skupaj zlozeni materiali za tiskovno odbora

1

KAJ SE DOGAJA Z UNIVERZO?

Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela

vas vabi na tiskovno konferenco, ki bo

v četrtek, 30. septembra 2010, ob 11h v prostorih SVIZ RS na Oražnovi 3 v Ljubljani.

Tudi v slovenskem prostoru v zadnjih mesecih doživljamo hude pretrese na področju znanosti, visokega izobraževanja in raziskovanja. Nagla in nevarna transformacija univerze v korporacijo s seboj prinaša vrsto novih družbenih razmerij, ki so nam znana iz najbolj represivnih režimov (nebrzdan pregon

delavcev in delavk in njihova množična odpuščanja, cenzura kritične misli in omejevanje svobode govora, odprava teorije, razbijanje akademske skupnosti, samovolja oblastnikov, nagrajevanje klečeplazenja, arbitrarna in koruptibilna

merila kakovosti idr.). Kako ustaviti razkroj univerze?

Na konferenci bodo svoja stališča v zvezi s tem na kratko predstavili:

Branimir Štrukelj, prof. zgod., glavni tajnik SVIZ RS (Ljubljana) Red. prof. dr. Drago Rotar, UP FHŠ (Koper)

Red. prof. dr. Igor Žagar, PI (Ljubljana) in UM (Maribor) Red. prof. dr. Rastko Močnik, FF UL (Ljubljana) Red. prof. dr. Dean Komel, FF UL (Ljubljana)

Red. prof. dr. Marko Marinčič, FF UL (Ljubljana) Anej Korsika, podiplomski študent FF UL (Ljubljana)

Asist. Eva Brajkovič, UP FHŠ (Koper) Martin Krauser, študent, predsednik ŠS UP FHŠ (Koper)

Zahvaljujemo se SVIZ RS za vso logistično, prostorsko in drugo podporo!

2

KAJ SE DOGAJA Z UNIVERZO?

Sedež SVIZ RS, Oražnova 3, tiskovna konferenca Odbora za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela,

30. 9. 2010 ob 11h, kratki povzetki izjav sodelujočih

Pomembno pojasnilo: Sklicatelj tiskovne je sicer Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela, a

tokrat je ta zaradi posebne situacije bolj v vlogi urgentne formalne (manj pa vsebinsko zaokroţene) pobude.

Konferenco smo aktivni člani in članice Odbora sklicali zaradi nadvse zaskrbljujočega načina in poskusa

odstranitve dr. Draga Braca Rotarja, rednega profesorja, zaposlenega za nedoločen čas na UP FHŠ, in sicer

zaradi groţnje dekanje UP FHŠ ge. Vesne Mikolič (po pooblastilu rektorja g. Rada Bohinca) z odpovedjo iz

»krivdnih razlogov«, ki jih iz »Opozorila« (dekanje in rektorja) ni mogoče razbrati. Drugi razlog za sklic

konference je velikokrat nepooblaščeno sprejemanje vrste naglih odločitev in škodljivih manevrov v

slovenskem univerzitetnem in raziskovalnem polju, ki spodjedajo univerzitetno avtonomijo in suverenost,

obenem pa uničujejo pogoje za znanstveno in raziskovalno delo.

Poudarjamo, da bo vsakdo od nastopajočih, razen če bo izrecno rečeno drugače, govoril zgolj v svojem imenu,

seveda pa o problematikah, ki zadevajo ţe odprta in zarisana vprašanja Odbora. Ne gre za formalno

sprejeta skupna stališča Odbora, saj ni bilo časa za usklajevanje.

1. Branimir Štrukelj, prof. zgod. (glavni tajnik SVIZ RS, Ljubljana)

Komentar k izjavi o zaščiti delavca, ki mu grozi odpoved iz krivdnega razloga zaradi peticije kljub ustavno

zajamčeni pravici do peticije. Komentar k dogajanju na UP FHŠ, kjer smo priča mnoţični »kadrovski

racionalizaciji«.

2. Red prof. dr. Drago Braco Rotar (UP FHŠ, Koper)

MAUL HALTEN UND WEITER DIENEN, ODER ...

Ker prestajam enoletno pogojno kazen utišanja od trenutka, ko sem prejel po pooblastilu rektorja UP g. Rada

Bohinca spisano »opozorilo« dekanje UP FHŠ ge. Vesne Mikolič, utemeljeno z znano zvenečimi argumenti in

pospremljeno s sramotilno in laţnivo kampanjo »zgraţanj kolektiva«, ki veliko bolj spominja na »kulturni

poseg« Agrokombinata v uprizoritev drame Marjana Roţanca v času ukinjanja Perspektiv (ki so ji »nekateri

posamezniki« tedaj rekli »stampedo«) kakor na delovanje akademskega okolja, se omejujem na citiranje ustave

in izvleček iz »Opozorila«. Zgolj kot zanimivost omenjam, da je vodstvo UP odkrilo način, kako podaljšati

ţivljenje 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ (»verbalni delikt«) s prilagojeno uporabo 35. člena Zakona o

delovnih razmerjih RS (prepoved škodljivega ravnanja). Ali ne gre za totalitarizem v novi, »ekonomski«

preobleki? Zdaj nisi več odpuščen, ker si ideološko neprimeren, ampak zaradi poslovnih ali krivdnih razlogov,

kadar je razloge sploh treba navajati. Koprski preskus »novega reda« pa se seli v Ljubljano.

Ustava RS:

45. člen

(pravica do peticije)

Vsak drţavljan ima pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splošnega pomena.

3

Dekanjino »Opozorilo«:

Delikti:

– peticija, ki izkrivlja podatke (objavilo pa jih je samo vodstvo FHŠ; da gre za čistko, ni teţko ugotoviti, ko

enkrat veš, komu bodo »nepodaljšali« pogodbo o zaposlitvi, naposled pa sem kronski dokaz za čistko prav jaz);

– vpadanje v besedo in ţaljenje sodelavke z izjavami o njeni nekompetentnosti (vsakogar, ki vpade v besedo,

je očitno treba zatreti, sodelavke in sodelavci pa so lahko po milji volji nekompetentni in gorje tistemu, ki to

opazi in izreče).

Moji delikti se, sodeč po izjavah vodstva FHŠ in posebno zagretih »kolegov«, neprenehoma mnoţijo.

Gornji delikti naj bi pomenili »kršitev 35. člena ZDR (prepoved škodljivega ravnanja), v skladu s katerim se je

delavec dolţan vzdrţati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali

moralno škodijo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, kar je pravna podlaga za odpoved

pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov.« Tako stoji v »Opozorilu«.

Toda na podlagi tega člena ZDR bi lahko »zaradi krivdnih razlogov« odpustili vse vodstvo FHŠ – navsezadnje

vodstva ne sestavljajo delodajalci, ampak »delavci, ki so se dolţni vzdrţati vseh ravnanj …«, zaposleni za

nedoločen čas, ki za delo prejemajo plačo, ne pa dividend. Zanje menim, da se niso vzdrţali »vseh ravnanj

(pravzaprav skoraj nobenega), ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu (v zadnji instanci pri

drţavi), materialno ali moralno škodijo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, kar je

pravna podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov.«

3. Red. prof. dr. Igor Ţ. Ţagar (PI, Ljubljana; UM, Maribor)

Sredi julija sta dekana Filozofske fakultete v Ljubljani in Filozofske fakultete v Mariboru v javnem pismu

izrazila nelagodje zaradi dogajanja na koprski FHŠ. Neprijetnih občutkov pa jima ni vzbudila najava mnoţičnih

odpuščanj, ampak dejstvo, da so se bodoči odpuščeni na to najavo javno odzvali. So vodstva fakultet res edina,

ki imajo pravico do javne besede? So vodstva fakultet res tista, ki lahko govorijo v imenu visokošolskih

učiteljev? Visokošolski učitelji res nimajo pravice javne besede?

Oba dekana sta tudi podprla vodstvo FHŠ v njenih prizadevanjih. Pa ta podpora ni bila namenjena kvalitetnim

programom ali prvovrstnim učiteljem, podprla sta mnoţična odpuščanja na tej fakulteti, ki so kmalu dobila tudi

svoje tehnično ime: "racionalizacija". Ali visokošolsko delo res lahko "racionaliziramo" tako, da odpuščamo

njegove nosilce? Ali podpora obeh dekanov koprski "racionalizaciji" pomeni, da sta jo pripravljena podpreti

tudi na svojih inštitucijah?

4. Martin Krauser, študent in predsednik Študentskega sveta UP FHŠ (UP FHŠ, Koper)

Študenti smo priča vse strmejšemu upadu kakovosti študija, predvsem zaradi povsem zgrešenega načina

financiranja univerz. Čeprav sedanje stanje uničuje znanost in univerzitetno poučevanje v Sloveniji, velika

večina v njem zaposlenih le molče opazuje ta propad, ali v strahu za sluţbe ali pa v upanju na večje prihodke –

celo, kadar gre za drastične, avtoritarne poteze pozameznih "akademskih" elit. Dogajanje na UP FHŠ je

napoved prihodnosti slovenskih fakultet - finančno izčrpanje, nato pa sunkovita regresija v protofašistično

odstranitev akademske svobode, na mesto katere stopi "svoboda" fakultete kot akterja na trgu - študij pa ostane

zadnja "prioriteta". Po mnoţičnem odpuščanju vsega kadra, ki je pozval "akademsko skupnost" fakultete, naj

prisluhne zahtevam študentov, "profesorji" kvečjemu potihem godrnjajo, da bodo čimprej odšli od tod.

Opozorilno pismo dekanje Vesne Mikolič rednemu profesorju dr. Bracu Rotarju zaradi verbalnega delikta bi

drugod bil nezamisljiv prekršek - v naših sprevrţenih razmerah pa to pismo zagovarja fakultetni sindikat kot

4

branjenje delovnih mest tistih "profesorjev", ki le molče gledajo, kako nam študij polzi v uničenje. Česa

drugega nas lahko takšni ljudje sploh naučijo, razen lastne nemoči?

5. Eva Brajkovič in Tomaţ Gregorc, asistenta »na odstrelu« (UP FHŠ, Koper)

Proletarizacija in prekarizacija visokošolskih učiteljic in učiteljev je eklatantno opazna prav v pojavu oz. ţe kar

običaju veriţenja enoletnih pogodb o delu, ki je pravzaprav v nasprotju z zakonom, pa se vendarle uporablja na

vseh slovenskih univerzah. Zakaj cela vrsta visoko izobraţenih ljudi, ki so del tovrstnih novodobnih prekarnih

delovnih razmerij, ta pojav mirno sprejema, je zanimivo vprašanje, o katerem smo nekateri (zdaj ţe domala

nekdaj) zaposleni na Fakulteti za humanistične študije ţe velikokrat razpravljali. Najbolj na udaru tovrstnih

metod »fleksibilizacije delovnih razmerij« so ravno asistenti, ki so po pravilu poleg rednega dela vpeti še v

podiplomski študij. Ker naj bi ta status določal začasnost njihovega dela (biti asistent, pravzaprav pomeni biti v

nekakšni liminalni fazi med statusom diplomiranke/diplomiranca in prvo stopničko v akademski karieri –

docenturo), je to predstavljeno kot zadovoljiv argument, da se z asistenti vsako leto sklepa zgolj enoletne

pogodbe (čeprav bi mislili, da bodo vsaj nekajletne ali večletne, če naj bi ţe bile povezane s podiplomskim

študijem, ki traja več kot le eno leto – tako je npr. na Hrvaškem).

Ko smo se trije asistenti s Fakultete za humanistične študije Koper odločili, da izkopljemo glavo iz peska in od

vodstva fakultete zahtevamo odpravo nezakonitosti naših več let veriţenih enoletnih pogodb, se nam je zgodilo

najslabše moţno – vodstvo se je odločilo, da nas enostavno odpusti oz. da nam, formalno gledano, preprosto

»ne obnovi pogodb«. Kaj s tem drugim mladim asistentom in asistentkam sporoča vodstvo Univerze na

Primorskem, je najbrţ jasno vsakomur. Poloţaj mladih, tj. bodočih znanstvenikov-raziskovalcev in

visokošolskih učiteljev, je v univerzitetnem prostoru v Sloveniji vedno bolj ogroţen, s tem pa je v temelju

ogroţeno tudi samo poslanstvo univerze: re/produkcija vednosti. Asistenti smo zelo labilna in gnetljiva delovna

sila, ki jo nova v »trţenje veščin« (namesto v diferenciranje znanstvenih tematik in področij) usmerjena logika

univerze lahko izkorišča še bolj kakor v preteklosti. V določenih primerih se izkaţe, da asistentov ne zaposluje

univerza ali pa celo oddelek, temveč v praksi pravzaprav mentor (torej tisti, ki je asistentko/asistenta povabil k

sodelovanju), ki ji/mu "blagohotno" podari nekaj procentov svoje zaposlitve – takih primerov je bilo na FHŠ

kar nekaj -, če pa z njimi upravlja oddelek, se izkaţe, da asistenti oddelajo enkrat več delovnih ur za 100%

zaposlitev kakor njihovi kolegi docenti, ki so višje na akademski lestvici. Situacija je več kot perfidna pat

pozicija: ohraniti asistente pomeni še nadalje izkoriščati poceni delovno silo, znebiti se asistentov, pa pomeni v

samem temelju načeti poslanstvo univerze.

6. Red. prof. dr. Rastko Močnik (FF UL, Ljubljana)

Govoril bom na splošno: da je početje vodstva UP FHŠ samo spektakularna kondenzacija praks in procesov, ki

potekajo povsod v Slo., pa tudi marsikje v Evropi.

7. Red. prof. dr. Dean Komel (FF UL, Ljubljana)

Bolonjska reforma v visokem šolstvu in aktualni predlog inovativne reforme te reforme sproţata vprašanje, kaj

sploh formira univerzo? To, da je vprašanje zabrisano, namreč bistveno prispeva k njeni deformaciji. Če se

sklicujemo na »avtonomijo znanosti«, je v prvi vrsti potrebno opredeliti, kaj v tem pogledu pomeni avtonomija

učitelja. Je avtonomen zgolj kot »prenosnik znanja«, nima pa avtonomne pravice izraţati mnenja v zvezi s

tistim, kar postavlja pogoje moţnosti njegovega znanstvenega in pedagoškega dela? Situacija, ko bi za sleherno

javno izraţeno mnenje moral najprej pridobiti dovoljenje univerze in fakultete, se zdi absurdna, vendar zaenkrat

nič ne preprečuje, da se v njej ne bo znašel.

8. Red. prof. dr. Marko Marinčič (FF UL, Ljubljana)

5

Financiranje univerz. Od leta 2004 je bilo t.i. "lump sum" financiranje univerz vsako leto večji v meri odvisno

od števila študentov in diplomantov, leta 2009, ko je bila glavarinska uredba še za eno leto podaljšana, je

število študentov odločalo ţe o 90% sredstev, ki so jih dobili visokošolski zavodi. Ta ureditev dokazljivo vodi v

"koruptivna" ravnanja (umetno povečevanje vpisa, pospeševanje "prepustnosti" in niţanje zahtevnosti), pa tudi

v neproduktivno tekmo med univerzami, fakultetami, oddelki oz. programi in celo med posameznimi

pedagoškimi delavci, ki si med seboj konkurirajo za študente oz. pedagoške ure. Glavarinska uredba je

prvobitni razlog za zamiranje manjših visokošolskih ustanov (FHŠ Koper) in spodbuda za neposredno

koruptivne prakse. Predmet glavarinske tekme je javni denar, njena ţrtev pa kvaliteta študija. Logično

dopolnilo tega pristopa sta mnoţičen samoplačniški doktorski študij, ki je na javnih univerzah

institucionaliziran kot popoldanska obrt, in samoplačniški izredni študij, namenjen načrtno zavrnjenim rednim

študentom. Razprodaja diplom na Fakulteti za menedţment UP je svarilni zgled akademske korupcije, ki jo je

mogoče zaustaviti samo z nadzorom kvalitete in stabilnim financiranjem univerzitetnih programov.

V tem tednu je del akademske javnosti na UL neprijetno presenetila novica, da so se dekani druţboslovnih in

humanističnih fakultet – nekateri celo brez pooblastila senatov – pri rektorju UL zavzeli za podaljšanje

glavarinske uredbe.

9. Anej Korsika, podiplomski študent (FF UL, Ljubljana)

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se v odgovoru na peticijo Odbora za obrambo

visokošolskega in znanstvenega dela, ki je javno objavljen na spletni strani ministrstva, cinično sprašuje: "Ob

tej in takšni peticiji si moramo z vso ostrino zaskrbljeno zastaviti vprašanje, kdo bo branil visoko šolstvo in

znanost pred Odborom za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela." Ministrovo izjavo lahko beremo na

isti ravni kot čistke na primorski FHŠ in seveda celotne procedure, ki spremlja uvajanje nove sheme

sofinanciranja podiplomskega študija. Pri tem ne gre zgolj za vprašanje delovnih razmer ali avtonomije v

univerzitetnem prostoru, temveč za vprašanje, ki si ga moramo z ostrino zaskrbljeno zastaviti: "Kam pluje

slovenski visokošolski prostor?" Kakšno je sploh še mesto izobrazbe v druţbi, ki se razglaša za druţbo znanja,

kako bomo v takšni druţbi vrednotili študente in visokošolske delavce in kaj z davkoplačevalskim denarjem

počnejo in ne počnejo tisti, ki jim je bila ta odgovornost poverjena? Zakaj se smatra doktorske študente kot

mlade, ki si s tem študijem podaljšujejo status, da lahko delajo in ne kot bodoče stebre raziskovalne in

akademske sfere? Zakaj ni sheme štipendiranja doktorskih študentov? Ministrov strah pred odborom je zato

upravičen, v takšnih pogojih, ko eden za drugim odpovedujejo vsi institucionalni mehanizmi, je civilna

iniciativa Odbora več kot nujna!

6

NEKAJ LITERATURE ZA RAZUMEVANJE KRITIKE VISOKOŠOLSKIH IN ZNANSTVENIH USTANOV TER

DRŢAVNIH POLITIK NA TEH PODROČJIH

Althusser, Louis. Filozofija in spontana filozofija znanstvenikov. Ljubljana: Škuc in ZIFF Filozofske fakultete, 1985.

Bourdieu, Pierre. Sociologija kot politika. Ljubljana: Zaloţba /*cf., 2003.

Bourdieu, Pierre. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana: Liberalna akademija, 2004, str. 15-37. [COBISS.SI-ID 29240930]

Bourdieu, Pierre, Wacquant, Loïc, Kramberger, Taja (ur.), Rotar, Drago B. (ur.). Načela za refleksivno družbeno znanost in

kritično preučevanje simbolnih dominacij, (Knjiţnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Zaloţba Annales: Zgodovinsko društvo za juţno Primorsko, 2006. 262 str. ISBN 961-6033-87-5. ISBN 978-961-6033-87-9.

