžnika ali na ime tretje osebe za račun dolžnika).Pojmov prava EU se ne sme razlagati v skladu z nacionalnimipravnimi merili (glej npr. v civilnem postopku: Jorg Sladič,L obtention de preuves en matière civile et commerciale :ʼvers la construction d un droit uniforme, Journal de droitʼeuropéen, št. 207 (Mar. 2014), str. 91-97).

Na podlagi člena 5 se ENZB lahko izda ante causam (se pravipred vložitvijo tožbe oz. začetkom meritornega postopka):preden upnik v državi članici začne postopek v glavni stvarizoper dolžnika ali v kateri koli fazi takega postopka, vse doizdaje sodne odločbe ali potrditve ali sklenitve sodneporavnave« in tudi »potem ko upnik v državi članici pridobisodno odločbo, sodno poravnavo ali javno listino, ki določa,da mora dolžnik poplačati upnikov zahtevek«.

Mednarodna pristojnost: Člen 6 Uredbe o ENZB.

4

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-14-342_en.htm

http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-14-342_en.htm

ENZB je ukrep zavarovanja, zaradi tega obstaja interakcijamed verjetnostjo utemeljenosti terjatev in grozečonevarnostjo škode.

ENZB je začasna odredba, ki se izda inaudita altera parte.Načelo pravice do izjave - audiatur et altera pars – seupošteva zgolj ex post na podlagi pravnega sredstva dolžnikaza preklic ali spremembo ENZB. Druga plat zelo ugodneureditve za upnika je upnikova odgovornost za škodo, ki jo jepovzročil dolžniku (Art. 13). Takšna neposlovna odškodninskaodgovornost ni specifika prava EU, poznamo jo tudi vslovenskem pravu (279. člen ZIZ), gre za splošno značilnostureditve začasnih odredb, saj te ne postanejo materialnopravnomočne. Takšna odgovornost je protiutež površinskipresoji utemeljenosti tožbe (fumus boni iuris) in možnostiizdaje EZNB inaudita altera parte.

Varščina, ki jo zagotovi upnik: 12. člen Uredbe o ENZB: tuditu gre za prevzem klasične teorije o začasnih odredbah vpravu EU. Kjer upnik položi varščino, so položena sredstva zaplačilo morebitne bodoče dolžnikove škode (v praksi sodiščavedno bolj sprejemajo edino bančne garancije na prvi pozivkot ustrezne varščine).

Značilnosti ENZB: povezanost z meritornim postopkom (neobstaja brez meritornega postopka), začasnost, nujnostpostopka. Povezava z meritornimi postopki: zahteva se meritorni

postopek, ki poteka v drugi državi članici EU, Začasnost: ni materialne pravnomočnosti (res iudicata

ius facit inter partes), nejasna interakcija med pritožboin ugovorom po nacionalnem pravu in pravnim sredstvom zapreklic ali spremembo po Uredbi o ENZB.

Nujnost: nepopravljiva škoda, ali bo kljub temu postopekpredhodnega odločanja po 267. členu PDEU v skladu znujnostjo postopanja?

Meje nacionalne procesne avtonomije držav članic EU: podrobnapostopkovna pravila na ravni EU in nelagodno sobivanje znacionalnim procesnim pravom (npr. člen 24: izvršitev ENZB vbankah ureja še vedno nacionalni pravo, 1. odstavek 46.člena: vsa postopkovna vprašanja, ki v tej uredbi nisoposebej obravnavana, ureja pravo države članice, v kateripoteka postopek).

Načeli enakovrednosti in učinkovitosti: sodne takse (42.člen).

Vprašanja, ki ostanejo pri nacionalnem pravu: odgovornostbanke za neizpolnitev obveznosti iz ENZB (26. člen).

5

Tuje javne listine: V okviru te uredbe se ne zahtevanikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost (40. člen):Uradna potrditev je neroden prevod za overitev. Ali šeobstaja prostor za uporabi Haške konvencije o odpravi potrebelegalizacije tujih javnih listin?

Glavno vprašanje čezmejnih sporov in izvršb ostaja nerešeno:vprašanji, kdo mora predložiti prevode, ki jih zahtevauporaba Uredbe o ENZB in kdo nosi stroške prevodov, urejanacionalno pravo. V praksi tkim. racionalna apatija malihupnikov: Vse dokazno breme je na upniku, ta je dolžan plačatistroške prevoda v postopku ENZB.

