7 Pogovor: Tomaž Berginc

10 Uspešni »pleharji«6 Požar v Trbovljah

11 Pogovor: Sopotnik, Stoklas, Barič

Fizioterapija Čebokelj

ZasavjePoslušam gasilce, poslušam županjo. Poslušam cestar-je, poslušam ljudi. Poslušam komunalce, poslušam po-litike. Slišim … Hmmm.Poslušam Berginca, poslušam Sopotnika. Poslušam Po-potnika, poslušam Krežeta. Slišim … Mmmmm.Berem o bivalnem centru, sončni elektrarni, prijaznih točkah, pirhih, češnjah, srečnih, ki živijo. In mi je fajn. Slišim o matematikih, zagorskih pleharjih, Peterlinu, dolskih pevkah, Niki Barič in Stoklasu, rokerjih Ivanč-kih, Hermanu in Mihajliku, zagorskih čebelarjih, zdra-vilkah, pa tistih, ki so dobrodošli med nami in nam bodo lepšali svet. Vsi ga lepšajo.Vesel sem, da je tistega, kar prinaša nasmeh na naša lica, veliko več, kot onega, kar nam mršči čelo. Ni pre-senečenje, da za radosti skrbijo ljudje, ki se razdajajo brez velikega denarja. Največ radosti v naša življenje prinašajo uspehi, ki so povezani s srčnostjo, znanjem, sodelovanjem, prodornostjo in vizionarstvom …Ne morem si kaj, da ne bi pomislil ob gasilskih zgodbah na enostavno rešitev: združiti zasavske gasilce v Zasa-vski gasilski zavod, postaviti center nekje v TET, kjer je prostora več kot dovolj, izvoz v vse tri občine precej blizu, financiranje pa za vse tri občine cenejše, kot je današnje. Jasno, da tega ne bo, ker je bolje (in lažje) biti petelin na domačem kupu gnoja, kot pa se trem peteli-nom drenjati na enem. V Zasavju se niso mogli zmeniti niti za skupni nakup visoke lestve za reševanje, kaj šele, da bi bili sposobni vizionarsko postaviti na noge skup-no gasilsko enoto. Slišim, da se sicer zahtevna sanacija brežine na Zasavki tako vleče, ker je to ena zadnjih možnosti za večji zas-lužek s podobnimi deli v Sloveniji. Verjetno je to le na-tolcevanje nezadovoljnih voznikov po Zasavki, ki sedaj vsak dan izgubljajo deset minut, litre bencina in nekaj živčnih končičev pri vožnji čez Slačnik.Zasavska politika se utaplja v smeteh in se bo še nekaj časa. O Cerozu danes ne pišemo posebej, je pa seveda to tema, ki bo močno zaznamovala letošnje leto in vpraša-nje je, kdo bo pojedel juho, ki je bila zelo vroča. Počasi pa se ohlaja in sedaj jo bo treba pričeti srebati – pa naj bo to komu po volji ali pač ne.V današnjem časopisu boste, kot po navadi, našli več besed o zasavskih uspehih. Zasavke in Zasavci premi-kajo takšne in drugačne meje na različnih področjih. Pravzaprav so uspešni v vsem, česar se lotijo. In veseli smo, da lahko pozitivne zasavske zgodbe nosimo v vaše domove.

M Marko Planinc

četrtek, 25. april 2019Letnik 6, številka 4

Matej Čebokelj,višji fizioterapevt

Cyriax terapevt

Opekarniška 15a(vzhodna tribuna Arene Petrol)

3000 Celje

GSM: 031 803 451T.: 059 937 431

19 KS Rudnik Hrastnik

savus.si info@savus.siwww.facebook.com/savus.si

Namesto poklicnih gasilcev, zaposlenih na GZ Trbovlje, bi v okviru PGD Trbovlje – mesto v poklicnem jedru zaposlili 10 gasilcev. Seda-nje neprekinjeno 24-urno dežurstvo ekipe treh gasil-cev naj bi nadomestili z de-žurstvom polne ekipe med delavniki od 6. do 22. ure, ponoči in ob vikendih pa naj bi poklicne gasilce nadomes-tili prostovoljni gasilci (ne bi dežurala ekipa treh gasilcev,

»Kljub vsem prizadevanjem zaradi izjemno zahtevnih in nevarnih terenskih del ni možno oceniti, kdaj točno bo lahko vzpostavljena prevo-znost,« so o odprtju Zasavke sporočili z Direkcije RS za infrastrukturo.Zasavko naj bi za promet ponovno odprli v prvem tednu aprila, a se je sanacija zavlekla. Brežino ob cesti in celotno zaledno pobočje na mestu podora namreč gradi močno tektonsko poruše-na hribina, ki sega globoko v pobočje. Tem zahtevnim pogojem je bilo potrebno prilagoditi način sanacije in tehnologijo izvedbe sanacij-skih del.V začetku marca so območje dvakrat minirali, drobnejši material so odstranjevali z vodnimi curki. Na obeh bo-kih brežine je predvidena vi-sokonatezna sidrana mreža, v osrednjem delu brežine pa prostoviseča visokonatezna mreža. Zaradi pozicije leve-ga boka, ki je najbližji cesti, je mrežo treba namestiti ob popolni zapori, dela na osre-dnjem delu brežine in des-nem boku pa se bodo lahko izvajala ob polovični zapori. Trenutno je mreža na levem

Zasavka še ne bo odprta

boku že položena ter delno pritrjena na zgornji rob bre-žine. Tehnologijo vrtanja so morali izvajalci naknadno prilagoditi, saj tako, kot so sprva predvideli (spuščanje vrtalcev po vrveh z vrha bre-žine), del ne bi mogli opraviti dovolj varno. Zaradi manjših rušenj, do katerih še vedno prihaja, morajo nestabilni material, da bodo lahko va-rovalno mrežo fiksirali na čimbolj očiščeno površino brežine, dodatno odstranje-vati.Istočasno na območju podo-ra izvajajo več del. Elektro Ljubljana je pričel z obnovo poškodovanih elektrovo-dov, vozišče prekopavajo, da bodo lahko položili napelja-vo za semaforizacijo in alar-mne sisteme. Vrtalna dela potekajo tudi nad osrednjim delom brežine, saj je cilj iz-vajalcev, da še pred vzposta-vitvijo prevoznosti položijo in delno fiksirajo mrežo tudi na srednjem delu brežine.Kdaj bo Zasavka spet pre-vozna?Takoj, ko bodo na levem boku brežine namestili mrežo in ob cesti zgradili zid, oziroma takoj, ko bodo poskrbeli za zadostno stop-

njo varnosti, bodo Zasavko ponovno odprli za promet, ki bo zaenkrat potekal iz-menično enosmerno. Kdaj pa bo to mogoče? »Glede na izredno krušljivost brežine ter glede na občasne zastoje vrtalnih del zaradi poveča-nih hribinskih pritiskov bo možno informacijo o vzpo-stavitvi prevoznosti ceste

posredovati takoj, ko bodo vrtalna dela v zaključni fazi in ko bo postavljen varovalni zid,« sporoča DRSI. »Sooča-mo se z izjemno zahtevno inženirsko geološko situaci-jo, za katero lahko trdimo, da je na državnem cestnem omrežju še nismo imeli,« še komentirajo na DRSI.

M Savus : arhiv DRSI

ampak samo eden ali dva). Trboveljski poklicni gasilci in njihov sindikat odločno nasprotujejo takšni rešitvi.»Gasilstvo v Trbovljah se ne ukinja,« je zagotovila župa-nja Jasna Gabrič, »predvi-dena pa je reorganizacija, s katero bomo ob enakem fi-nančnem vložku, 618.000 € letno, omogočili večjo vklju-čenost prostovoljnih gasil-cev in poskrbeli za njihovo osnovno zaščito ter s tem

zvišali varnost vseh, saj bo ob nesrečah in nepredvide-nih dogodkih tako na voljo več usposobljenih gasilcev,

Huda kriObčina Trbovlje bo predvidoma z novim letom dobila prostovoljno gasilsko enoto s poklicnim jedrom. Tak sistem, pojasnjuje trbo-veljska županja Jasna Gabrič, imajo tudi mesta in mestne občine, ki so po številu prebivalcev in po površini večje od trboveljske in imajo več intervencij. Poklicni gasilci, zaposleni v GZ Trbovlje, tež-nji po reorganizaciji ostro nasprotujejo.

kot jih je ta trenutek.« Več na strani 6

M MP in MD : MP

2 četrtek, 25. april 2019 Zasavje v središču sveta vsak dan na www.savus.siZASAVJE - NA BREGOVIH SAVE

1. VDC praznuje 10. obletnico odprtja prve bivalne enote. Prostora, pravi direktorica Špela Režun, še vedno primanjkuje. Predzadnji marčevski dan Trboveljčani na čistilni akciji zberejo 6 ton odpad-kov. Uroš Stoklas zadnji vikend v marcu z ekipo Zaprešiča osvoji naslov evropskih prvakov.

3. Zasavci na plin stopijo z večjo previdnostjo – poli-cisti izvajajo vseslovenski maraton merjenja hitro-sti. Drago Peterlin prejme priznanje Frana Gerbi-ča.

4. Hrastnik dobi prvo Demenci prijazno točko v Domu starejših Hrastnik.

5. Ženski pevski zbor Kulturnega društva Svoboda Dol pri Hrastniku obeleži 40. obletnico delovanja tako, kot najbolje znajo – s pesmijo.

12. V Zagorju zacveti nasad japonskih češenj – eden najlepših v Evropi, zapiše hrvaška STA putovanja.

14. Zagorski »pleharji« v Italiji osvojijo prvo mesto v svoji kategoriji in skoraj postanejo lavreati tekmo-vanja.

15. Trboveljčanka Nika Barič z ekipo ruskega Ekate-rinburga osvoji naslov državnih prvakinj – tretji v štirih letih.

16. Zagorski Rock Ivančki dvakrat uprizorijo istoi-menski muzikal in do roba napolnijo dvorano. V Hrastniku pa odprejo razstavo stekla z naslovom En glažek mi daj.

18. Jezni poklicni gasilci skličejo tiskovno konferenco, na kateri županjo Gabrič obtožijo, da z reorgani-zacijo dela škodo gasilcem in občanom. Županja naslednji dan »udari« nazaj.

21. Tudi v Zasavju tradicionalno praznujejo Veliko noč, v cerkvah s svetimi mašami, na domovih z velikonočnim zajtrkom, pa tudi s tradicionalnim sekanjem in trkanjem pisank.

23. V Zagorju na OŠ dr. Slavka Gruma Uroš Stoklas, ki je v Spin centru Izlake kolesaril 24 ur in zbiral sredstva za učence šole, preda šoli ček v vrednosti 3000 evrov.

Kolofon: SavusIzdajatelj: Zavod Savus, Mestni trg 5a, 1420 Trbovlje, zanj Marko PlanincOdgovorna urednica: Martina DrobneUredništvo: Martina Drobne (novinarski prispevki), Marko Pla-ninc (novinarski prispevki), Maša Vnuk (oglasni prostor), Nataša Markovič (projekti), Slavko Garantini (grafika). Kontakt: info@savus.si, uredništvo: 070/727-810, marketing: 070/788-510. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.

Koledar dogodkov april10 let bivalne enote

“PREŠITE”

TOALETNE TORBICE

03 56 69 790 | http://vdc-zagorje.si/trgovina

VDC Zagorje, Cesta 9.avgusta 59 c, Zagorje ob Savi

enota Litija, Ljubljanska c. 3, 1270 Litija

od 7. – 14. ure

Ekološka in humana toaletna torbica bo polepšala vaša

potovanja ali vaš vsakdan.

Z nakupom in uporabo naših prešitih izdelkov ohranjate

naravo in omogocate invalidnim uporabnikom

kakovostnejše življenje.

Veseli bomo tudi vaših odpadnih kavbojk in zaves, ki jih bomo uporabili za

predelavo v izdelke naše eko blagovne znamke »PREŠITO«.

1. aprila 2009 je zasavski VDC odprl vrata prve bivalne enote v Zasavju. Devet stanovalcev je zaživelo v skupnosti s podporo štirih zaposlenih. Po 10 letih 27 stanovalcev, ki med delovniki obiskujejo VDC, biva na treh lo-kacijah v Zagorju – v dveh sta-novanjskih hišah na Trboveljski cesti 6 in 12 ter v mansardi VD-C-ja – s podporo 12 zaposlenih.

Varstveno delovni center Zagorje ob Savi je 6. januar-ja obeležil 35. obletnico de-lovanja. Leta 1984 so svoja vrata prvič odprli ravno na Trboveljski cesti 6 – sprva so v njej v okviru OŠ dr. Slavka Gruma uredili takoimeno-vane delavnice pod posebni-mi pogoji. Število uporabni-kov in zaposlenih se je z leti povečevalo, zato so se leta 2004 preselili v nove pro-

Čistilne akcije v Trbovljah se je 30. marca udeležilo okrog 1700 ljudi. Zbrali so nekaj manj kot šest ton odpadkov, kar je skoraj tona več kot leto poprej.

»Ob tem je treba poudariti,« pravi Maja Kovač z občine Trbovlje, »da to niso odpad-ki, ki so nastali v preteklem letu, od zadnje čistilne akci-je, ampak gre tudi za odpad-ke, ki jih v preteklih čistilnih akcijah nismo uspeli pobra-ti.« Velik delež pobranih od-padkov so letos predstavljali kosovni odpadki, pa tudi pla-stična embalaža, pločevinke in lončki za kavo, kakršne prodajajo na bencinskih čr-palkah. Pobrane odpadke so

store na Cesti 9. avgusta 59c, kjer VDC stoji še danes. Pet let pozneje so v svojih prvo-tnih prostorih odprli prvo bivalno enoto, ki danes pra-znuje 10 let.»Domačnost, toplina, dobri medsebojni odnosi, mož-nost izbire, normalizacija življenja, vključenost v go-spodinjska in ostala opravila po zmožnostih posamezni-kov ter tesna povezanost in vključenost v dogajanje v lo-kalnem okolju so pomembni gradniki življenja v bivalnih enotah zasavskega VDC,« pravi direktorica Špela Re-žun in dodaja, da so potrebe po dodatnih kapacitetah ve-like: »Upamo, da bo država za razliko od preteklih 10 let končno začela strateško na-črtovati mrežo bivalnih enot VDC in zagotovila sistem-

ska investicijska sredstva ter poskrbela za pravičnejše tekoče financiranje stano-valcev glede na njihove pot-rebe. V nasprotnem primeru se bomo morali, tako kot do sedaj, truditi skupaj z obči-nami in lokalnim okoljem poiskati nesistemska finanč-na sredstva za uresničevanje potreb zasavskih VDC-jev-

cev po bivanju. Uporabni-ki, pa tudi njihovi svojci, si želijo, da bi imeli v Zasavju dovolj bivalnih enot in da ne bodo potrebne selitve stran od domačega okolja, ki so povsem nehumane. In naša dolžnost je, da jim to zago-tovimo.«

M Savus : arhiv VDC Zagorje

6 ton odpadkovprostovoljci naložili v vreče in jih pustili ob cesti, kjer so jih pobrali delavci Komunale Trbovlje.Na občini so ponosni na občane, ki so pokazali več samoiniciativnosti pri ude-ležbi čistilne akcije kot leta poprej. »Ko smo začeli s čis-tilno akcijo, so se v glavnem vključevali javni zavodi, pod-jetja, krajevne skupnosti,« pojasnjuje Kovač, »zdaj pa že sami občani pridejo do nas in izrazijo željo, da bi sodelovali pri čiščenju.« Tudi izven čis-tilnih akcij občina hrani ma-terial, ki je ostal od akcije (ro-kavice, vrečke), in ga odstopi občanom, ki želijo izvesti svojo čistilno akcijo.

Sicer pa v Trbovljah izvajajo tudi preventivo, da bi bilo od-padkov čimmanj. Občina je, na primer, lani ob občinskem prazniku v park povabila prvo triado osnovnošolcev, ki so prejeli posode za zbira-nje odpadnega jedilnega olja.

V prvih treh mesecih novega leta je v Splošni bolnišnici Trbo-vlje 16 ljudi umrlo zaradi viru-snih okužb na dihalih. »V veliki večini gre za bolnike z znižanim imunskim odgovorom, za bol-nike s pridruženimi napredo-valnimi kroničnimi obolenji in za starostnike,« pojasnjujejo v bolnišnici.

Kaj pa povprečni, zdravi Za-savci, so tudi ti v nevarnosti, da zbolijo in umrejo za gri-po? »Zdravi ljudje redko um-rejo zaradi posledic okužbe z gripo,« tolažijo v SBT, a do-dajajo, da imajo vsako leto vendarle kakšnega bolnika, ki se ne zdravi zaradi kro-ničnih obolenj, pa zboli za dovolj hudo okužbo z respi-ratornimi virusi, da potre-buje zdravljenje na intenziv-ni negi. Za okužbo z gripo so bolj dovzetni tisti, ki se družijo z bolniki oziroma se zadržujejo v ustanovah, kot so bolnišnice, domovi za os-tarele, vrtci, šole in podobno.Po podatkih SBT je pojavnost

V Delavskem domu v Trbovljah je stranka Lista Marjana Šar-ca pripravila 5. zbor članic in članov stranke. Udeležili so se ga članice in člani LMŠ ter povabljeni gostje, na njem so predstavili kandidatke in kandi-date za volitve v Evropski parla-ment in potrdili statut stranke, ki pomeni tudi začetek bolj trdnega vzpostavljanja lokalne mreže odborov LMŠ.

Na zboru so predstavili kan-didatke in kandidate stranke LMŠ za volitve v Evropski parlament. To so: Irena Jo-veva, dr. Klemen Grošelj, Edis Rujović, Tina Hefer-le, Jasna Ružicki, Luka Kočevar, dr. Justina Er-čulj in Rudi Spruk. Pred-sednik stranke LMŠ Marjan Šarec je v svojem govoru o petletni zgodovini stranke med drugim poudaril: »Smo stranka, ki še vedno raste, še vedno nastaja, se uči novega

okužb z gripo najvišja od no-vembra do maja. V tem času Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje preventivne ukrepe, kot je splošna skrb za zdravje s prehrano in zadostno količino gibanja, izogibanje natrpanih prosto-rov ter temeljito in pogos-to umivanje rok. Osebe, ki zbolijo, pravijo na NIJZ, naj ostanejo doma, si pri kihanju in kašljanju pokrijejo usta s papirnatim robčkom ali kaš-ljajo oziroma kihajo v rokav.Eden od preventivnih ukre-pov proti okužbi z gripo je cepljenje. Po podatkih SBT se večina ljudi cepi pred pričakovano epidemijo gri-pe, torej med oktobrom in decembrom. NIJZ cepljenje še posebej svetuje ljudem s slabšo odpornostjo oziroma tistim, ki so v konstantnem stiku z obolelimi – starejšim od 65 let, kroničnim bolni-kom, nosečnicam, otrokom in zdravstvenim delavcem.

M MD

in si želi graditi od spodaj navzgor. Ni nam bilo vse prinešeno na pladnju, ampak smo se morali za vsako stvar zelo truditi.« Irena Joveva, nosilka liste, je v svojem go-voru poudarila, da EU potre-buje novo zgodbo z novimi ljudmi, ki se zavedajo, da niso vsevedni: »Verjamem, da sta občutek vsevednosti in samozadostnosti zaradi 'veleizkušenj' nevarni last-nosti. Vsevednež se ni prip-ravljen naučiti nič novega.« Zbora članstva LMŠ so se udeležili tudi ministri Bo-štjan Poklukar, Rudi Medved in Aleš Šabeder, predsednica SAB Alenka Bratušek, predsednik De-SUS Karl Erjavec, podpred-sednik SD Matjaž Nemec in podpredsednik SMC Igor Zorčič. Zbrane je pozdravi-la tudi trboveljska županja Jasna Gabrič.

M Savus

Tovrstne akcije ozaveščanja predvsem najmlajših so učin-kovite, opažajo na občini, kar je razvidno tudi iz dejstva, da se najmlajši čistilnih akcij množično udeležujejo.