[COBISS.SI-ID 230781184]

Breznik, Maja. Protikulturnost in protisocialnost liberalnih reform. V: Toš, Niko (ur.). Pogledi na reforme : družboslovne refleksije

na predlog reform : Slovenija 2005-2006, (Znanstvena knjiţnica, 57). Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede, 2006, str. 281-288.


Breznik, Maja. Spreminjanje pogojev v samostojnih poklicih v znanosti in umetnosti. V: Lukič, Goran (ur.), Sindikalno gibanje

odpira nove poglede : zbornik. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2008, str. 143-148. [COBISS.SI-ID 685677]

Breznik, Maja in Močnik, Rastko. Humanistika in druţboslovje v primeţu liberalne Evrope. Časopis za kritiko znanosti, 2008, letn.

36, št. 233, str. 178-198. [COBISS.SI-ID 2530504]

Dejanov, Dejan. Spremna beseda k: Pierre Bourdieu, Sociologija kot politika, Ljubljana: Zaloţba /*cf., 2003.

Humanistika in družboslovje na periferiji: znanosti ali tehnokratska orodja?, mednarodni raziskovalni projekt:

http://www2.mirovni-institut.si/hssp/

Kriţaj, Dejan. O favoriziranju velikih znanstvenih skupin. (Brez)izhodna strategija slovenske znanosti, Delo, Sobotna priloga, 26. 6.

2010.

Kramberger, Anton. Preganjamo pamet (v tujino) : slovenska bolonjska godlja. Dnevnik, 22. avg. 2009, letn. 59, št. 193, str. 17.


Kramberger, Taja. »Grotesknost ljudske znanstvene domačnosti«, Večer, 21. maj 2001, str. 21.

Kramberger, Taja. »Moţnost in nujnost kritičnega intelektualca: k prevodoma Bourdieuja in Wacquanta«. Družboslovne razprave,

letnik XIX (2003), št. 43, str. 49–55.

Kramberger, Taja. »Od Joining the Club h grotesknosti slovenske adaptacije na neoliberalizem«. Družboslovne razprave, let. XIX,

št. 43, 2003: 77–95.

http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr43KrambergerTaja1.PDF

Kramberger, Taja & Iztok Šori. Brezmejnost v neumnosti province (intervju Iztoka Šorija s Tajo Kramberger). Večer (Sobotna

priloga), št. 142, 19. junija 2004, Maribor, str. 42.

Kramberger, Taja in Kotnik, Vlado ur. Monografija o ISH. Društvo Tropos, Ljubljana, 2005.

Kramberger, Taja. »Pritoţba: Monitor ZSA«, Reartikulacija, dec. 2009.

http://www.reartikulacija.org/?p=740&langswitch_lang=si

Kramberger, Taja, Rotar, Drago B. »Prehodi, prevodi, transferji : nekaj refrakcij skozi tekste in kontekste ob prevodih Pierra

Bourdieuja in Loïca Wacquanta«. V: KRAMBERGER, Taja (ur.), ROTAR, Drago B. (ur.), BOURDIEU, Pierre, WACQUANT, Loïc.

Načela za refleksivno družbeno znanost in kritično preučevanje simbolnih dominacij, (Knjiţnica Annales Majora). Koper: Univerza

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=29240930





http://www2.mirovni-institut.si/hssp/


http://dk.fdv.uni-lj.si/dr/dr43KrambergerTaja1.PDF

http://www.reartikulacija.org/?p=740&langswitch_lang=si

7

na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Zaloţba Annales: Zgodovinsko društvo za juţno Primorsko, 2006, str. 9-34.


Kump, Sonja. Akademska kultura (Zbirka Forum, 1994, 5). Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994. ISBN 961-6014-

20-X. [COBISS.SI-ID 43329792]

Kurnik, Andrej. Kriza in delo v konstituciji. V: Slovenski politološki dnevi 2009. [Konec demokracije? Možne nove paradigme],

(Teorija in praksa, Letn. 46, št. 5). Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede, 2009, str. 653-669. [COBISS.SI-ID 29005917]

Mali, Franc, Jug, Janez. Odprta vprašanja in dileme kvantitativnega in kvalitativnega ocenjevanja v znanosti. Organ. znanja (Tisk.

izd.). [Tiskana izd.], 2006, letn. 11, št. 4, str. 152-163, ilustr. http://home.izum.si/cobiss/oz/2006_4/html/clanek_06.html. [COBISS.SI-

ID 25987677]

Močnik, Rastko. poglavja 11, 12 in 13, v: Spisi iz humanistike, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 2009.

Rener, Tanja. Prekarizacija učiteljskega poklica (ali: naprej v fevdalizem?). V: Lukič, Goran (ur.), Sindikalno gibanje odpira nove

poglede : zbornik. Ljubljana: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, 2008, str. 101-108. [COBISS.SI-ID 28306269]

Rotar, Drago B. Konstitucija nacionalnega interesa in raba merila nacionalnega v slovenski kulturi. Monitor ISH. [Tiskana izd.],

2001, letn. 3, št. 1-2, str. 211-218. [COBISS.SI-ID 702093]

Rotar, Drago B. Konstruktivno destruktivna strategija ministrstva, vlade, drţave : elementi za analizo in refleksijo. Apokalipsa, 2004,

št. 84/85, str. 187-196. [COBISS.SI-ID 29255010]

Rotar, Drago B. Problematizacije : Reartikulacije preteklosti, rekognosciranja sedajnosti. V: FOUCAULT, Michel. Nadzorovanje in

kaznovanje : nastanek zapora, (Knjiţna zbirka Temeljna dela). Popravljena izd. Ljubljana: Krtina, 2004, str. 363-382. [COBISS.SI-ID

29240674]

Rotar, Drago B. Kdo bo dajal naloge znanosti?. V: BOURDIEU, Pierre. Znanost o znanosti in refleksivnost. Ljubljana: Liberalna

akademija, 2004, str. 15-37. [COBISS.SI-ID 29240930]

Rotar, Drago B. Humanistika - vede ali znanosti?. Nova revija, 2005, let. 24, 277/279, str. 91-93 Forum. [COBISS.SI-ID 896467]

Rotar, Drago B. Odbiranje iz preteklosti : okviri, mreže, orientirji, časi kulturnega življenja v dolgem 19. stoletju, (Knjiţnica

Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče: Zgodovinsko društvo za juţno Primorsko,

Zaloţba Annales, 2007. 372 str. ISBN 978-961-6033-95-4. [COBISS.SI-ID 234096640]

Rotar, Drago B. Globalna solidarnost vs. Globalna impostura. Apokalipsa, 2007.

Rotar, Drago B. Čemu rabi nacionalna identiteta in kako je integrirana v zgodovino oblasti. Monitor ZSA, 2008, vol. 10, no. 3/4, str.

25-41. [COBISS.SI-ID 1596627]

Rotar, Drago B. V neoliberalni, populistični in obskurantistični podobi sveta ni prostora za druţbene in humanistične znanosti.

Monitor ZSA, 2008, vol. 10, no. 3/4, str. 199-209. [COBISS.SI-ID 1598163]

Šumi, Irena. Sistem, ki mu je koruptivnost usojena: zgodba o znanosti. Dnevnik, 6. 10. 2007.

Šumi, Irena. Ko ostane le oportunistični lov na denar. Dnevnik, 17. 11. 2007.

Šumi, Irena. Zakaj znanstveniki ne stavkajo? Kjer je tlačan, se najde tudi gospodar. Dnevnik, 19. 1. 2008

Toplak, Cirila, Josipovič, Damir, Šumi, Irena. Devet tez o stanju slovenske znanosti. Dnevnik, 9. feb. 2008, letn. 58, št. 32, str. 28.


Toplak, Cirila. Študij à la bolognese. Dnevnik, 3. nov. 2007, letn. 57, št. 253, str. 28. [COBISS.SI-ID 10951501]

Wallerstein, Immanuel in drugi: Kako odpreti družbene vede?, Zaloţba /*cf., Ljubljana, 2000.




http://home.izum.si/cobiss/oz/2006_4/html/clanek_06.html













8

SEDANJE RAZPRAVE ob izhodiščih za Nacionalni raziskovalni in inovacijski program

Breznik, Maja. Znanost na druţbeno prisilnem delu. Delo – Sobotna priloga, 17. julija 2010, str. 28.

Sajovic, Tomaţ. »Upravljanje« z akademsko svobodo. Delo – Sobotna priloga, 17. julija 2010, str. 29.

Močnik, Rastko. Izhodišča za nacionalni raziskovalni program : nevarna za znanost, škodljiva za druţbo. Sobotna pril., 21. avg.

2010, str. 12-13. [COBISS.SI-ID 43325538]

Ţagar, Igor Ţ. Znanost? Kaj pa je to? : izhodišča za nacionalni raziskovalni in inovacijski program napovedujejo konec znanosti in

visokega šolstva v Sloveniji. Mladina, 23.7.2010, št. 29, str. 49. [COBISS.SI-ID 2050135]

Ţagar, Igor Ţ. Fahidiotizem kot drţavna "znanstvena" politika : raziskovalni in inovacijski program. Delo (Ljubl.), 28.8.2010, leto

52, št. 199, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 2063703]




9

IZ KRONOLOGIJE DOGAJANJ NA UP FHŠ 2008–2010 (Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem)

& NEKAJ PRILOG

Trenutno vodstvo šole (september 2010):

Izr. prof. dr. VESNA MIKOLIČ, dekanja UP FHŠ

Red. prof. dr. DARKO DAROVEC, prodekan za znanstveno-raziskovalno delo UP FHŠ

Izr. prof. dr. LENART ŠKOF, prodekan za študijske zadeve UP FHŠ

Doc. dr. ERNEST ŢENKO, prodekan za študentske zadeve UP FHŠ

(pred kratkim odstopil, nadomestil naj bi ga doc. dr. BORUT KLABJAN)

Doc. dr. KRIŠTOF JACEK KOZAK, prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj UP FHŠ

Ga. LIDIJA UDOVIČ, »tajnik« UP FHŠ

2008: Maj:

14. maj: »Humanistični Maraton« na UP FHŠ, transparenti, ki so nagovarjali rektorja g. Rada Bohinca

in merijo na njegove javno izraţene poglede na univerzo (»Si rektor ali direktor?«), stojnice, delavnice,

srečanje z Avtonomno Tribuno.

15. maj: Transparent proti rektorju na podelitvi nagrad UP FHŠ.

Oktober:

1. oktober: Študentska akcija »Poceni prodam malo rabljeno univerzo!«, prvi transparent in študentske

zahteve pred protestom proti draţbi prostorov UP FHŠ, ki je tedaj grozila fakulteti.

7. oktober: Skupni protest študentov in učiteljev UP FHŠ (na pobudo študentov): »Univerza ni

naprodaj!«, Titov trg, Koper.

9. oktober: Študentska akcija »Čas teče, vlada nič ne reče!«, Ljubljana.

14. oktober: Skupni protest študentov in učiteljev UP FHŠ »Univerza ni naprodaj!« (več govornikov-

profesorjev, podpornikov in drugih ljudi iz Kopra in Ljubljane), protestni sprevod iz Kongresnega trga

po Igriški, prek Prešernove, mimo parlamenta in nazaj do Kongresnega trga. Več transparentov

(medijsko pokritje).

November:

20. november: Prva študentska inštalacija v zvezi z rampo za hendikepirane osebe, ki kljub zakonskim

določilom pri prenovi Foresterije (prostora UP FHŠ v osrednji univerzitetni stavbi na Titovem trgu) ni

bila zgrajena, transparent »Stopnice so v glavi«.

24. november: »Humanistični Maraton« na temo »Hendikep Kulture, Kultura Hendikepa«. Okrogla

miza »Hendikep kulture: kapitalizacija obštudijske dejavnosti«, performans: izdelovanje lesene rampe, s

pomočjo katere bi hendikepirani študentje in študentke lahko prihajali na prireditve Colegium artium* v

Foresterijo (tam je nekaj stopnic, ki dostop onemogočajo).

2009:

* Institucija za kulturno-umetniške, znanstvene, strokovne in druge prireditve pri UP FHŠ. V njej so skupaj delovali študenti in

študentke ter predavatelji in predavateljice fakultete, finančni vloţek je prispevalo študentsko društvo H-um (tedanji predsednik je bil

Samuel Friškič). Collegium artium je obstajal dve študijski leti 2007/2008 in 2008/2009, njegova predsednica je bila Taja

Kramberger. V tem času je Collegium artium organiziral prek 100 prireditev, ki so bile dobro obiskane in Foresterija je v dveh letih

postala ţivahen socializacijski locus študentske in tudi mestne populacije, kar je mogoče preveriti v lokalnih medijih. Vodstvo šole

nikdar ni hotelo javno objaviti letnih poročil Collegium artium. Odveč je pripominjati, da je šlo za neplačana dela.

10

Februar:

13. februar: Informativni dan UP, transparent »Dragi dijak in ovčan: diplome UP poceni prodajam!«.

februar-marec 2009: Več »zasliševalnih« sestankov poklicanih (»vabljenih«) študentk in študentov UP

FHŠ v prostorih vodstva UP FHŠ zaradi transparenta (»Dragi dijak in ovčan: diplome UP poceni

prodajam!«), ki naj bi bil vzrok za odvračanje potencialne študentske populacije od Kopra. Zasliševalci:

dekanja (na prvem zasliševanju odsotna), prodekan za študentske zadeve (le na prvem zasliševanju),

prodekan za študijske zadeve in prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj UP FHŠ.

April:

9. april: Solidarnostna pisma nekaterih študentk in študentov UP FHŠ študentom/študentkam FF zaradi

napada »nacionalsocialistov« na javno tribuno na FF UL.

15. april: Prvi sestanek študentsko-drţavljanskega akademskega gibanja »Valerija« na Ţupančičevi v

Kopru.

23. april: Akcija »Valerije«: proti pravilniku o nakupih avtomobilov UP (razstava fotografij in

dokumentov), atrij UP FHŠ.

Maj:

6. maj: Akcija »Valerije«: »Nasmehni se, si na razkriti kameri!«, na UP in UP FHŠ je več deset kamer,

ki naj bi budno spremljale gibanje ljudi v okviru akademskega prostora, ta način nadzora je vsaj

vprašljiv, na kar je opozarjala akcija.

12.-16. maj: »Humanistični maraton«, posvečen 100-obletnici Lévi-Straussa in okrogli obletnici smrti

Simone de Beauvoir, akcije proti video-nadzoru znotraj univerzitetnega prostora, okrogla miza,

predavanja, deljenje literature, oblek, koncerti, atrij FHŠ.

25. maj: Študentska akcija »V tretje gre Rado!«, skupaj z delavci Luke Koper in občani Kopra, v stavbi

rektorata in na Titovem trgu (pisni in ustni poziv rektorju, g. Bohincu, k odstopu zaradi odsotnosti

reakcije pri – ţe tedaj ugotovljenih (!) – nepravilnostih na Fakulteti za management.

28. maj: Odprti predavanji o pomenu kritične refleksije v akademskem svetu (na prostem, atrij FHŠ):

Taja Kramberger : O zgodovini univerz in univerzitetnih habitusih,

Drago Braco Rotar: Univerzitetna avtonomija skozi čas.

Junij:

3. junij: Fakultetna javna diskusija »Odpiramo prostore misli«, izhodišča za debato: prolog v

»Humanistični Manifest« (objavljen na spletni strani Valerije) in javna podoba, ki jo o sebi konstruira in

diseminira UP FHŠ ter tista, ki jo vidijo aktivni študenti in študentke, dvorišče FHŠ

4. junij: Ustanovna seja sindikata zaposlenih na UP FHŠ (SVIZ), neuspešne volitve za zastopnika SVIZ

UP FHŠ (neodločen rezultat).

ESKALACIJA KONFLIKTA IGOR Ţ. ŢAGAR (legalizem)

VS. VESNA MIKOLIČ (klientelno-arbitrarno reševanje vprašanj)

Seji je sledil sestanek, na katerem naj bi se soočila stališča konflikta med Igorjem Ţ. Ţagarjem, tedaj še

zaposlenim na Oddelku za slovenistiko UP FHŠ, in Vesno Mikolič, zaposleno na istem oddelku in

obenem dekanjo institucije. Ker Vesna Mikolič z dolgim govoričenjem obstruira dialog in Igor Ţ. Ţagar

ne pride do besede, ta zapusti srečanje.

V juniju 2009 na Oddelku za dediščino UP FHŠ pride do hudega obračunavanja nadrejenih s

študentko Mino Bulić, ki ji z intrigo celo preprečijo zagovor zaključnega dela, de facto izvedeni

zagovor pa proglasijo za »generalko«. Predstojnik oddelka (g. Mitja Guštin) za neprimerno hujše ter

grobe osebne in profesionalne ţalitve študentke (v primeri s trenutno preganjanim g. D. B. Rotarjem)

dobi zgolj »opomin« dekanje – in še to zavoljo ostrega posredovanja tedanjega predsednika ŠS UP FHŠ

Ţeljka Urumovića.

Julij:

11

8. julij: Ker se je brez sleherne realne osnove nadaljevalo zlohotno rovarjenje zoper Igorja Ţ. Ţagarja,

profesorja retorike in argumentacije na UP FHŠ, s strani nekaterih vodilnih na UP FHŠ, sta se Drago

Braco Rotar in Taja Kramberger odločila postaviti in v javnost spraviti spletno peticijo »Peticija zoper

iracionalno kadrovsko politiko Fakultete za humanistične študije Koper Univerze na

Primorskem« (ki jo je podpisalo 162 oseb). Igorja Ţ. Ţagarja poznamo kot enega redkih mednarodno

kompetentnih lingvistov v Sloveniji. Pritisk, ki so ga je nanj izvajali neprimerno manj kompetentni in

izobraţeni ljudje, ker je bil javno, odkrito in upravičeno kritičen do delovanja in poslovanja UP FHŠ, do

protipravnega spreminjanja »Pravil fakultete«, do nelegalnih pogodb o zaposlitvi za določen čas,

predvsem pa je vodstvo FHŠ motila njegova podpora delovanju in (samo)organiziranju študentov, je

abotnosti navkljub v nekaj tednih postal nevzdrţen.

Vodstvo UP FHŠ, v katerem sta bila 2 slavista (dekanja in prodekan za mednarodno sodelovanje in

razvoj, ki je postal predstojnik Oddelka za slovenistiko), pa se je hitro odločilo, da ga zamenja z »bolj

prilagodljivim in ubogljivim surogatom« (cf. Vest.si: http://www.vest.si/2009/07/09/peticija-za-

zagarja/). Z Igorjem Ţ. Ţagarjem je UP FHŠ zapustila tudi njegova kolegica Janja Ţmavc, prav tako

odlična znanstvenica in pedagoginja.

Avgust: 27. avgust: Ţagarjevo pismo rektorju Univerze na Primorskem: »Zahteva za zaščito akademske

svobode in avtonomije«, poslano rektorju UP, dekanji UP FHŠ in širši javnosti.

September:

2. september: V. Mikolič odgovarja I. Ţ. Ţagarju: »Bomo ustoličili laţ kot akademsko svobodo in

avtonomijo?«.