Vprašanja Uredbe (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta inSveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih inizvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah vdržavah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi UredbeSveta (ES) št. 1348/2000 so odprta v postopku s pravnimisredstvi.

Uvodna izjava (32): Dolžniku bi moralo biti prav tako navoljo pravno sredstvo, če mu nalog in izjava o zamrznitvinista bila vročena, kot je določeno v tej uredbi, ali čedokumenti, ki so mu bili vročeni, niso izpolnjevalijezikovnih zahtev, določenih v tej uredbi. Tem pravnimsredstvom pa se ne bi smelo ugoditi, če se neizpolnitevobveznosti vročitve ali prevoda odpravi v določenem roku. Dabi se odpravila neopravljena vročitev, bi moral upnik priorganu, ki je v državi članici izvora pristojen za vročitev,podati zahtevo za vročitev ustreznih dokumentov popriporočeni pošti dolžniku ali pa bi moral, če se je dolžnikstrinjal, da dokumente dvigne na sodišču, sodišču zagotovitipotrebne prevode dokumentov. Taka zahteva ne bi smela bitipotrebna, če je bila neizpolnitev obveznosti vročitve žedrugače odpravljena, na primer če je sodišče v skladu znacionalnim pravom vročitev uvedlo na lastno pobudo.

4. Pravna sredstva zoper ENZB

V Sloveniji je pravica do pritožbe temeljna ustavna pravica.Toda ENZB ureja pravo EU, zaradi tega se uporablja načeloprimarnosti = uporaba 47. člena Listine EU o temeljnihpravicah za postopek o ENZB tudi v nacionalnem postopku.Razveljavitve in vračanja v ponovno odločanje zaradidejanskega stanja niso v skladu s 47. členom Listine.

Uvodna izjava (32): Dolžnik bi moral imeti možnost zahtevatiponovni pregled naloga za zamrznitev, zlasti če pogoji alizahteve, določeni v tej uredbi, niso bili izpolnjeni ali česo se okoliščine, ki so privedle do izdaje naloga, takospremenile, da izdaja naloga ne bi bila več upravičena.

6

Dolžniku bi morala biti na primer na voljo pravna sredstva,če ni šlo za čezmejni primer, kot je opredeljen v tej uredbi,če niso bila spoštovana pravila o pristojnosti, določena vtej uredbi, če upnik postopka v glavni stvari ni začel vrokih, določenih v tej uredbi, sodišče pa posledično ni pouradni dolžnosti razveljavilo naloga ali nalog ni bilsamodejno preklican, če upnikov zahtevek ni potreboval nujnezaščite v obliki naloga za zamrznitev, ker ni bilo tveganja,da bi bila naknadna izvršitev tega zahtevka ovirana aliprecej otežena, ali če zagotovitev varščine ni bila skladna zzahtevami iz te uredbe.

Pravno sredstvo mora biti dolžniku na voljo, če ne gre začezmejni spor (vprašanje nacionalne perpetutio foriinternationalis). In casu: hrvaško podjetje, slovenskipotrošnik, ki se giba med Slovenijo in Italijo.

Pravno sredstvo mora biti dolžniku na voljo, če pravila omednarodni pristojnosti iz Uredbe niso bila spoštovana. Incasu: stalno prebivališče v Sloveniji.

Pravno sredstvo mora biti dolžniku na voljo, če upnikpostopka v glavni stvari ni začel v rokih, določenih v tejuredbi, sodišče pa posledično ni po uradni dolžnostirazveljavilo naloga ali nalog ni bil samodejno preklican:zelo pomembno, če je bil ENZB izdan preden je bila vloženatožba. V Slovenskem pravu poznamo določbo, da sodiščerazveljavi začasno odredbo, ki je bila izdana pred vložitvijotožbe, v kateri je bil določen rok za vložitev tožbe (278.člen ZIZ).