M MD : arhiv Občine Trbovlje

16 smrti LMŠ v Trbovljah

3četrtek, 25. april 2019NA BREGOVIH SAVE - GOSPODARSTVOZasavske gospodarske novice na savus.si

MOJSTRI RAČUNOVODSTVO

Esiks, d.o.o., Trg borcev NOB 15, 1431 Dol pri Hrastniku, 03 56 497 00

ROLETARSTVO - SENČILA

Roletarstvo AŠ-ROL, Albert Šoba s.p., Vreskovo 104, Trbovlje, 041 691 785

MIZARSTVO

MIZARSKI SERVIS Srečko Ocepek s.p., Kandrše 11a 1252 Vače 031 327 545 srecko.ocepek@gmail.com

ZLATARSTVO

Zlatarna TrbovljeUlica 1. junija 35, 1420 Trbovlje 03 56 30 360zlatarna.trbovlje@siol.netPE Radeče, Trg 2, 1433 Radeče

CVETLIČARNE

Cvetličarna Octa (pri pokopališču) Ocepek Tanja s.p., Grča 22, Dol pri Hrastniku, 03 56 41 558 0356 46 464 (PE Hrastnik)

Cvetličarna Lenarčič Gabrsko 59 b, Trbovlje 03 56 340 04 PE Zagorje: Cesta 9. avgusta 29, Zagorje, 03 56 661 23

Cvetličarna JoliJolanda Podmenik s.p.,Trg borcev NOB 5, Dol pri Hrastniku 031 680 887

Informacije 070 788 510

Najnovejše in energetsko učinkovite metode, tehno-loški postopki in rešitve za zniževanje vplivov na okolje so ena izmed ključnih stra-teških usmeritev pri odlo-čitvi, kakšna tehnologija bo del proizvodnje hrastniške-ga stekla. “V preteklem letu smo skupaj s partnerji RCe-NeM začeli razvijati inova-tivno tehnologijo, katere cilj je znižati porabo zemeljske-ga plina kot energenta za taljenje stekla in s tem bi-stveno znižati izpust CO2 v

S čim vsem se ukvarja koncern?Prodajajo praktično vse. Vendar to ni klasična preprodaja, ampak prodajajo izdelke, ki jih tudi izdeluje-jo. Imajo svoje proizvodne linije, nekatere tudi v naje-mu, kjer izdelujejo produk-te, ki jih prodajajo pod svojo blagovno znamko. Würth Elektronik je nastal konec osemdesetih let prejšnjega stoletja kot hčerinsko pod-jetje Würtha . Videli so, da je vse več stvari povezanih z elektroniko, zato so začeli izdelovati tiskana vezja, kas-neje pa še elektronske kom-ponente. V 90-tih letih so začeli s proizvodnjo feritov, namenjenih za EMC zaščito. Firma je hitro rasla, zdaj je v Würth Elektroniku zaposle-nih že več kot 8000 ljudi, v

Popotnik: Smo na treh milijonihWürth je podjetje, ki je nastalo takoj po drugi svetovni vojni, z leti pa je zraslo v veliko multinacionalko. Firma je v lasti družine Würth. Začeli so s prodajo vijačnega materiala. Takrat je bilo ve-liko pomanjkanje vijakov, kovic, matic in podobnega materiala in to je začel prodajati Adolf Würth. Leta 1954 je po njegovi smrti podjetje prevzel sin Reinhold Würth, ki podjetje vodi še danes. Iz tega je nastal program, ki zdaj obsega več področij, kot so področ-ja orodja, avto-moto, divizijo za les, kovine … Del tega koncerna je tudi Würth Elektronik eiSos d.o.o. Trbovlje. Direktor podjetja je Matjaž Popotnik.

okolje. Namestitev sončne elektrarne je pomemben ko-rak pri realizaciji te tehnolo-gije,” je poudaril Peter Čas, generalni direktor Steklarne Hrastnik.Zaradi menjave dela fosilnih goriv z vodikom bodo zni-žali ogljični odtis na pilotni napravi za dodatnih 10 od-stotkov. “V enoti namiznega stekla smo s pomočjo ino-vativnih rešitev in najno-vejše tehnologije že znižali izpuste CO2 za 30 odstotkov, v enoti embalažnega stekla

pa za 10 odstotkov. Takšno trajnostno delovanje je stra-tegija, ki ji sledijo tudi naši zahtevni kupci iz premium in super premium segmenta in enako zahtevajo tudi od svojih partnerjev. Sledimo jim lahko le s konstantnim vlaganjem v inovativno teh-nologijo,” je povedal Čas. »Danes je za poslovne odje-malce samooskrba s soncem realna in ekonomsko upravi-čena izbira. Sončne elektrar-ne so prvi korak, ki ga lahko naredimo v tej smeri. Zago-tovo je to investicija, ki si jo lahko privošči vsakdo izmed nas – pa naj bo to samostojna hiša, večstanovanjska stavba ali poslovni objekt. Danes pomeni postavitev sončne elektrarne pridobitev dosto-pa do lastnega vira energije,

dolgoročno gledano pa fi-nančni učinek,« je poudaril predsednik uprave GEN-I dr. Robert Golob.Postavitev sončne elek-trarne je sicer del projekta OPERH2, ki ga sofinanci-rata Republika Slovenija in Evropska unija.V RCeNeM trenutno postavljajo vodikar-no. “Gre za objekt, na kate-rem bomo s postopkom elek-

trolize in z energijo iz sončne elektrarne lokalno pridobi-vali izjemno čist vodik, ki ga bomo uporabili na pilotni steklarski peči za znižanje CO2 odtisa. S tem uvajamo uporabo biokomponente v gorivu pri taljenju stekla,” je več o skupnem projektu s Steklarno Hrastnik povedal Tilen Sever, raziskovalec v RCeNeM. Julija letos na-

celotnem koncernu Würth pa preko 75.000.Kako pa se je začela vaša zgodba in sodelovanje s to multinacionalko?Zelo, zelo zanimivo (smeh). Leta 2011 me je klical eden izmed »head hunterjev« (lo-vec na kadre, op.p.) s Češke in vprašal, če me zanima neka služba. Odgovoril sem, nikoli ne reci ne. V nadalje-vanju je prišel v Slovenijo in mi vse razložil. Povedal je, da Würth Elektronik išče človeka, ki bi v Slove-niji počasi postavil prodajno mrežo. Pred tem sem delal v distribuciji elektronskih komponent. Slovensko tr-žišče mi je bilo znano, nji-hovi produkti pa ne najbolj. Po dogovoru sem se leta 2012 pridružil Würth Elek-troniku in začeli smo širiti

marketing naše firme v Slo-veniji, potem pa še v državah bivše Jugoslavije.Sedaj ste hčerinska firma Würth Elektronika. Kaj in koliko pokrivate, kako je raslo število zaposle-nih?Leta 2012 sem pričel sam (home office), počasi smo se širili, danes nas je deset. Promet je relativno hitro ra-sel, bili smo dokaj uspešni. Politika firme je takšna, da v vsaki državi, kjer dosežejo določen promet, ustanovi-jo podjetje. S tem procesom smo začeli leta 2017. Kar pomeni, da samostojno vo-diš tudi finance, notranjo in zunanjo prodajo.Kakšen promet ustvarja-

te?Lansko leto smo prvič šli čez 3 milijone evrov, tako da smo kar zadovoljni.Pokrivate celotno podro-čje Balkana?Pokrivamo Slovenijo, kjer delamo 90 odstotkov posla. Dogovorili pa smo se še, da pokrivamo bivše jugoslo-vanske republike – Hrvaško, Srbijo in druge.Komu prodate največ, ka-teri so vaši najboljši par-tnerji?Največ prodajamo podje-tjem, kot so nekatera »bi-vša« podjetja Iskre (Iskra-emeco, Iskratel, …), potem pa se Cablex, IMP Pumps, DOMEL, STRIP'S, … to so same dobre slovenske firme. Potem je tu ogromno podjetij, ki jih imenujemo EMS (Electronic Manufac-turing Services), ki polagajo komponente za tuje projek-te, recimo Elrad v Radgoni, Altel, Atech, ... Delamo pa tudi z lokalnimi podjetji, kot je Dewesoft, s katerim zelo dobro sodelujemo. Prav tako v zadnjem času tudi s Chipo-lom.Kakšne načrte ste si zada-li za letošnje leto?

Letošnje leto je in bo malo drugačno od zadnjih nekaj let. To je prvo leto, ko nis-mo imeli diktiranih planov iz Nemčije, ker se je očitno v Nemčiji že čutilo ohlaja-nje tržišča. Računamo, da bo promet vsaj tako velik, kot je bil lansko leto. Prvi kvartal je bil soliden, sedaj se pa že čuti, kar se je napovedovalo. Kaj v bo v drugi polovici leta, bomo pa videli. Gremo opti-mistično naprej.Kako je pa z novimi proi-zvodi, z uvajanjem novih tehnologij, se to v vaši branži hitro menja?Podobno kot v vsej elek-tronski industriji. Nekateri produkti, ki jih proizvajamo, so standardni produkti že vrsto let. Tu se veliko dela na izboljšavah. Se pa pri nas hitro razvija in širi naš pro-dajni program – na način, da k svojemu »priklapljamo« nove firme, nove programe. Wurth Elektronik global-no kupi vsako leto dva nova programa, dve novi firmi, in njihove programe avtoma-tično priklopimo obstoječi ponudbi.

M Marko Planinc M osebni arhiv

Prva B2B sončna elektrarna

meravajo sončno elektrarno priklopiti na pilotno napravo. Kasneje naj bi tehnološko re-šitev uporabili tudi na velikih steklarskih pečeh.

M Savus : arhiv Steklarne Hrastnik

V Steklarni Hrastnik so odprli prvo B2B sončno elektrarno v Slo-veniji. V okviru partnerstva z Razvojnim centrom Novi materiali (RCeNeM) je elektrarno postavila družba GEN-I, v Steklarni Hra-stnik pa bodo električno energijo iz nje porabili za proizvodnjo vodika. V tovarni s trajnostno naložbo sledijo dolgoročni viziji zni-ževanja vplivov na okolje in odgovornega odnosa do okolja, zapo-slenih in ljudi, ki živijo v njeni okolici.

4 četrtek, 25. april 2019 www.savus.siNA BREGOVIH SAVE

Planinsko društvo Dol pri HrastnikuCesta VDV brigade 21431 Dol pri Hrastniku

Razpis za zbiranje ponudb za najem Planinskega doma GoreNa razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo in sprejemajo pogoje na osnovi Zakona o gostinski dejavnosti, Pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih koč in Pogoje za udeležbo na razpisu, ki so na voljo na sedežu društva, vsak četrtek med 18.00 in 19.00 uro ter na tel. št. 031 513 082, spletni povezavi https://www.facebook.com/pages/Dol-pri-Hrastniku/136410466378400 ali e pošti: jeric.vid@gmail.com.

Predmet najema je planinski dom v Gorah (razvrščen v III. kategorijo koč), Gore 42, Dol pri Hrastniku, s funkcionalnim zemljiščem, zunanjim igriščem, opremo in drobnim inventarjem, z izjemo posameznih prostorov v spodnji etaži, ki jo uporablja PD Dol za svoje namene.

Objekt je priključen na električno omrežje in javno vodovodno omrežje, ima lastno biološko čistilno napravo. Objekt in zemljišče je v lasti PD Dol. Ogled planinskega doma je možen vsak dan v obratovalnem času (zaprt ob ponedeljkih in torkih), po predhodnem dogovoru na zgoraj navedeni telefonski številki.

Z izbranim ponudnikom bo najemna pogodba sklenjena od 1. 7. 2019 dalje za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja. Pisne ponudbe skupaj s prilogami pošljite v zaprti kuverti s pripisom »najem doma« na naslov: Planinsko društvo Dol pri Hrastniku, Cesta VDV brigade 2, 1431 Dol pri Hrastniku, do vključno 7. maja 2019.

Planinsko društvo Dol pri HrastnikuPredsednik Vid Jerič

4. aprila so v Domu starejših Hrastnik odprli Demenci pri-jazno točko, prvo v občini Hra-stnik in 88. v Sloveniji.

Demenci prijazna točka je namenjena osebam z de-menco, njihovim svojcem, zaposlenim, sosedom in tudi ostalim v skupnosti, kjer se točka nahaja. Zaposleni na Demenci prijazni točki nu-dijo informacije, kako pre-poznati prve znake demence, kako komunicirati z osebami z demenco in kam jih usme-riti po nadaljnjo pomoč, ko se osebe izgubijo in ne vedo, kje so. Osebje je za to pred-hodno usposobljeno in ima

Na predstavitvi so se pogo-varjali o Trbovljah in trbo-veljskem govoru, njegovih posebnostih ter o kletvicah in psovkah nasploh. Tea Lopan je v praktičnem delu

Rdeči križ Slovenije, Obmo-čno združenje Zagorje nada-ljuje vsakoletno velikonočno akcijo zbiranja prostovolj-nih prispevkov za letovanje otrok v Nerezinah. Letos je akcija potekala 19. aprila na treh že ustaljenih lokacijah; na zagorski Tržnici pod uro in pred trgovskima centro-ma Spar v Zagorju ter Mer-cator v Kisovcu.Srednja šola Zagorje je pre-pustila kuhinjo približno 50 prostovoljkam in učencem osnovnih šol Toneta Okro-garja, Ivana Skvarče in dr. Slavka Gruma z mentorica-mi, kjer so ekološko pride-

Občini Zagorje in Trbovlje tudi letos subvencionirata celodnev-no oskrbo na daljavo. Storitev je namenjena starejšim občanom in občanom, ki bivajo sami ali v širši družini, ki je čez dan zaradi službenih obveznosti odsotna. Do subvencije so upravičene tudi osebe s težjimi kroničnimi boleznimi, invalidi in osebe s starostnimi znaki kot je na pri-mer demenca.

Storitev omogoča uporabni-kom kvalitetnejše in varnejše bivanje na domu, saj upo-rabniku omogoča proženje alarma, tudi če sam zaradi zdravstvenega stanja morda ne more pritisniti na gumb za klic na pomoč. Ob sprožitvi alarma se vzpostavi kontakt z asistenčnim centrom, ki je uporabnikom na voljo 24 ur dnevno. K ceni za oskrbo na daljavo bosta občini prispe-vali po 10 evrov mesečno na upravičenca, skupno pa je

Občinsko združenje slovenskih častnikov Hrastnik je 16. aprila gostilo predavatelja, ki sta pre-davala o sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji, zasavski regiji in občini Hrastnik.

Boštjan Breznikar, vodja izpostave RS za zaščito in reševanje Trbovlje, je zbrane seznanil s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v RS: zakonske podlage, organiziranost in delovanje sistema, vključenje Slovenske vojske v zaščito in reševanje, usposabljanje za naloge zaščite in reševanja in mednarodno sodelovanje v sklopu zaščite in reševanja. Pojasnil je tudi

Demenci prijazna točka Pirhi v Zagorjuvse potrebne informacije. »Namen te ozaveščenosti in informiranosti je pomoč osebam z demenco in svoj-cem, da s skupno podporo spodbujamo njihovo samo-stojnost in poskrbimo za ohranjanje njihovega dosto-janstva,« je povedal direktor Doma starejših Hrastnik Drago Kopušar in dodal: »Le s skupnim sodelovanjem bodo lahko osebe z demenco ostale čim dlje doma, kar je tudi priporočilo Alzheimer Europe, katere članica je Spominčica-Alzheimer Slo-venija.«Odprtje je popestril Moški pevski zbor Svoboda Hra-

stnik. Točko sta slavnostno odprli Majda Velej, pred-stavnica stanovalcev v svetu zavoda Dom starejših Hra-

stnik, in Tanja Grad, pred-stavnica Spominčice.

M Savus : arhiv Doma starejših Hrastnik

lana jajca skuhali v čebuli in jih prelevili v velikonoč-ne pirhe. Osnovnošolci in prostovoljke Rdečega križa so tudi prijazno sprejemali obiskovalce stojnic. Letos je stojnice krasilo približno dva tisoč pirhov, ki so jih lahko obiskovalci zamenjali za prostovoljne prispevke. V lanskem letu so tako do-mačini prispevali približno 1200 evrov, na podoben zne-sek pa računajo tudi letos. S prostovoljnimi prispev-ki bodo vsaj trem otrokom omogočili brezskrbno leto-vanje.

M : AAV

Kako »kolnejo« Trboveljčani?Tea Lopan je avtorica trenutno najbolj odmevne zasavske magistr-ske naloge z naslovom Kletvice in psovke v trboveljskem govoru. 3. aprila je izsledke predstavila zbranim v Delavskem domu Trbovlje.

svoje magistrske naloge iz-vedla raziskavo, v katero je vključila 20 Zasavk in Za-savcev različnih starosti. Med takoimenovanimi in-formatorji je bil tudi slikar

Jože Potokar – Cvrčo, ki se je Lopanovi pridružil na predstavitvi naloge. Vlo-go povezovalke je prevzela Jana Mlakar Adamič.Lopan je na predstavitvi med drugim izpostavila zanimi-vo dejstvo, da se v Trbovljah psovke in kletvice uporablja-jo tako pogosto, da so neka-tere od njih že izgubile nega-tivno konotacijo in postale medmeti, nekatere pa so pri-dobile celo pozitivno kono-tacijo – primer tega je fraza »lepa ku prasica«. Ugotovila je tudi, da mladi ne prekli-njajo nič manj kot starejša generacija, le, da se kletvice in psovke od generacije do generacije razlikujejo. Veči-na kletvic je k nam prišla iz stičnih jezikov – največ iz slovanskih, veliko pa tudi iz nemškega.

Magistrska naloga je nas-tala leta 2017, lansko jesen pa je dobila nagrado Občine Trbovlje. Avtorica, ki ni pri-čakovala, da bo njena naloga tako odmevala v zasavskem prostoru, pravi, da je z obi-skom predstavitve zelo za-dovoljna.

M MD : arhiv DDT

Subvencionirana oskrba na daljavo

za ta razpis iz proračunskih sredstev v obeh občinah na-menjenih 5000 evrov. No-vost letošnjega razpisa v Za-gorju je, da je odprt celo leto

Zaščita in reševanjeorganiziranost in delovanje zaščite in reševanja v zasav-ski regiji.Aleš Venko, strokovni so-delavec za zaščito in reše-vanje na občini Hrastnik, pa je pojasnil organiziranost in delovanje zaščite in reše-vanja v občini. Predstavil je štab in enote CZ ter druge strukture, ki so vključene

v občinski sistem. Preda-vanje je popestril z boga-tim slikovnim gradivom in konkretnimi primeri narav-nih in drugih nesreč, ki so se zgodile v preteklosti, pri katerih so bili angažirani subjekti zaščite in reševanja v občini Hrastnik.

M JZ

oziroma do porabe sredstev. Trenutno se lani uvedene socialnovarstvene storitve poslužujejo trije občani Za-gorja, sporočajo na občini.

M Savus

5četrtek, 25. april 2019NA BREGOVIH SAVEO Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.savus.si

V petek, 19. aprila, sta Občina Hrastnik in KRC Hrastnik organizirala v ki-nodvorani na Dolu odprtje likovne razstave slikarja Jožeta Barachinija, Dola-na, ki zdaj živi in ustvarja v Radečah. Predstavil je tudi svojo knjigo Slikar.Odprtje so v glavnem obi-skali njegovi znanci in pri-jatelji z Dola in okolice, ki poznajo njegovo delo in življenje. »Stanovali smo eno nadstropje nad to dvo-rano,« je povedal, »na tem odru sem režiral leta 1964 z mladinci gledališko igro,

Koncert benda SvetnikV Čemšeniku so 14. aprila pripravili popoldanski koncert, ki se je močno dotaknil src ljudi, ki so prišli prisluhnit koncertu sodobnega krščanskega benda Svetnik. Kitare, cajon, sodobni ritmi in polna dvorana Prosvetnega doma je bil okvir koncer-ta, ki je imel tudi dobrodelno noto. Z njim so namreč zbirali sredstva za obnovo čemšeniške župnijske cerkve, ki je zara-di plazovitega terena na tem območju zaprta že dve leti in pol. Prizadevanja za obnovo so v polnem teku, ravno tako kot iskrena želja ljudi po zbiranju v domači cerkvi.