2010: Junij:

2. junij: »1.**

Rektorjeve usmeritve pri organiziranju izvedbe študijskega procesa na UP FHŠ v

študijskem letu 2010/2011« (1. dopis).

22. junij (dat. 21. 6. 2010): 2. Dekanjina utemeljitev zmanjšanja kadra na UP FHŠ za študijsko leto

2010/11 (omenjenih je 45 zaposlenih, niso pa vsi v enakem pogodbenem statusu in ne v enakih delovnih

razmerjih, seveda pa smo bili tisti, ki smo se javno oglasili, vsi matični, nekateri 100 % zaposleni na

UP FHŠ, z visokimi ali celo najvišjimi študentskimi ocenami in pa s »pogodbami« za določen čas,

ki so se veriţile predolgo, da bi to bilo zakonsko dopustno).

22. junij: »3. Rektorjeve usmeritve pri organiziranju študijskega procesa na UP FHŠ v študijskem letu

2010/2011«. (2. dopis, ki v diskurzu pusti manevrsko vrzel med dekanjinim ravnanjem in njegovimi

napotki; kasneje rektor eksplicitno pokrije vsa ravnanja dekanje UP FHŠ, kar seveda razkrije, da je šlo

zgolj za taktični manever in navidezno spodobnost: rektor bi pač, ne glede na surovost dejanj, ki jih

dopušča, bil rad videti »lep in pomogljiv«, obenem pa bi se rad znebil »odvečnih stroškov« v obliki

nekaterih doslej zaposlenih ljudi. Oboje pač ni mogoče, ne da bi se kje poznalo.)

28. junij: Tiskovna konferenca »odpisanih« ob kadrovskih čistkah na UP FHŠ (Foresterija UP FHŠ,

razmeroma dobro medijsko pokritje; kliping je dostopen na blogu »Rešimo univerzo«, gl. sp.; v

naslednjih dneh po tiskovni konferenci vodstvo UP FHŠ nenadoma operira z manjšim številom ljudi, ki

se jih namerava znebiti: 35).

Julij:

6. julij: Vodstvo UP FHŠ spiše »Odprto pismo za koprsko Humanistiko«, podpisniki (20) so: Sandra

Bašič Hrvatin, Helena Baţec, Valentina Brečko Grubar, Neva Čebron, Lucija Čok, Darko Darovec, Aleš

** Oštevilčeni so trije dokumenti, ki so pomembni za razumevanje »kadrovske racionalizacije« in podtaknjene ji čistke nekaterih

do vodstva kritičnih kadrov na UP FHŠ. Dokumenti so dostopni na http://resimouniverzo.blogspot.com/

http://www.petitiononline.com/kacur09/petition.html



http://www.vest.si/2009/07/09/peticija-za-zagarja/

http://www.vest.si/2009/07/09/peticija-za-zagarja/

http://resimouniverzo.blogspot.com/

12

Erjavec, Anton Gosar, Mitja Guštin, Krištof Jacek Kozak, Irena Lazar, Anton Mlinar, Egon Pelikan,

Joţe Pirjevec, Mateja Sedmak, Peter Sekloča, Rok Svetlič, Lenart Škof, Nives Zudič Antonič, Ernest

Ţenko (spis je dostopen na blogu Rešimo univerzo).

27. julij: V. Mikolič napiše »Pojasnilo o vzrokih in razseţnostih kadrovskih sprememb na UP FHŠ«,

kjer govori o »pretehtanosti« ukrepov in o tem, kako bodo »prav s temi ukrepi […] omogočili nadaljnjo

nemoteno in kakovostno izvedbo vseh študijskih programov« fakultete, pri čemer je »iskanje vzporednic

z univerzami v svetu […] neumestno«. Potrjena je številka, da tako ali drugače na UP FHŠ izgublja

dohodek ali zaposlitev 35 ljudi.

Avgust:

3. avgust: Izjava rektorja: »Univerze ni potrebno reševati« (objavljeno na blogu Rešimo univerzo).

3. avgust (dat. 23. 7. 2010): Podpora dekanov FF UL (g. Valentin Bucik) in FF UM (g. Marko

Jesenšek) vodstvu UP FHŠ (brez posvetovanja s z ustreznimi organi, torej brez pooblastil).

Nenehno (od tiskovne konference v juniju 2010 dalje) se izvajajo različne oblike mobinga nad

delavkami in delavci UP FHŠ, ki se javno borijo za svoje pravice: zaustavitev habilitacijskih postopkov,

zavrnitve ţe pozitivno ocenjenih znanstvenih člankov za objavo v reviji Annales, oviranje pri izplačilu

javnih sredstev za tisk revije Monitor ZSA, oviranje obiska mednarodne znanstvene konference (ni bilo

izplačila zagotovljenih potnih stroškov), ekspresna odstavitev namestnice predstojnika Odd. za

antropologijo s strani predstojnika (brez argumentov), sklic seje Odd. za antropologijo sredi uradno

določenega dopusta, agresivna obrekovanja z realnimi učinki idr.

September:

2. september: Informativni dan za predstavitev podiplomskih študijskih programov UP FHŠ Koper v

Galeriji Škuc v Ljubljani, okoli ducat učiteljev in vodilnih kadrov UP FHŠ, 4 stari študentje UP FHŠ in

okoli 4-5 novih zainteresiranih kandidatov oz. kandidatk za vpis na 2. in 3. stopnjo.

17. september: Grozilno pismo (z naslovom »Opozorilo«) dekanje UP FHŠ red. prof. dr. Dragu Bracu

Rotarju, da »se je dolţan vzdrţati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu,

materialno in moralno škodljivo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca«, sicer bo UP

FHŠ imela »pravno podlago za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnih razlogov«.

23. september: Sindikat SVIZ RS (g. B. Štrukelj) dekanjo UP FHŠ zaradi »Opozorila« Dragu Bracu

Rotarju poziva k odstopu.

26. september: Nekateri člani sindikata SVIZ UP FHŠ na čelu z g. Gorazdom Bajcem kot zastopnikom

sindikalne filiale, ki nikdar niso niti poskušali zavarovati pravic več deset »kadrovsko razrešenih«

(»pedagoško razbremenjenih«) kolegic in kolegov z UP FHŠ oz. so vseskozi podpirali »kadrovsko

racionalizacijo« vodstva UP FHŠ, so »ogorčeni« nad potezo vodstva SVIZ RS, ki je zahtevala odstop

dekanje. To so: Gorazd Bajc, Boštjan Bugarič, Dragica Čeč, Sandra Bašič Hrvatin, Krištof Jacek Kozak,

Borut Klabjan, Egon Pelikan, Mateja Sedmak, Nives Zudič Antonič, Ernest Ţenko.

28. september: Odgovor Draga Braca Rotarja na obtoţbe dekanje UP FHŠ (»Svoboda izraţanja, ki jo

nadvse cenimo in gojimo, ne more …«).

VEČ IN ŠIRŠE O DOGAJANJIH (BESEDILA, DOKUMENTI, KLIPING, KOLUMNE IDR.):


http://ag-valerija.blogspot.com/

http://alternativa-obstaja.blogspot.com/

PRILOŢENI DOKUMENTI:


http://ag-valerija.blogspot.com/

http://alternativa-obstaja.blogspot.com/

13

AKTUALNO (2010):

1. TRIJE DOKUMENTI, POTREBNI ZA RAZUMEVANJE »KADROVSKE

RACIONALIZACIJE NA UP FHŠ«

(PRILOGE 1A: 2. oz. 4. 6. 2010; 1B: 22. 6. 2010, 1C: 22. 6. 2010)

2. POJASNILO [DEKANJE UP FHŠ] O VZROKIH IN RAZSEŢNOSTIH

KADROVSKIH SPREMEMB NA UP FHŠ (27. 7. 2010)

3. PISMO PROF. MAURICEA AYMARDA (MSH, EHESS, PARIZ), ZAENKRAT ŠE

ČASTNEGA DOKTORJA UP, DEKANJI IN REKTORJU UP FHŠ (27. 7. 2010)

4. »OBRAZLOŢITEV«: GROŢNJA RED. PROF. DR. DRAGU BRACU ROTARJU Z

ODPUSTOM »IZ KRIVDNEGA RAZLOGA« (DEKANJE UP FHŠ PO POOBLASTILU

REKTORJA UP, 17. 9. 2010)

5. ODGOVOR DRAGA BRACA ROTARJA NA »OBRAZLOŢITEV« (28. 9. 2010)

ZA ŠIRŠE RAZUMEVANJE:

6. POSTOPKI N METODE VODSTVA UP FHŠ PRI ODPUŠČANJU

RED. PROF. DR. IGORJA ŢAGARJA (2009)

7. SPOLNO NADLEGOVANJE ŠTUDENTK (2009) S STRANI DR. MARKA

JESENŠKA, SEDAJ DEKANA UM

14

PRILOGA 1A

15

PRILOGA 1B

16

PRILOGA 1C

PRILOGA 2

17

Univerza na Primorskem Fakulteta za humanistične študije Titov trg 5 SI - 6000 Koper Tel.: ++386 5 663 77 44 Fax: ++386 5 663 77 42 www.fhs.upr.si Koper, 27. julij 2010 ZADEVA: Pojasnilo o vzrokih in razseţnostih kadrovskih sprememb na UP FHŠ Vzroki in razseţnosti kadrovskih sprememb na UP FHŠ v naslednjem študijskem letu so drugačni od tistih, kakršni so bili predstavljeni v nekaterih medijih oziroma kakršno prikazuje peticija Rešimo univerzo. V zvezi s temi spremembami namreč ne moremo govoriti niti o (mnoţičnem) odpuščanju delavcev niti o kadrovski čistki. V poročilu dekanje UP FHŠ rektorju UP, ki je zajemalo vse razlike v kadrih v tekočem in naslednjem študijskem letu, je bilo navedenih 46 pedagoških sodelavcev, vključno z 11 sodelavci, preteţno iz tujine, ki so v tekočem letu sodelovali z gostujočimi predavanji ali pri projektnem delu in so bili financirani iz neproračunskih sredstev. Sodelavci, ki se jim konec tega študijskega leta izteče pogodba in s katerimi ne bo sklenjena nova pogodba (skupaj jih je torej 35), so večina polno zaposleni na drugih matičnih institucijah v okviru naše univerze ali zunaj nje, razen 7 sodelavcev, ki so matično zaposleni na UP FHŠ, a tudi ti z manj kot 100-odstotno pedagoško obremenitvijo. Prav tako so vzroki za kadrovske spremembe večplastni: poleg neustreznega financiranja študijskih programov glede na število študentov, zaradi česar smo morali zmanjšati obseg izbirnih predmetov, je prišlo tudi do izpada 4. letnikov v bolonjskih programih v času, ko 2. stopnja na nacionalnem nivoju še ni povsem zaţivela. Obenem pa je UP FHŠ dosegla tako razvojno fazo, ko večino zunanjih sodelavcev lahko nadomestijo matični kadri. Še vedno pa si v prihodnje nadejamo sodelovanja z zunanjimi sodelavci kot gostujočimi predavatelji, pa tudi pri ciklični izvedbi izbirnih predmetov, podiplomskem študiju in raziskovalnem delu. Gre za ukrepe, ki so jih po posameznih oddelkih dobro pretehtali, tako da v najmanjši moţni meri posegajo v kadrovsko oziroma vsebinsko plat izvedbe študijskih programov, še več, prav s temi ukrepi smo omogočili nadaljnjo nemoteno in kakovostno izvedbo vseh študijskih programov naše fakultete. Iskanje vzporednic z univerzami v svetu, kjer se zapirajo oddelki, je zato neumestno. Seveda pa si bomo tudi na naši fakulteti in univerzi še naprej prizadevali za vzpostavitev ustreznega financiranja slovenskega visokega šolstva, tudi manj mnoţičnih študijskih programov, med katere sodi večina humanističnih študijev. Kakor si bomo še naprej prizadevali tudi za verodostojno in argumentirano javno razpravo. Izr. prof. dr. Vesna Mikolič, dekanja Pripravila: Lidija Udovič, tajnik

18

PRILOGA 3

MAISON DES SCIENCES DE L'HOMME - FONDATION RECONNUE D'UTILITE PUBLIQUE

54, boulevard Raspail 75270 Paris cedex 06 Téléphone - 33 (1) 49 54 20 00

______________________________________________________________________________________________

Maurice Aymard

Direction scientifique

Téléphone: 33 (1) 42 22 02 94

Télécopie : 33 (1)49 54 21 33

Courriel : [email protected]

Pariz, 27. julija 2010

G. Rado Bohinc

Rektor Univerze na Primorskem

in

Ga. Vesna Mikolič

Dekanja Fakultete za humanistične študije

Gospa dekanja, gospod rektor,

Čast imam, da sem član skupine univerzitetnikov, ki so od blizu spremljali in z vsemi močmi podpirali

proces demokratične tranzicije, ki se je v vaši deţeli začel pred dvajsetimi leti. To sem počel hkrati kot

raziskovalec, strokovnjak za zgodovino Mediterana v moderni dobi in kot funkcionar institucije, Maison des

Sciences de l'Homme, ki sem jo vodil kot administrator od 1992 do 2005. Vse smo storili, da bi med

raziskovalci naših dveh deţel v okviru, ki je odprt v vso Evropo, vzpostavili tesna razmerja sodelovanja,

utemeljena na svobodnem kroţenju oseb in idej, na skupnem raziskovanju, na prevajanju in objavljanju del.

Vaša univerza me je počastila, ko je lani priznala pomembnost, ki jo pripisuje tej dejavnosti, in mi podelila

naslov častnega doktorja, ki je ob moji osebi šel tudi instituciji, ki sem jo trinajst let vodil.

Ob vseh teh razlogih in prepričan zaradi te izkušnje sem bil lahko le vznemirjen in pretresen, ko se

zvedel za val odpuščanj učiteljev in raziskovalcev, ki je v vaši univerzi udaril ves sektor humanističnih

znanosti, med njimi tudi pet kolegov, ki so izvajali redno poučevanje, ki jih poznamo in še posebej cenimo, Evo

Brajkovič, Igorja Ţ. Ţagarja, Sabino Ţ. Ţnidaršič, Tajo Kramberger in Tomaţa Gregorca.

Nimam namena posegati v notranje zadeve vaše fakultete in vaše univerze in v vprašanja, ki morajo

dobiti pravni razplet. Toda vsi vemo, da je do teh ukrepov z odpuščanjem prišlo v vzdušju medosebnih in

političnih napetosti znotraj vaše ustanove in da je njihov namen odstraniti tiste, ki bi se lahko izkazali za

"nasprotnike".

Slovenija je del evropske unije in mora zato spoštovati njena pravila. Svobodna debata in mnenjska

razhajanja so temeljna načela našega univerzitetnega ţivljenja, potrebna za sam napredek raziskovanja in

poučevanja. Odstranitev opozicije, ne glede na to, kakšni motivi in izgovori so navedeni za to početje, lahko le

negativno učinkuje na prihodnost naših institucij.

Zato od vas slovesno zahtevam, da se odpoveste takim ukrepom: lahko se zdi, da kratkoročno

odpravljajo problem, vendar prihodnosti nalagajo hudo hipoteko. So v nasprotju s tisto demokratično tranzicijo,

ki smo jo podpirali v vaši deţeli skozi teh zadnjih dvajset let. In postavljajo pod vprašaj same podlage za

intelektualno sodelovanje, na katero smo globoko navezani.

19

Samo na sebi se razume, da se bom prisiljen, če se bodo ti ukrepi obdrţali, uradno odpovedati naslovu

častnega doktorja vaše univerze, ki mi je bil podeljen marca 2009.

Iskreno vaš,

Maurice Aymard

QuickTime™ et undécompresseur TIFF (non compressé)

sont requis pour visionner cette image.

Directeur d’Etudes à l’Ecole des Hautes Etudes en Sciences Sociales

Ancien Administrateur de la Fondation MSH

Docteur honoris causa (2009) de l’Université de Primorska

20

PRILOGA 4

21

PRILOGA 5

22

Drago B. Rotar

»SVOBODA IZRAŢANJA, KI JO NADVSE CENIMO IN GOJIMO, NE MORE …«

(Pojasnilo k članku »FHŠ: SVIZ ne ščiti vseh delavcev enako«, v Dnevniku, 27. september 2010, str. 3)

Poziv SVIZ k odstopu ge. Vesne Mikolič ni prvi poziv s to vsebino, je pa vsekakor drugačen po tem, da ga niso

izrekli neposredno prizadeti »objekti« njenih dejanj. Vselej je bil temeljni razlog za te pozive ta, da

dekanovanje ge. Mikolič škoduje ugledu in delovanju fakultete, ki ji vsaj formalno načeluje.

Torej je poziv SVIZ »neustrezen«, ker kaţe, da je ta dejanja mogoče videti tudi zunaj območja, ki ga nadzira

»vodstvo« UP FHŠ (v narekovajih zato, ker je ob formalnem vodstvu čutiti še vrvice nekega neformalnega

vodstva, ki ni utelešeno v nobenem organu in presega področje FHŠ, a o tem kdaj drugič, vsekakor ni mogoče

ugotoviti, katero izmed vodstev ima ga. Mikolič kdaj v mislih, smo se pa prizadeti o enodušni podpori

»vodstva« vodstvu lahko prepričali na sestanku senata FHŠ, ki je najvišji vodstveni organ FHŠ).

Očitek SVIZ, da ne ščiti enako vseh svojih članov, je logični nesmisel: vsi člani ne potrebujejo sindikalnega

varstva v enaki meri. Poleg tega se sindikalna podruţnica SVIZ na FHŠ nikoli ni blagovolila ukvarjati z

odpuščanji, imenovanimi »nepodaljšanje pogodb«, in to navzlic izrecnim zahtevam članice izvršilnega odbora

dr. Taje Kramberger (ki je tudi v postopku čistke, ona – po čisto zadnji verziji vodstva UP FHŠ – zaradi

»poslovnih razlogov«, čeprav pogodbe za nedoločen čas, s katero naj bi vodstvo UP FHŠ za nazaj popravilo

nezakonitost šestletnega veriţenja pogodb za določen čas, sploh še ni prejela), pa tudi nekaterih drugih članic in

članov sindikalne enote UP FHŠ, zlasti dr. Sabine Ţnidaršič, asist. Eve Brajkovič in asist. Tomaţa Gregorca (ki

so tudi v postopku za odstranjevanje). Razlog za to malone ostentativno nedejavnost je brţkone ta, da je ta

podruţnica ţe ob ustanovitvi postala ekspozitura »vodstva«.

Seveda sem pozival k podpisovanju peticije »Rešimo univerzo« in ta poziv ponavljam tudi tukaj. Grozilni spis

ge. Mikolič imam še za eno epizodo v sistematičnem mobingu, ki se je začel takoj po mojem nasprotovanju

njenemu obračunavanju z g. Igorjem Ţ. Ţagarjem (tudi tedaj sva s T. K. sproţila peticijo, ki ni dosegla drugega

kakor uţaljenost in maščevalnost »vodstva«), s katerim me skuša vodstvo odstraniti s fakultete z najmanjšimi

stroški za delodajalca. Kaj bi sicer lahko bilo napovedano flagrantno kršenje ustavne pravice do peticije in

napovedana lokalna ponovna uvedba 133. člena Kazenskega zakonika SFRJ (»verbalni delikt«), zoper katerega

sem se s kolegi iz akademske sfere, nad katerimi se novi oblastniki tudi znašajo (nobenega ni ne v vodstvu UP

in ne v vodstvu FHŠ), boril v »svinčenih časih«?