Pravno sredstvo mora biti dolžniku na voljo, če upnikovzahtevek ni potreboval nujne zaščite v obliki naloga zazamrznitev, ker ni bilo tveganja, da bi bila naknadnaizvršitev tega zahtevka ovirana ali precej otežena, ali čezagotovitev varščine ni bila skladna z zahtevami iz Uredbe oENZB: takšno pravno sredstvo je v samem bistvu začasneodredbe. Temelj začasne odredbe je odvračanje nepopravljiveškode, ki bi nastala zaradi trajanja sodnega postopka(pericumlum in mora). Lili bi morala dokazati na podlagiproste presoje dokazov, da bi lahko plačala svoj dolg brezzačasne odredbe.

Pravno sredstvo mora biti dolžniku na voljo, če mu ENZB inizjava o zamrznitvi nista bila vročena, kot je določeno v tejuredbi, ali če dokumenti, ki so mu bili vročeni, nisoizpolnjevali jezikovnih zahtev, določenih v tej uredbi. Tempravnim sredstvom pa se ne bi smelo ugoditi, če seneizpolnitev obveznosti vročitve ali prevoda odpravi vdoločenem roku. Da bi se odpravila neopravljena vročitev, bimoral upnik pri organu, ki je v državi članici izvorapristojen za vročitev, podati zahtevo za vročitev ustreznih

7

dokumentov po priporočeni pošti dolžniku ali pa bi moral, čese je dolžnik strinjal, da dokumente dvigne na sodišču,sodišču zagotoviti potrebne prevode dokumentov. Taka zahtevane bi smela biti potrebna, če je bila neizpolnitev obveznostivročitve že drugače odpravljena, na primer če je sodišče vskladu z nacionalnim pravom vročitev uvedlo na lastno pobudo.Podlaga tega pravnega sredstva je pravica do poštenegasojenja, oz. pravica do izjave.

Dolžnikova pravna sredstva zoper ENZB : položaj pred sodiščemdržave članice izvora ENZB

Pravna sredstva zoper ENZB temeljijo na predpostavkah izvršbein na opozicijskih razlogih:

ENZB se prekliče ali kadar je ustrezno, spremeni, če:a)pogoji ali zahteve iz te uredbe niso bili izpolnjeni;b)dolžniku v 14 dneh od zamrznitve njegovega računa oziromaračunov niso bili vročeni nalog, izjava o banke zamrznitvisredstev (25. člen) in/ali ostali nalog sodišča, vlogaupnika in vse priloge vloge upnika (5. odstavek 25. člena);c) dokumenti, ki so bili dolžniku vročeni, niso prevedeni vuradni jezik države prebivališča dolžnika; d)zamrznjeni zneski, ki presegajo znesek iz naloga, nisobili sproščeni;e) je bil zahtevek, katerega izvršitev je želel upnikzagotoviti z nalogom, v celoti ali delno plačan;f)je bil zahtevek, katerega izvršitev je želel upnikzagotoviti z nalogom, s sodno odločbo o glavni stvarizavrnjen alig)je bila sodna odločba o glavni stvari ali sodna poravnavaali javna listina, katere izvršitev je želel upnikzagotoviti z nalogom, razveljavljena ali odpravljena,odvisno od primera.

Dolžnikova pravna sredstva zoper ENZB: položaj pred sodiščemdržave članice izvršbe (34. člen).

Dolžnikova pravna sredstva temeljijo na izpodbijanju sklepao izvršbi.

Razlika med sodno pristojnostjo (jurisdiction toadjudicate) in pristojnostjo za izvršbo (jurisdiction toenforce). Pravna sredstva v izvršbi začasne odredbe so ševedno urejena pred sodiščem države, kjer poteka izvršba.

Omejitve izvršbe določba lex fori države izvršbe: (primer: preživninske obveznosti, življenjski minimu, tu se uporablja pravo EU).

Ustavitev izvršbe ureja Uredba o ENZB. Razlogi ustavitve:

8

1. če je zamrznjeni račun izključen iz področja uporabeuredbe o ENZB, bančni računi centralnih bank ali bančniračuni, odprti pri centralnih bankah, kadar te delujejo kotmonetarni organ in računi mednarodnih organizacij inveleposlaništev (ne impediatur legatio)2. če je izvršba sodne odločbe, sodne poravnave ali javnelistine v državi članici izvršba zavrnjena (ni pogojev zaizvršbo);3. če je izvršljivost sodne odločbe v državi članici izvoraodložena.