M Savus : Marko Drobne

Gospa Brezovar, kako je prišlo do tega, da ste se začeli ukvarjati z družin-skim drevesom Zagorja?nb: Posredno je kriv moj mož. Verjetno bi me bolje razumeli, če bi vedeli, da živim takorekoč v muzeju, v graščini, in če živiš v mu-zeju, je čudno, da nimaš svo-jega družinskega drevesa. Ko se je mož dobil s svojimi sestričnami, so imeli vedno isto debato - od kod izhajajo naši predniki? Kakšno vlogo ima pri tem gospod Andrej Klembas?nb: Ko prideš nekje do leta 1852, se začnejo v zapisih pisave nekoliko prepletati. Črka t ni več črka t, ampak je popolnoma drugačna in lahko se izgubiš. Šla sem na spletno stran Slovenskega rodoslovnega društva in tam sem prišla v kontakt z nek-danjim predsednikom Pe-trom Havlino. Ta mi je rekel, naj se po pomoč obrnem na Andreja Klembasa, ki je tudi

Festival medgeneracijskega sodelovanja Srečen za živet je doživel že šesto ponovitev. 12. aprila se je v avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje na tržnici društev predstavilo prib-ližno 30 različnih organizacij, ki so predstavile svojo dejavnost.

Razstavo je odprl Marko Pavlovič, direktor Mladin-skega centra Zagorje ob Savi, ki je organizator dogodka. V kratkem nagovoru je povzel glavno sporočilo festivala. V kulturnem programu so za-peli otroci otroškega pevske-ga zbora Osnovne šole Tone-ta Okrogarja. V nadaljevanju je svojo podporo delovanju mladinskega centra in festi-vala izrekel zagorski župan Matjaž Švagan.

Hrvaška turistična agencija STA putovanja je na svoji sple-tni strani pripravila seznam najboljših destinacij v Evropi, kjer si je moč ogledati cvetoča japonska češnjeva drevesa. Na prvo mesto tega seznama so uvrstili naše, slovensko, zasa-vsko Zagorje.

»Manj kot dve uri vožnje z avtomobilom od Zagreba in približno 52 kilometrov od Ljubljane se nahaja Zagor-je ob Savi, majhno mesto s približno 7000 prebivalci in prečudovitim češnjevim vr-tom,« so zapisali na spletni strani. Turisti, ki jih je članek navdahnil in so si želeli nasad japonskih češenj pri Zdravstvenem domu v Za-

iz Zagorja.Gospod Ocepek, kako sta prišla v stik z Nado Bre-zovar?uo: Zanimalo me je, kdo so moji predniki. Našel sem gospoda, s katerim še vedno ugotavljava, kako sva v soro-du, in povedal mi je za neko Zagorjanko, ki da popisuje zagorsko družinsko drevo – Nado Brezovar. Takoj je bila pripravljena sodelovati in sva začela z delom.Od kod ideja, da drevo objavita na spletu?uo: Ideja je obstajala že ne-kaj časa – Nada in Andrej sta se pogovarjala z občino in nastala je ideja, da bi za dve največji rodbini, Drnov-šek in Vozelj, naredili pdf datoteko. Zadevo so objavili na spletni strani občine, jaz pa sem kot informatik imel idejo, kako bi lahko zadevo naredili dinamično.Koliko obiska ima sple-tna stran? uo: Dnevno dobimo 40 do

50 obiskov, razen tistega prvega »booma«, ko je sple-tno stran dnevno obiskalo 2500 ljudi. Ljudje so preko občinske spletne strani iskali našo in celo zrušili občinsko stran. nb: Tiste tri dni je drevo ži-velo v popolnosti. Imeli smo vnose s prvo črko imena in priimkom. Zdaj smo zaradi varstva osebnih podatkov te podatke preventivno umak-nili.Ste imeli kakšno pritož-bo?nb: Uradne pritožbe ni bilo, se je pa v komentarjih na so-cialnih omrežjih nekaj ljudi začudilo, kako smo lahko

kar tako objavili podatke.Lahko rečemo, da so Za-gorjani drevo dobro spre-jeli?nb: Zelo dobro. Vsi so nav-dušeni in, če koga vprašaš, nima nič proti, da objavimo njegovo ime in priimek. Ve-činoma so ogorčeni, kako lahko ima kdo sploh kaj pro-ti. uo: Do danes nama je okrog 80 ljudi poslalo svoje podat-ke - kar velike družine so poslale že izdelana dreve-sa, da bi jih dodali našemu. Ne samo Zagorjani, tudi iz drugih občin. Tisti, ki želijo, lahko Nadi še vedno pošljejo podatke.

Boste izdelali drevo tudi za druge občine?uo: Ideja je bila, da bi dreve-sa drugih občin priključevali našemu, da bi nekoč imeli slovensko družinsko drevo.Reakcija občanov je bila pozitivna, kaj pa reakcija občine?nb: Ko sem se odločila sis-tematično popisovati knji-ge Zagorja, sem vedela, da moramo rezultat dati lju-dem. Tudi našemu županu sem naredila drevo družine Švagan, takrat je bil zraven tudi zdajšnji minister Rudi Medved in oba sta bila nav-dušena. Da bi na občini našli sredstva za to, nikomur še na misel ne pride, ampak, dok-ler smo pripravljeni delati prostovoljno, nas podpirajo, saj poznajo vrednost pro-jekta. Dostop do drevesa je brezplačen, financiramo se iz lastnih sredstev.Kako daleč nazaj sega za-gorsko družinsko drevo?nb: Najstarejši podatek je približno iz leta 1580. In tudi tu se že pojavljajo pri-imki, kot je Drnovšek.Ste odkrili kaj zanimive-ga o svojih prednikih?uo: Zanimivo dejstvo, ki ga rad povem, je, da je bila pri

mojih praprastarših staro-stna razlika med prapraba-bico in prapradedkom 20 let, s tem, da je bila praprababica starejša.nb: Moje drevo še ni do konca izdelano, a zaenkrat nisem našla nič posebnega, razen kakšnih zanimivih in včasih šokantnih zapiskov, ki so jih župniki dodajali po-pisom v župnijskih knjigah. uo: Ugotovila sva tudi, da se današnja družba od takratne ne razlikuje zelo.nb: Ne, tudi takrat so bili pi-janci, nezakonski otroci, sta-ri so se poročali z mladimi, moški so imeli po več žensk in tako naprej.Sta našla kakšne skupne prednike?uo: Midva še ne, sam pa sem raziskoval, tudi na željo mo-jih polnoletnih dijakov, in ugotovil, da sem v sorodu z marsikom od njih.nb: Za rodbine, ki tu živijo že dalj časa, je malo verje-tno, da niso v sorodu med seboj. Lahko sklenemo, da so vsi Zagorjani danes med seboj povezani?oba: Gotovo.

M : Martina Drobne

Obiskovalci so imeli pri-ložnost spoznati različna društva, zavode in ostale nevladne organizacije in se seznaniti z njihovim delom.

gorju ogledati v živo, so mo-rali pohiteti – češnje namreč cvetijo le nekaj dni. Poleg Zagorja je na seznam agen-cija STA putovanja uvrstila še London (VB), Pariz (Fran-cija), Edinburg (Škotska), Berlin in Bonn (Nemčija),

ki nam je lepo uspela. Leta 1995 sem imel tukaj slikar-sko razstavo. Zgodovinsko sliko Dola je takrat odkupila Občina Hrastnik in jo poda-rila Krajevni skupnosti Dol. V tej dvorani sem na prire-ditvi spoznal tudi svojo ženo Marico,« je obudil spomine Barachini.Kot slikar realist ustvarja od leta 1989 in do sedaj je imel že 109 samostojnih likovnih razstav. Prav tako je sodelo-val na skupinskih razstavah v vseh večjih mestih Slove-nije. Zadnje čase ilustrira knjige znanih slovenskih pi-

Srečen za živet, šestič Zagorske japonske češnje

Ves čas dogodka pa je deloval še živi oder, na katerem so se zvrstili pevci, za najmlajše pa je poskrbel še klovn.

M : AAV

Barachini doma

sateljev, kot so Ivan Sivec, Bogdan Novak in Darinka Kobal. O nekdanjem kraja-nu Dola sta spregovorili Voj-ka Povše in Manja Golec, zbrane sta pozdravila tudi župan Hrastnika Marko

Kopenhagen (Danska), Has-selt (Belgija) in Stockholm (Švedska). Hasselt se ponaša z največjim japonskim vr-tom v zahodni Evropi.

M MD : Lovro Rozina

Po poteh zgodovineZagorje ob Savi je prva občina v Sloveniji, ki je dobila svoje brez-plačno družinsko drevo. Izdelala sta ga Nada Brezovar in Andrej Klembas, na spletu pa je zaživel ob pomoči dr. Uroša Ocepka. Z Nado Brezovar in Urošem Ocepkom smo govorili o projektu in izzi-vih, ki jih je ta prinesel, ter zanimivih ugotovitvah, ki so vzniknile tekom raziskovanja.

Funkl in predstavnica KRC Liljana Oplotnik. Večer se je končal z druženjem, ko so mnogi obiskovalci gostu še osebno čestitali za imenitno razstavo.

M : Fanči Moljk

6 četrtek, 25. april 2019 www.jamatlon.siTEMA - NA BREGOVIH SAVE

»Gasilstvo v Trbovljah se ne ukinja,« je zagotovila župa-nja Jasna Gabrič, »predvi-dena pa je reorganizacija, s katero bomo ob enakem fi-nančnem vložku, 618.000 € letno, omogočili večjo vklju-čenost prostovoljnih gasil-cev in poskrbeli za njihovo osnovno zaščito ter s tem zvišali varnost vseh, saj bo

ob nesrečah in nepredvide-nih dogodkih tako na voljo več usposobljenih gasilcev, kot jih je ta trenutek.« Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije in Gasilski zavod Trbovlje sta 18. aprila skli-cala tiskovno konferenco, ki je potekala na dvorišču pred Gasilskim domom v Trbovljah, saj, kot so dejali

predstavniki GZ Trbovlje in Sindikata poklicnega gasil-stva Slovenije, direktor GZ Trbovlje Matjaž Lapi po navodilu lastnika (Občina Trbovlje) ni dovolil tiskov-ne konference v prostorih doma. »Nismo mogli dovoli-ti, da bi konferenca potekala nekje, kjer bi bilo lahko za-radi tega ovirano delovanje gasilcev v primeru interven-cije,« se je na očitek odzvala županja, podprl pa jo je tudi direktor GZ Trbovlje.»Pred dobrima dvema mese-

cema smo bili seznanjeni, da namerava županja Trbovelj poseči v organiziranost in delovanje poklicne gasilske enote, Gasilskega zavoda Tr-bovlje. Še več, javni gasilski zavod naj bi enostavno uki-nila in s tem tudi 24 urno prisotnost poklicnih gasil-cev. Kljub trudu, da se za ‘zaprtimi vrati’ rešijo vsi ne-potrebni zapleti, nam to do danes ni uspelo,« so v Sin-dikatu poklicnega gasilstva Slovenije zapisali v vabilu na tiskovno konferenco.Namesto poklicnih gasilcev, zaposlenih na GZ Trbovlje,

bi v okviru PGD Trbovlje – mesto v poklicnem jedru zaposlili 10 gasilcev. Seda-nje neprekinjeno 24 urno dežurstvo ekipe treh gasil-cev naj bi nadomestili z de-žurstvom polne ekipe med delavniki od 6. do 22. ure, ponoči in ob vikendih pa naj bi poklicne gasilce nadomes-tili prostovoljni gasilci (ne bi dežurala ekipa treh gasilcev, ampak samo eden ali dva). Trboveljski poklicni gasilci in njihov sindikat odločno nasprotujejo takšni rešitvi.Sekretar sindikata poklic-nih gasilcev David Švarc je opozoril, da pomeni nova ureditev predvsem težavo zaradi izvozov. Sedaj zago-tavljajo minutni izvoz, ob novi organiziranosti bodo za izvoz gasilci potrebovali več kot pet minut. Ob nekaterih posegih, predvsem prome-tnih nesrečah, pa tudi poža-rih, pomeni to precej slabšo intervencijo in večjo ogro-ženost ljudi in premoženja, so prepričani v sindikatu. Za prebivalce Trbovelj bodo posledice škodljive, meni Švarc. Zaposleni v prosto-voljnem gasilskem društvu bodo imeli tudi manj pravic kot sedanji poklicni gasilci, so še opozorili sindikalisti. Predsednik sindikata poklic-nih gasilcev Sandi Ogrizek je poudaril, da takšna ukini-tev zavoda, ki letos praznuje 25 let uspešnega delovanja, pomeni napad na vse poklic-ne gasilce v Sloveniji. Še po-sebej je opozoril, da bi z novo

ureditvijo precej zmanjšali možnosti za uspešne inter-vencije, ko ne odločajo mi-nute, ampak sekunde.Sekretar trboveljskega sin-dikata poklicnih gasilcev Sandi Lepoša je opozoril, da bodo ljudje ob drugačni organiziranosti bolj ogrože-ni. Za požar v stanovanju, na primer, je odločilen čas. Če gasilci ne pridejo na mesto požara v nekaj minutah, ga bodo težko omejili. Županja se sprašuje: »Če tak sistem deluje v večjih občinah, tudi v takšnih, kjer je intervencij veliko več, saj skozi njih teče avtocesta, zakaj ne bi v Trbo-vljah?«Predsednik trboveljskega sindikata poklicnih gasilcev Andrej Sajovic je opozoril, da je število poklicnih ga-silcev padlo s 15 na 12 že v prejšnjem mandatu županje, ki je takrat obljubila takšno organiziranost še naprej. Zato so razočarani. Poklic-ni gasilci so poslali županji Gabrič svoje zahteve, vendar nanje doslej niso dobili od-govora. Le pojasnilo, da na grožnje ne bo odgovarjala.Županja Gabrič je v izjavi 18. aprila predstavila nekaj ugo-tovitev revizije gasilskega dela v Trbovljah. Revizija je pokazala visoko število nad-ur – skoraj vsak gasilec v Tr-bovljah je imel letno izplača-nih še 230 nadur, čeprav jih zakonodaja dovoljuje največ 180. Torej gre tu za nezako-nito porabo javnih sredstev, opozarja županja. Na zadnji dan leta 2018 so imeli gasilci poleg nadur še skoraj 3000 dodatno narejenih ur. Na račun tega so že vpeljali sis-tem, po katerem prostovoljni

gasilci začasno pomagajo pri dežurstvih, da lahko poklic-ni gasilci koristijo ure, ki jim pripadajo. Poklicni gasilci so se na podatek o visokem številu nadur odzvali z od-govorom, da jih je premalo – županja odgovarja, da je bilo tudi ob višjem številu zapo-slenih število nadur povsem enako, dodaja pa še, da tudi v tistih občinah, kjer je za-poslenih gasilcev manj, to-vrstnih težav z nadurami ni.19. aprila so se na novinar-ski konferenci zbrali pred-stavniki prostovoljnih trbo-veljskih gasilcev in direktor GZ Trbovlje, ki so skupaj z županjo ponovno odgovar-jali na najbolj pereče vpra-šanje, ki je vzniknilo v pre-teklih dneh – kaj bo prinesla reorganizacija dela gasilcev v Trbovljah?Na tiskovni konferenci so bili poleg županje in direk-torja prisotni še poveljnik PGD Čeče Sašo Šardi, predsednik PGD Klek Luka Sladič, predsednik PGD Trbovlje – mesto Marko Zaletel in predsednik PGD Dobovec Gašper Princ.Županja je ponovno pouda-rila, da si želi boljšega sode-lovanja med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci in se hkrati opravičila prvim, saj so bili po njenih besedah s strani drugih deležni šikani-ranja in drugega neprimer-nega vedenja.Predstavniki prostovoljnih gasilcev in direktor GZ Tr-bovlje Lapi se z reorganiza-cijo strinjajo. Predstavniki PGD menijo, da jim bo de-žurstvo, v katerega bodo po novem bolj intenzivno vključeni, prineslo več kalje-

nja v praksi. Reorganizacija bo prinesla tudi bolj učin-kovito porazdelitev sredstev med poklicne in prostovolj-ne gasilce, je dodal Princ. Občina Trbovlje namreč po besedah županje gasilstvu v občini namenja 618.000 evrov (drugi najvišji znesek med občinami, s katerimi so opravili primerjavo), od ka-terih jih gre več kot polovi-ca za plače in druge izdatke poklicnih gasilcev, po drugi strani pa prostovoljnim ga-silcem primanjkuje denarja za nakup osnovne zaščitne opreme – njihova trenutna oprema je namreč dotrajana in ne zagotavlja primerne varnosti ob intervencijah.Na vprašanje, kakšni bodo prihranki pri plačah poklic-nih gasilcev, glede na to, da se njihovo število ne bo bi-stveno zmanjšalo (z 12 na 10), županja odgovarja, da si trenutno poklicni gasil-ci velik del plače zaslužijo z delom ponoči, tega pa bo ob dežurstvih prostovoljnih gasilcev manj. »Ne gre za to, da bodo gasilci zdaj na mini-malcih,« pojasnjuje Gabrič, »bodo pač plačani po siste-mu gasilcev, kot vsi ostali.« Problem naj bi bil tudi v tem, da je med poklicnimi gasilci v Trbovljah preveč vodij, za katere se županja sprašuje, koga glede na majhnost eno-te sploh vodijo.Ali bodo dosegli kompro-mis, bo pokazal čas. Reor-ganizacija sistema naj bi po besedah županje stopila v veljavo proti koncu leta.

M : Marko Planinc in Martina Drobne

Požar med gasilci in županjoObčina Trbovlje bo predvidoma z novim letom dobila prostovoljno gasilsko enoto s poklicnim jedrom. Tak sistem, pojasnjuje trbo-veljska županja Jasna Gabrič, imajo tudi mesta in mestne občine, ki so po številu prebivalcev in po površini večje od trboveljske in imajo več intervencij. Poklicni gasilci, zaposleni v GZ Trbovlje, tež-nji po reorganizaciji ostro nasprotujejo.

Zbor članov sindikatov GZ Trbovlje je županji pos-lal sporočilo, v katerem so zapisali svoje zahteve in pripombe na njene načrte o reorganizaciji. Trbo-veljski poklicni gasilci tako:

• nasprotujejo načrtom Občine Trbovlje o ukinitvi GZ Trbovlje in organizaciji poklicne enote kot poklicnega jedra v okviru PGD Trbovlje.

• zahtevajo ohranitev delovnih mest, v primeru upokoje-vanja oz. drugih razlogov odhoda iz enote pa zaposlo-vanje novih gasilcev.

• so proti nižanju števila poklicnih gasilcev, katerih šte-vilo je že v prejšnjem mandatu županja skrčila s 15 na 12.

• zahtevajo ohranitev režima dela, ki bo zagotavljal stal-no prisotnost poklicne gasilske izmene neposredno v enoti – le na tak način, pravijo, lahko zagotavljajo mi-nimalni čas izvoza za posamezno intervencijo.

• so proti uvajanju stalne pripravljenosti na domu, s ka-tero, pravijo, se mimo pogodbe o zaposlitvi s 40-urnim delovnim tednom posega v prosti čas gasilcev in nji-hovih družin.

• so proti temu, da se delo in odgovornost poklicne ga-silske enote prelaga na njihove prostovoljne kolege, pozdravljajo in podpirajo pa pomoč prostovoljnih gasil-cev pri dežurstvih, intervencijah in ostalih aktivnostih.