Vloge UP v tej zgodbi ni mogoče prezreti in je za akademsko institucijo bizarna. Vsekakor sedanja strumna

akcija »vodstva« FHŠ odlično ilustrira ugotovitve iz inkriminirane peticije. Kakorkoli ţe, v zvezi s tem, kaj je

dejansko škodilo FHŠ in UP, je bolj verjetna neka druga interpretacija, ki bi upoštevala vrsto ljudi, ki se jih je

»vodstvo« v tem kratkem času, odkar FHŠ obstaja, tako ali drugače znebilo. Menim tudi, da pravna podlaga, na

katero se ga. Mikolič sklicuje, ni podlaga prav za njena dejanja, prej je podlaga za sankcioniranje njenih dejanj.

Gre za generalni naskok ge. Mikolič (in »vodstva«, očitno ob soglasju rektorja, ki sem ga zaprosil za stališče

zaradi sklicevanja ge. Mikolič na njegovo pooblastilo v grozilnem pismu, pa ga ni bilo v njegovem odgovoru)

na drobceni svobodno misleči intelektualni tujek v sicer homogenem oblastno-tehničnem telesu FHŠ.

»Incident na javni predstavitvi podiplomskih programov FHŠ UP v ŠKUC-u v Ljubljani« nedvomno ustreza

sporočilu »vodstva« FHŠ zgolj po tem, da je nekaj bilo v ŠKUC-u in da je ta v Ljubljani. Ne vem pa, ali je

predstavitev javna, če je na njej ducat podpisnikov odprtega pisma o Koprskem dragulju (le kje so bili ostali?),

4 študentke in študentje iz Kopra iz neznanih razlogov, ker so ponudbo ţe poznali, in štiri ali pet študentov oz.

študentk neznane provenience, ki so jih zanimali medijski študiji, nemara še kaj, torej skupaj 8-9 neučiteljev

FHŠ in še nekaj intimnih poznavalcev zgodbe FHŠ. Res, tam je bil še precej duhovit letak, katerega avtorstvo

bi z veseljem priznal, če bi bilo moje. Shod bi lahko bil tudi dislociran sestanek »vodstva« FHŠ, na katerem se

je znašlo tudi nekaj zablodelih tujcev.

Moje »grobe ţalitve« pa so »javno« izraţeno mnenje na tem intimnem zborovanju, in sicer o kompetentnosti

ge. Karmen Medica, da predstavlja Odd. za antropologijo ter njegov program, in komentar k njeni

samooznačitvi za migrantko. Da je »migrantka« (?), je namreč ga. Medica izjavila z odra v Škucu, od koder naj

23

bi predstavila program antropologije za zainteresirane študente/študentke 2. in 3. stopnje, potem ko je pred

poletjem predstojnik Oddelka za antropologijo g. L. Škof za koordinatorico podiplomskih programov oddelka

določil go. Tajo Kramberger in tega nikoli preklical, »vodstvo« pa je uradno sploh ni povabilo na to prireditev.

(Tik preden je ga. T. K. izvedela, da je »odpisan kader«, je kot oddelčno pooblaščena koordinatorica 2. in 3.

stopnje na junijskem informativnem dnevu za zainteresirane študente in študentke in ob prisotnosti predstojnika

Odd. za antropologijo predstavljala antropološki program in tudi predmete, ki naj bi jih predavala ona in drugi

kolegi in kolegice v letu 2010/2011, 20 minut zatem sta ji dekanja in prodekan UP FHŠ, ki je obenem

predstojnik Odd. za antropologijo, povedala, da s 1. 10. 2010 nima več zaposlitve, kar pomeni, da sta jo

zavestno zavajala in zlorabila za vpis študentov in študentk!) Zaradi tega sva z go. Kramberger tudi prišla na

»jesenski« informativni dan, seveda tudi zato, da nekaj zadev, zvezanih z UP FHŠ, pojasniva in s tem

dopolniva informacije za zainteresirane podiplomske študente. Nisva hotela še ene zlorabe; tako bi namreč

dopustila dvojno zavestno zlorabo s strani vodstva UP FHŠ – tako koordinatorice kakor za vpis zainteresiranih

študentov in študentk.

Navsezadnje pa je bil v Škucu javni informativni dan, mladi ljudje, ki bodo za študij odšteli nemalo denarja, pa

so imeli in še imajo pravico slišati tudi drugo stran. Nastop ge. Medica v vlogi pooblaščene predstavljalke 2. in

3. stopnje antropologije na septembrskem informativnem dnevu je uzurpacija kompetence, nekako tako, kakor

da bi predsednik republike, g. Türk na uradnem obisku v neki prestolnici v svoji hotelski postelji našel

smrčečega g. Rupla. Zakaj se to zadnje zdi smešno nemogoče, ono prvo pa tako rekoč normalno, ne vem. Menil

sem, da gre v njenem primeru za migracije med ISH (tam je ga. Medica tudi bila zaposlena) in FHŠ. Sicer sem

molčal, občudoval prizor in odšel. Kakorkoli ţe, ravno mnoţice študentov/študentk, ki bi se brez moje

intervencije trla v študentskem referatu, hrepeneča po oskubljenih programih FHŠ, nisem odgnal, ker je pač ni

bilo. Ideja, da javni visokošolski instituciji škodi nekdo, ki razkrije kadrovsko in še bolj vsebinsko čudo, ki je

izdelek glavnih članov kolektiva, ne pa tisti, ki poskuša ta zvarek prodati v embalaţi univerzitetnih programov

čim večjemu številu študentov, je pač značilna za kategorijo prebivalstva, ki ta hip vodi UP FHŠ in še marsikaj.

Kljub nenehnemu pridiganju o dialogu ga. Mikolič in »vodstvo«, kar pomnim, nista bila zmoţna dialoga, če s

tem mislimo na komuniciranje med različnimi subjekti; o tem, ali gre za dialog tudi tedaj, kadar se nekdo pred

občinstvom enako mislečih pogovarja sam s seboj, ne bom razsojal. Kaj je mišljeno z izrazom »spravno«

(najbrţ »spravljivo«, saj ne gre za daritev ipd., ampak način občevanja, ali pa za pisca sporočil eno velja za

drugo?), pa je povsem očitno iz dejanj »vodstva« in njegovih eksponentov (odpuščanje ljudi, ki vsaj poznajo

znanstvene discipline, destrukcija izobraţevalnih programov, uničevanje znanstvenih disciplin in njihovo

nadomeščanje z »meddisciplinskimi« programi in predmeti, manipulacije s točkovanji v prid »vodstva« in

njemu vdanih in še kaj). Sovraţni govor je še ena nebula, ki jo je mogoče uporabiti za karkoli (dokler je govor,

še ni odpuščanje z dela, podtikanje in obrekovanje, kar so priljubljene dejavnosti »vodstva«, in ni pretepanje in

deloţiranje). Iz sporočila »vodstva« FHŠ ne znam čisto jasno razbrati, ali je ta nebula pripisana meni in sodi

med »več zahtevkov, ki za uvedbo disciplinskega postopka« proti meni zaradi »osebnih diskreditacij ter

ţaljivega in poniţujočega odnosa«. Če odštejem dejstvo, da za tak ali drugačen odnos nimam ne časa ne volje,

ostane, da je uporabljena mnoţina zame skrivnost, vem namreč le za en zahtevek, pa še za tega je samo

»vodstvo« ugotovilo, da je brez podlage. To je bil zahtevek ge. Sandre Bašič, ki je z njim odprla formalno

sezono mobinga zoper mene. Dovolil si bom kratko pojasnilo, ker se je zahtevek razrastel v bolestno

obrekovanje, saj sta akterja tega zahtevka po vsem videzu specialista za to dejavnost. Nikakor pa v zadevi niti

za hip ni šlo za kaj dokazanega ali dokazljivega, kaj šele za kaj dejanskega. Za kaj je torej šlo?

G. Vlado Kotnik je pred pribliţno enim letom na Komisijo za izvolitve v nazive UP FHŠ (KIN UP FHŠ)

naslovil vlogo za »ponovno izvolitev« v naziv docenta za področji »medijski študiji« in »socialna

antropologija«. Ker g. Kotnik še nikoli ni bil docent za medijske študije, je KIN prošnjo vrnila avtorju s

sugestijo, naj se posebej poteguje za ponovno izvolitev za socialno antropologijo in posebej za prvo izvolitev

za medijske študije. Člani KIN, med njimi tudi jaz, nismo ţeleli načeti vprašanja, ali gre za poskus goljufije ali

za funkcionalno nepismenost g. Kotnika. G. Kotnik po mojih pričakovanjih seveda ni doumel sporočila KIN,

čeprav mu sugerirana rešitev ne bi vzela prav veliko časa; raje se je spustil v »oralno dejavnost«, ki je pisno

24

pristala v eni od točk na seznamu nekakšnih ne čisto zaresnih zahtev Oddelka za Medijske študije na UP FHŠ

izpod peresa njegove predstojnice ge. Sandre Bašič Hrvatin. Te točke so nenadoma izpuhtele, potem ko se je ta

znanstvenica na antropološko zanimiv način, tudi z vodstvu všečnim udrihanjem po meni, plasirala v »vodstvo«

šole. Jaz sem zgolj – malce ostreje, ker je šlo za sprenevedanje g. Kotnika – reagiral na krivo obtoţbo. Nato je

kriva obtoţba izginila iz zavesti »vodstva« in »kolegov«, ostalo pa je do neskončnosti napihnjeno tisto »malce

ostreje«, ki pa kljub temu ni zadoščalo za disciplinski pregon.

Ah, ja. Tu je še ena butalska zgodba; skorajda smešna, na podoben »verbalni delikt« kakor v zadnjem primeru

oprta, jalova groţnja s toţbo s strani doktorja teologije in predstojnika na antropologiji UP FHŠ g. Lenarta

Škofa za nekaj izrečenih misli na tiskovni konferenci pred poletjem 2010 (več o tem:

http://resimouniverzo.blogspot.com/).

To pa so, kolikor vem, tudi vse skrivnosti iz malega kompendija nadzorovanja in kaznovanja, ki ga vihti

dekanja UP FHŠ. Tisti skrivnostni delikti, ki so tako skrivnostni, da jih ni mogoče predstaviti – večni trik

uzurpatorjev – pa me pravzaprav ne zanimajo.

Pač pa pripominjam, da je zaupanje med delavcem in delodajalcem mogoče doseči z negoljufivimi pogodbami,

s plačili za opravljeno delo, z odsotnostjo izsiljevanj in obrekovanj ter s korektnim ocenjevanjem, delodajalec je

namreč tisti, ki vzpostavlja, goji in kvari odnose. Nikakor pa zaupanje ni sinonim za slepo podrejanje suţnja

svojemu lastniku.

Mene poskuša »vodstvo« uporabiti za zastraševalen zgled za vse, ki še mislijo, da jih karkoli (opus in drugo

minulo delo ali kake zasluge za karkoli, moralna integriteta, redna profesura, sluţba za nedoločen čas) lahko

obvaruje šikaniranja, blatenja in izničevanja s strani karieristov in da obstajajo sredstva, ki so prenizkotna za

osvajanje in ohranjanje oblasti v kakršnikoli špelunki, skratka, da obstaja spodnja meja podlosti. Reakcija

centrale SVIZ na moj primer izhaja deloma iz povedanega, še bolj pa iz dveh preprostih dejstev: iz

sistematičnega molka podruţnice SVIZ FHŠ o odpuščanjih pod vodstvom g. Gorazda Bajca in iz doslej še

unikatnega ekscesa oblastniške samopašnosti, ki ga pomeni grozilno pismo dekanje FHŠ, imenovano

»Opozorilo«, namenjeno osebi, ki je vse svoje dolgo ţivljenje konstruktivno – seveda ne brez konfliktov –

sodelovala v javnem, kulturnem in znanstvenem ţivljenju te deţele, jo celo pomagala osamosvajati, ker je

Jugoslavija drsela v vojaško diktaturo (na kar, upoštevaje erupcije pohlepa, ki so sledile, in današnje stanje,

nisem posebno ponosen). K sreči sem udeleţen v kulturnem in znanstvenem ţivljenju še kakšne deţele.

Ljubljana, 28. 9. 2010


25

PRILOGA 6

ŠIRŠE OZADJE IZRIVANJA KRITIČNIH KADROV NA UP FHŠ:

POSTOPKI N METODE VODSTVA UP FHŠ PRI ODPUŠČANJU

RED. PROF. DR. IGORJA ŢAGARJA (2009)

1. 2009/6/5 Dekanat FHŠ <[email protected]>

Spoštovani red. prof. dr. Igor Ţ. Ţagar!

Vabimo vas na razgovor v zvezi z vašim nadaljnjim delovnim razmerjem na UP FHŠ v četrtek, 11. junija 2009, ob 11:00

uri v dekanatu.

Lepo pozdravljeni!

doc. dr. Vesna Mikolič, dekanja UP FHŠ

doc. dr. Krištof Jacek Kozak, predstojnik Oddelka za slovenistiko

2. ---------- Forwarded message ---------- From: Igor Ţagar <[email protected]>

Date: 2009/6/9

Subject: Re: VABILO To: Dekanat FHŠ <[email protected]>, Vesna Mikolič <[email protected]>, Kris6tof Jacek Kozak

<[email protected]>, Akademski zbor FHS <[email protected]>, Ţeljko <[email protected]>, Erik Boţič

<[email protected]>, MARTIN KRAUSER- SŠ <[email protected]>, Rok Parovel

<[email protected]> Cc: Rado Bohinc <[email protected]>

Spoštovana,

lepa hvala za spodnje [zgornje – op. ur.] vabilo, s katerim me vabita na razgovor v zvezi z mojim "nadaljnjim delovnim

razmerjem na UP FHŠ". Zaradi delovnih obveznosti na svoji prvi inštituciji, kjer sem zaposlen, se ga, na ţalost, ne bom mogel udeleţiti. Naj pri tem izrazim zadovoljstvo, da sem (v danem trenutku) večinsko zaposlen na Pedagoškem inštitutu

v Ljubljani, in ne na UP FHŠ, kjer se pod vajinim vodstvom (se opravičujem, "vodstvom") in "vodstvom" vajinih

kolegov, zaposlenim kratijo delavske in človekove pravice, krši Statu Univerze na Primorskem, prikrojuje uradne dokumente in - verjetno najbolj zavrţeno od vsega - šikanira študente in študentke. Ozračje lova na čarovnice, kjer si,

spoštovana kolega s kolegijem, jemljete pravico študente klicati na zagovor, kaj so kje rekli in zapisali, in celo cenzurirati

za FHŠ "neprimerne" zapise na priljubljeni socialni mreţi, z akademskim okoljem in akademsko kulturo pač nima nič opraviti. Mnogo več pa z zatohlo domačijskostjo, vzajemnim trepljanjem po ramenih in preštevanjem na vaše in druge.

Takšni blokadi duha primerno je pač tudi vajino vabilo na razgovor v zvezi z mojim "nadaljnjim delovnim razmerjem na

UP FHŠ": zglasim naj se v dekanatu, v četrtek, ob 11. uri. Nekako tako, kot da bi nagovarjala (svoje) ovce v ogradi, ki

pač nimajo drugega dela, kot poniţno in hvaleţno čakati, kdaj jih bo gospodar odvlekel na striţenje in odpravljanje parazitov. Na univerzah in fakultetah, ki vedo, kaj so in zakaj so, predvsem pa, od kod so, dekan sluţi interesom fakultete

in zaposlenih. Na FHŠ je očitno drugače: fakulteta in zaposleni so tu zato, da sluţijo interesom dekanje. No, pa pustimo to

zgodbo, da se bo odvila na primernejšem kraju in na primernejši način.

Naj mi bo dovoljeno izraziti presenečenje še nad načinom razgovora v zvezi z mojim "nadaljnjim delovnim razmerjem na

UP FHŠ". Nikoli v sedmih ali osmih letih, kar predavam na FHŠ, me namreč noben dekan ni klical na razgovor v zvezi z mojim "nadaljnjim delovnim razmerjem na UP FHŠ". Tudi ne vem, da bi bil kak drugi kolega ali kolegica deleţen

prijetnega kramljanja o svojem delovnem razmerju v prostorih dekanata. Do sedaj so se te stvari dogajale in se v večini

primerov še vedno dogajajo, na sejah oddelkov (naj v zvezi s tem izrazim presenečenje, da vajinega vabila ni podpisala

mailto:[email protected]











26

tudi dr. Sandra Bašič-Hrvatin; Retorika in argumentacija je namreč obvezen predmet tudi za študente in študentke Medijskih študijev. ta jo pozabila obvestiti?). Oddelek za slovenistiko je pri tem očitno izjema, saj, odkar ga vodi dr.

Kozak, odločitev ne sprejema več na sejah oddelkov (ki jih takorekoč ni več), ampak v zasebnih in prijateljskih

razgovorih na štiri oči. Tako člani in članice oddelka (kljub večkratnim pozivom in prošnjam, ne le mojim) še vedno

nismo bili transparentno seznanjeni z razdelitvijo ur v študijskem letu. Sta me morda na napovedanem sestanku ţelela seznaniti s tem? Iskreno dvomim, saj bi sicer časti pogovora v dekanatu verjetno ne bil deleţen le jaz.

Tudi si teţko predstavljam, da bi se z menoj ţelela pogovoriti o mojem slabem pedagoškem delu. Študentske ocene

mojega dela pri predmetu Retorika in argumentacija so bile vedno nadpovprečne (in to kljub dejstvu, da študentje - kot sem izvedel iz televizijske oddaje Študentska - predmet ocenjujejo kot enega najteţjih na FHŠ; osebno to jemljem kot

kompliment), kar je na Oddelku za slovenistiko, ki se ponaša z nekaterimi najniţjimi študentskimi ocenami na FHŠ sploh,

verjetno uspeh. Diplomantke sem "dobival" celo iz drugih oddelkov (četudi ena od njih, zaradi očitne malomarnosti FHŠ, ne more polno uveljavljati svoje diplome), občuten del pa z gostujočimi in vabljenimi predavanji prispevam tudi k

mednarodni dejavnosti FHŠ (četudi večji del teh stroškov krijem s sredstvi, ki nimajo s FHŠ nič opraviti).

Vabilo na razgovor o svoji nadaljnji zaposlitvi tako lahko razumem le kot vabilo na razgovor o svoji nadaljnji ne-

zaposlitvi. Pa najverjetneje tudi ne na razgovor, temveč na zagovor. Res lahko razumem vodstvo FHŠ (pardon, "vodstvo"), da mu je skrajno neprijetno, če kdo izpostavi pravno neregularnost pogodb o zaposlitvi, ki jih izdaja.