Dolžnikova pravna sredstva zoper ENZB, ki temeljijo na evropskioz. mednarodni naravi ENZB

Če je izvršba v očitnem nasprotju z javnim redom državečlanice izvršitve(ordre public).

Uporablja naj se merilo evropskega mednarodnega javnegareda, ki ima enako vsebino kot pod Uredbo Bruselj Ia.

Upnikova in dolžnikova pravna sredstva

Clausula rebus sic stantibus: 1. odstavek 35. člena:Dolžnik ali upnik lahko pri sodišču, ki je nalog zazamrznitev izdalo, zahteva njegovo spremembo ali preklic, česo se okoliščine, na podlagi katerih je bil nalog izdan,spremenile. => ENZB je začasna odredba. Začasna narava.

Vendar na podlagi 2. odstavka 35. člena Uredbe sodišče, kije izdalo nalog za zamrznitev, lahko v skladu s svojimnacionalnim pravo, po uradni dolžnosti nalog spremeni aliprekliče zaradi spremenjenih okoliščin.

36. člen: postopek za pravna sredstva

Izvedbeni akti se sprejemajo šele sedaj. Izvedbena uredbaKomisije (EU) 2016/1823 z dne 10. oktobra 2016 o določitviobrazcev iz Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta inSveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitevbančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgovv civilnih in gospodarskih zadevah, UL Eu L 283, 19.10.2016,str. 1.

Vloga za preklic se lahko vloži kadarkoli: predlog zapreklic ni pritožba !!

Uporaba moderne tehnike: predlog se lahko »predloži prekkaterega koli komunikacijskega sredstva, tudi elektronskega,ki je skladno s postopkovnimi pravili države članice, vkateri se vloži vloga«.

Pravica do izjave: predlog se vroči drugi stranki.

9

Odločitev o preklicu ali spremembi naloga za zamrznitev inodločitev o omejitvi ali ustavitvi njegove izvršitve staizvršljivi takoj.

10

Drugi vikend seminar zapravnike in odvetnike o evropskem procesnem pravu

SPREMEMBA PROGRAMA

• predava samo doc. dr. Jorg Sladič, odvetnik v odv. pisarni Sladič Zemljak

• Evropska komisija z razpisnimi pogoji predpiše vsebino in datum predavanja

UREDBA (EU) št. 655/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1823 z dne 10. oktobra 2016 o določitvi obrazcev iz Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah

Značilnosti nove uredbe

• ENZB kot začasna odredba evropske narave (nacionalna procesna avtonomija)

• Slovensko civilno procesno pravo (lex fori) in ENZB : pravna sredstva, sodno varstvo in zahteva za pridobitev informacij o računu in vzporedne zahteve pred več sodišči

• Slovenski ZIZ, priznanje in izvršitev tujih ENZB• Odškodninska odgovornost upnika za neutemeljeno izdane ENZB

Unificirani akti civilnega procesnega prava

• Uredba 805/2004: evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov (Evropski izvršilni naslov)

• Uredba 1986/2006: evropski plačilni nalog

• Uredba 861/2007: evropski spor male vrednosti

• Vse te uredbe se nanašajo na meritorne postopke za čezmejne denarne terjatve

• Ukrepi zavarovanja za čezmejne denarne terjatve

• vsi akti so samo alternative nacionalnim postopkom

Posledice za Uredbo o ENZB

• nujna sestavina vlog je določena po pravu EU, ZPP se za ta vprašanja ne uporablja := 19. člen Uredbe,

• omejitev dokazovanja, a vseeno dokazni standardi po lex fori.

ENZB je med začasno in predhodno odredbo

•Bistvena razlika pri pristojnosti ali se zahteva zavarovanje z začasnim ukrepom pred izdajo meritorne odločbe ali pred tem.

ENZB ima vse značilnosti ukrepa zavarovanja

• Interakcija med verjetnostjo utemeljenosti terjatev in grozečo nevarnostjo škode.

• ENZB je začasna odredba, ki se izda inaudita altera parte.

• Varščina, ki jo zagotovi upnik: 12. člen Uredbe o ENZB: tudi tu gre za prevzem klasične teorije o začasnih odredbah v pravu EU.