SOP Trbovlje d.o.o. Ulica 1. junija 36, TrbovljeTel 041-426-011, 031-630-271www.sop-trbovlje.si info@sop-trbovlje.si

UPRAVLJANJE Z NEPREMIČNINAMI

9.00 do 12.00, pred DDT

7četrtek, 25. april 2019O Zasavkah in Zasavcih vsak dan pišemo na www.savus.si NA BREGOVIH SAVE - POGOVOR

Gospod Berginc, verje-tno toliko intervjujev kot po prejemu nagrade GZS v življenju še niste dali, kajne?Mogoče ne v funkciji na Eti-ju, ampak prej, ko sem delal na Telekomu in Siolu, pa bil nadzornik na Telekomu, je bilo medijskega pritiska bi-stveno več. Odkar sem na Etiju, pa res ne.Čeprav so bili sedanji po-govori verjetno kar pri-jetni?Po eni strani so prijetni, po drugi strani je vsaka izjava neke vrste zaveza za naprej. Sam to medijsko izpostavlje-nost jemljem bolj kot obve-zo, ne pa kot nekaj, kar bi z veseljem počel. To verjamem. Kako pa ste sprejeli priznanje Gospo-darske zbornice? Sprejel sem ga kot zelo vi-soko priznanje. Gre namreč za najvišja statusna prizna-nja, ki jih podeli slovenska

gospodarska zbornica. Gre za priznanje z 51-letno tra-dicijo in jaz sem ga vzel kot priznanje Etiju, ne pa kot priznanje samo meni. Saj en človek brez ekipe sodelavcev tako ni kaj veliko vreden.Kaj je bilo odločilno, da ste se odločili priti v Za-savje, na Izlake, v ETI?Jaz sem ETI poznal že iz ča-sov, ko sem pred več kot 20 leti delal v celjski Kovinoteh-ni in je bil ETI naš poslovni partner. Od njih smo kupo-vali in jim prodajali. Že tak-rat sem ETI nekako spošto-val, občudoval energijo, ki je bila vedno v Etiju, nekakšno prodornost, tudi odločnost

se boriti na mednarodnem trgu z relativno standar-dnimi izdelki, kar pomeni, da je bilo potrebno vlagati v uspehe res ogromno ener-gije. Etijeva energija me je navduševala, počasi sem se tudi naveličal dela v Ljublja-ni, odgovarjal mi je lokaci-ja Etija, ki je bližje Celju in dejstvo, da v Celju praktično ni podjetja, primerljivega z Etijem. Niti po velikosti, niti kompleksnosti, iz tega vidi-ka je bil zame to velik izziv.Kdo vas je prepričal?Povabil me je Jože Smrkolj, poznal sem tudi vse ostale iz prejšnje ekipe, še par po-govorov s takratnim pred-sednikom nadzornega sveta Marjanom Kramarjem in odločitev je padla. 1700-članski kolektiv, ki je razpršen po vsem sve-tu, verjetno ni enostavno voditi? Kaj vas vodi pri tem delu?Pri Etiju je izjemno velik

izziv miselni prehod z izla-škega podjetja na mednaro-dni koncern ETI. Nismo še prehodili vse poti, tu imamo še kaj za narediti. Še ved-no imamo preveč, če temu rečem, izlaške miselnosti, mogoče premalo mednaro-dne miselnosti. Vendar to je proces, ki traja prav gotovo več kot 10 let in bo še nekaj časa trajal. Vsi se moramo zavedati, da je naš sodelavec v Ukrajini vreden popolno-ma toliko kot naš sodelavec na Izlakah, v Kamniku ali pa v Nemčiji. In ta preskok v glavah še traja.V zadnjih letih ste se pre-cej osredotočili na trg

Nemčije, tudi Češke. V bistvu pozno?Mogoče to dojemanje ni čisto točno. Mi smo na trg Nemčije osredotočeni že ves čas, Nemčija je bila pred leti že največji trg Etija, dolga leta, potem je pa zaradi rasti drugih trgov in male stag-nacije padla na drugo mesto. Zato smo dali nov, dodaten zagon Nemčiji. Še vedno pa je Nemčija naš drugi največji trg, vendar je pa to največji trg Evrope in se je potrebno nanj bolj osredotočiti. Češka pa je bila pravzaprav luknja v naši prodaji. Ker je srednja in vzhodna Evropa naše ciljno tržišče, smo se morali tudi Češki bolj posvetiti.Ste tretji največji proi-zvajalec na svetu v svoji branži. Vas to zadovolju-je?Pri talilnih varovalkah, če zelo točno rečem, smo tretji

največji med tistimi, ki dela-jo po evropskih standardih. Verjetno se kje na Kitajskem še najde kakšen večji proi-zvajalec, ampak v tem delu, kjer mi delamo, smo tretji. S četrtega smo se prebili na tretje mesto, do drugega pa je precej daleč. Seveda se mu bomo približevali, vendar ga v kratkem ne moremo do-seči. Smo pa pri nekaterih blagovnih skupinah znotraj varovalk prvi. Pri teh izdel-kih vodimo igro, tudi pri cenah smo lahko bolj agre-sivni. Pri nožastih varoval-kah, Slovenci jim rečemo po domače »pancerke«, smo pa definitivno največji in tudi

najboljši in bomo ta položaj še jačali.Kako vam to uspeva? Je za to kriva vaša inovativ-nost?Inovativnost je v standardni zreli panogi velik izziv. Ved-no znova se sprašujemo, kaj še. Ravno danes, pred eno uro, sem podpisoval devet inovacijskih predlogov za nagrade Gospodarske zbor-nice. Po mojem vedenju bomo imeli skoraj polovico vseh prijavljenih predlogov v Zasavju. To kaže, da so pri nas ljudje skozi leta, kot se moderno reče, ponotranjili. Treba je inovirati in potreb-no je prijavljati te inovaci-je. Nekaj je še potenciala pri množičnem inoviranju. Zavedamo se, da se samo s standardnim programom brez inoviranja enostavno nazaduje. Lani smo npr. v prihodkih zrasli za dobrih

6 odstotkov, delež prodaje novih izdelkov pa je znašal 7 odstotkov od vseh prihod-kov. Se pravi, če ne bi bilo novih izdelkov, bi lani ETI nazadoval za en odstotek. Če bi pet let tako nazadoval, bi bil zrel za odpis.Če ETI da polovico pre-dlogov za inovacije, je potem nekaj narobe z za-savskim gospodarstvom?Ne bi rekel, da je narobe, bolj je potrebno upoštevati dejstvo, da je ETI v vseh teh letih res postal daleč največ-ji v Zasavju. Med večjimi imamo v Zasavju še izjemno dobro Steklarno Hrastnik, ki je z vidika dobičkonosnosti

boljša od nas. Očitno je bolj zožila posel, ga sfokusirala, mi pa zaradi blagovne znam-ke še vedno držimo širino produktnega portfelja, vča-sih tudi na račun malo slab-še dobičkonosnosti. Vendar je dobiček tudi pri nas vsa zadnja leta rasel in tudi letos računamo, da bo. Sicer pa je dejstvo, da ostanka državnih podjetji v Zasavju v bistvu ni več. Vendar se razni novi start upi in mala podjetja kar dobro prebijajo. Včasih se kar čudim, ko slišim, kako manjša zasavska podjetja hitro rastejo. Verjetno bo si-tuacija čez 10 let takšna, da bo delež Etija v zasavskem gospodarstvu manjši kot je danes, ker bodo druga zasa-vska podjetja rastla hitreje, kot bo rastel ETI.Saj to bi bilo dobro.Seveda, sigurno, jaz se tu strinjam.Kako se počutite med Za-savci?Zelo dobro. Včasih, ko se pogovarjam s kom Celju re-čem: Ja, pri nas v Zasavju … in se že smejijo. Tu se poču-tim zelo domače. V bistvu bo kmalu že 13 let, kar sem prišel.Ste kdaj pristali na za-gorskem letališču?Samo enkrat. Pristanek na zagorskem letališču je kar zahteven, v bistvu se je pot-rebno malo pripravit na pri-stanek. Steza je kratka, pri-hod z ene strani je tudi malo bolj zahteven, ampak gre.Verjetno radi letite, kaj vam pomeni to, da ste v kabini letala?To je sprostitev. Jaz letim raje z jadralnimi kot z mo-tornimi letali, imam pa obe licenci, pri jadralni tudi inštruktorsko. Zame he le-tenje sprostitev, to je mir. Zanima me tudi geografija. Ko gledam zemljo z vrha, me pomirja, sprosti. Če se malo pohvalim, imam precej dobro prostorsko orientacijo, precej dobro si predstavljam, kje kaj je, kako daleč je do kam. To sem dobil tudi z le-tenjem.Je pogled z neba na Slo-venijo kaj drugačen kot sicer?Slovenija je izjemno lepa tudi iz zraka, vidi se, da je zelo urejena, ekološko urejena. Pa čeprav seveda opaziš tudi iz-puste ali kakšne hude, grobe posege v naravo. Kljub temu je Slovenija izjemno lepa. Ste leteli nad Zasavjem?Seveda sem, vendar se pri jadralnem letenju Zasav-ja malo izogibamo. Teren je zelo razgiban, v primeru zasilnega pristanka ne bilo veliko možnosti pristati. Pa še nekaj – območje medna-rodnega letališča Brnik kot kontrolirano območje sega praktično do Mrzlice, celot-no Zasavje praktično sodi v območje tega terminalnega območja Brnik. Piloti špor-

tnih letal se tega praviloma izogibamo, saj je potrebna dodatna komunikacija s kon-trolo zračnega prometa.Ste si v mladostniških le-tih predstavljali takšno kariero?Čisto v mladosti si nisem predstavljal, kaj bom počel. Sem pa bil vedno dosti ra-doveden, pa podjeten. Tudi v šoli nekih težav nisem imel, mi je kar dobro šlo. Mlad človek praviloma v mla-dostniških leti, vsaj takrat, ni razmišljal o podjetništvu, bolj o tem, kako se bo imel fajn.Ali je profil podjetnika oz. managerja danes dru-gačen kot je bil v časih, ko ste začeli s kariero? Pridejo danes managerji prej do vodstvenih polo-žajev?Tudi v času, ko sem bil mlaj-ši, smo prišli včasih kar hit-ro do visokih položajev. Sam sem bil že pri svojih 33 letih član uprave celjske Kovi-notehne, ki je imela takrat skoraj 500 milijonov mark prihodkov in je bilo eno večjih slovenskih podjetji. Nekih omejitev praviloma že takrat ni bilo. Zdaj pa je več zasebnih podjetji, več zasebne iniciative, kjer se mladi hitro preizkusijo. Pri zelo standardnih podjetjih je mogoče vključevanje mladih daljše. Vendar nekega pra-vila ni. Včasih v naši firmi, ko komu ponudimo višjo funkcijo, dobim odgovor, da še ni zrel. Povem mu, saj si že deset let tu. Če po desetih letih nisi, potem ne boš ni-koli. Tisti, ki so prodorni in želijo, bodo našli svoj pros-tor pod soncem. Tisti, ki pa so takšni, da stojijo, kamor jih postaviš, ga pa prej niso našli in ga tudi zdaj ne bodo. Dober manager? Klasič-no vprašanje.Saj je tudi odgovor bo bolj ko ne klasičen. Večino časa managerja je delo z ljudmi, na vseh nivojih. Najprej s svojo ekipo, pa tudi z dru-gimi. Recimo, jutri imam izobraževanje za naše moj-stre, opravil bom dve šolski uri. Strategija, delo z ljudmi in vodenje z vzorom, se pra-vi, da dejansko delaš to, kar govoriš. Teh treh stvari sem se vedno držal. Pazil sem, da sem na svoji funkciji vedno razmišljal in deloval strate-ško, da sem imel primeren odnos z ljudmi, da sem imel urejeno svojo prvo ekipo. Mislim, da jo imam, da je zelo dobra. Potem pa sem se vedno trudil, da sem sem dejansko delal to, kar sem govoril. Ljudje te vseskozi gledajo. Če je razlika med tem, kar delaš in govoriš, potem zgubljaš avtoriteto in spoštovanje zaposlenih. To so moja tri vodila za uspešno managersko delo.

M Marko Planinc : arhiv Eti Izlake

Tomaž Berginc: »Navdušuje me Etijeva energija.«Tomaž Berginc je leta 2007 prevzel vodenje skupine ETI. ETI je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev komponent za stanovanjske in poslovne inštalacije, distribucijo električne energije za nizko in srednjo napetost ter močnostno elektroniko in polprevodnike. Je tretji največji proizvajalec varovalk na svetu. Proizvaja tudi izdel-ke tehnične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike. Družba je v 100-odstotni lasti nizozemskega holdinga FUSE C.V. oz. skupine Adlinger. Berginc, ki ima za sabo uspešno managersko kariero (začetki v Kovinotehni, kasneje tudi vodstveni položaji v Telekomu in Siolu) je letošnji dobitnik nagrade Gospodarske zbor-nice Slovenije.

8 četrtek, 25. april 2019 Novi podjetniki v Zasavju oglašujejo v SavusuAUFZUG - NA BREGOVIH SAVE

Objavo oglasov v rubriki Aufzug so omogočili

Pogoji razpisa Aufzug • na razpis se lahko prijavijo vsa novo-

nastala podjetja, samostojni podjetni-ki, obrtniki, ki so se registrirali v letih 2017, 2018 ali 2019,

• podjetja morajo imeti sedež v obči-nah Trbovlje, Hrastnik ali Zagorje ob Savi.

delovni čas:pon.-pet. 7:30-12:30 in 13:30-18:00sob. 7:30-13:00ned. in prazniki zaprto (razen 1. november)

• svečane storitve od krsta do poroke• žalne storitve (venci, ikebane, žalni paketi

sveč, ureditev mrliške vežice, urejanje grobov) • izdelava šopkov in žalnih aranžmajev • prvonovembrski, adventni in božično-novo-

letni aranžmaji • darilni program in aranžiranje • lončnice, rezano cvetje

t: 031 680 887e: jolanda.podmenik@siol.net

䌀瘀攀琀氀椀ഁ愀爀渀愀 Čudežna deželatrgovina z unikatnimi izdelki

Ulica 1. junija 4, TrbovljeTel. 041 855 697

Delovni časPonedeljek – četrtek: 9 – 12 in 15 – 19

Petek: 9 – 12 in 15 – 18Sobota: 9 – 12

nedelja in prazniki zaprto

menjava zadrg in krpanje lukenj krajšanje (hlač, rokavov, kril ...)

predelava in izdelava svečanih oblačil šivanje zaves

unikatne torbice, drobižnice, šali ...

Ugodno, hitro in kvalitetno!Ulica prvoborcev 16, 1410 Zagorje ob Savi 040 514 600 / siviljstvo.taj@gmail.com

Facebook: TAJ Hand Made Fashion

Podjetje SIMVAR se ukvarja s konstruiranjem, pripravo tehnične dokumentacije in izdelavo jeklenih

konstrukcij vseh vrst. S svojimi izkušnjami na področju razvoja

izdelkov našim strankam nudimo tehnično podporo v vseh fazah

projekta. Izdelujemo nadstreške, terase, ograje in ostale jeklene

konstrukcije po naročilu.

Obiščite našo spletno stran www.simvar.si, nas pokličite na 040 425-

797 ali nam pišite na info@simvar.siIZDELAVA KVALITETNIH

KUHINJ PO NAROČILU

OD IZRISA DO IZVEDBE

www.kuhinje-miha.si | ppm@siol.net

tel.: 041-754-418

Letošnje državno tekmova-nje iz matematike za gim-nazijce je potekalo 13. aprila na Srednješolskem centru Lava v Celju. Na tekmova-nje se je uvrstilo 5 dijakov GESŠ Trbovlje, ki so se na matematičnem krožku celo leto ukvarjali z zahtevni-mi matematičnimi izzivi. S tekmovanja so se vsi vrnili s priznanji. Patrik Kušter je dobil zlato priznanje s po-sebno pohvalo, Ajda Pevc, Nika Špajzer, Jon Koren in Matej Pevc pa srebrna priznanja.

M Savus : arhiv GESŠ Trbovlje

Trboveljski matematiki Srečanje za InspiracijoObčina Trbovlje je v okviru projekta Inspiracija, kate-rega namen je revitalizacija industrijske dediščine skozi turizem, organizirala delav-nico za lokalne deležnike. Njihov cilj je bil izboljšati obstoječo turistično ponud-bo in oblikovanje vsebine za bodoče turistične produkte. Srečanja so se udeležili pred-stavniki društev, turističnih in razvojnih organizacij ter muzejev, pa tudi posamezni-ki, turistični ponudniki, uči-telji in profesorji. Udeleženci so podajali ideje za različne vsebine, od doživljajev, ogle-dov, lokalne kulinarike, fe-stivalov, … Na osnovi idej lokalnih deležnikov in v povezavi s partnerji iz Slo-Komunala Trbovlje med prvimi

venske Bistrice, Labina in Reke bodo oblikovali skupni čezmejni kulturno-turistič-ni proizvod Inspiracija, ki bo zajemal skupno čezmejno krožno turo, ponudbo eno in večdnevnih paketov za raz-lične ciljne skupine ter edin-

stvena doživetja industrijske kulture: pobeg iz rudnika oziroma tovarne, skupni fe-stival industrijske dedišči-ne in bienale industrijske umetnosti.

M Savus : arhiv Občine Trbovlje

Proti nestrpnostiOb letošnjem dnevu Zemlje so na GZ Slovenije podelili certifi-kate Voda iz pipe prvim 30 or-ganizacijam, ki izkazujejo skrb za okolje in spodbujajo pitje vode iz pipe. Med prejemniki je tudi Komunala Trbovlje.

»Na Komunali Trbovlje skrb za okolje in trajnostni razvoj postavljamo v ospredje na-ših prizadevanj. Zavedamo se, da smo prav mi tisti, ki

V Hrastniku se je 6. aprila na rednem zasedanju sestal glavni zbor Zveze vetera-nov vojne za Slovenijo, na katerem so se zbrani od-ločno opredelili proti vsem oblikam nestrpnosti. Med drugim so razpravljali o prihodnosti zveze in vlogi civilno-družbenih organiza-cij. Zbrane je poleg ministra za obrambo Karla Erjavca, ki je poudaril, da mlajše ge-neracije o osamosvojitveni vojni ne vedo dovolj, nago-

voril tudi predsednik ZVV za Slovenijo Ladislav Lipič.Udeleženci so sprejeli poseb-no izjavo za javnost, v kateri vnovič opozarjajo na vse po-gostejše pojave fašizma, ne-onacizma, rasne nestrpnosti, sovražnega govora in kseno-fobije. »Naša zaskrbljenost je toliko večja zaradi dejstva, da novodobni neofašizem danes sploh ni samo težava sosednje Italije, pač pa celot-ne Evrope. ZVV za Slovenijo kot nevladna veteranska in

domoljubna organizacija ci-vilne družbe, ki šteje preko 24.000 članov, vse te pojave odločno obsoja, saj se zavze-mamo za strpnost, resnico-ljubnost, sožitje in sodelova-nje med narodi in državami ter za demokratični dialog o vseh odprtih vprašanjih in problemih sodobne družbe v zaostrenih mednarodnih razmerah,« so me drugim zapisali v izjavi.

M Savus

moramo postavljati zgled. Certifikat Voda iz pipe nas zavezuje in spodbuja k ne-nehni misli na zdravje in dobrobit našega okolja,« so ob prejemu certifikata zapi-sali na Komunali.Na poslovnih sestankih in internih izobraževanjih na Komunali je vedno na voljo vrč z vodo iz pipe in stekleni kozarci, ustekleničene vode ne uporabljajo. S tem zmanj-

šujejo plastične odpadke. K pitju vode iz pipe spodbuja-jo občane, zaposlene in po-slovne partnerje: »Ponosni smo na kakovostno oskrbo s pitno vodo, ki ji posveča-mo nenehno pozornost in jo strogo nadzorujemo. Kako-vost naše vode potrjujejo po-ročila o zdravstveni ustrez-nosti pitne vode. Hkrati smo ponosni tudi na bogato tra-dicijo oskrbe z vodo v mestu, saj se z vodo iz javnega vo-dovoda Trboveljčani oskrbu-jejo že več kot 100 let.«

M Savus

9četrtek, 25. april 2019oglašujte na savus.si OGLASI

10 četrtek, 25. april 2019 KULTURA - NA BREGOVIH SAVE Kulturno o kulturi vsak dan na savus.si

Kaj dogaja

3. 5. - Knjižnica Trbovlje Odprtje razstave RELIK7. 5. ob 19.30 - DD Hrastnik Predstava Ščuke pa ni9. 5. ob 18.00 - Knjižnica Hrastnik Anita Napret: Mama in hči po Indoneziji11. 5. ob 19.00 - DD Zagorje Pomladanski koncert14. 5. ob 19.00 - Knjižnica Zagorje Karel Gržan: O tistem smehu, ki osvobaja15. 5. ob 19.00 - Knjižnica Trbovlje Pia Peršič in Andrej Martinčič: Via Adriatica trail21. 5. ob 19.00 - Knjižnica Hrastnik Jerneja Jošar: Z Jernejo do zdravega vrta25. 5. ob 18.00 - DD Zagorje Cici koncert28. 5. ob 18.30 - Knjižnica Zagorje Nada Brezovar in dr. Uroš Ocepek: Drevo Občine Zagorje ob Savi

V Knjižnici Zagorje so 16. aprila pripravili pogovorni večer z nagrajencem Prešer-novega sklada in Zasavcem leta 2017 Dušanom Kas-telicem. S Kastelicem se je pogovarjala Staša Lepej, ki ga je spraševala o otroštvu, družini, delu … Zbrani so si ogledali Kasteličeve animirane filme – najprej Perkmandeljca, ki je nastal kot videospot za pesem sku-pine Orlek. Nato so se posve-tili resnejšim tematikam s Celico, ki je Kastelicu pri-nesla nagrado Prešernovega sklada. Celico so navdahnile

Zveza slovenskih glasbenih šol je 3. aprila v Kulturnem domu v Cerknici podelila nagrade in priznanja Frana Gerbiča. Pri-znanja in nagrade podeljujejo za izjemne dosežke na pedago-škem in organizacijskem podro-čju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja. Med letošnjimi dobitniki priznanj je tudi Drago Peterlin, učitelj tro-bil na Glasbeni šoli Zagorje.