Razumem, kako sitno je, če FHŠ krši statut svoje lastne univerze. In povsem razumem, kako poniţujoče je lahko, če se

izkaţe, da pravna sluţba FHŠ za tisto, kar počne, nima pravne osnove. Ampak na vse to (pa še na kaj drugega) sem "vodstvo" FHŠ pravočasno opozoril. In šele potem, ko so bila opozorila (namerno?) preslišana, podvzel ustrezne

upravno-pravne korake. O svojih stališčih in svojih dejanjih se, spoštovana kolega, zato ne mislim pogovarjati. Še manj

zagovarjati. Sem pa globoko prepričan, da je "vodstvo" zaposlenim in študentom dolţno kar nekaj pojasnil in opravičil.

Za sklep samo še nekaj besed o mojem "nadaljnjem delovnem razmerju na UP FHŠ". Seveda lahko za izvajanje predmeta Retorika in argumentacija zaposlite kogarkoli; zaposlovanje mediokritet na Oddelku za slovenistiko ne bi bila nikakršna

novost. Naj povem samo, da sem, glede na razmere, ki vladajo na FHŠ, učni načrt za predmet Retorika in argumentacija

avtorsko zaščitil pri Avtorski agenciji za Slovenijo. V registru AAS ga boste našli pod zaporedno številko R - 052/09.

Lepo pozdravljam in ţelim še veliko "humanizma",

Red. prof. dr. Igor Ţ. Ţagar

P.S. Vsem kolegom in kolegicam, ki so tole pisanje prejeli/e po pomoti in jih problemi svobode akademskega delovanja

ne zanimajo, se iskreno opravičujem za nadlegovanje.

***

3. PRIMORSKA.INFO:

Pismo rektorju Univerze na Primorskem

Zahteva za zaščito akademske svobode in avtonomije

Gostujoča tipkovnica, Koper, 27. 08. 2009 ob 13:25

Pozdravljeni,

pišem vam na pobudo bojana borstnerja, da sem jaz tisti, ki naj bi prevzel predmet retorika in argumentacija na fhs v

27

kopru. razlogi so v tej krizi finančne narave oziroma nabiranje zadostnega števila ur za polno obvezo. bil bi vesel, če bi me seznanili z vašim načinom dela in materiali, ki ste jih uporabljali, da bi lahko, če bo tako daleč prišlo, zagotovil

približno isto kakovost predavanj in vaj, kot ste jo vi.

lp., Janez Bregant

Zadeva: zahteva za zaščito akademske svobode in avtonomije Iz zapisanega je moč razbrati, da naj bi mariborski kolega prevzel predmet Retorika in argumentacija, ki ga izvajam na

FHŠ, kakor tudi, da mu učna snov, ki naj bi jo poučeval in učni materiali, ki naj bi jih pri tem uporabljal, niso najbolj

znani. Iz sporočila je mogoče tudi nedvoumno razbrati, da me mariborski kolega informira o dejstvu, da bo s študijskim letom

2009/10 on prevzel moj predmet (zakaj predmet označujem kot svoj bo jasno v nadaljevanju), posredno pa tudi, da ga je v

zvezi s tem kontaktiralo vodstvo FHŠ. Sam namreč o tem ne vem nič, vodstvo FHŠ me o tem ni obvestilo niti uradno niti

neuradno. Prav tako o tem ni bila obveščena moja asistentka (zdaj ţe docentka), ki z morebitnim odvzemom predmeta ostaja brez zaposlitve, kljub temu, da so študenti in študentke njeno delo ocenili s čisto 5 (kar se na FHŠ takorekoč ne

dogaja).

Dovolite, spoštovani gospod rektor, da Vas ob tem neakademskem, neprofesionalnim in neetičnim ravnanjem vodstva FHŠ, spomnim oz. opozorim na nekaj dejstev.

Na Fakulteti za humanistične študije Retoriko in argumentacijo poučujem od leta 2002. Za predmet sem napisal tudi učni

načrt, saj predmet v takšni obliki na FHŠ prej ni obstajal in še vedno ne obstaja na nobeni od drugih fakultet (ne v okviru

UP, UL ali UM). Učna načrta za podoben predmet sem na ţeljo Visoke šole za zdravstvo in Pedagoške fakultete napisal tudi za ti dve članici UP. Ker, kot sem ţe omenil, takšen predmet ne obstaja na nobeni od fakultet UP, UL ali UM, sem

učni načrt zanj tudi avtorsko zaščitil, vsako neavtorizirano uporabo oz. zlorabo pa bom preganjal z vsemi razpoloţljivimi

pravnimi sredstvi. O tem Vas je, kakor tudi vodstvo FHŠ, podrobneje obvestila ţe moja pravna zastopnica. Poleg učnega načrta za visokošolski predmet Retorika in argumentacija (in številne druge slovenistične predmete na FHŠ,

ne le tega) sem tudi avtor učnega načrta za obvezni izbirni predmet Retorika v devetletki, urednik in soavtor edinega

osnovnošolskega učbenika za ta predmet ter avtor in soizvajalec edinega verificiranega programa doizobraţevanja učiteljev in učiteljic retorike v osnovnih šolah.

Retorike in argumentacije pa ne predavam le v Sloveniji, temveč sem vabljen predavatelj s tega področja na številnih

uglednih univerzah v tujini. V študijskem letu 2009/2010 imam tako ţe potrjena vabljena predavanja in kurze na

univerzah v Lodzu, Lancastru, Padovi, Bruslju, Antwerpnu, Amsterdamu in St. Petersburgu (reprezentativen seznam prejšnjih predavanj na tujih univerzah je dostopen v mojem zapisu v bibliografski bazi COBISS).

Rezultat intenzivnega mednarodnega sodelovanja in številnih mednarodnih povezav so tudi številne publikacije,

mednarodne in domače. Po številu točk v sistemu SICRIS tako daleč presegam druge člane Oddelka za slovenistiko (tik pred izidom pa sta še dve domači in dve tuji knjigi). Rezultat intenzivnega in obseţnega sodelovanja je tudi mednarodna

konferenca o retoriki in argumentaciji Speaking and Thinking a Better World, ki sem jo l. 2006 organiziral v Kopru in se

je je udeleţilo 120 udeleţencev iz 19 drţav, izbor najboljši prispevkov pa je bil objavljen v knjigi Understanding Argumentation. Work in Progress (SicSat, University of Amsterdam). Ta konferenca je daleč največja mednarodna

konferenca, ki se je kdajkoli zgodila na FHŠ (in, verjetno, ena večjih v okviru UP).

Rezultat intenzivnega mednarodnega sodelovanja je tudi veliko število bilateralnih pogodb (Erasmus oz. LLL), ki sem jih

vzpostavil v dobro in za potrebe FHŠ; gre za kar 7 pogodb z univerzami v Trstu, Padovi, Lancastru, Madridu, Amsterdamu, Antwerpnu in Bruslju (pri čemer sta dve ekskluzivni, saj za sodelovanje z U. v Lancastru in Odprto

univerzo v Bruslju vlada izredno povpraševanje in pogodbe sklepata zelo selektivno).

Verjetno se boste spomnili, cenjeni gospod rektor, tudi precejšnjih naporov, ki sem jih vloţil v sklepanje multilateralne pogodbe med devetimi univerzami srednje in vzhodne Evrope (tudi U. na Primorskem), pri čemer sem se bil prisiljen

pripravljalnega in koordinacijskega sestanka v Romuniji udeleţiti na lastne stroške, saj UP pri tem ni bila

pripravljena sodelovati. Za nameček se na pogodbi, ki jo je promptno in z veseljem podpisalo šest rektorjev, ţe od maja

nabira prah prav na Vašem rektoratu, Zakaj verjetno veste le Vi in Vaši sodelavci, morda pa tudi ne, vsekakor pa takšno (ne)ravnanje blokira sodelovanje med tistimi univerzami, ki si skupnega dela ţelijo. Škoda, da Univerze na Primorskem

ni med njimi ...

Pa to ni tema tega pisanja, naj se vrnem k problemom FHŠja. Zaradi dobrega in, upam si trditi, poţrtvovalnega dela s študenti, so moje študentske ocene nadpovprečne (ocene moje asistentke, dr. Janje Ţmavc, pa še mnogo bolj), mojega

mentorstva pri diplomah pa si ţelijo tudi študenti drugih oddelkov (Oddelek za slovenistiko je prvo diplomo zabeleţil šele

v lanskem letu). Kolegica Alenka Virant je za svojo podrobno in obseţno diplomo (160 strani besedila) prejela celo Bartolovo nagrado - potem pa, razočarana, ugotovila, da FHŠ ni poskrbel za vpis naziva "diplomant/ka kulturnih študijev

in antropologije" v register na Zavodu za zaposlovanje, pa tudi na MŠŠju o takšnem nazivu niso nič vedeli. O problemu je

kolegica obvestila tudi Vas, cenjeni gospod rektor, in Vas prosila za pomoč, pa od Vas ni dobila nikakršnega odgovora ...

28

Leta 2004 sem bil izvoljen v naziv rednega profesorja retorike in argumentacije in s tem postal prvi redni profesor Univerze na Primorskem in edini redni profesor, habilitiran za področje retorike in argumentacije (ob tem mi dovolite

pripombo, da univerze, ki to ime zasluţijo, s svojimi rednimi profesorji, še zlasti prvimi, ne ravnajo kot s kosi smeti; to je,

očitno, še ena od speficik Univerze na Primorskem ...). Istega leta sem prevzel tudi predstojništvo Oddelka za

slovenistiko, ki sem ga vodil do l. 2008. Leta 2004 je bil Oddelek za slovenistiko povsem na začetku svoje poti, saj je obstajal takorekoč le na papirju, kot program, ki ga je šele potrebno udejaniti, kar je v praksi pomenilo soočanje s

številnimi kadrovskimi in logističnimi problemi (prav primer Univerze na Primorskem in Fakultete za humanistične

študije dokazuje, da trditev nekdanjega ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jureta Zupana, da namreč Slovenija potrebuje 10 univerz, ni v ničemer utemeljena; FHŠ ne bi nikoli zaţivel in preţivel brez predavateljev iz

Ljubljane, Maribora, pogosto pa tudi iz zamejstva). Vse probleme sem skušal reševati skupno in odprto, na sejah

oddelkov, ki jih je bilo v štirih letih 18. Kot predstojnik sem na oddelku uvedel "prostovoljno" tajništvo, predvsem za potrebe študentov (sredstev za "redno" oddelčno tajništvo FHŠ bojda nima) - poteza, ki jo je prevzela večina oddelkov na

FHŠ. Za kvalitetnejši potek študijskega procesa sem kot predstojnik uvedel redna, polletna, srečanja predavateljev s

študenti - poteza, ki jo je prav tako prevzela večina oddelkov na FHŠ. Skupaj s kolego dr. Jonatanom Vinklerjem in ob

poţrtvovalnem delu nekaterih članic oddelka (dr. Janje Ţmavc, Vladke Tucović in Valentine Parovel) sem pripravil promocijski CD, Mnogo več kot le pravopis in postavljanje vejic, namenjen povečevanju vpisa, ki smo ga distribuirali po

vsej Sloveniji, pa tudi v zamejstvu. Tej potezi ostalim oddelkom, na ţalost, še ni uspelo slediti.

In ne nazadnje, v štirih letih mojega predstojnikovanja se je študijski program Oddelka za slovenistiko bolonjsko prenovil na vseh treh stopnjah (četudi o bolonjski reformi osebno nimam najboljšega mnenja).

Po oktobru oz. novembru 2008, ko je predstojništvo Oddelka za slovenistiko prevzel doc. dr. Krištof Jacek Kozak, je

tajništvo le še nominalno, rednih srečanj s študenti ni, oddelčni problemi se ne rešujejo več na sejah oddelkov, ampak v

oţji skupini treh, štirih ljudi, takorekoč konspirativno, študentje pa še vedno niso polnopravni člani oddelkov. Kako depresivna je situacija kaţe dejstvo, da študentke višjih letnikov svoje pritoţbe glede nepravilnosti na oddelku (kopijo

pritoţbe prilagam) niso naslovile na aktualnega predstojnika (s pojasnilom, da se bojijo sankcij oz. šikaniranja na izpitih),

temveč name kot nekdanjega predstojnika. Tole naštevanje dejstev, ki bi utegnilo zveneti kot samohvala, je, na ţalost, potrebno (četudi je jasno zabeleţeno v

zapisnikih sej Oddelka za slovenistiko), saj skuša dekanja FHŠ, v svojih javnih ali pol-javnih nastopih, moje opravljeno

delo minimalizirati ali celo povsem zanikati, mene osebno pa diskreditirati. Razloge za to je mogoče iskati (pa tudi najti) v kriterijih profesionalnosti, korektnosti in akademske odličnosti, ki sem jih

uveljavljal pri svojem vodenju oddelka, ki pa dekanji FHŠ, po stroki sicer slovenistki, ni bilo blizu (kar morda niti ne

čudi, saj kolegica ni nikoli študirala ali delala na kaki tuji univerzi, dekanja pa je postala v letu, ko je doktorirala). O vseh

problemih, ki se jih skuša danes prikrititi, od spolnega nadlegovanja študentk, neopravljanja pedagoških obveznosti s strani nekaterih članic oddelka pa do predavanja povsem identičnih vsebin pri različnih predmetih in zasliševanja

študentov v prostorih dekanata nameravam pripraviti podroben, z dokumenti in posnetki dokumentiran, dosje, ki ga bom

predstavil oz. posredoval zainteresirani akademski in strokovni javnosti, kakor tudi medijem. Zato o tem v nadaljevanju tega pisma ne bom govoril (Vam pa podatke in dokumente, ki bi Vas morda utegnili zanimati, lahko vedno posredujem).

Rad pa bi se dotaknil neposrednega povoda za šikaniranje in odpovedovanje mojega delovnega razmerja (četudi le

dopolnilnega), namreč opozarjanje na pravne nepravilnosti in kršitev zakonodaje s strani vodstva FHŠ. O vsem tem je bila Vaša pravna sluţba, kakor tudi vi, cenjeni gospod rektor, podrobno in pisno obveščena ţe 15. junija - pa ji do danes

ni uspelo pripraviti niti odgovora, kaj šele pravnega mnenja. Nasprotno, 10. julija sem od Vaše vodje pravnega sektorja,

mag. Elizabete Zirnstein, prejel elektronsko sporočilo, v katerem pravi, da je mojo vlogo, ki je bila s povratnico na njen

naslov poslana 15. junija, prejela šele "prejšnji teden". To "zamudo" je mogoče pojasniti le na dva načina: z neučinkovito organizacijo dela na rektoratu UP ali z nekompetentnostjo zaposlenih (seveda ob izključitvi tretje moţnosti, da so namreč

Vaše strokovne sluţbe dopis namerno ignorirale). Obe moţnosti sta ob občutnem povečanju števila zaposlenih v času

Vašega mandata malce nenavadni, povsem naključno pa je verjetno dejstvo, da se je gospa Zirnstein oglasila le dan za tem, ko se je o nezakonitih pogodbah o zaposlitvi za določen čas, ki jih izdaja FHŠ, razpisala večina obalnih medijev.

Dovolite, cenjeni gospod rektor, da Vas še enkrat spomnim, za kaj gre (še enkrat pa prilagam tudi svojo vlogo z dne 15.

VI. 2009):

1) Spreminjanje Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije: - Na 3. redni seji, 18. 12. 2008, je Senat FHŠ sprejel spremembo Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za

humanistične študije, ki je v popolnem nasprotju z mnenjem vladne Sluţbe za zakonodajo, z dne 5. 11. 2008.

- Spremembe teh pravil je vodstvo FHŠ datiralo z 22. 4. 2008. - V zapisniku 5. redne seje Senata (v odgovor na mojo zahtevo, da se zapisniku priloţi tudi mnenje vladne Sluţbe za

zakonodajo) pa lahko preberemo, da na 3. redni seji Senat o spremenjenem 17. členu Pravil sploh ni razpravljal.

Zaradi prirejanja dejstev in ponarejanja zapisnikov sem vodstvu in Senatu FHŠ sporočil, da se do nadaljnjega (dokler kršitve ne bodo odpravljene) protestno ne bom udeleţeval sej Senata. Dejstvo, da se od 6. redne seje protestno ne

udeleţujem sej Senata, vodstvo FHŠ v javnih nastopih navaja kot temeljni vzrok, da mi odpoveduje delovno razmerje, saj

naj bi bil zaradi tega hudo moten, če ne celo onemogočen, pedagoški proces. Verjetno vam, cenjeni gospod rektor, ni

potrebno posebej opisovati in dokazovati, da obiskovanje sej Senata nima prav nič opraviti s pedagoškim procesom.

29

Kot pravnik pa se boste brez dvoma strinjali, da gre v zgoraj opisanem primeru za malce nenavadno proceduro spreminjanja dokumentov.

2) Kršitev 161. člena Statuta Univerze na Primorskem (konkurenčna klavzula) 161. člen Statuta Univerze na Primorskem nedvoumno določa:

"Rektor lahko določi, katerih del in kakšnih poslov zaposleni s polnim delovnim časom, ne smejo opravljati na pogodbenih temeljih zunaj univerze ..."

Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je v letu 2008/2009 izdala FHŠ, konkurenčno klavzulo določajo tudi tistim z dopolnilno

zaposlitvijo in celo tistim z zaposlitvijo za določen čas, s čimer neposredno kršijo človekove in ustavne pravice zaposlenih.

3) Kršitev 54. člena Zakona o delovnih razmerjih Vodstvo FHŠ je z več delavci sklenilo pogodbe o delu za določen čas, od 1. X. 2008 do 31. XII. 2008, četudi semester traja do srede februarja. Pogodbe so jim podaljšali 5. II. 2009 (kar je razvidno iz spremnega dopisa), in jih (podobno kot

spremembe Pravil...) antedatirali z 29. XII. 2008.

54. člen Zakona o delovnih razmerjih nedvoumno določa: "Če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je

sklenil pogodbo o zaposlitvi (za določen čas), se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas." Kljub vsemu navedenemu, je dekanja FHŠ, doc. dr. Mikolič, na sindikalnem sestanku z vodstvom in pravno sluţbo SVIZ,

tovrstne nelegalne pogodbe predstavljala kot "model pogodbenega sodelovanja med pedagoškimi (FHŠ) in raziskovalnimi

(ZRS) inštitucijami". V zvezi z gornjimi točkami je potrebno omeniti tudi šikaniranje sindikalnih predstavnikov in onemogočanje sindikalnega

dela.

Dan po ustanovitvi sindikata SVIZ, 4. VI. 2009 (katerega pobudnik in organizator sem bil podpisani), sem od dekanje

FHŠ prejel vabilo na "razgovor o nadaljnjem delovnem razmerju na FHŠ". Verjetno ni potrebno omenjati, da tovrstni razgovori o "nadaljnjem delovnem razmerju" niso običajni, da podobnega vabila v osmih letih, kar poučujem na FHŠ, še

nisem prejel, kakor tudi ne moji kolegi.