• Povezava z meritornimi postopki: zahteva se meritorni postopek,

• Začasnost: ni materialne pravnomočnosti,

• Nujnost: instrukcijski roki za izdajo, načeloma pisen postopek

Uredba Bruselj Ia še vedno ostane temelj pristojnosti

• 6. člen Uredbe o ENZB: omejeno področje uporabe BUIa

• Forum consumatoris : izključna pristojnost za potrošnike, samo pred prebivališčem potrošnika.

• Če se zahteva ENZB pred postopkom v glavni stvari (pred vložitvijo tožbe): pristojnost po določbah BUIa

• Če se zahteva ENZB kot "prehodno odredbo": pristojnost foruma države članice, v kateri je bila izdana sodna odločba, potrjena ali sklenjena sodna poravnava oz. izdana izvršljiva java listina.

Čezmejna izvršba

• Razlikovanje med jurisdiction to adjudicate (mednarodna sodna pristojnost) in jurisdiction to enforce (mednarodna izvršilna pristojnost),

• BUIa ureja samo mednarodno sodno pristojnost, izvršba je izključena (glej npr. 4. odstavek 24. člen: izključna pristojnost v postopkih v zvezi z izvršitvijo sodnih odločb sodišča države članice, v kateri je bila sodna odločba izvršena ali naj bi bila izvršena.

• Načelo teritorialnosti. Forum executionis lahko opravlja prisilne ukrepe samo na svojem ozemlju (imperium).

Ločitev foruma v glavni stvari in foruma začasne odredbe

• Forum principale in forum arresti

• ZPP v primeru glavnega postopka pred slovbenskim forumom ne ureja vprašanja ukrepovb zavarovanja v tujini. Po teoriji lahko upnik predlaga več ukrepov v več državah (paralelni postopki) :=> ni litispendence zaradi teritorialnega učinka paralelnih začasnih odredb.

• Uredba o ENZB ne dovoli tega: lahko se izda samo en ENZB

Elementi prava EU

• Nacionalna procesna avtonomija držav članic,

• Načelo enakovrednosti in načelo učinkovitosti,

• prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva (tožniška varščina)

• pravni red države članice mora določiti postopkovna pravila, pri čemer pa ta pravila ne smejo biti manj ugodna od tistih, ki veljajo za podobna nacionalna pravna sredstva (načelo enakovrednosti), in v praksi ne smejo onemogočati ali čezmerno oteževati uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red Unije (načelo učinkovitosti)

Apostila in ENZB

• V okviru te uredbe se ne zahteva nikakršna uradna potrditev ali podobna formalnost.

• Uradna potrditev: francoska različica uporablja pojem légalisation , angleška pa legalisation: to je overitev.

• Haška Konvencija o odpravi legalizacije tujih javnih listin se ne sme upoerabljati za ENZB

Mednarodno vročanje

• nevročitev dolžniku ni razlog za zavrnitev priznanja

• Uporaba Uredbe 1939/2007.

Posebna pravna sredstva

• Listina o temeljnih pravica EU : 47 člen, ne uporablja se 22. in 25. člen Ustave.

• Pravno sredstvo: predlog ta preklic oz. spremembo ENZB, ki se vloži pred sodiščem, ki je izdalo ENZB.

• Izvršitev ENZB: po nacionalnem lex fori executionis, po ZIZ.

• Ali je dovoljen ugovor, ki se nanaša na predpostavke izvršbe, kako je z opozicijskim ugovorom (ni možen - predlog za preklic prevzame njegovo vlogo), kako je z impugnacijskim ugovorom:=?

ENZB in rubež terjatve pri OPP

• ENZB se izvrši kot nacionalni ukrep zavarovanja (začasna in predhodna odredba), če je izvršilno sredstvo izvršba na sredstva dolžnika pri OPP.

• To pomeni rubež terjatvve z obema prepovedima.

• Prepoved dolžnikovemu dolžniku je precej bolj pomembna (dolžnikov dolžnik se lahko nahaja tudi v tujini).

Hvala lepa

• [email protected]

slovenia 2nd week-end seminar eapo regulation...»izvršilno pravo se je pogosto imenovalo...

Documents