Drago Peterlin v GŠ Zagor-je poučuje trobento, rog, po-zavno, tubo in evfonij, poleg tega pa vodi tudi Mladinski pihalni orkester GŠ. »Drago Peterlin je izjemno predan svojemu poklicu, strokoven, natančen in dosleden. Obe-nem pa je v Sloveniji zago-tovo med učitelji z največjim številom prejetih nagrad na različnih tekmovanjih,« so zapisali v obrazložitvi.Peterlin je z Mladinskim pi-halnim orkestrom sodeloval na šestih najuglednejših fe-stivalih pihalnih orkestrov v Evropi in Združenih drža-vah Amerike. Z orkestrom je posnel pet nosilcev zvoka in osvajal najvišja mesta na

Prostor pred trboveljsko »spodnjo« pošto bo kmalu dobil povsem novo podobo, poleg tega pa bo tam stal tudi umetniški projekt Zasavje leta 2018 dr. Maše Jazbec – Monolit, ki bo prikazoval hologramske podobe Trbo-veljčank in Trboveljčanov ter obiskovalcev Trbovelj.Gre za črn objekt, ki bo na svoji svetleči površini prika-zoval hologramske portrete prebivalcev Trbovelj in dru-gih, ki se bodo fotografirali zanj. Monolit bo na simbolni ravni združeval preteklost s sedanjostjo in prihodnostjo. Novomedijski kos, prevzet iz dela Odiseja v vesolju 2001, avtorjev Arthurja Charle-sa Clarka in Stanleya Ku-

Zagorski pihalni orkester je nastopil v prvi kategori-ji. Osvojili so 94,29 točk in prvo mesto v svoji kategoriji. Orkester se je ob uspehu na Facebooku zahvalil tudi diri-gentu Petru Kudru. »Peter, hvala za ves tvoj trud! ‘Ple-harji’ to zelo cenimo!,« so

Pevke so koncert pričele z nekaj ljudskimi pesmimi, med drugim s Prešernovo Dekletom, ljudsko Dve leti in pol, pa Rož, Podjuna, Zila Janka Mikule. Na oder so povabile tudi Antonija Jukića, mladega domače-ga harmonikarja, ki jih je spremljal pri pesmi Bilečan-ka. Za konec prvega dela so odpele še pesem Igraj kolce, ki jo bodo skupaj z pevci iz cele Slovenije in nekaterimi zbori iz tujine pele tudi na letošnjem srečanju pevskih zborov v Stični.Skupaj z moškim pevskim zborom, ki ga prav tako vodi zborovodkinja Anja Zalo-kar so zapele so Ljubim te, Slovenija. Pri zimzelenih melodijah Ti si moja ljubezen in Mlade oči jih je spremljala Marjana Stradar. Fantje iz Gimnazije Celje Center so kot gostje s svojim nastopom očarali in navdušili občin-stvo. »Kako tudi ne, saj je nji-hova pesem izžarevala njiho-vo mladost,« jih je pohvalila vodja sekcije Simona Jeraj. Na oder sta stopili tudi dve domači flavtistki Nika Jeraj in Urška Velikonja, ki sta ob spremljavi Tjaše Brglez na klavirju zaigrali pesem Maya Iana Clarka.

Zagorski »pleharji« prviPihalni orkester Svea Zagorje pod dirigentsko paličico Petra Kudra se je med 12. in 14. aprilom udeležil mednarodnega tekmovanja Flicorno d’Oro, ki je potekal v italijanskem mestu Riva del Garda. V svoji kategoriji so osvojili prvo mesto.

zapisali in zapis pospremili s pomežikom. Predsednica orkestra Marjana Mlinarič Pikelj je ob zmagi povedala: »Izredno sem ponosna, da sem predsednica tako kva-litetnega orkestra, ki dela s takšnim entuziazmom. Gle-de na to, da je Pihalni orke-

ster SVEA Zagorje neprofe-sionalni orkester, resnično občudujem članice in člane, da svoj prosti čas namenjajo razveseljevanju občinstva in da dajejo takšno pozitivno energijo tudi drugim obča-nom.«Tekmovanja se je poleg za-gorskih »pleharjev« udele-žil še en slovenski orkester, Godbeno društvo rudarjev Idrija pod taktirko Dom-na Prezlja, ki je prav tako nastopil v prvi kategoriji in dosegel 88,83 točk. Vseh na-stopajočih orkestrov je bilo 35. Pihalni orkester Svea Zagorje se je tovrstnega tek-movanja udeležil prvič po 12 letih. Leta 2007 so v češki Ostravi ravno tako osvojili zlato priznanje, dirigent Ku-der pa je prejel priznanje za najboljšega dirigenta.

M MD : arhiv Pihalnega orkestra Svea

Zagorje/fb

Že 40 letŽenski pevski zbor Kulturnega društva Svoboda Dol pri Hra-stniku pod vodstvom zborovod-kinje Anje Zalokar je 5. aprila napolnil dvorano Delavskega doma Hrastnik na koncertu ob 40. obletnici delovanja. Pevke so skupaj z gosti poslušalcem polepšale večer.

Koncert sta vodila članica zbora Melita Hribernik in Matej Kaiser, vodja zbora Simona Jeraj je vsem pev-kam podarila cvet. Na koncu sta cvetje prejeli tudi Miloj-ka Štefane in Inge Šurina, ki sta najdlje pri zboru – Inge Šurina od leta 1985, Milojka Štefane pa se je zboru pri-družila že nekaj mesecev po ustanovitvi leta 1979. »Pu-šeljcu« sta se na odru prid-ružili tudi Elizabeta Jakšič in Simona Weber Goljuf, obe nekdanji zborovodkinji. Podelili so tudi Gallusove značke, ki so jih Mojca De-novnik, Mateja Meterc in Darja Perko prejele iz rok Blaža Rojka, vodje območ-ne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Tr-bovlje. Ženskemu pevskemu

zboru pa je JSKD podelil ju-bilejno priznanje območne izpostave Trbovlje za 40 let uspešnega delovanja.Na odru se je pevkam pridru-žil domačin Miha Bantan, skupaj so zapeli Mežkovo Julijo. Na koncu so se člani-ce zbora vsem sodelujočim zahvalile s priložnostnim darilom. V zloženki, ki so jo prejeli obiskovalci koncerta, so pevke pripravile kratek pregled zgodovine zbora, najavile program koncerta in se zahvalile sponzorjem in donatorjem. Koncert so pev-ke zaključile z zimzelenima Čudovit je ta svet in Naj bo lep ta dan.

M Savus : foto sekcija KD Dol pri

Hrastniku

Priznanje Dragu Peterlinu

mednarodnih tekmovanjih. V 30 letih pedagoškega dela se je s solisti, komornimi skupinami in mladinskim pihalnim orkestrom udeležil 42 tekmovanj in osvojil 157 nagrad in priznanj, od tega 80 zlatih, 34 srebrnih in 10 bronastih nagrad ter 19 ab-solutnih prvih mest. Njegovi učenci in učenke so na tek-movanjih TEMSIG osvojili 37 najvišjih nagrad. Poleg Draga Peterlina so priznanja prejelo še pet glasbenih pe-dagogov.

M Savus : Foto Žnidaršič

bricka, je bil uvrščen v več pomembnih razstav in festi-valov po Sloveniji in svetu.Tisti, ki so želeli na povr-šini Monolita ugledati svoj hologramski portret, so se lahko udeležili fotografi-ranja v Novi galeriji DDT. Monolit v Trbovlje ne priha-ja prvič – stal je že v Domu upokojencev Franc Salamon (istočasno na Ars Elektro-niki v Linzu), v Cerkvi sve-tega Miklavža (istočasno v Sodobni galeriji Celje), v Ce-mentarni Trbovlje (istočasno na festivalu Sonica v Ljublja-ni) ter na festivalu Speculum Artium.

M Savus : arhiv Srčno Trbovlje

Kasteličeve moraste sanje, na srečanju je spregovoril o nemoči, ki jo občuti med drugim v povezavi z onesna-ženjem v Zasavju in kakršno uprizarja tudi Celica. Zadnji prikazani film je bil Čikorja an’ kafe, ki je v svojem bistvu zgodba o ljubezni. Na sreča-nju je harmonikar Jure Tori zaigral tri pesmi – vse je napisal za Kasteličeve raču-nalniške igre, zdaj pa jih kot samostojne skladbe izvaja na svojih koncertih.

M MD M arhiv Knjižnice Mileta Klopčiča

Zagorje

Trboveljski Monolit

Kastelic v zagorski knjižnici

11četrtek, 25. april 2019Metri, stotinke, točke, goli, koši na www.savus.si NA BREGOVIH SAVE - ŠPORT

V Zaprešiču je konec mar-ca potekal zaključni turnir Evropske lige v kegljanju, kjer je ekipa Zaprešića priš-la do prvega naslova prvaka Evropske lige v zgodovini kluba. V ekipi igra tudi Tr-

Kako ste sploh zašli na pot serviserja?Do 19 leta sem bil aktiven smučar v mladinski repre-zentanci, bil sem tudi repre-zentančni gorski tekač in no-gometni vratar. Potem sem moral v vojsko, ampak to ni-sem bil jaz. Še vedno je bila prisotna ljubezen do smuča-rije in imel sem srečo, da sem lahko začel delati v slovenski reprezentanci. Začel sem pri ženski B reprezentanci, imel sem srečo, da je bila tam tudi

Trboveljčanka Nika Barič je z ekipo ruskega Ekate-rinburga ponovno osvojila naslov evropskih klubskih prvakinj. Letos so v finalu zaključnega turnirja na Ma-džarskem košarkarice zma-go odnesle ekipi Dinamo Kursk. Končni rezultat tek-me, 91:67 za Ekaterinburg, je košarkaricam prinesel

hči Slava Muleja – on mi je pokazal ogromno stvari. Šel sem v Elan, ogromno sem se naučil od starejših mojstrov. Bil sem kot spužva in sem samo nabiral znanje, nikoli nisem gledal na uro. Kakšna pa je bila potem vaša pot? Vemo, da ste bili v ameriški reprezen-tanci, serviser Anje Pär-son ... Dve leti sem bil pri B repre-zentanci, potem sem šel v A reprezentanco. Skrbel sem

za pet tekmovalk - Natašo Bokal, Alenko Dovžan, Moj-co Suhadolc, Anjo Kalan in Špelo Bračun. Po enem letu sem dobil ponudbo iz Ame-rike. Pet let sem bil pri ame-riški reprezentanci, potem je prišla ponudba od Švedinj, tja sem šel za tri leta. Kasne-je sem eno leto delal v Kana-di in potem zopet v ameriški reprezentanci. Potem pa je prišla ponudba od doma, od Ilke. Sprejel sem in moram reči, da mi ni žal. Imam pravo informacijo, da ste pravzaprav zamen-jali kuhalnico za smuči?(smeh) Ja. Moja mama je bila šefinja kuhinje in tudi v meni je zaživela želja po kuhan-ju. Kuhal sem nekje 3 leta. Imam toliko energije, da se nikjer nisem mogel ustaliti. Najprej sem šel v trgovsko šolo, potem pa za ekonomis-ta. Kasneje pa me je povleklo v serviserstvo, želel sem si čim več terenskega dela, da sem čimveč v naravi. Mladost ste preživeli v Trbovljah?Prva štiri leta sem živel v Ki-sovcu, potem pa v Trbovljah. To so bili odlični časi, moja starša nista bila bogata, ampak sta mi dala vse, kar sem si zaželel – smučanje, nogomet, gorski tek ... Tudi smernice za življenje, da je potrebno le dobro delati, z rokami, z dušo in glavo in si boš zaslužil tisto, kar ti je dano. Pride ta knapovščina kaj prav pri delu serviserja?O, seveda, ni vedno vse rož-nato. Tista zasavska zagrize-nost, ko te kakšna stvar res spravi iz tira, ko se delavniki vlečejo po 16, 18 ur, da si po-tem včasih rečeš – mene pa ne bodo zajebavali, jaz sem iz Trbovelj. Sam sebe moraš spraviti v smeh. Poskušam ostati čimbolj pozitiven, ker me le to žene naprej. Ogrom-no sem se naučil tudi v Ame-riki, kjer iz delčka pozitivne-ga vlečejo energijo za uspeh. Čeprav je veliko negativne-

ga, se bodo skoncentrirali na tisto, kar je pozitivno. S tem dvignejo tekmovalca in ga nadgradijo.Verjetno kot serviser so-delujete tudi pri razvoju opreme. Kako to poteka?Dobim več parov različnih smuči, vse skupaj pripravim, dam Ilki in jo pustim čisto pri miru. Ona poskusi štiri, pet parov in mi začne dajati informacije. Potem gremo na progo, zapisujem si opa-žanja in pripravljam predlo-ge, kaj bi lahko spremenili na določenem modelu smu-či, da bi bile lahko boljše. Prva je varnost, tekmovalec se mora počutiti pri vožnji varno. Pri tem športu ni ve-liko manevra. Če si popoln, si lahko popoln, lahko pa te tudi teren - kot smo videli pri letošnji Ilkini poškod-bi – prisili v napako, te vrže iz smeri in je lahko usodno. Tu jaz gledam s te strani, da tudi če narediš napako, da oprema ni usodna.Kako ste preživeli čas, ko Ilka ni smučala? Dopust? Šel sem domov, ker sedem mesecev nisem bil skoraj nič v Kanadi, kjer trenutno živim. Šel sem k ženi, konec aprila pa se vračam.Se radi vračate v Trbovl-je?Absolutno. Ne samo v Tr-bovlje, tudi v Slovenijo. Toliko prijateljev imam v Sloveniji. Tu sem jaz jaz, tu ne gledam za hrbet. V tujini moraš biti dosti bolj pozo-ren, ker te ljudje drugače gle-dajo, te ocenjujejo. Pa seveda hrana, prijetnost ljudi, to je nepopisno. Iti tu na tržnico, k branjevkam pogledat do-mače stvari – to zdaj cenim veliko bolj kot prej.Si odnesete s seboj na pot kdaj kakšno jetrnico ali kaj podobnega?Žal v Kanado ne smem z jetrnico, nesem pa slovenski

med. Moj stric je čebelar in od njega sem se naučil, kako biti zelo pozoren na dolo-čene stvari, tudi v mojem poklicu. Če sem kdaj moral črpati določeno energijo, sem se velikokrat spomnil, kako je pedanten in precizen pri svojem delu.V avtu imam vedno slovensko sol, bučno olje, med in včasih slovensko vino, če bi lahko še pršut pri-nesel kamorkoli, bi šlo tudi to z menoj. Rad obdarim lju-di, jim pokažem slovenske stvari, prinesem jim med, ker jim je nepopisno drago-cen. Veliko bolj ga spoštujejo kot mi, verjetno zaradi tega, ker ga imamo toliko na vol-jo. Ko ga prinesem v Kanado, na Švedsko, je to za njih kot tekoče zlato in moram reči, da ima vsaj polovica tek-movalk svetovnega pokala doma zasavski med (smeh). Nam se zdi smešno, ampak nekje cenijo takšne stvari in piranska sol jim je tudi nekaj posebnega … Sem po-nosen Slovenec in ko imamo debate, kam iti na dopust, je Slovenija na prvem mestu in jim povem, da ne bodo ra-zočarani, če bodo prišli sem.

Kam ste ženo, Kanadčan-ko, peljali v Zasavju?Na Zasavsko Sveto goro, na Mrzlico, Kum, vse sva prehodila … mogoče, če bo možnost iti v jamo, bi šel rad enkrat tudi v jamo.Dobrodošli na Jamatlo-nu. Oba.Če bom imel možnost, se bom rade volje odzval temu povabilu. Tudi zato sem se vrnil domov, da bom spoznal čim več dobrih ljudi in toliko ljudi, kot jih zdaj spozna-vam, besede ne znajo opi-sati sreče, hrepenenja, tiste hvaležnosti, stisk rok, ob-jem, … Včasih si rečem, da sem najbolj srečen človek na svetu samo zaradi tega, ne le, ker lahko delim določene trenutke z različnimi ljudmi, ampak dobre stvari dobivam nazaj v nasmešku ali stisku rok. Moram reči, da sem zelo ponosen Zasavc./daljši pogovor z Alešom Sopotnikom lahko preberete na spletni strani www.savus.si/

M Marko Planinc : osebni arhiv

Zelo ponosen ZasavcAleš Sopotnik je Trboveljčan, ki skrbi, da smuči Ilke Štuhec glad-ko tečejo. Servisiral je že v ameriški reprezentanci, pa švedski, a povabilu domače reprezentance se je z veseljem odzval. Preden je stopil na servisersko pot, se je preizkusil v kuhanju, v vojski, v različnih športnih disciplinah, a na koncu ugotovil, da je serviser smuči tisti poklic, ki mu prinaša največ zadovoljstva. Z ženo živi v Kanadi, rad pa se vrača tudi v rodno Zasavje.

boveljčan in kapetan slo-venske reprezentance Uroš Stoklas.V polfinalu so s 7:1 prema-gali nemški Zerbst, kjer je Uroš Stoklas igral še lan-sko sezono. V finalu pa so

tretji naziv evropskih klub-skih prvakinj v zadnjih šti-rih letih. Nika Barič je v 12 minutah dosegla tri točke. V tej ekipi Trboveljčanka, slo-venska košarkarska repre-zentantka, že nekaj let pred-stavlja pomemben člen.Nika Barič, rojena 2. sep-tembra 1992 v Trbovljah, za ruski klub UMMC Ekate-

Stoklas evropski prvakZnova evropska prvakinja

rinburg igra od leta 2015. V drugem krogu nabora je bila leta 2012 kot dvajseta izbra-na s strani profesionalnega kluba WNBA, Minnesota Lynx. Svojo košarkarsko pot je pričela v Trbovljah, po-tem pa se je pred odhodom v Rusijo uveljavila v celjskem košarkarskem klubu. Njena kariera je tesno povezana s trboveljskim trenerjem Da-mirjem Grgičem, ki jo je treniral v Trbovljah, Celju in v različnih selekcijah slo-venske reprezentance. Nika Barič je bila v vseh reprezen-tančnih kategorijah glavna gonilna sila ekip. Tako je še danes, ko skupaj z Grgičem pišeta tudi uspešno zgodbo članske slovenske reprezen-tance.

M Savus : osebni arhiv/fb

premagali slovaško Podbre-zovo z rezultatom 5:3 (+28 kegljev) in tako osvojili v tej sezoni vse, kar se v kegljanju da osvojiti – postali so sve-tovni klubski prvaki, hrvaški državni prvaki in še prvaki evropske lige. Poleg teh treh naslovov pa je Stoklas osvo-jil še drugo mesto na svetov-nem prvenstvu posamezno na Češkem. V začetku aprila je Uroš Stoklas v izlaškem SPIN centru 24 ur kolesaril za dober namen, s čimer je skupaj z ostalimi donatorji zbral 3000 evrov za OŠ dr. Slavka Gruma.