Podobno se je zgodilo neodvisnemu kandidatu za sindikalnega zaupnika, doc. dr. Jonatanu Vinklerju, dan po (zaradi razklanosti in zastrašenosti zaposlenih na FHŠ neuspešnih) volitvah sindikalnega zaupnika, 8. VII. 2009 (da gre za

"neodvisnega kandidata" pomeni, da svoje kandidature poprej ni "usklajeval" z dekanjo FHŠ, kakor drugi kandidati oz.

kandidatke). Kot predsednik Komisije za kakovost je dan po volitvah od dekanje prejel opomin, da še ni pripravil rezultatov študentskih ocen za zimski semester 2008/09. Pri čemer je potrebno povedati, da študentske ocene izračunava

kar brat glavne tajnice FHŠ, Elide Hrvatin, in da dr. Vinkler na to, na ţalost, nima prav nobenega vpliva. Dekanja

Mikoličeva pač ničesar ne (pre)pušča iz domačih rok, medtem ko je svoboda sindikalnega zdruţevanja, kakor veste,

zagotovljena z ustavo, njeno oviranje pa kaznivo. Ne nazadnje je potrebno ugotoviti, da gre pri vsem tem šikaniranju, metanju iz sluţbe oz. nepodaljševanju pogodbe

(kakor temu ţe ţelimo reči) za poskus osebnega maščevanja dr. Mikoličeve in s tem zlorabe uradnega poloţaja (ki ga

zaseda). V posebni številki znanstvene revije Šolsko polje, posvečene medkulturni komunikaciji (letnik XIX, št. 3/4, jesen 2008), sem namreč kritično, podrobno in z vsem potrebnim znanstvenim instrumentarijem analiziral njeno strokovno

vprašljivo pisanje o medkulturni komunikaciji (kjer, mimogrede, niti velike začetnice in vejice ne stojijo na pravih

mestih). Da ne bo pomote, ne gre za nikakršen pamflet, temveč za resen znanstveni članek, ki sem ga predstavil tudi na mednarodni konferenci o Medkulturni komunikaciji in izobraževanju - in nemudoma dobil ponudbo britansko-ameriške

zaloţbe Palgrave Macmillan, da ga razširim v poglje za monografijo o tej tematiki.

Članek sem, kot je v navadi, pred objavo poslal v pregled dr. Mikoličevi, s ponudbo, da nanj odgovori v naslednji številki.

In 10. XII. prejel sledeč odgovor: "Upam, da se zavedaš, da objava tega uvodnika pomeni najin popoln razhod, katerega si sama ne ţelim, a ţal bi po

takšnem dejanju bilo najino nadaljnje skupno delovanje nemogoče."

Komentar verjetno ni potreben, mnogo bolj jasno pa postane, kaj pravzaprav tiči v ozadju gonje proti meni. Naj povzamem: iz vsega navedenega je več kot očitno, da mi vodstvo FHŠ ne more v ničemer očitati slabega ali

neustreznega pedagoškega dela, kršitev delovnih obveznosti ali zanemarjanja in zapostavljanja študentov - ravno

nasprotno. Tisto, kar vodstvo FHŠ moti, je moje opozarjanje na nepravilnosti in nezakonitosti ter avtonomna in kritična

presoja, ki so dolţnost slehernega neodvisnega intelektualca. Podobne čistke so se na FHŠ ţe dogajale: v študijskem letu 2003/04 je bilo ime dr. Irene Weber (in vsa njena

predavanja) teden dni pred začetkom predavanj izbrisano z urnika. Vzrok: odstop njenega soproga, prof. dr. Bojana

Baskarja, z mesta predstojnika Oddelka za antropologijo zaradi nemogočih razmer (nastavljanja ljudi, ki z antropologijo niso imeli kaj dosti, so pa bili "naši" in "domači"). Dr. Weber je kmalu za tem ugotovila, da ji FHŠ ni plačevala

prispevkov, ki jih je morala iztoţiti po sodni poti. Pravne nepravilnosti in zakonitosti se torej ne dogajajo prvič. Če

sklepam po analogiji lahko torej pričakujem, da se bo vodstvo FHŠ v nadaljevanju zbodbe lotilo tudi moje soproge, ki je po naključju prav tako zaposlena na FHŠ (in ZRS)...

Zato Vas kot rektorja Univerze na Primorskem sprašujem:

- kako boste kot najvišji predstavnik Univerze zaščitili mojo akademsko svobodo in akademsko avtonomijo?

- kako boste poskrbeli za zaščito akademske svobode in akademske avtonomije na Univerzi na Primorskem na

sploh, v vseh podobnih primerih, ko in če bi se zgodili?

30

- kako boste poskrbeli, da se podobne kršitve in nepravilnosti na FHŠ ne bodo več dogajale? Cenjeni gospod rektor, upam na jasne in argumentirane odgovore, pa tudi hitro in odločno ukrepanje.

S spoštovanjem,

Red. prof. dr. Igor Ţ. Ţagar

4. From: Vesna Mikolič [mailto:[email protected]] Sent: Wednesday, September 02, 2009 12:27 AM

To: Igor Ţagar; Akademski zbor FHŠ; Referat FHŠ; Lidija Udovič; Snjeţana Tatič; Erik Boţič; MARTIN KRAUSER-

SŠ; Ţeljko; Rok Parovel; Rado Bohinc Cc: Vojko Rotar; Lena Dujc; Alenka Penjak

Subject: ODZIV NA ZAHTEVO PO ZASCITI AKADEMSKE SVOBODE IN AVTONOMIJE

Spoštovani!

Priloţeno pošiljam svoj odziv na »Zahtevo po zaščiti akademske svobode in avtonomije«, ki jo je prof. dr. Igor Ţ. Ţagar

20. 8. naslovil na rektorja, 25. 8. pa poslal tudi širši javnosti.

Lepo vas pozdravljam, Vesna Mikolič

Doc. dr. Vesna Mikolič Dekanja

Univerza na Primorskem

Fakulteta za humanistične študije Titov trg 5

SI - 6000 Koper

Tel.: ++386 5 663 77 44

Fax: ++386 5 663 77 42 www.fhs.upr.si

PRILOGA:

BOMO USTOLIČILI LAŢ KOT AKADEMSKO SVOBODO IN AVTONOMIJO?

Odziv na »Zahtevo po zaščiti akademske svobode in avtonomije« dr. Igorja Ţ. Ţagarja

Ljudje smo hitro pripravljeni verjeti stereotipnemu vzorcu, da je glasen posameznik ţrtev oblasti, vodstva. Prof. dr. Igor

Ţ. Ţagar v svojem pismu z dne 24. 8. 2009, v katerem se je pritoţil rektorju UP in širši javnosti, da mu v naslednjem

študijskem letu ne bo podaljšana pogodba o zaposlitvi, izkorišča prav ta stereotip. Le-ta včasih res drţi, a v Ţagarjevem primeru absolutno NE gre za to. To dokazujem v pričujočem odzivu, kjer bom navajala zgolj dejstva.

Najprej je potrebno vedeti naslednje: dr. Ţagar je do 30. 9. 2009 kot izvajalec predmeta Retorika in argumentacija na FHŠ zaposlen dopolnilno na osnovi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, sicer pa je polno zaposlen na Pedagoškem inštitutu v

Ljubljani, tako ţe od samega začetka njegovega sodelovanja s FHŠ ni šlo za to, da bi bil kakorkoli eksistenčno odvisen od

te ustanove. Ko sem spodaj podpisana v študijskem letu 2004/05 nastopila prvi mandat dekanje FHŠ, sem se z mesta prve

predstojnice novoustanovljenega Oddelka za slovenistiko umaknila dr. Igorju Ţ. Ţagarju, sama pa sem bila imenovana za namestnico predstojnika. V začetku študijskega leta 2008/09 dr. Ţagar ni bil ponovno izvoljen za predstojnika. Takoj

zatem je nehal prihajati na seje oddelka, nato pa še na seje senata in akademskega zbora. Prav tako se v začetku junija ni

odzval na vabilo vodstva na razgovor o nadaljnji zaposlitvi. Namesto tega smo bili priča njegovim napadalnim pismom, ki jih je širil med akademski zbor, študente, univerzitetno in širšo javnost.

Sprva se na njegova javna pisanja v vodstvu FHŠ nismo odzivali, misleč, da sta iz samih pisem razvidna sprevrţenost vsebine in neutemeljenost obtoţb. Ker pa sta potvarjanje resnice in zavajanje javnosti v pismih dr. Igorja Ţ. Ţagarja vse

hujša, se moram odzvati na njegovo zadnje pismo rektorju in javnosti. Na tem mestu podajam samo nekatere primere

neutemeljenih obtoţb in neresničnih trditev (trditve dr. Ţagarja so v leţeči pisavi in po vrstnem redu, kot si sledijo v

izvirnem besedilu). Celoten moj odziv, v katerem so dodana še nekatera pojasnila in pravne utemeljitve, s katerimi so

ovrţene prav VSE obtoţbe o nepravilnostih na FHŠ, je dostopen na spletni strani FHŠ (http://www.fhs.upr.si/vodstvo).

- »Po številu točk v sistemu SICRIS tako daleč presegam druge člane Oddelka za slovenistiko..«


http://www.fhs.upr.si/

http://www.fhs.upr.si/vodstvo

31

Dr. Igor Ţ. Ţagar očitno ni tako odličen in uveljavljen znanstvenik in strokovnjak, kot bi lahko sklepali na osnovi njegove

samohvale. NI RES, da po številu točk v sistemu SICRIS (http://sicris.izum.si/ 31. 8. 2009) daleč presega druge člane

Oddelka za slovenistiko. Dr. Ţagar ima po bibliografskih kazalcih raziskovalne uspešnosti v zadnjem petletnem obdobju

742,50 točk, spodaj podpisana, članica istega oddelka, pa imam v istem obdobju 815,62 točk (poleg tega sta ţe v tisku še

dva moja izvirna znanstvena članka v Journal of Pragmatics zaloţbe Elsevier in Journal of Multilingual and Multicultural Development zaloţbe Routledge/Taylor&Francis, trenutno pa pripravljam še učbenik, znanstveno monografijo in s svojo

projektno ekipo terminološki slovar), in to kljub temu, da opravljam istočasno tudi funkcijo dekanje (po neki oceni

raziskovalnega dela vodstva visokošolskih zavodov v letu 2007 sem bila med 74 dekani in direktorji inštitutov v Sloveniji

uvrščena na 9. mesto – glej analizo na: http://nevedni.blog.siol.net/2007/11/03/ocena-raziskovalnega-dela-vodstva-visokosolskih-zavodov./ 31. 8. 2009). Ob tem pa se, najbrţ nasprotno od dr. Ţagarja, zavedam, da so tudi na FHŠ

raziskovalci, ki po točkah v sistemu SICRIS kotirajo še više kot midva, kot npr.: dr. Milan Bufon 1118,75, dr. Aleš

Erjavec 1078,13, ddr. Mitja Guštin 1070,18, dr. Darko Darovec 1036,25 točk. Ti so na samem vrhu tudi v slovenskem

merilu; pri tem pa je zanimivo omeniti še število točk, ki jih v sistemu SICRIS izkazuje dr. Slavoj Ţiţek: 11860,83. Tako

da bomo vedeli, kdaj se pogovarjamo o veličinah...

- »Rezultat intenzivnega in obsežnega sodelovanja je tudi mednarodna konferenca o retoriki in argumentaciji Speaking

and Thinking a Better World, ki sem jo l. 2006 organiziral v Kopru in se je je udeležilo 120 udeležencev iz 19 držav, izbor najboljši prispevkov pa je bil objavljen v knjigi Understanding Argumentation. Work in Progress (SicSat, University of

Amsterdam). Ta konferenca je daleč največja mednarodna konferenca, ki se je kdajkoli zgodila na FHŠ (in, verjetno, ena

večjih v okviru UP).«

To seveda NI RES. Naj tu omenim samo dve večji mednarodni konferenci (bilo jih je seveda še več, saj vsako leto

organiziramo celo vrsto konferenc z različnih področij), kjer je bila FHŠ organizator oziroma soorganizator: od 16. do 18.

junija 2005 je bila FHŠ prizorišče konference "Poti do medkulturne sporazumevalne zmoţnosti/Towards intercultural communicative competence in Europe & beyond", ki se je je udeleţilo 119 udeleţencev iz 22 drţav in kar 4 celin, 7. in 8.

januarja 2008 pa je FHŠ v Cankarjevem domu v Ljubljani pripravila mednarodno konferenco "Medkulturni dialog kot

temeljna vrednota EU/Intercultural Dialogue as the Fundamental Value of the EU" skupaj z Evropsko komisijo in Ministrstvom za kulturo RS ob začetku predsedovanja Slovenije EU in Evropskega leta medkulturnega dialoga, ki jo je

obiskalo okrog 333 udeleţencev iz 26 drţav. Z obeh konferenc sta nastali tudi monografiji pri Zaloţbi Annales.

- »Zaradi dobrega in, upam si trditi, požrtvovalnega dela s študenti, so moje študentske ocene nadpovprečne /.../, mojega mentorstva pri diplomah pa si želijo tudi študenti drugih oddelkov«

To NI ČISTO RES. Niso vse študentske ocene v zadnjem petletnem obdobju dr. Igorja Ţ. Ţagarja nadpovprečne, nekatere odstopajo tudi navzdol od povprečne ocene vseh sodelavcev FHŠ, ki pa je visoka (v vseh letih višja od 4, razpon

ocen je 1-5), kar pomeni, da so študentje z delom večine profesorjev zelo zadovoljni. Dr. Ţagar je bil zaenkrat mentor

samo dvema študentkama programa kulturnih študijev in antropologije, pri edinih dveh diplomah na slovenističnem oddelku sem kot mentorica ali somentorica sodelovala spodaj podpisana.

- „Kot predstojnik sem na oddelku uvedel "prostovoljno" tajništvo, predvsem za potrebe študentov (sredstev za "redno"

oddelčno tajništvo FHŠ bojda nima) - poteza, ki jo je prevzela večina oddelkov na FHŠ. Za kvalitetnejši potek študijskega procesa sem kot predstojnik uvedel redna, polletna, srečanja predavateljev s študenti - poteza, ki jo je prav

tako prevzela večina oddelkov na FHŠ.”

Tudi to NI RES. Ne eno ne drugo ni bila poteza, ki bi jo od Oddelka za slovenistiko prevzeli drugi oddelki. Tajništvo

oddelkov je prvi predlagal ddr. Mitja Guštin na enem od predstojniških kolegijev, kjer je prišlo do sklepa, da oddelki

lahko uvedejo tajništvo, ki ga opravljajo mlajši kolegi z oddelka, kar je nato večina oddelkov tudi uresničila. Ideja o

rednih srečanjih predavateljev s študenti je bila ideja vodstva fakultete, ki jo je ravno tako priporočilo vsem oddelkom.

- „Po oktobru oz. novembru 2008, ko je predstojništvo Oddelka za slovenistiko prevzel doc. dr. Krištof Jacek Kozak, je

tajništvo le še nominalno, rednih srečanj s študenti ni, oddelčni problemi se ne rešujejo več na sejah oddelkov, ampak v ožji skupini treh, štirih ljudi, takorekoč konspirativno, študentje pa še vedno niso polnopravni člani oddelkov.”

To preprosto NI RES. Po oddelčni seji oktobra 2008, na kateri so se odvile volitve za predstojnika, je oddelek imel dve seji. Izvedeno je bilo tudi redno skupno srečanje predavateljev in študentov. Še več, na iniciativo novega predstojnika, s

katero je ţelel povezati študente in predavatelje oddelka, smo se prvič srečali tudi na oddelčnem pikniku, kar so vsi

udeleţenci ocenili kot zelo pozitivno potezo. Tudi tajništvo, ki ga je v tem času začela opravljati doc. dr. Barbara Zorman,

je bilo organizirano in izvedeno vzorno. Poleg tega smo v tem zadnjem letu vzpostavili še interni spletni forum slo-fhs za

http://sicris.izum.si/

http://nevedni.blog.siol.net/2007/11/03/ocena-raziskovalnega-dela-vodstva-visokosolskih-zavodov/

http://nevedni.blog.siol.net/2007/11/03/ocena-raziskovalnega-dela-vodstva-visokosolskih-zavodov./

http://nevedni.blog.siol.net/2007/11/03/ocena-raziskovalnega-dela-vodstva-visokosolskih-zavodov./

32

obveščanje in stike na področju slovenistike in slavistike. V zvezi s trditvijo, da študentje “še vedno niso polnopravni člani oddelkov,” je potrebno povedati, da je prav dr. Kozak (in ne dr. Ţagar!) predlagal, da se študentje vključijo v

organizacijo oddelka, tako da bodo z letošnjim študijskim letom predstavniki posameznih letnikov prisotni na oddelčnih

sejah, kar bi naj, tako upamo, študente med seboj in tudi s predavatelji še bolj povezalo. Seveda pa glede na to, da oddelek

ni organ, pač pa organizacijska enota članice, študentje ne morejo biti polnopravni člani. Statut UP v 176. členu namreč določa, da imajo študentje pravico preko svojih predstavnikov sodelovati pri delu organov univerze in članic.

- »…skuša dekanja FHŠ, v svojih javnih ali pol-javnih nastopih, moje opravljeno delo minimalizirati ali celo povsem

zanikati, mene osebno pa diskreditirati.«

To predvsem NI RES. Sama nisem ţelela javno govoriti o načinu Ţagarjevega dela, dr. Ţagar sam se je, namesto da bi sprejel pot dialoga (na sejah oddelka, senata, akademskega zbora itd.), odločil, da se bo raje pogovarjal v javnosti.

Njegovega dela ne ţelim „minimalizirati ali celo povsem zanikati”, njega pa „diskreditirati”, vendar sem se prisiljena

odzvati na neresnične trditve o vzrokih za načrtovano prekinitev sodelovanja.

- »…kar morda niti ne čudi, saj kolegica ni nikoli študirala ali delala na kaki tuji univerzi, dekanja pa je postala v letu,

ko je doktorirala...«

Iz navedenega je lepo razvidno, kdo ţeli koga diskreditirati. A spet NI RES, da nisem »nikoli študirala ali delala na kaki

tuji univerzi.« Med podiplomskim študijem sem se izpopolnjevala na Univerzi v Trstu, kjer sem prejela enoletno

štipendijo za raziskavo Nacionalna zavest in sporazumevalna zmoţnost v multikulturni druţbi, prav tako sem tedaj dobila

štipendijo za projekt Slovensko-kanadske univerzitetne povezave, ki sem ga izpeljala na Okanagan University College, odseku British Columbia University (Kelowna, BC, Kanada). Poleg tega sem s predavanji gostovala na več tujih

univerzah (Reka in Zagreb – HR, Kelowna – CAN, Bielsko Biala – PL, Tokyo – JAP, Sarajevo – BiH, Moskva – RUS,

Novi Sad – Srbija); vabil je še veliko več, a zaradi odgovornosti, resnosti in zavzetosti, s katerimi opravljam delovne obveznosti na svoji fakulteti in univerzi, vseh ne morem sprejeti. Dekanja sem res postala v letu, ko sem doktorirala, sem

pa pred tem sodelovala v vseh fazah nastajanja ZRS, FHŠ in celotne Univerze na Primorskem in mi zato le-ta veliko

pomeni, nasprotno od koga drugega, ki skrbi predvsem za svoj poloţaj in svojo samopromocijo in mu je za prihodnost univerze in fakultete očitno malo mar…

- »O vseh problemih, ki se jih skuša danes prikrititi, od spolnega nadlegovanja študentk, neopravljanja pedagoških

obveznosti s strani nekaterih članic oddelka pa do predavanja povsem identičnih vsebin pri različnih predmetih in zasliševanja študentov v prostorih dekanata nameravam…«

To nikakor NI RES. Na FHŠ nismo nikoli ničesar skušali prikriti, vodstvo in različni organi so vse morebitne nepravilnosti, o katerih so bili seznanjeni, obravnavali in poskušali priti do ustreznih rešitev. Trditve o nekih hudih

kršitvah, do katerih naj bi prihajalo na fakulteti, ustvarjajo povsem napačen vtis o FHŠ in so krivične do njenih učiteljev

in uprave, ki ţe vsa leta delamo s posebnim zagonom mlade fakultete z namenom ustvariti odprto, druţbenokritično, ustvarjalno, raziskovalno in ekonomsko-pravno urejeno akademsko okolje, kar nam priznavajo številni naši in tuji

študentje ter gostujoči predavatelji.

- »Rad pa bi se dotaknil neposrednega povoda za šikaniranje in odpovedovanje mojega delovnega razmerja (četudi le dopolnilnega), namreč opozarjanje na pravne nepravilnosti in kršitev zakonodaje s strani vodstva FHŠ.«

To je KLJUČNO POTVARJANJE RESNICE in namerno zavajanje javnosti, zato ţelim poudariti, da vzrok ali povod, da dopolnilne pogodbe o zaposlitvi dr. Ţagarju ne nameravamo podaljšati, ni v tem, ker bi v njegovem primeru šlo za

kritičnega intelektualca, ki opozarja na pravne nepravilnosti. Dr. Ţagar deluje, kot je videti, po naslednjih standardih:

prvič, v prejšnjem štiriletnem mandatu senata kot njegov član nikoli ni imel nobenih bistvenih pripomb ali pomislekov,

kakršne bi od »neodvisnega intelektualca« pričakovali (kar je razvidno tudi iz zapisnikov sej senata). Drugič, na oddelku smo bili nekateri sodelavci redno deleţni njegovih neutemeljenih obtoţb (zaradi pomanjkanja prostora naj za

ilustracijo navedem samo tri primere predstojnikovega ţaljivega izraţanja o sodelavcih z oddelka iz obseţnega opusa

njegove e-pošte, ki sem jo redno dobivala v svoj predal: »…tisto zgubo, ki sliši na ime...; »…prepričan sem, da ima tudi dobre strani (jih ima vsak), le da jih jaz ne poznam in želim z njo imeti čim manj…«; »…res mi je žal, da pristajaš na

njene paranoidne nebuloze…«), odnosi so se slabšali, začelo se je ustvarjati nezadovoljstvo med študenti in dr. Ţagar ni

bil ponovno izvoljen za oddelčnega predstojnika. Tretjič, šele po tej neizvolitvi na začetku študijskega leta 2008/09 je začel pošiljati pisma z neutemeljenimi obtoţbami o domnevnih pravnih nepravilnostih senatu in akademskemu zboru

fakultete, rektoratu, študentom, medijem. In četrtič, vodstvo je sicer obtoţbe, povezane s FHŠ, vzelo resno in nanje takoj

pripravilo odgovore, s katerimi je vse obtoţbe ovrglo, vendar pa se je, naj ponovim, dr. Ţagar nehal udeleţevati tako sej

oddelka kot sej senata in akademskega zbora.

33

V ţe omenjeni daljši verziji tega mojega odziva lahko najdete pravne utemeljitve za zavrnitev vseh obtoţb v zvezi z domnevnimi »pravnimi nepravilnostmi in kršitvijo zakonodaje s strani vodstva FHŠ«, ki jih je ţe naslovil na senat in jih

ponovno navaja v zadnjem pismu rektorju. Tu naj pokaţem samo na enem primeru, na kakšen manipulativen način se dr.

Ţagar loteva oblikovanja obtoţb na račun FHŠ.

- „2) Kršitev 161. člena Statuta Univerze na Primorskem (konkurenčna klavzula).

161. člen Statuta Univerze na Primorskem nedvoumno določa:

"Rektor lahko določi, katerih del in kakšnih poslov zaposleni s polnim delovnim časom, ne smejo opravljati na pogodbenih temeljih zunaj univerze ..."

Vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih je v letu 2008/2009 izdala FHŠ, konkurenčno klavzulo določajo tudi tistim z dopolnilno

zaposlitvijo in celo tistim z zaposlitvijo za določen čas, s čimer neposredno kršijo človekove in ustavne pravice

zaposlenih.”

To NE DRŢI. Dr. Ţagar citira 1. odstavek 161. člena Statuta UP, a izpusti zadnji, tj. tisti del, ki pokaţe popolno

neutemeljenost njegove obtoţbe o nezakonitosti pogodb in s tem kršenju pravic zaposlenih. Celoten odstavek se namreč glasi: »Rektor lahko določi, katerih del in kakšnih poslov zaposleni s polnim delovnim časom, ne smejo opravljati na

pogodbenih temeljih zunaj univerze zaradi konkuriranja na področju dejavnosti, ki niso javna sluţba.« Rektor torej

lahko samo zaposlenim za nedoločen čas še poostri konkurenčno klavzulo na področju dejavnosti, ki niso javna sluţba. Na področju javne sluţbe pa imajo konkurenčno klavzulo vsi, ne glede na obseg in obliko zaposlitve.

Naj navedem še natančnejšo pravno razlago. Zadevni člen se nanaša na zakonsko prepoved opravljanja konkurenčne

dejavnosti (37. člen Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 42/2006, 103/2007). Konkurenčna prepoved je ena izmed obveznosti delavca v delovnem razmerju, ki izhaja ţe iz samega zakona. Konkurenčna prepoved torej velja, ne glede na

to, ali je v pogodbi o zaposlitvi sploh zapisana, zato tukaj ne gre za nikakršno pravno spornost pogodb o zaposlitvi.

Konkurenčna prepoved velja tudi za delavce, ki opravljajo dopolnilno delo, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi

sklenjena za določen ali nedoločen čas. Delovnopravni poloţaj delavca z dopolnilno zaposlitvijo je namreč popolnoma

enak kot poloţaj delavca, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom. To pomeni, da zanj veljajo vse obveznosti iz delovnega razmerja, med katere sodi tudi (zakonska) konkurenčna prepoved. Določba v pogodbi o

zaposlitvi tudi ni v nikakršnem nasprotju s 161. členom Statuta UP. Določba v pogodbi o zaposlitvi govori o prepovedi

konkurenčne dejavnosti, ki se nanaša na prepoved opravljanja dejavnosti delodajalca, v primeru univerze je to izvajanje

javne sluţbe (izobraţevanje). Določba v Statutu UP pa v bistvu še »dopolnjuje oz. zaostruje« določbo iz pogodbe o zaposlitvi, saj pravi, da lahko rektor določi, katerih del zaposleni s polnim delovnim časom ne smejo opravljati zaradi

prepovedi konkuriranja na področju dejavnosti, ki niso javna sluţba.

To, da omenjena prepoved konkurence pomeni kršitev ustavnih določb, je seveda popoln nesmisel. Ustavno sodišče se je

ţe večkrat v svojih odločitvah postavilo na stališče, da je zaradi varstva delodajalčevih pravic in svoboščin utemeljeno ţe

z zakonom zahtevati od delavca lojalnost do delodajalca (npr. odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-81/97, Ur. l. RS št. 12/1999).

Na koncu naj dodam še to, da vse pogodbe o zaposlitvi, ki jih javni usluţbenci sklenejo z UP, vsebujejo določbo o

prepovedi opravljanja konkurenčne dejavnosti v času trajanja delovnega razmerja (pogodbe so na ravni UP namreč poenotene).

- „... je potrebno omeniti tudi šikaniranje sindikalnih predstavnikov in onemogočanje sindikalnega dela.”

Vse povezave in sklepanja v Ţagarjevem pismu, ki govorijo o šikaniranju sindikalnih predstavnikov, so čiste insinuacije.

RESNICA JE pravzaprav DIAMETRALNO NASPROTNA. Prav zaradi svojega zgoraj opisanega, neutemeljenega

zaostrovanja odnosov z vodstvom fakultete v zadnjem semestru je dr. Ţagar očitno hotel „zavarovati” svoj poloţaj in zato sedaj izrablja institut sindikata, katerega ustanovitev je prikazal kot potrebo „zastrašenih” sodelavcev.

-„Ne nazadnje je potrebno ugotoviti, da gre pri vsem tem šikaniranju, metanju iz službe oz. nepodaljševanju pogodbe (kakor temu že želimo reči) za poskus osebnega maščevanja dr. Mikoličeve in s tem zlorabe uradnega položaja (ki ga

zaseda). V posebni številki znanstvene revije Šolsko polje, posvečene medkulturni komunikaciji (letnik XIX, št. 3/4, jesen

2008), sem namreč kritično, podrobno in z vsem potrebnim znanstvenim instrumentarijem analiziral njeno strokovno

vprašljivo pisanje o medkulturni komunikaciji (kjer, mimogrede, niti velike začetnice in vejice ne stojijo na pravih

mestih)...”

V odgovor na to PODLO SPREVRAČANJE RESNICE naj najprej podam kratko kronološko rekonstrukcijo enako podlega dejanja dr. Igorja Ţ. Ţagarja. Dr. Ţagar je kot urednik zgoraj omenjene tematske številke revije Šolsko polje v

34

začetku leta 2008 vztrajno vabil sodelavce k oddaji člankov. Ko sem mu svoj članek v začetku poletja oddala, ga je z veseljem sprejel in brez vsakršnih pomislekov potrdil za objavo. Potem ko so bile opravljene tudi ţe dvojne korekture, pa

sem 10. 12. 2008 ob 11.31h po e-pošti prejela naslednji Ţagarjev dopis:

Cenjena kolegica, v priponki boš našla postavitev zadnje številke Šolskega polja, ki je pravkar v tisku.

V informacijo ti jo pred izidom pošiljam zato, ker bi te utegnil zanimati uvodnik, v katerem analiziram tvoj članek

(pravzaprav "članek). Če bi ţelela nanj odgovoriti, bomo odgovor, seveda, z veseljem objavili. Sam pa bom s prav takšnim veseljem odgovoril na odgovor.

Lepo pozdravljam,

Igor Ţ. Ţagar

Potem ko dr. Ţagar ni odgovoril na noben moj poziv po pojasnilu (ne po e-pošti, ne po SMS, ne po telefonu), sem se

istega dne ob 19.02h na uredništvo revije obrnila po e-pošti z naslednjo zahtevo:

Spoštovana glavni in odgovorni urednik revije Šolsko polje!

Danes sem prejela spodnji dopis člana vašega uredniškega odbora in urednika pričujoče tematske številke dr. Igorja Ţ.

Ţagarja s prilogo, iz katere je razvidno, da je namen uvodnega članka raztrgati moj članek, objavljen v isti reviji. Sprašujem se, kakšne recenzentske postopke vodi vaša revija, da lahko urednik tematske številke, ki je ob oddaji članka o

njem celo izrazil pozitivno mnenje, brez ozira na mnenja recenzentov (ki so bila očitno pozitivna, če je bil članek sprejet

v objavo) na tako nizkoten način obračuna s člankom? Ali pa to pomeni, da recenzentskega postopka vaša revija ne

vodi? Sama nisem bila v nobeni fazi nastajanja revije obveščena, da bi bil članek kakorkoli neustrezen. Zato sedaj zahtevam

predvsem umik svojega članka, za katerega urednik meni, da ne ustreza znanstvenim kriterijem. Ker pa gre v primeru

uvodnega članka za očitno (zahrbtno in podlo) obračunavanje z mano osebno (zaradi znanih razlogov, ki pa se ne tičejo mojega znanstvenega dela) in ker takšna objava razvrednoti recenzentske postopke vaše revije, pričakujem, da boste

umaknili tudi uvodni članek.

V nasprotnem primeru nameravam obvestiti tako ARRS kot mednarodne baze, v katere je vključena vaša revija, o neustreznem izvajanju recenzentskih postopkov v vaši reviji.

Zahvaljujem se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljam,

Vesna Mikolič

Ob 21.20h istega dne sem dobila od odgovornega urednika po e-pošti odgovor, da sta bila tisk in vezava številke revije

ŠOLSKO POLJE ustavljena in da bo vseh 400 izvodov revije ŠOLSKO POLJE v takšni obliki, kot mi jo je posredoval

dr. Ţagar, šlo v razrez. Poleg tega je odgovorni urednik še sporočil, da je »zaradi večkratnih opozoril, da je celoten kontekst objave tega prispevka in uvodnika neustrezen«, tudi odstopil z mesta odgovornega urednika revije ŠOLSKO

POLJE. Hkrati se mi je za nastale razmere tudi osebno opravičil.

Očitno je, da tudi v mednarodnem merilu tako uveljavljeni znanstvenik, za kakršnega se razglaša dr. Ţagar, ne pozna (ali

jih seveda noče poznati!) osnovnih pravil urednikovanja znanstvene revije: namesto da bi članek podvrgel za znanstvene

revije obveznemu recenzentskemu postopku ali ga, če bi se mu res zdel neprimeren, kot urednik tematske številke

zaustavil, je, nasprotno, članek najprej takoj potrdil za objavo. Nato je v začetku študijskega leta 2008/09 prišlo do njegove neizvolitve za nov predstojniški mandat in dr. Ţagar se je v decembru odločil v svojem uvodniku (ki ga sicer

imenuje »resen znanstveni članek«?!) raztrgati moj članek, ki naj bi bil objavljen v isti številki. Mene kot avtorico pa

tedaj, ko je bila številka ţe v tisku, povabil k dopisovanju, kakor da gre v primeru Šolskega polja za kako revijo z rubriko Pisma bralcev...

Pri tem sedaj niti ni bistveno, da bi seveda sama lahko vse kritike v tem uvodnem pamfletu (drugače temu ne moremo

reči!) v celoti argumentirano zavrnila, a se mi ni zdelo vredno odgovarjati na tako poceni in hkrati ihtavo pisanje. Tu naj navedem samo primer rabe velike oz. male začetnice, ki jo dr. Ţagar omenja tudi v tem pismu in jo je v svojem uvodniku

navajal kot nepravilno; v članku sem pisala o slabšalnih poimenovanjih priseljencev iz nekdanjih jugoslovanskih republik

v rabi pri koprskih najstnikih, kot so južni, srbin, bosanc itd. Ker ne gre za poimenovanja prebivalcev po narodni pripadnosti in torej za lastna imena, pač pa za slabšalno oznako ljudi po določenih vedenjskih lastnostih oziroma vrsto

bitij (govorci največkrat niti ne vedo za resnično narodno pripadnost poimenovanih), lastna imena potemtakem postanejo

občna in se pišejo z malo začetnico. Lahko se torej vprašamo, kdo ne obvlada rabe velike začetnice in vejic (slednjih tudi v tem Ţagarjevem pismu kar nekaj manjka!)...

Po takšnem Ţagarjevem neakademskem in neetičnem dejanju – ki je torej v njegovem primeru pomenilo očitno

maščevanje – si strokovnega sodelovanja, kakršno sem poskušala z njim vzdrţevati dotlej, res nisem mogla predstavljati, a odnos mene kot dekanje FHŠ do dr. Igorja Ţ. Ţagarja se po tem dogodku ni spremenil, moje ravnanje je ostalo korektno

35

in skladno z odgovornostjo, ki jo imam po funkciji. Tedaj v vodstvu tudi še nismo vedeli, da svojega novega poloţaja na oddelku ne bo zmogel mirno sprejeti in da bo svoj način delovanja prenesel na senat, akademski zbor, rektorat, med

študente in v javnost. Šele ko se je ista zgodba kot na oddelku začela odvijati še na ravni fakultete in univerze, smo začeli

razmišljati o drugem izvajalcu predmeta Retorika in argumentacija.

Problem dr. Ţagarja torej ni v tem, da naj bi opozarjal na nepravilnosti, prav tako ne v kakšni osebni antipatiji ali zameri

do njega, pač pa v njegovem nenehnem širjenju neutemeljenih obtoţb, potvarjanju resnice in s tem umetnem

ustvarjanju problemov ter hkrati izogibanju odkritemu, neposrednemu soočenju, kar vse pomeni škodljivo

ravnanje za FHŠ in celotno UP tako na področju pedagoško-znanstvenega dela kot z vidika ugleda institucije.

Zmoţnosti kritičnega, a konstruktivnega delovanja, sodelovanja in timskega strokovnega dela so nujne kompetence za uspešno delo posameznika v akademski sferi, za njegov lastni strokovni razvoj in razvoj na ravni institucije, a jih pri dr.

Igorju Ţ. Ţagarju ţal nismo zasledili. Vsakič znova pa me preseneti, čeprav ga sedaj ţe kar dobro poznam, s svojim

potvarjanjem resnice in neutemeljenimi obtoţbami na račun mene osebno, FHŠ in celotne UP, kar je lepo razvidno tudi iz

tega njegovega pisma rektorju.

Ali je to tisto, kar ţeli dr. Ţagar naučiti študente – kako argumentirati na osnovi sprevrţenih dejstev? Ali je torej

potvarjanje resnice tista akademska svoboda in avtonomija, ki jo je treba zaščititi? Na FHŠ si prizadevamo za popolnoma drugačne vrednote.

Doc. dr. Vesna Mikolič,

dekanja UP FHŠ

Koper, 31. 8. 2009

5. Ţagar: "Rektor, ne odgovarjate na nobenega od zastavljenih vprašanj"

"Preden kaka inštitucija (domnevni) ugled lahko izgubi, ga mora najprej imeti"

Gostujoča tipkovnica, Koper, 27. 10. 2009 ob 13:13

Spoštovani gospod rektor,

lepa hvala za prijazen in, tako se zdi, naklonjen odgovor, ki pa ne odgovarja na prav nobenega od vprašanj,

zastavljenih v mojem pismu. Akademska svoboda in avtonomija sta očitno pojma, ki jih Vaš besednjak in

delokrog ne pozna. Kar me pravzaprav ne bi smelo presenetiti, saj se v predlogu Zakona o univerzi, ki ste ga

napisali v imenu Rektorske konference, pojma akademske svobode in avtonomije sploh ne pojavljata - razen v

navedkih iz drugih dokumentov. Univerza v Vaši viziji (in predlogu zakona) je korporativna organizacija, kjer

rektor avtonomno - pač v skladu s stanjem na trgu (tovrstne) delovne sile in razpoloţljivimi sredstvi - odloča

takorekoč o vsem, od tega, koga bo zaposlil in za koliko časa, do tega, katere programe bo univerza izvajala in

katerih ne. V takšnem "akademskem" okolju, ki je akademsko le še nominalno, seveda ni prostora za

akademsko svobodo in avtonomijo univerzitetnih delavcev, pa tudi od ideje univerze ostane bore malo,

pravzaprav le še ime.