M Savus : arhiv Uroša Stoklasa

12 četrtek, 25. april 2019 Zasavc letaNA BREGOVIH SAVE

Občina Hrastnik

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Dva praznika, ena skupna misel – boj za boljši jutri. Naj bodo vrednote, ki ju družijo,

naše vodilo v vsakdanjem življenju.

Ob dnevu upora proti okupatorju ter prazniku dela vam izrekam iskrene čestitke.

Kjer ni pravičnosti, ni svobode, kjer ni svobode, ni pravičnosti.(Seume)

Župan Občine Hrastnik Marko Funkl s sodelavci

Občina Hrastnik

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Dva praznika, ena skupna misel – boj za boljši jutri. Naj bodo vrednote, ki ju družijo,

naše vodilo v vsakdanjem življenju.

Ob dnevu upora proti okupatorju ter prazniku dela vam izrekam iskrene čestitke.

Kjer ni pravičnosti, ni svobode, kjer ni svobode, ni pravičnosti.(Seume)

Župan Občine Hrastnik Marko Funkl s sodelavci

www.ce-sejem.si

GOSPODARSKA VOZILA

in LOGISTIKA GOSPODARSKA VOZILA

in LOGISTIKA

AVTO IN VZDRŽEVANJEAVTO IN VZDRŽEVANJE

MOTO BOOMMOTO BOOM

Največji

�rokovni

sejmi za

moj�re,

poznavalce

in ljubitelje

ALEŠ ROZMAN:

QUAD FREESTYLE

SHOW

QUAD FREESTYLE

SHOW

Celjski sejem, 9.-12. maj 2019

Tudi letos bo pomlad pripeljala trende iz avtoservisne dejavno-sti in avtomobilizma, gospodar-skih in dostavnih vozil, logistič-nih rešitev in nekaj poslastic iz sveta motociklizma. Po letu premora se vrača bienalni troj-ček sejmov Avto in vzdrževanje, Gospodarska vozila in logistika in Moto boom.

Na prvem bo razstavljena oprema za avtomehanične, avtoličarske, avtokleparske delavnice, vulkanizerje, av-toelektronika, avtomobilski rezervni deli, motorna in menjalniška olja, meroslov-ne rešitve, avtokozmetika, orodje, diagnostika, kom-presorji in ostala oprema. Drugi bo postregel s so-dobnim voznim parkom srednjih in težkih gospo-darskih vozil, dostavnimi vozili, avtobusi, priklopniki in polpriklopniki, specialni-mi in komunalnimi vozili, dvigali in dvižnimi platfor-mami. Na tretjem bodo na

ogled motorna kolesa in mo-tocikli, skuterji, štirikolesni-ki ter motoristična oprema.Svetovanja, demonstracije in posvetiOZS-jeva Sekcija za promet in Združenje za promet pri GZS bosta prvi sejemski dan naslavljala aktualno proble-matiko slovenskih cestnih prevoznikov. Skozi dan Dan avtovlek vas bo popeljala Sekcija avtoserviserjev. Na prostoru Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje bo potekala predstavitev nekaterih pok-licev. Predstavili bodo so-dobne tehnologije, novosti, osnovne procese dobavne verige, vodenje prometa in varnosti v prometu ter izzive električnih vozil. Leteči štirikolesnikiV atriju sejmišča bo pote-kal Quad Freestyle show. V sklopu sejma gospodar-skih vozil in logistike že 14. zapored poteka izbor za slovensko gospodarsko vo-

Spektakel na štirih kolesih v Celjuzilo leta. Zmagovalce bodo razglasili 9. maja. Dogajanje bo popestril izbor za Miss hostes sejma Moto boom, izbrali bodo najlepša pre-delana vozila ter pripravili razstavo starodobnih moto-ciklov in tekmovanje v poti-skanju gum. Najmlajše čaka minimoto poligon.Osrednji motoristični dogodek v SlovenijiVsi, ki se zanimajo za nakup motornih vozil, ne smejo zamuditi osrednjega motori-stičnega sejma Moto boom. Novosti in trendi s področja gospodarskih vozil in logistikeSejem Gospodarska vozila in logistika bo na ogled po-nudil tovorna vozila in dru-ge novosti. Štiri strokovne sejme je mo-goče obiskati od 9. do 12. maja od 9. do 18. ure. Odra-sli bodo za dnevno vstopnico odšteli 8 €, učenci, dijaki, študenti pa 5 €. Več infor-macij na www.ce-sejem.si. PR

obj

ava

13četrtek, 25. april 2019

UČENJE ZA ŽIVLJENJE – »JAMRANJE ODPADE,« NA BREGOVIH SAVEOglašujte na savus.si

»ZNANJE ZA LAJF«Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je vseslovenska promocijska kampanja, v kate-ro se Zasavska ljudska univerza (ZLU) sku-paj s partnerji vključuje že vrsto let. Namen brezplačnih prireditev je ozaveščanje, da je učenje sestavni del življenja in je pomembno v vseh življenjskih obdobjih in za vse vloge, ki jih posameznik v svojem življenju prevze-ma. Vabljeni na prireditve v maju v vseh treh zasavskih občinah. Zloženko s programom prireditve bodo v začetku maja prejela vsa zasavska gospodinjstva.

Letošnji (TVU), ki bo potekal od 10. do 19. maja oz. do konca maja, bo v Zasavju po-novno zaznamovala Parada učenja, katere rdeča nit bosta letos vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje v poveza-vi s tehniko, kulturo in turizmom. Parada učenja bo letos potekala v sedemnajstih slo-venskih krajih – med njimi so tudi Trbovlje. Prireditev bo v sredo, 15. maja 2019, od 9. do 12. ure pred Delavskim domom Trbovlje. Če bo deževalo, bo dogajanje v avli Delavskega doma Trbovlje.

PARADA UČENJA: Lani Zlatko, letos Rok Trkaj in Knapovske punce

Glavni program se bo odvijal na odru pred DDT ter bo glasbeno, kulturno in tehniško obarvan. Nastopale bodo vse generacije, in sicer od najmlajših do najstarejših, vrtci, osnovne šole, srednje šole … Obiskovalci boste uživali v pevskih, plesnih in glasbenih nastopih. Pridružil se bo Perkmandeljc, ki bo povedal nekaj hudomušnih, Knapovske punce pa bodo poskrbele za zanimiv nastop.

Znanja in izkušnje starejših smo povezali z otroško energijo. Prostovoljci in strokov-ni delavci ZLU bodo predstavili delovanje Verižnega eksperimenta, ki je rezultat med-narodnega sodelovanja ZLU, LU Jesenice in Vrtca Zagorje v projektu Erasmus+.

NA 26 STOJNICAH USTVARJALNO, ZABAVNO IN ZDRAVOObiskovalci boste lahko vse dopoldne od 9. do 12. ure poskusili slastne zasavske in balkanske dobrote, si izmerili krvni sladkor ali kisik v krvi, se preizkusili pri uporabi defibrilatorja, degustirali čajne mešanice, izdelovali mila, klekljali, se igrali, ustvarili risanko, izdelovali voščilnice, spoznali lego robote in unikatne rokodelske izdelke, si po-slikali obraz ali pobožali zajčka. Najmlajši bodo lahko tehtali, merili in se spoznavali

s tehniko, se preizkusili v labirintu, s kole-som ustvarili elektriko, vrteli kolo sreče in metali kocko znanja. Praktičnih nagrad ne bo manjkalo.

V spremljevalnem delu programa bo v ki-nodvorani predstava za otroke v izvedbi Lutkovne skupine Lučka z naslovom Bubine dogodivščine, v predavalnici ZLU pa bo de-lavnica Zavoda RS za zaposlovanje z naslo-vom Iskanje zaposlitve s pomočjo družabnih omrežij. Še posebej zanimivo pa bo na parkirišču pred DDT, kjer si bodo lahko otroci in drugi obiskovalci ogledali električno, komunalno in reševalno vozilo ter policista na motorju. Družba Zeos bo pripeljala tudi mobilni zbiralnik, v katerem bodo zbirali neuporab-ne in uporabne aparate.

Ogled virtualnega muzeja 4. dritl (polovič-na vstopnina) bo ob 10. uri. Letos pa na ta dan odpira vrata še Zasavski muzej Trbovlje. Od 9. do 12. ure bo mogoč brezplačen ogled občasne razstave Zgodovina gasilstva v Za-savju, ob 12. uri pa voden ogled stalne raz-stave Srečno … črne doline.

Častna pokroviteljica dogodka in ambasadorka vseživljenskega učenja je županja Občine Trbovlje Jasna Gabrič.

TEMATSKI DNEVI TVU 2019:• Moč in radost učenja (13. maj)• Mi vsi smo en svet (14. maj 2019)• Parada učenja - Dan učečih se skupnosti (15.

maj)• Dan starejših - Čili, zdravi, informirani in dejavni

(16. maj)• Ta veseli dan učenja (16. maj)• Kakovost ustvarjamo vsi (17. maj)• Učenje in kultura z roko v roki (20. maj)• Dediščina preteklosti je dota prihodnosti (23.

maj)• Planinstvo kot način življenja - Za vključujočo

družbo (15. junij)

pravi Rok Trkaj, ki se bo zapel na Paradi učenja

PROGRAM PRIREDITEV ob Tednu vseživljenjskega učenja in Paradi učenja najdete na: www.zlu.si in na Facebooku profilu ZLU.Koledar za celotno Slovenijo: https://tvu.acs.si/koledar/iskanje/

EU PROJEKT, MOJ PROJEKTV sklopu projekta EU projekt, moj projekt bo na Paradi učenja predstavljen projekt Center za pridobivanje kompetenc Zasavje 2018–2022, v okviru katerega konzorcijski partnerji ZLU, Srednja tehniška in poklic-na šola Trbovlje in MicroTeam izvajajo brezplačna usposabljanja za zaposlene in brezposelne. S programi centra CPK bodo še naprej povečevali vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje in izboljšali njihove kompetence, ki jih potrebujejo zaradi potreb na trgu dela, večje zaposljivosti, mobilnosti ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi ter osebnega razvoja in delovanja v sodobni družbi.

Obiskovalci bodo vrteli kolo sreče in se po-tegovali za praktične nagrade.

5 ŠTUDIJSKIH KROŽKOV SE PREDSTAVI – NOVA OBLIKA UČENJA ZA ODRASLEV letu 2019 na ZLU poteka kar pet študijskih krožkov (ŠK). Nekateri se bodo predstavili tudi na Paradi učenja. ŠK so posebna izo-braževalna oblika, kjer imajo udeleženci aktivno vlogo pri izvedbi programa in ob zaključku svoje znanje prenesejo tudi na širšo javnost. Trenutno v Zasavju potekajo naslednji krožki, ki so za udeležence brez-plačni:• Jezik in kultura z roko v roki (Trbovlje)• Izdelava domače naravne kozmetike in

čistil (Tirna)• Čili, zdravi, razgibani (Trbovlje)• Spoznajmo življenje rudarskih prednikov

skozi tabu teme (Kisovec)• Babičin nasvet na svetovni splet (Hra-

stnik)

14 četrtek, 25. april 2019 www.savus.siNA BREGOVIH SAVE

Drage občanke, dragi občani Zagorja, spoštovane Zasavčanke, spoštovani Zasavčani.

Čestitamo vam ob mednarodnem prazniku dela in dnevu upora proti okupatorju.

Naj solidarnost, pravična družba in svoboda ostanejo visoko cenjene in negovane vrednote – vrednote vseh generacij.

Prijazno praznovanje, občinski svet Občine Zagorje in

župan Matjaž Švagan

OBČINA ZAGORJE OB SAVI

VABI NA

KRESOVANJE, 30. april

Kisovec od 16.00 daljepredstavitev Rdečega križa in tabornikov

ob 18.00Čarodej Toni

od 20.00 daljeRed Five Point Star, Hard Division, Žmoht & S.A.R.S.

ob 21.00 prižig kresa

Nogometno igrišče Proletarec v Zagorju od 20.00 dalje kres in glasba

-------------------------

V HRIBE, 1. maj P r v o m a j s k a b u d n i c a z motoristi in s Pihalnim orkestrom Svea

TRADICIONALNI POHOD NA PLEŠEproslava ob 11. uri Pihalni orkester Svea

zabava z ansamblom DEJAN VUNJAK & BRENDIJEVE BARABE

POHOD NA ZELENO TRAVOob 10. uri izpred gasilskega doma (naj bo sonce ali dež …)

po pohodu druženje v gasilskem domu

OrganizatorjiObčina Zagorje ob Savi,

Turistično društvo Golče, ŠKLAB, Nogometni klub Zagorje, MK Klukhena, Gasilsko društvo Ravenska vas, DPM Zagorje

15četrtek, 25. april 2019www.rudarskitek.si NA BREGOVIH SAVE

Recepti na:

ANTONOV IHANSKI BRANCIN,

Meso Kamnik je del skupine Farme Ihan, ki ponuja pod blagovno znamko Anton odlične jedi za pripravo na žaru.

Poleg čevapčičev, odščipancev, pleskavic in različnih klobas za žar smo za vas pripravili »najboljšo ribico«. Vi le segrejete

žar ter priložite omake in priloge.

MARINIRAN IHANSKI BRANCINŽar segrejemo na srednjo temperaturo (200 stopinj)

in naoljimo rešetke. Meso vzamemo iz vrečke, ga položimo na žar in pečemo približno 20 minut oz. dokler središčna temperatura mesa ne doseže 70 stopinj. Med peko meso

večkrat obrnemo. Pečeno meso pustimo nekaj minut počivati v pokriti posodi ali v foliji, preden ga narežemo

na medaljončke in postrežemo.

100% SLOVENSKO POREKLOPri Antonu smo zagovorniki porekla in sledljivosti.

Ko kupite naše meso, ste lahko prepričani, izvira iz slovenskih prašičerejskih kmetij, kjer za dobrobit živali

poskrbimo z zagotavljanjem nadstandarnih pogojev, veterinarskim nadzorom ter skrbno pripravljeno

krmo. Nadzorovana pot od rejca do mize je zagotovilo, da je meso sveže in varno,

izdelki pa so pripravljeni po klasičnih recepturah in okusu lokalne kuhinje.

ihanskibrancin

100%

SLO

VENSKO POR

EKLO

V okviru podpornih storitev države za poslovne subjekte se uvaja nov nacio-nalni sistem - sistem SPOT. Cilj je vzpostavitev celovitega sistema brezplačnih podpornih storitev države za poslovne subjekte pod enotno znamko.

Sistem SPOT, Slovenska poslovna točka združuje 4 ravni delovanja:

1. nivo: portal SPOT (do sedaj portal VEM), kjer so podjetnikom na voljo informacije in elektronske storitve za poslovanje.

2. nivo: SPOT Registracija (do sedaj VEM točke), kjer se podjetniki registrirajo s pomočjo referentov. Fizične točke SPOT Registracija v Zasavju so vse tri zasavske obrtne zbornice in AJPES v Trbovljah.

3. nivo: SPOT Svetovanje - Podjetniško svetovanje in regionalno povezovanje, vzpostavljenih je 12 novih regionalnih poslovnih točk.

4. nivo: SPOT Global – Zagotavlja pomoč izvoznikom in investitorjem, krovno vlogo v sistemu je prevzela javna agencija SPIRIT.

Sedež SPOT svetovanje Zasavje je na Območni obrtno-podjetniški zbornici Zagorje, Cesta zmage 35 b. Podjetnikom nudimo strokovno pomoč svetovalcev v obliki informiranja, svetovanja, organiziramo delavnice in usposabljanja za potencialne podjetnike in podjetnike, pripravljamo dogodke izmenjave dobrih praks in odpiranja poslovnih priložnosti, animiramo lokalno okolje, skrbimo za splošno promocijo podjetništva na regionalnem in lokalnem nivoju, povezujemo vse lokalne akterje za podporo poslovnim subjektom. Storitve so namenjene vsem malim in srednjim podjetjem (MSP) in so za vse uporabnike brezplačne.

Uradne ure za SPOT Svetovanje Zasavje: ob ponedeljkih, torkih in petkih od 7. do 13. ure ter

ob sredah od 11. do 17. ure.

Brezplačna predstavitev na sejmuZa odpiranje novih poslovnih priložnosti septembra načrtujemo skupno predstavitev zainteresiranih zasavskih podjetnikov na 51. MOS-u v Celju. Prijavnica se nahaja na povezavi http://ooz-zagorje.si/spot-svetovanje-zasavje/dogodki/

SPOT svetovanje Zasavje, Cesta zmage 35 b, 1410 ZagorjePodjetniško svetovanje in regionalno povezovanje

Kontakti: E: sasa.pegan@ozs.si T: 03 56 68 080E: tea.urbanija@ozs.si T: 03 56 32 950

Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija

Promocijska objava

16 četrtek, 25. april 2019 www.rudarskitek.siZA MLADE - NA BREGOVIH SAVE

V Mladinskem centru Trbo-vlje podpiramo in spodbu-jamo kulturo prostovoljstva tako v lokalnem kot v global-nem smislu. Verjamemo, da prostovoljstvo uči aktivnega državljanstva in nam omo-goča dolgoročni pogled na pravice in hkrati odgovor-nosti, nas opremlja s kompe-tencami za življenje in nam omogoča aktivno ukvarjanje z neenakostmi v družbi, kar pripomore tudi h grajenju solidarne, strpne, vključujo-

če družbe, ki jo sestavljajo aktivni posamezniki.Prostovoljci krepimo in ši-rimo vrednote solidarnosti, medgeneracijskega sodelo-vanja, spoštovanja, odpr-tosti, sočutja, sprejemanja drugačnega, strpnosti, dob-ro voljo in pomoč sočlove-ku, hkrati pa si pridobiva-mo izkušnje in znanje, ki so neprecenljive in so nam v korist tudi na drugih pod-ročjih življenja. Vabimo vse mlade in mlade

po srcu, da se nam pridružijo na Sejmu prostovoljstva, na katerem bomo s skupnimi močmi ozavestili in okrepili vrednote prostovoljnega dela in na njih gradili nove pro-stovoljske zgodbe. Sejem prostovoljstva je na-menjen vsem, ki jih zanima aktivno prispevanje k bolj kvalitetnemu življenju v skupnosti, ki želijo prispe-vati svoj del pogače pri ra-zvoju in oblikovanju sočutne družbe, v kateri živimo, ter tistim, ki ste na poti iskanja zaposlitve, ki se na tej poti srečujete z izzivi in ki želite biti na tej poti čim bolj ak-tivni.Ideja sejma prostovoljstva je zrastla iz koncepta zaposlit-venih sejmov – na katerem bodo imeli bodoči prosto-voljci možnost spoznati po-nudbo prostovoljskega dela v lokalni skupnosti, hkrati pa bomo na sejmu predsta-vili tudi možnost opravlja-nja Evropske solidarnostne enote (ESE) – mednarodne prostovoljne aktivnosti.

PR objava

Sejemo vrednote prostovoljstvaJaz #prostovoljim, kaj pa ti? Če je tvoj odgovor ne in želiš to spre-meniti, te vabimo na Sejem prostovoljstva, ki bo 26. aprila med 10. in 12. uro v klubu MCT, kjer bodo na enem mestu zbrane vse priložnosti za prostovoljno udejstvovanje in za tvoj prispevek k skupnosti.

Pet profesoric, predsednica Slovenskega društva Kakanj in najstarejša predstavnica slovenskega društva ter 13 dijakov, od katerih trije obi-skujejo tudi dodatni pouk slovenščine v gimnaziji, so spoznavali Trbovlje, ki so glede na preteklost, zlasti glede rudnika, cementarne in termoelektrarne, še moč-no povezane s Kaknjem. Vsa ta industrija namreč tam še vedno deluje.Ob prihodu so si ogledali Trbovlje in muzej 4. DRITL, naslednji dan pa bili pri pou-ku slovenščine, geografije in zgodovine, predstavili svoje projektne naloge, s kultur-nim delom pokazali znanje

V začetku aprila je prvo upri-zoritev doživela predstava Herman Zasavski, samostojno delo dijaka GESŠ Trbovlje Luke Mihajlika.