Tudi ste prijazno preslišali vsa neprijetna vprašanja in pripombe, ki zadevajo nedoslednost Vašega delovanja,

na primer Vašo (ne)odgovornost in nedejavnost glede "starega" programa Kulturnih študijev in antropologije,

ki ga je vodstvo FHŠ preprosto pozabilo vpisati v ustrezni register na Zavodu za zaposlovanje. V zvezi s tem se

je neposredno na Vas obrnila prizadeta študentka FHŠ (za nameček še ena najboljših), ki ste ji (tako ste mi vsaj

zagotovili) obljubili takojšen in natančen odgovor. Do katerega pa nikoli ni prišlo. Besede so pač poceni, če ţe

ne zastonj, če človek univerzo vidi kot korporacijo pa tegobe in teţave posameznika ne štejejo kaj dosti,

pravzaprav nič.

Zato pa več kot polovico svojega odgovora (ki to pravzaprav sploh ni) namenite lastni promociji in promociji

uspehov rektorata pod Vašim vodstvom. Povod za ta izliv samopromocije (v katerem, lepa hvala, postreţete

celo z grafi) je bila moja beţna omemba dejstva, da se je število zaposlenih na rektoratu od Vašega prihoda

povečalo, in vendar - kljub povečanju - ustreznim sluţbam v treh mesecih ni uspelo spisati pravnega mnenja o

spornih pravnih postopkih in dokumentih na FHŠ. Trditev (o povečanju števila zaposlenih) najprej zanikate,

potem pa postreţete s podatki, iz katerih nedvoumno izhaja, da se število zaposlenih v rektoratu, v času Vašega

mandata, dejansko je povečalo. Zato, ker je bil rektorat poprej "kadrovsko podhranjen", pravite vi, zato, "ker

36

imamo velike načrte", je časniku Finance, ki je podatek prvi objavil, zaupala Vaša glavna tajnica, gospa Astrid

Prašnikar. V odgovoru navajate tudi, koliko denarja je UP pod Vašim vodstvom pridobila, kakšna je Vaša

strategija naloţb, koliko registriranih programov ima UP, in še mnogo drugega, kar ni prav v nikakršni zvezi z

vprašanji, ki Vam jih zastavljam, predvsem pa nima nikakršne zveze z vprašanji akademske svobode in

avtonomije. Vas pa povsem razumem: če človek ne ţeli, ne (z)more ali ne zna odgovoriti na zelo konkretna (in

ne ravno prijetna) vprašanja, potem praznino papirja pač zapolni s tistim, kar ima. In da jo zapolnjujete z lastno

promocijo pravzaprav tudi razumem; če se akcije Vaše samostojne svetovalke za odnose z javnostmi

osredinjajo na akcije kot: Osebnost Primorske v avgustu naj bo naša doc. dr. Tadeja Jere Lazanski! (poziv, z

navodili za glasovanje, smo prejeli vsi zaposleni na UP), potem človek pač mora izkoristiti sleherno priloţnost,

ki se mu ponudi, tudi, če je povsem neprimerna...

V svojem odgovoru se v ničemer ne dotaknete pravno spornih sprememb Pravil o organizaciji in delovanju

FHŠ, kakor tudi ne pravno spornih pogodb o zaposlitvi za določen čas, ki jih je izdajala FHŠ. Kljub tako

uspešni odpravi "kadrovske podhranjenosti" rektorata UP sem mnenje Vaše pravne sluţbe (pri pripravi katerega

ste se, kakor ste mi povedali, tudi osebno zelo angaţirali) prejel šele štirinajst dni po prejemu Vašega odgovora

(zato s svojim odgovorm zamujam tudi sam).

Vaša pravna sluţba (skupaj z vami, če sem Vas prav razumel) ugotavlja, da je na FHŠ pravno (in tudi drugače)

vse v najlepšem redu. Svoje ugotovitve pa utemeljuje s sledečimi cvetkami:

1. "Glede tega, kdo je lahko član oddelka, pojasnjujemo, da je pravno povsem nesporno, da so zaposleni na

univerzi vsi tisti, ki imajo z univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (ne glede na deleţ zaposlitve). Prav tako je

pravno nesporno, da niso na univerzi zaposleni tisti, ki imajo sklenjeno avtorsko, podjemno ali kakšno drugo

pogodbo. V zvezi s tem se pridruţujemo mnenju Sluţbe Vlade RS za zakonodajo, ki v svojem dopisu z dne 5.

11. 2009 /tule ste verjetno malce prehitro in prepovršno brali predloţene dokumente, saj je do tega datuma še

kakih 14 dni .../ ugotavlja, da je 17. člen Pravil treba brati "v povezavi z drugimi določbami pravil in ostalih

pravnih aktov" in da so člani oddelka na fakulteti "vsi tisti ... ki so v okviru UP FHŠ zaposleni na UP". Zato

pravna sluţba UP s tega vidika ne vidi nič spornega ali nezakonitega."

Res, v tej in takšni interpretaciji Sluţbe Vlade za zakonodajo ni nič spornega ali nezakonitega - če bi se FHŠ v

skladu z njo tudi ravnala. Tako pa je v spremembah 17. člena Pravil, ki urejajo članstvo v oddelkih, v drugem

odstavku zapisala (pravna sluţba UP pa "spregledala") določilo, ki je v neposrednem nasprotju z

interpretacijo Sluţbe Vlade za zakonodajo:

"Oddelek sestavljajo tudi visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci, ki so zaposleni na univerzi, in

so pri izvedbi študijskega programa posameznega oddelka sodelovali v preteklih letih ter je njihovo sodelovanje

predvideno tudi v prihodnje." (vsi poudarki v citiranih besedilih so moji)

Skratka, po mnenju pravne sluţbe UP ni nič spornega in nezakonitega, če so člani oddelka tudi "vsi tisti ..., ki

so bili v okviru UP FHŠ zaposleni na UP" in celo "vsi tisti ... ki bodo v okviru UP FHŠ zaposleni na UP". Če

se ne motim, spoštovani gospod rektor, ste po izobrazbi pravnik? Ali v primerih, ko je potrebno po vsej sili,

mimo in preko dejstev, zagotavljati dobro ime članic UP svoje pravno znanje za trenutek ali dva postavite v

oklepaj?

2. "Senat fakultete je spremembo 17. člena Pravil FHŠ sprejel skladno z odločbami Pravil fakultete (61. člen v

povezavi s 144. členom), in sicer na 3. redni seji dne 18. 12. 2008. V delovnem gradivu za 3. redno sejo je v

dokumentu pomotoma ostal datum 22. 4. 2008 in navedba 25. dopisne seje (to sta namreč podatka, ki sta se

vezala na prejšnjo spremembo Pravil v zvezi s fakultetnimi nagradami in priznanji in sta zaradi lepljenja

dokumentov pomotoma ostala v novem dokumentu oziroma njegovi delovni verziji - povzemamo iz pojasnil, ki

smo jih prejeli od UP FHŠ). V končnem dokumentu je bila napaka odpravljena. Iz priloge, ki ste nam jo

dostavili, je razvidno, da imate samo prvo stran delovnega gradiva, kjer je napačen datum in napačna številka

seje in ni nek dokončni podpisan in poţigosan dokument, ki bi lahko bil podlaga za vprašanje morebitnega

ponarejanja listin. Spremembe 17. člena Pravil FHŠ torej niso bile sprejete na 25. dopisni seji Senata UP FHŠ,

pač pa na 3. redni seji Senata UP FHŠ in glede na to nikakor ne pred mnenjem Vladne sluţbe za zakonodajo (z

dne 5. 11. 2008), kot to navajate v svojem dopisu."

Ta odgovor, spoštovani gospod rektor, ne postavlja v nenavadno luč le Vaših pravnih kompetenc in kompetenc

Vaše pravne sluţbe (tako kot odgovor pod št. 2), ampak tudi nekatere osnovne kognit ivne funkcije, kot sta

razumevanje in procesiranje zapisanih besedil (razen, seveda, kolikor je pisanje Vas in Vaše pravne sluţbe

namerno tendenciozno in zlonamerno). V dopisu, ki sem ga naslovil na Vašo pravno sluţbo, namreč prav

podpisani zelo jasno opozarjam, da so bile omenjene spremembe Pravil sprejete na 3. redni seji, in ne na 25.

dopisni seji Senata FHŠ. Kakor tudi, da je prav zato malce nenavadno (milo rečeno), da je dokument datiran z

22. 4. 2008, v zapisniku 5. redne seje Senata FHŠ pa celo beremo, da sprememba Pravil na 3. seji sploh ni bila

37

obravnavana ...

Pravite, da je to zaradi lepljenja dokumentov (je lepljenje dokumentov posebna administrativna procedura?), da

imam samo prvo stran delovnega gradiva (kjer je napačen datum) in da je bila napaka v končnem dokumentu

odpravljena.

Naj k temu dodam, da je povsem neobičajno in nesprejemljivo, da se spremembe temeljnega akta FHŠ

pripravljajo z "lepljenjem" novih vsebin na stare, ţe sprejete, spremembe, da je prva stran "delovnega" gradiva,

kot sem vam jo posredoval, vse, kar smo člani Senata FHŠ sploh dobili in da končnega dokumenta,

podpisanega in ţigosanega, nikoli nismo videli. Da bosta šarada in sprenevedanje (FHŠjevo in Vaše) še večja,

spremenjena pravila niso bila nikoli objavljena na spletnih straneh FHŠ, ampak tam še vedno lahko najdemo

stara pravila, sprejeta 20. X. 2005.

Iz vsega zapisanega izhaja, da bi dekanja FHŠ spremembe tega ali onega lahko predloţila tudi na papirju, na

katerem je prejšnji dan kupila vampe, pa pravne sluţbe UP in Vas kot rektorja (in pravnika) to ne bi motilo, saj

gre (vendar) le za delovno gradivo. Četudi (do)končnega dokumenta ni nikjer ...

3. Najbolj ţalostno in za delavce in delavke FHŠ ţaljivo pa je Vaše "pravno" mnenje o nezakonitih pogodbah o

zaposlitvi za določen čas.

"V svojem dopisu navajate še, da izdaja UP FHŠ pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1. oktobra do 31.

decembra koledarskega leta, čeprav zimski semester skupaj z izpitnim obdobjem traja vse do polovice

februarja, ter da se te pogodbe v začetku marca podaljšujejo za nazaj.

Glede pogodb o zaposlitvi za določen čas pojasnjujemo, da jih univerza kot delodajalec na predlog dekana

oziroma dekanje članice sklepa na podlagi 52. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa razloge za

sklenitev pogodbe za določen čas. Članice morajo predloge pogodb o zaposlitvi za določen čas posredovati

bodočim delavcem pravočasno, po podpisu s strani le-teh pa jih posredujejo v podpis rektorju. Vse kadrovske

sluţbe članic imajo ţe dalj časa navodilo, da vsaj 15 dni pred pričetkom dela javnega usluţbenca posredujejo

podpisano pogodbo o zaposlitvi v Sektor za kadrovske zadeve UP.

Ne glede na to pa je treba priznati, da gre pri sklepanju pogodb za določen čas za resen kadrovsko-

organizacijski problem mlade univerze ţe vse od njene ustanovitve, saj je moţno, da se pri hitri rasti in širitvi

univerze in ob ţelji, da se doseţe maksimalna fleksibilnost kadrov, včasih lahko zgodi, da se posega v pravice

delavcev."

Vaše sprenevedanje, spoštovani gospod rektor, in sprenevedanje Vaše pravne sluţbe (morda bi bilo ustrezneje

zapisati "pravne" sluţbe) v tem delu "pravnega mnenja" doseţe vrhunec. V svojem dopisu ne le, da navajam,

da FHŠ izdaja nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ampak sem vzorec takšne pogodbe tudi

priloţil! In tovrstne pogodbe, ki na Delovnem sodišču po pravilu (in neposrednih izkušnjah pravnikov SVIZ)

padejo kot flagrantne kršitve 54. člena Zakona o delovnih razmerjih, opredeljujete kot "moţnost, da se pri hitri

rasti in širitvi univerze in ob ţelji, da se doseţe maksimalna fleksibilnost kadrov, včasih lahko zgodi, da se

posega v pravice delavcev."

Tu ne gre za nikakršno "moţnost", ampak za neizpodbitno dejstvo, gospod rektor! In kaj je to "maksimalna

fleksibilnost kadrov"? Nov "pravni" izraz, ki ste si ga s svojo pravno sluţbo izmislili za opravičilo tovrstnih

nepravilnosti? Kakšna in kolikšna pa je "maksimalna fleksibilnost kadrov" in do kje sega? Do tam, ko se

delavec/delavka ne more ali pa ne ţeli več upogibati pod bremeni, ki mu/ji jih, mimo in celo v nasprotju z

zakonodajo, nalaga "njegov/njen" delodajalec? In se, tako ali drugače, zlomi? Za Vas in Vašo pravno sluţbo

očitno to ni problem, saj je pri doseganju maksimalne fleksibilnosti kadrov - včasih, kakor pravite - dopustno

tudi poseganje v pravice delavcev...

Res mi je ţal, da "mlado univerzo" vidite kot cilj, za doseganje katerega so dovoljena vsa sredstva, zlasti na

račun in celo proti interesom njenih delavcev in delavk. Potemtakem seveda ne čudi, da se vsem konkretnim

navedbam v moji Zahtevi za zaščito akademske svobode in avtonomije v velikem loku in s plašnicami ognete in

jih razglasite za "osebna razhajanja" med menoj in dekanjo FHŠ (na odgovor gospe Mikolič se nisem odzval,

saj si vsak zainteresirani lahko sam pogleda, kako je s točkami v bazi SICRIS, kako je z organizacijo konferenc

in (ne)odstopanjem urednikov znanstvenih revij, ogorčenih nad domnevno nespodobnim ravnanjem z omenjeno

gospo). In tudi če bi šlo le za osebna razhajanja, so osebna razhajanja na univerzi in v akademskem okolju (ki to

ime zasluţi) res lahko vzrok za odpuščanja in izrivanja iz pedagoškega procesa? Glede na to, kako o vsem

skupaj pišete, se zdi, da se s tem strinjate, da se vam takšno postopanje zdi povsem običajno in normalno, saj ne

navajate niti enega primera, iz katerega bi bilo razvidno, da sem deloval v neskladju z zahtevami pedagoškega

procesa ali proti interesom študentov (zanimivo, da dr. Janje Ţmavc, ki je morala FHŠ zapustiti skupaj z menoj,

ne omenjate niti z besedo; nekdanja asistentka, zdaj docentka, ki so jo študenti in študentke ocenili z redko

dodeljeno oceno 5 (odlično), je za Vas, kljub pedagoški odličnosti, očitno nepomembna in pogrešljiva

38

"kolateralna" škoda...). In ker nismo v politiki, temveč na univerzi, so to edini razlogi, ki bi jih kompetenten

vodstveni delavec na univerzi lahko uporabil za izločitev pedagoškega delavca iz pedagoškega procesa.

Pravite tudi, da ste o mojih navedbah povprašali vodstvo FHŠ in dobili odgovor, da vse probleme tekoče

rešujejo. Seveda, ste morda pričakovali drugačen odgovor? Ste morda pričakovali seznam kršitev in

nepravilnosti, ki da se na FHŠ dogajajo? Predvsem pa, kaj ste sami storili, da bi preverili, če trditev o tekočem

reševanju problemov res drţi? Nič več in nič manj kot nič.

Pravite, da ste podobno vprašanje naslovili tudi na Študenstki svet, in vendar ne navajate njihovega mnenja.

Zakaj? Ker bi se morda izkazalo, da moje trditve le niso iz trte zvite in bi mi, tu in tam, morali javno dati prav

(čemur se v svojem odgovoru na vse kriplje izogibate)? Ker bi javno postalo preveč očitno, da Študentski svet z

vodstvom FHŠ, ki išče "ustrezne rešitve", nikakor ni zadovoljen?

Vas pa ob vsem tem tiščanju glave v pesek neizmerno skrbi ugled fakultete in univerze, zato mi svetujete, "da

pred javno obravnavo nepreverjenih dejstev in ne dovolj argumentiranih očitkov, vendarle poprej pristojni

organi izvedejo predpisane presoje in postopke". Domnevam, da s "pristojnimi organi" mislite (tudi) pravno

sluţbo UP, katere strokovnost, natančnost in objektivnost smo si lahko pravkar ogledali. Se Vam pa za nasvet

iskreno zahvaljujem in Vam sporočam, da se s pravniki redno posvetujem. S tistimi neodvisnimi in

nepristranskimi.

Glede Vaše skrbi za ugled fakultete in univerze pa bi dodal tole. Preden kaka inštitucija (domnevni) ugled lahko

izgubi, ga mora najprej imeti. Kakšen ugled ima FHŠ najbolje kaţe letošnji katastrofalni vpis in pa dejstvo, da

se študenti FHŠ (zlasti s Slovenistike in Kulturnih študijev) prepisujejo na ustrezne(jše) programe Univerze v

Novi Gorici. Teţko je tudi govoriti o ugledu fakultete, ki v naziv rednih profesoric voli kandidatke, ki v desetih

letih niso objavile niti enega znanstvenega članka in kolegice, ki tako slabo in malomarno opravljajo svoje

pedagoške obveznosti (kadar sploh jih), da so jih študentje ocenili s sramotno oceno 2,2. K ugledu tudi prav nič

ne prispeva dolg 165.000 €, ki ga je FHŠ, pod vodstvom dekanje Mikoličeve, pridelala v zadnjem letu. Še

toliko manj pa nagrada, ki si jo je omenjena gospa dala izplačati na račun svojega uspešnega vodenja fakultete

... In, spoštovani gospod rektor, če ţe govorite o ugledu fakultet in univerze: k ugledu neke univerze kaj malo

prispeva sprenevedanje rektorja, ki ob ugotovljenih hujših kršitvah na eni od članic izjavi, da se je to dogajalo

pred njegovim mandatom in ga zato ne zadeva (ne more oz. mu ni potrebno ukrepati), kak teden dni kasneje

javnosti sporoči, da je dekanu zadevne članice ţe večkrat predlagal, da odstopi, še kak teden kasneje pa dekana

odstavi sam. Univerza, vsaj v mojem videnju, pač ni peskovnik, v katerem podiramo peščene potičke in se

obmetavamo s plastičnimi lopatkami. Pa brez zamere.

S spoštovanjem,

red. prof. dr. Igor Ţ. Ţagar

39

PRILOGA 7

SPOLNO NADLEGOVANJE ŠTUDENTK (2009) NA UP FHŠ S STRANI DR. MARKA JESENŠKA, SEDAJ DEKANA UM

skupaj zlozeni materiali za tiskovno odbora

Documents