Luka Mihajlik je dijak 3. letnika splošne gimnazije GESŠ Trbovlje in zgodbo o Hermanu Zasavskem je na-pisal že v prejšnjem šolskem letu, ko jo je kot prispevek o zasavskem narečnem jezi-ku poslal na natečaj Vsaka vas ima svoj glas. Mentorica Urška Cilenšek mu je pre-dlagala, da bi zgodbo prebrali tudi drugim dijakom GESŠ, Mihajlik pa se je odločil in pripovedko spremenil v sce-narij za igro. S sošolci in ne-katerimi dijaki 2. letnika so pripravili predstavo.Zgodba je napisana v obliki pripovedi, ki jo dedek (igralec Peter Krneta) prebere svoji vnukinji in ki gledalcu na hu-moren način prikaže življenje v zasavskih krajih. Življenje v krajih, ki so obremenjeni z onesnaženim okoljem, s pohlepom in krivico, pa ven-dar je zaključek optimističen – dobro se z dobrim vra-ča. Herman (igralec Patrik Kušter), ki pride s hribov v trboveljsko dolino, se s svo-jo knjižno govorico in ugla-jenim obnašanjem očitno razlikuje od Trboveljčanov Monike, Lidije in Viktorja. Stare zamere, ki sežejo še v čas njihovih staršev, razrešijo z glasbenim tekmovanjem.

Muzikal Rock Ivančki govori o učiteljici Ivi (Nina Jelen), ki je članica rock skupine. Za tovrstno glasbo želi navdu-šiti tudi mlajše generacije, čeprav jo Sara (Petra Rome) in Gregor (Luka Lavrin)

Nova prijateljstvaS šolskim letom 2018/2019 so v GESŠ Trbovlje začeli izmenjavo z Gimnazijo Muhsin Rizvić iz Kaknja v Bosni in Hercegovini. Najprej se je v oktobru 2018 ekipa profesorjev iz Trbovelj odpravila na pogovore o novi izmenjavi, od 28. do 29. marca pa so iz Kaknja obisk vrnili.

slovenščine, si ogledali ru-dniške površine, grad Bo-genšperk in Ljubljano. V tem času je gimnazijce obiskala tudi predstavnica združenja Slovenske izseljenske matice iz Ljubljane in pohvalila pri-zadevanja glede izmenjave. V Kaknju je namreč še veli-ko potomcev Zasavcev, ki so s svojim znanjem pomagali v rudniku.Pri tej izmenjavi so se stkale prijetne in srčne vezi – tako med dijaki kot med profe-sorji. V jesenskem času bodo trboveljski gimnazijci obisk vrnili in še poglobili njihovo prijateljstvo.

M MSD : arhiv GESŠ

Rock IvančkiDvorana Delavskega doma Zagorje je bila 16. aprila do roba polna rockerskih navdušencev, ki so si prišli ogledat muzikal Rock Ivanč-ki. Tega so pripravili in dvakrat uprizorili učenci OŠ Ivana Skvarče.

prepričujeta, da je rock mrtev in da takšne glasbe nihče več ne posluša. A Iva se ne da in rock glasbo ob podpori rav-nateljice (Mateja N. Praun-seis) vpelje v vsakdanji pouk. Ob tem pa se pripravlja na

Premiera Hermana ZasavskegaZa inštrumente so poprijeli Luka Tomažin, Lovro No-vak, Danijel Iuliano in pro-fesorica Maja Lebar Kotar z GŠ Trbovlje, ki so odigrali valček.Lik Monike je v predstavi oživela Ana Kovačič, Katjo je zaigrala Zala Kovač, Li-dijo Karin Žibert, Marka Taja Kovačič, Viktorja Ma-tic Škrbec, Patricijo Rebeka Žibret, Katjinega in Moni-kinega očeta Tilen Vozelj, Mojco pa Nika Prašnikar.

»Dijaki so v predstavo vložili veliko truda in lahko trdim, da je bila predstava prijet-

na ter uspešna,« je ponosna mentorica Urška Cilenšek.

M Savus : arhiv GESŠ

Mladinski center Zagorje je v sodelovanju z Nacio-nalno agencijo Movit 18. aprila organiziral regijski dogodek Dajmo solidarno-sti zagon!, kakršni se v tem mesecu vrstijo po celi Slo-veniji. Skupaj z več kot 70 udeleženci, med katerimi so bili predvsem mladi in pred-stavniki različnih organiza-cij iz Zasavske regije, smo raziskali, kaj nam pomeni solidarnost, kako biti solida-ren, kako širiti solidarnost v družbi, spraševali smo se tudi, ali nam solidarnost predstavlja vrednoto. Na začetku delavnice je večina udeležencev ob besedi soli-darnost pomislila na pomoč, ob zaključku dogodka pa so

to mnenje še utrdili in ga podkrepili z razmislekom o njihovih naslednjih kora-kih k bolj solidarni družbi. Udeleženci so se strinjali, da k solidarnosti največ prispe-vamo z lastnim zgledom, da začnemo pri sebi, da so tudi majhni koraki dovolj ter da

Zagon solidarnosti

tekmovanje Talentirane face, kjer bo ob pomoči svojih učencev vsem pokazala, da je rock še kako živ.Nihče iz vesolja, Od višine se zvrti, Lahko sem srce, Na soncu, Metulj, Pravljica o mavričnih ljudeh … to je le nekaj pesmi, ki so jih ob po-moči učiteljske instrumen-talne zasedbe zapeli učenci. Na klaviaturah jih je spre-mljala Urška M. Luzar, na bobnih Aleš Celestina, na kitari pa Luka Lavrin in Martin Koncilja. Za in-štrumente so poprijeli tudi šolarji – na bobne je zaigral Nace Deželak, na kita-ro Tinkara Božič in Enej Groboljšek, na klaviature pa Kaja Katarina Golob. S prodajo vstopnic so zbirali sredstva za šolski sklad.

M : MD

se dobro z dobrim vrača. »Že z majhno pozornostjo lahko marsikaj narediš,« je z nami podelila udeleženka Zoja, Gea pa dodala, da »so deja-nja ključna, besede ne pome-nijo ničesar«. Za Ilmo je pri solidarnosti ključno, da smo solidarni brez pričakovanj in zahval.K solidarnosti vzpodbuja tudi program Evropska so-lidarnostna enota, o kateri smo več izvedeli na dogodku in v okviru katere se nam bodo v Mladinskem centru Zagorje kmalu za nekaj me-secev pridružili mednarodni prostovoljci.

PR objava

17četrtek, 25. april 2019 OGLASIIzkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510

»Valentina, kako si, potre-buješ kaj? Ti kaj prinesem?« vpraša možakar, ki do polo-vice odpre vrata v prostorno poslovalnico. »O, hvala, sem že jedla,« se vljudno zahvali ter se s ponosnim izrazom na obrazu obrne k meni: »Vidi-te, tako moje stranke skrbijo zame. Kako se potem ne bi vsak dan maksimalno potru-dila!«V ozadju igra prijetna glasba, vibracije v pro-storu so mirne, svetle, sproščujoče. Kako uspete ustvarjati tako pozitivno vzdušje in ali je vsak dan tako?»Da, vsak dan. Razen če o kakšni stranki, ki je že dol-go ni bilo na obisk, izvem kakšno žalostno vest. Potem si ne morem pomagati in mi je tudi hudo. Navežeš se na ljudi, ki jih vidiš skoraj vsak dan. Rada se odkrito pogo-varjam z njimi. Ker Trbovlje niso prav veliko mesto, se nas mnogo med seboj pozna, zato se v tem lokalu počutim kot doma. Služba in moje stranke mi ogromno pomenijo, ne bi želela nikamor drugam.«Koliko časa ste že v tej po-

Poleg trafike v Trbovljah storitev Western Union nudiše mnogo drugih trafik. Več na www.trafika3dva.si

Valentina – partnerka 3DVA, ki se v službi počuti kot domaMlada mamica in partnerka 3DVA d.o.o. Valentina Došić je ena tis-tih, ki v službo hodijo z veseljem. Že kot študentka je vedela, da želi upravljati trafiko, za to se je trudila in njena zavzetost je bila opažena. Najdete jo v trboveljskem 3DVA lokalu na Trgu svobode 14 pri Sparu.

slovalnici, ki jo uspešno vodite?»Trg svobode 14 sem prev-zela leta 2016. Sem pa že od svojega dvajsetega leta del ekipe 3DVA; najprej kot študentka, ko sem si pridobi-vala dragocene izkušnje, od leta 2012 pa kot samostojna podjetnica. Moja vztrajnost in potrpežljivost sta se izpla-čali.«Kot kaže, ste pri 3DVA dobro zapisani. Kaj pa vi, ste zadovoljni z njihovo podporo?»Seveda. Imamo sodobno opremo, pri realizaciji no-vosti nam vedno priskočijo na pomoč. Naša ponudba je široka in se ves čas dopol-njuje. Večina prodaje se vrši za računalnikom prek apli-kacij, čeprav marsikdo še vedno misli, da je trafika le prodajalna tobačnih izdelkov in časopisov. A je veliko več. Imamo ogromno storitev, karte za prireditve, kupone, plačevanje položnic, Western Union denarna nakazila v tu-jino, igrače, knjige, ohlajeno pijačo, pester sladki program, pripomočke za osebno hi-gieno itn. Med novostmi je

recimo program, kjer po ak-cijski ceni vsake tri mesece ponudimo sezoni prilagojene izdelke široke potrošnje.«Kakšen nasvet bi dali tis-tim, ki razmišljajo o tovr-stni službi?»Za to delo so pravi odprti ljudje, ki se radi pogovarjajo. Lastne težave pustiš doma oziroma jih ne prenašaš na stranke. Ljudje se radi vrača-jo tja, kjer je dobra energija, ne tja, kjer naletijo na kisel obraz. Kupci so vseh genera-cij in raznolikih mišljenj. Pri vsakomur moraš ubrati pravi pristop. Tudi iznajdljivost v

različnih situacijah ni odveč. Brez računalniškega znanja in logičnega razmišljanja pa tako ali tako ne gre. Na kon-cu dneva morajo biti številke v programu usklajene z de-jansko zalogo.«Na zelo frekventen dan vas obišče tudi do 200 kupcev. Kako uspete vsem ustreči?»Kadar se več ljudi hkrati zgrne v lokal, ostanem mirna in zbrana. Navala ne doje-mam kot težave, temveč kot izziv. Vem, da bom zmogla, zaupam vase, zato tudi uspem vse urediti, kolikor

hitro pač gre.«Delo vas izpolnjuje. Kdo pa vas navdihuje v pros-tem času?»Vsekakor moja hči, ki je stara dve leti in pol, ter moj mož. Ves čas izven delovnika preživim zanju in z njima. Gremo na sprehod, na igri-šče, v naravo. Ko je slabo vre-me, doma beremo pravljice, zlagamo kocke … Popoldne mi v trafiki pomaga kolegica, bom pa kmalu potrebovala še dodatno pomoč, saj odhajam na porodniški dopust,« se s toplim pogledom pogladi po trebuhu.Mislim, da vas bodo stran-ke v času porodniške po-grešale. Imam prav?»Ja, moje stranke, moji pri-

jatelji in prijateljice … bodo pa toliko bolj veseli, ko se bom vrnila,« se odločno in s posebnim sijajem v očeh na-smehne. Ni težko prepozna-ti, da ta sijaj pomeni skrb in topel sprejem za vsakogar, ki stopi do njenega prodajnega pulta. Nedvomno odnos do dela in soljudi, ki je v svetu, kjer nam vladajo številke, nepogrešljiv. V Trbovljah vas pričakujejo tudi 3DVA trafi-ke na Trgu revolucije 26, na Cesti 1. junija 16 ter v ulici Sallaumines. V Hrastniku va-bljeni v 3DVA na Trgu Franca Kozarja 2, v Zagorju ob Savi pa v 3DVA na Cesti zmage 1 pri zdravstvenem domu.

M Alenka IvančičPR objava

Vsako sredoob 20. uri

v živo

Spoštovane občanke, cenjeni občani.

Ob dnevu upora proti okupatorju se poklonimo vsem, ki so verjeli in se borili za svobodo slovenskega naroda. 1. maj, praznik dela, pa naj bo dan, ko se bomo s ponosom spomnili borb za pravice delavcev.

Lepe praznike.

Županja občine Trbovlje Jasna Gabrič s sodelavci

Občina Trbovlje

18 četrtek, 25. april 2019

Osebna kartica zdravilOGLASI Vsi dogodki na enem mestu v rubriki Kaj dogaja na www.savus.si

Mer

cato

r, d.

d., D

unaj

ska

107,

Lju

blja

na

Borovniško naselje 1aSupermarket Kisovec

Vabljeni v prenovljen

DELOVNI ČAS: od ponedeljka do sobote: od 7:00 do 21:00 ure, nedelja: od 8:00 do 15:00 ure.

• Vsak dan bogat izbor svežega sadja in zelenjave.• Sproti pečen dišeč in hrustljav kruh ter najboljše pice.• Izvrstna ponudba toplih jedi v toploteki.• Odlična ponudba mesa in mesnih izdelkov.

Farmacevtska skrb je dejav-nost lekarniškega farmacev-ta, s katero zagotavlja odgo-vorno zdravljenje z zdravili in s tem optimizira kakovost pacientovega življenja ter iz-boljša doseganje pozitivnih končnih izidov zdravljenja. Gre za individualen pristop k celostni obravnavi bolni-ka, ki vključuje svetovanje in informiranje o zdravljenju z zdravili, spodbujanje k zdra-vljenju in zdravemu načinu življenja, svetovanje glede samokontrole pri vodenju bolezni, svetovanje in infor-miranje pri samozdravljenju

ter identifikacijo, prepreče-vanje in reševanje z zdravili povezanih težav. V okviru farmacevtske skrbi izvajamo lekarniški farmacevti števil-ne storitve. Ena takih stori-tev je tudi priprava osebne kartice zdravil.

Osebna kartica zdravil je se-znam zdravil, ki jih bolnik uporablja. Zapisana je v ob-liki tabele, ki vsebuje imena zdravil in učinkovin, ki jih ta zdravila vsebujejo, režim in način odmerjanja posa-meznega zdravila ter njihov

namen uporabe. Poleg zdra-vil na recept je v osebno kar-tico zdravil smiselno vklju-čiti tudi vsa zdravila brez recepta in prehranska do-polnila, ki jih bolnik jemlje redno ali občasno. Osebna kartica zdravil vsebuje tudi dodatna opozorila, ki naj jih bolnik upošteva pri jema-nju posameznega zdravila.Pregleden seznam omogoča bolniku pravilno in varno uporabo zdravil. Osebna kartica zdravil je namenjena vsakomur, ki za odpravo in lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila. Še pose-

bej je priporočljiva za bolni-ke, ki imajo predpisanih pet ali več zdravil. Poleg tega je osebna kartica zdravil lahko bolniku in svojcem v veliko pomoč pri obisku speciali-stičnih ambulant in bolni-šnice, ko morajo odgovoriti na vprašanje, katera zdravila uporabljajo. Osebno kar-tico zdravil je smiselno ob predpisu enega ali več novih zdravil ali njihovi zamenjavi posodobiti, saj lahko le tako prikazuje aktualno terapijo posameznika.Osebno kartico zdravil vam po predhodnem dogovoru

Osebna kartica zdravil

Druge informacije Pri dolgotrajnem zdravljenju z zdravilom Emozul lahko pride do pomanjkanja kalcija, magnezija, vitamina D, zato je potrebno zagotoviti njihov zadosten vnos. Pri zdravljenju z zdravilom Glucophage in Diaprel MR je potrebno zagotoviti enakomeren vnos ogljikovih hidratov tekom dneva.

Zdravilo učinkovina

Odmerjanje Dodatne informacije Namen uporabe Zjutraj Opoldne Zvečer

EMOZUL 40mg esomeprazol

1 1 tableta zjutraj na tešče pol ure pred zajtrkom

za zdravljenje in preprečevanje refluksa ter razjed na želodcu in požiralniku

DIAPREL MR 60mg gliklazid

1 1 tableta zjutraj tik pred zajtrkom

za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2

GLUCOPHAGE 500mg metformin

1 1 1 3x na dan 1 tableta s hrano

za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2

izdelamo v vseh enotah za-voda Zasavske lekarne.

M Simona Darovic

19četrtek, 25. april 2019Krajevne skupnosti Zasavja predstavljamo na Savus.si NA BREGOVIH SAVE

Simona JerajPredsednica KS Rudnik

KS RudnikPredsednica sveta KS: Simona Jeraj Člani sveta KS: Mojca Greben, Gregor Jelenko, Aleš Laznik, Vesna Ojsteršek Drnovšek, Mitja Pajnkiher, Nika ZavrašekObsega: Strogi center Občine Hrastnik z okolico

KS Rudnik

Edina brez prostorovKljub velikosti in legi je edina hrastniška krajevna skupnost, ki nima svojih prostorov – a to se bo, upa-jo, še v tem letu spremenilo. V tem mandatu je na čelu krajevnega sveta Simona Jeraj, ki se je za udejstvova-nje v občinskem političnem prostoru odločila, da bi po-magala pri razvoju gospo-darstva v občini. Predsednica KS Rudnik Si-mona Jeraj med drugim želi, da bi več ljudi prepoznalo hrastniške znamenitosti, a te so, priznava, celo kraja-nom pogosto nepoznane.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za predse-dnico KS?Nisem se odločila za kan-didaturo kot takšno. Božo Majcen, ki je kandidiral za župana, me je povabil v svoj štab in takrat je bilo moje prvo vprašanje, kaj bo z go-spodarstvom v Hrastniku. Sam župan pri tem sicer nima velike funkcije odloča-nja, je imel pa Majcen nekaj dobrih predlogov in sem se odločila, da želim biti zra-ven. Na prvem sestanku po volitvah, ko je bil župan že izvoljen, pa smo določali predsednike krajevnih skup-nosti in mene so izbrali za

Letos smo se v uredništvu Savusa odločili, da bomo »veganizirali« klasične zasa-vske jedi, za tiste, ki ne želijo uživati živalskih izdelkov. Prvi recept, ki ga objavljamo, je recept za grenadirmarš.Veganski grenadirmarš za eno osebo: 2 krompirja10 dag polžkov brez jajc (vse testenine so brez jajc, če niso posebej označene kot jajčne testenine)1 čebula srednje velikostisol, oljeKrompirja skuhamo brez lu-pljenja v slani vodi. Posebej skuhamo polžke. Medtem ko se krompir in testenine ku-hajo, na tanke lističe nareže-mo čebulo in jo prepražimo na olju. Ko je krompir ku-

predsednico KS Rudnik.Kako pa lahko kot pred-sednica KS vplivate na razvoj gospodarstva?S konkretnimi predlogi - po-moč podjetnikom, nižanje najemnin, predlogi ob iz-gradnji kakšne industrijske cone, takšne stvari pač, ki pomagajo podjetnikom ali obrtnikom, da se odločijo za samostojno pot. Če veš, da imaš zagotovljene neke ugodne pogoje, se boš lažje odločil za podjetništvo.To je vaš prvi mandat. S kakšnimi izzivi se sooča-te?Prvi izziv je pridobiti pro-store za krajevno skupnost.

Smo edina krajevna skup-nost v Zasavju, ki nima prostorov – ne pisarne, ne doma, ničesar. Z županom urejava te stvari, dobili smo že tudi, če lahko tako rečem, zagotovilo, da bomo imeli nekje oktobra tri predvidene lokacije, kjer bi lahko imeli potem tudi uradne ure. Je naporno voditi krajev-

no skupnost?Samo iz tega vidika, da ljudje nekako nimajo krajevne za-vesti – v okoliških krajevnih skupnostih, na primer v KS Boben-Čeče ali Prapretno, so ljudje bolj povezani, ker jih je manj in imajo v krajev-ni skupnosti tudi dom. KS Rudnik pa šteje več kot 5000 krajanov, takšno število lju-di je kar malo težko povezati med seboj in v njih vzbuditi neko pripadnost. To lažje na-rediš v bolj domačem okolju. In tudi to je eden od naših iz-zivov v tem mandatu – oza-vestiti ljudi, da je krajevna skupnost njihova, da morajo sami povedati, kaj želijo. Jaz stanujem na robu krajevne skupnosti, vidim sicer celo KS, ampak ne morem vede-ti za vsak kamenček, ki ga je potrebno premakniti.Na kakšen način pa se boste lotili ozaveščanja krajanov?Do oktobra, ko dobimo tudi prostore, bi radi pripravili letak, na katerih bi bili nave-deni naši podatki – e-pošta, telefonska številka in naslov, kjer se lahko srečamo in po-dajamo konkretne rešitve za konkretne probleme.S čim se boste še ukvarja-li kot predsednica?Glavni izziv je, kot rečeno,

pridobitev prostorov, sicer pa tisto, kar že poteka – recimo stanovanjski blok na Resnici. Nekako smo ugotovili, da so imeli vsi županski kandida-ti približno enak program, tako da bomo poskusili ures-ničiti kaj znotraj tega. Prio-riteta je, na primer, dom za ostarele. Smo največja kra-jevna skupnost v Hrastniku, ampak imamo nekako naj-manj konkretnih opravkov. Imamo sicer kamnolom in tudi tu je potrebno najti neko rešitev. Sosede kamnoloma namreč precej moti odstre-ljevanje in izkopavanje, po-leg tega pa se še praši.Kako pa sodelujete z ob-čino in županom?Zaenkrat smo v dobrih treh mesecih uspeli z županom vzpostaviti dober odnos in se lotiti nekaterih pomemb-nih projektov, na primer varstva okolja. Vse občane želimo namreč ozavestiti, da so odpadki naši, da jih je potrebno pravilno ločevati in tudi to je ena od zadev, ki jo na občini že izvajajo. Mi se bomo temu priključili tako, da bomo vsakemu gospo-dinjstvu zagotovili nakupo-valne vrečke iz blaga. Druge krajevne skupnosti urejajo na primer ceste, v KS Rudnik je tega zelo malo, oziroma so to večinoma občinske ces-te, tako da se bomo lotevali malo drugačnih projektovKateri je vaš najljubši ko-tiček v krajevni skupnos-ti?Ko smo se preselili, je bil moj najljubši kotiček pred našo hišo, saj je bilo tam ogrom-no zelenja in ptičjega petja. Zdaj, ko nova cesta pelje neposredno mimo naše hiše ... Ne bom uporabila besede katastrofa, je pa zelo drugače. Omenili ste selitev. To-rej niste rojena Hrastni-čanka? Sem rojena Trboveljčanka, »Trbovka« po domače. Pre-selila sem se v Hrastnik,

zdaj tu živim že dlje, kot sem prej v Trbovljah. Tudi moja mama je bila Hrastničanka, tako da sem se v bistvu pre-selila nazaj domov. Ste tudi vodja pevske sek-cije KD Svoboda Dol pri Hrastniku.Tako je, že približno leto in pol. Letos smo pevke prip-ravile koncert ob naši 40. obletnici. Zdi se mi, da smo po dolgem času napolnile dvorano do zadnjega kotička in vesele smo bile, da smo vse to pripravile. Sama tega gotovo ne bi mogla. Punce so bile zadolžene za pridobiva-nje sponzorjev, pripravo po-gostitve po koncertu, sceno, pripravo zloženke, itd. Na kaj ste v vaši KS naj-bolj ponosni?Na delo društev – od godbe do lutkarjev in ŽPZ, ki de-luje v tem društvu. Težko je izpostavljati posamezne ljudi, ker ti niso pomembni samo za krajevno skupnosti, ampak za celotno hrastni-ško občino, kot je na primer Peter Kauzer. Všeč mi je, da občani delajo zase in tudi za sokrajane. Ne želim zapos-tavljati športnikov – tudi košarkarji, nogometaši na-redijo neko dobro delo, vsaj to, da se otroci rekreirajo. Prav je, da se ljudje ukvar-jajo z različnimi stvari, ker edino tako vidimo razno-likost in dodano vrednost vsakogar. Imamo tudi zelo dobro čebelarsko društvo, ki se ukvarja z otroci, priprav-ljajo delavnice ... Potrebno je promovirati tovrstne stvari, na primer, da čebelarji lahko prodajajo svoj med, okoliški kmet svoje klobase, da go-spe pečejo svoje potice – to je treba prodajati in doseči ne le, da jih bodo Hrastniča-ni vzeli za svoje, ampak, da bodo tudi od drugod prišli v občino, ker se bomo samo tako lahko razvijali.

M Martina Drobne : osebni arhiv

Krajevna skupnost Rudnik je ena od desetih krajevnih skupnosti v Občini Hrastnik. Po površini prebivalcev in po številu je največja, v njej pa leži center občine z okolico, oziroma povedano drugače, vse od Prapretna do Čeč, center Hrastnika in hribi, vse do glasbene šole.

»Na Ani imamo najstarejšo krušno peč,« pravi, »a, če po tem povprašaš krajane, kar malo debelo pogledajo.«

Srebrni Peter in stari JurčekMed Hrastničani je verje-tno bolj poznan kajakaš Pe-ter Kauzer mlajši, krajan KS Rudnik in častni občan Hrastnika, ki je pred tremi leti na olimpijskih igrah v brazilskem Riu de Janeiru osvojil srebro. Olimpijec je svoje rodno mesto obarval v barvo medalje, ki jo je prine-sel s sabo domov. Hrastnik je 14. avgusta 2016 postal Srebrni Hrastnik, Peter Ka-

uzer pa Peter Veliki. Navijači so mu pred Čikagotom prip-ravili sprejem, kakršnega Hrastnik do tedaj (pa tudi od tedaj) še ni videl. Krajevna skupnost Rudnik se ponaša tudi s tem, da v njej stoji hrastniški muzej, v njem pa so doma lutke, marionete, s katerimi člani Društva Marionetno gleda-lišče Jurček nastopajo po vsej Sloveniji. Lutkarstvo se je v Hrastniku začelo v 40. letih prejšnjega stoletja – prvi hrastniški lutkarji so bili ru-darski vajenci. Nekatere lut-ke, ki nastopajo v zgodbah Marionetnega gledališča Jurček, so muzejski ekspo-nati – najstarejša marioneta v Hrastniku, lutka Jurček, po kateri društvo nosi tudi ime, je stara več kot 70 let.

M Martina Drobne : Branko Klančar

Simona Jeraj je rojena »Trbovka«, ki se je po nekaj letih življenja v sosednji občini preselila v Hrastnik, od koder prihaja tudi njena družina. Kot zaposlena v gospodarstvu si želi tudi v občini pomaga-ti pri razvoju podjetništva in turizma, v svoji krajevni skupnosti pa je najbolj ponosna na številna društva, ki v njej delujejo.

Vegansko po zasavsko

han, ga olupimo, narežemo in dodamo v ponev k čebuli, kjer ga s kuhalnico dodatno razkosamo. Polžke, ko so kuhani, odcedimo, z vročo vodo oplaknemo, da niso lepljivi, in dodamo h krom-pirju in čebuli. Vse skupaj

pražimo in mešamo dovolj časa, da nastane homogena masa. Grenadirmarš naloži-mo na krožnik in okrasimo s poljubno zelenjavo (na foto-grafiji solata in stročji fižol).

M MD

20 četrtek, 25. april 2019 Vsak dan precej novega na www.savus.siREPORTAŽA- NA BREGOVIH SAVE

Proti koncu 19. stoletja so se čebelarji na Slovenskem začeli organizirati. Prve or-ganizacije so bile neuspeš-ne. Ko se je čebelarsko dru-štvo utrdilo, je v začetku 20. stoletja po številnih krajih sledilo ustanavljanje podru-žnic. Julija 1908 so tudi na Lokah pripravili čebelarski shod, ki pa ni pripeljal do ustanovitve društva. To se je zgodilo dobrih 10 let kas-neje, kmalu po koncu 1. sve-tovne vojne.

Ustanovitev društva30. marca 1919 so na pobu-do treh znanih javnih delav-cev Alojza Ašiča, Lojzeta Kolenca in Ivana Lovrača zagorski čebelarji ustanovili svoje društvo. Vanj je takoj pristopilo skoraj 40 čebelar-jev, ki so imeli v povprečju po 10 panjev. Zagon so prekinila krizna 30. leta. Število članov se je osu-lo do zgolj desetine, s čimer je bil resno ogrožen obstoj društva. Nekako so se izko-pali iz težav, a je nov razcvet ustavila 2. svetovna vojna.Nova politična ureditev je prinesla zadružno organizi-

ranost, glavni predmet raz-prav pa je bila slaba preskrba s sladkorjem. Začetni elan se je spreobrnil v malodušje, k čemur so veliko prispevale slabe letine in bolezni.Vzponi in padci so se vlekli vse tja do zgodnjih 60. let, ko se je število članov spet osulo na mejo društvenega obsto-ja. Pod vodstvom Lojzeta Kolenca so ponovno izpla-vali iz krize. Izobrazili so se za boj proti boleznim, orga-nizirali strokovne preglede čebeljih družin, priprav-ljali strokovna predavanja, predstavili neprecenljiv pri-spevek čebeljega opraševa-nja za uspešno kmetijstvo in zato dobili nekaj sredstev iz občinskega proračuna, oži-vili so tradicijo poučnih izle-tov in srečevanj, začelo se je delo z mladimi.

Nov društveni domNa prehodu v 80. leta so sprejeli vrsto novih izzi-vov in jih s pomlajenim vodstvom tudi uresničili. Najprej so navezali stike s Slovenskim čebelarskim društvom Šmihel. Njihova zveza se je kasneje razširila

še z društvi z Raven, Žalca in Maribora. Razvijali so tesne odnose s sosednjimi in zasavskimi društvi, podpi-sali so prijateljski in partner-ski sporazum s čebelarskima društvoma iz bavarskih Eschenbacha in Kemnatha.Največja naloga je bila grad-nja društvenega doma, s katerim so želeli izboljšati pogoje za delo. Po čebeljem vzoru so ga gradili z lastnimi močmi. Ob svoji 65-letni-ci so se svečano vselili pod nekdanjo Medijsko graščino. Lastništvo zgradbe je pome-nilo tudi večje stroške, kar pa so hitro rešili: objekt so razširili in v njem uredili pi-cerijo Čebelica.Razpad Jugoslavije in vstop Slovenije v EU sta spreme-nila življenja čebelarjev in njihovih društev. Zagorski čebelarji so se uspešno spo-padli z novostmi in se hitro razvili v enega najbolj uspe-šnih društev. V času osa-mosvajanja so z Marjanom Skokom prevzeli tudi vo-denje slovenskih čebelarjev, pomembno so prispevali h gradnji slovenskega čebe-larskega središča v Lukovici in sodelovali pri razvijanju novih možnosti. Pod lastno streho so skrbeli za izobra-ževanja, se borili proti bolez-nim, hodili na poučne izlete doma in čez mejo, pripravlja-

li debatne večere, kuharske predstavitve in pokušnje.V razmerah tržne ekono-mije, ki je naplavila tudi mnogo cenenih izdelkov, so začeli označevati svoje izdel-ke. Pomemben je bil njihov prispevek pri ozaveščanju slovenske družbe in svetov-ne javnosti o pomenu čebel za obstoj življenja na zemlji, uspešno so delovali pri po-budi, da bi 20. maj razglasili za svetovni dan čebel. Že od začetka so vključeni v druž-beno akcijo Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer otro-ci v vrtcih in šolah okušajo lokalno pridelano hrano in

spoznavajo njene prednosti.V neposredni bližini doma, na pobočju pod razvalinami medijskega gradu, so uredili učno čebelarsko pot. Odprli so jo maja 2012, poimeno-vali pa so jo po Janezu Vaj-kardu Valvasorju, ki je v 17. stoletju temeljito popisal takrat cvetoče čebelarjenje na Kranjskem. Glavna po-staja na njej je tradicionalni slovenski čebelnjak, vhod pa krasi mogočna skulptura iz hrastovega debla s spomin-skim zapisom. Otvoritev poti so združili z jubilejnim desetim slovenskim čebe-larskim praznikom, na ka-

100 let za čebeleČebelarjenje v zagorskih dolinah in po hribih okrog njih ima dolgo, bogato in zanimivo zgodovino. Že urbar z Vač navaja, da so župniki v Zagorju in Čemšeniku prejemali desetino tudi v panjih, podli-povška cerkev je v srednjem veku imela čebele, ki jih je oddajala v najem.

terem so gostili skoraj 1200 čebelarjev s praporščaki iz 80 društev.

100 let Čebelarskega društva ZagorjeOb stoletnici se lahko Če-belarsko društvo Zagorje pohvali s približno 150 čla-ni s čebelnjaki po celotnem območju občine. Z delom z mladimi skrbijo za sveže moči.

M Savus : arhiv Čebelarskega društva

Zagorje

www.thermana.si080 81 19

Kopanje & Savnanje

Navdihujoč Wellness Spa Center

z enkratno ponudbo

Thermana & Veda Ayurveda Centar

Praznovanje rojstnih dni

Plavalni tečaji za otroke in vadba za malčke

Počitniško varstvo otrok

VEČERNO KOPANJE

po 19.00 uri med

tednom že od 4,90 €.

Ob petkih in sobotah

kopanje do 23.00 ure.

THERMANA LAŠKO 165 let Zdravilišča Laško

21četrtek, 25. april 2019Izkoristite prostor za oglaševanje. Pokličite: 070-788-510 NA BREGOVIH SAVE - DRUŠTVENO

Alja Potisek Gojićhči Ita Gojićrojena 20. 03. 2019

Alenka Zupančičhči Eva Železnikrojena 20. 03. 2019

Dolores Malecsin Noel Zaveršnikrojen 21. 03. 2019

Diana Alibabićsin Eldin Dizdarevićrojen 22. 03. 2019

Ana Kotnikhči Kim Kotnik Klančišarrojena 22. 03. 2019

Ksenija Zelenkohči Aneja Ledinekrojena 23. 03. 2019

Suzana Osmanovićhči Zoja Kajič Osma-novićrojena 23. 03. 2019

Brigita Sivko Hacinhči Sofija Hacinrojena 24. 03. 2019

Janja Zajchči Dora Zajcrojena 24. 03. 2019

Diana Štrajharhči Zoja Povhrojena 25. 03. 2019

Mateja Sumrakhči Ota Sumrakrojena 26. 03. 2019

Ksenija Klopčičsin Aleks Beganovićrojen 26. 03. 2019

Karina Obrezhči Tijana Kovačič Obrezrojena 27. 03. 2019

Simona Teržansin Luka Planinšekrojen 29. 03. 2019

Nadiia Shylypinskahči Sara Golobičrojena 30. 03. 2019

Inela Osmićsin Tian Osmićrojen 2. 04. 2019

Andreja Ravnikarhči Ema Kuder Ravnikarrojena 2. 04. 2019

Marija Cerovšek Koberskisin Aron Cerovšekrojen 4. 04. 2019

Andreja Majnarsin Jonas Ojsteršekrojen 5. 04. 2019

Ema Razboršekhči Manca Virantrojena 5. 04. 2019

Adela Lučič Bravecsin Nai Bravecrojen 6. 04. 2019

Ferisa Ahmetovićsin Vedad Ahmetovićrojen 8. 04. 2019

Maja Divjaksin Urh Percrojen 8. 04. 2019

Nataša Pejićhči Iva Pejićrojena 8. 04. 2019

Lea Štrushči Lili Štrusrojena 9. 04. 2019

Renata Starinasin Nace Florindorojen 10. 04. 2019

Medina Alibašićsin Daris Alibašićrojen 11. 04. 2019

Manca Jegličhči Hana Bašicrojena 12. 04. 2019

Maja Martinčičsin Svit Glasrojen 12. 04. 2019

Klara Forte Zupansin Žiga Zupanrojen 13. 04. 2019

Tina Reharsin Liam Kompanrojen 13. 04. 2019

*Osebne podatke objavljamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov kot je podrobno opisano na spletni strani: https://savus.si/dobrodosli-med-nami/.

Publiki in članicam ter čla-nom društva se je predstavil združeni mešani mladinski zbor Gimnazije in ekonom-ske srednje šole Trbovlje ter Gimnazije Litija pod vod-stvom zborovodje Blaža Rojka, v kulturnem pro-gramu pa so sodelovale tudi plesalke baletnega oddelka Glasbene šole Zagorje, mla-di pevci Vrtca Zagorje ter člani Folklorne skupine Tr-bovlje. Predsednica društva Cvetka Drnovšek je bila odsotna, zato jo je nadome-

Zveza policijskih veteran-skih društev Sever je 13. aprila organizirala sedmo državno prvenstvo v keglja-nju, kjer so v ekipah in posa-mezno nastopili tudi kegljači PVD Sever Zasavje I. in II. Poleg dveh zasavskih PVD so se na tekmovanju pome-rili še PVD Sever: Celjsko območje, Pomurje, Ljublja-na, Severna Primorska, Go-renjska, Posavje in Koroška. Tekmovanje je potekalo na kegljišču KK Hrastnik.V ekipnem delu tekmovanja je prvo mesto osvojil PVD Sever Zasavje I. s 1182 toč-kami, sledila sta mu PVD Sever Ljubljana (1078 točk) in DV Sever Severna Pri-morska (1008 točk). PVD Sever Zasavje II. se je z 981 točkami uvrstilo na 4. mes-to. Ekipa PVD Sever Zasavje je tretjič zapored zmagala na prvenstvu in prejela pre-hodni pokal v trajno last. Tudi posamezno so bili za-

Članice Društva kmečkih žena in deklet Hrastnik so se odpravile 13. aprila na ogled hrastniške Steklarne. »Zbrale smo se v industrijski prodajalni, ki je že na prvi pogled privlačna in bogata,« je povedala njihova članica Milena Zupan. Tovarno jim je slikovito predstavila Rosanda Kladnik. Opisala je proizvodno pot od surovi-ne do končnega izdelka. Sle-dil je ogled. Iz kapljic žareče steklene mase v trenutku

Člani Društva izgnancev Slove-nije – Trbovlje so se zbrali 27. marca na občnem zboru v veliki sejni dvorani občine Trbovlje. Udeležilo se ga je 48 članov in gostje: podžupanja Maja Kraj-nik ter predsedniki iz sosednjih občin Zagorja, Radeč, Boštanja, Polšnika in Litije.

Pevci moškega pevskega zbora Zarja so zapeli pesmi Oh, kako je dolga pot, Slo-venec sem, Ana riječ in Na oknu, glej, obrazek bled. Zbrane sta pozdravila po-džupanja Občine Trbovlje Maja Krajnik in predse-dnik društva Iztok Tolar.Društvo je imelo največ 425 članov. Danes, ko je najmlaj-

6. aprila so v Zagorju prip-ravili že šesto spomladansko akcijo urejanja rudarskih spominskih obeležij ter ru-darske pohodne in učne poti. Člani RMED Srečno Zagor-je so urejali portal Vinskega rova, okolico pred portaloma jame Podstrana, dostop in odvodnjavanje pri Aleksan-drovem rovu v Toplicah, dostop do rova Orlek pri Evroparku, okolico Loškega rova in Zveznega prekopa ter lokomotive ob križišču pri Rudarskem muzeju v Kisovcu. Uredili so tudi pot po gozdu na rudarski po-

Lions klub Trbovlje je na svojem klubskem večeru gostil pred-stavnike združenja gluho-sle-pih Dlan. Gre za posebno vrsto invalidnosti, ki je v naši družbi še premalo poznana, zato so ti ljudje večkrat prezrti ali celo neopaženi.

Večinoma so ti ljudje opre-deljeni kot gluhi ali kot slepi. Težave, s katerimi se srečujejo, so slišečim in vi-dečim skoraj nepredstavlji-ve. Združenje gluho-slepih Slovenije Dlan je samostoj-na strokovna invalidska or-ganizacija, ki združuje vse tovrstno hendikepirane po-sameznike. Skrbi za njiho-ve potrebe, jih predstavlja v domačem okolju in zastopa tudi v mednarodnem prosto-ru. Posamezniki se v okvi-

10 let zdravilnih rastlinDruštvo za zdravilne rastline Zasavje obeležuje deseto leto delova-nja, ki so ga 11. aprila proslavili v avli Kulturnega centra Delavski dom Zagorje.

stila Alenka Pokorn, ki je celotno prireditev vodila. Med drugim je povedala, da poleg vrta tete Johance v društvu marljivo sodelujejo s šolami, obiskujejo dogodke doma in v tujini, prav za ta namen pa so natisnili tudi publikacijo, ki predstavlja delovanje društva od same-ga začetka.Ob jubileju Društva za zdra-vilne rastline sta članice in člane ter vse prisotne na-govorila minister za javno upravo Rudi Medved in žu-

pan Zagorja ob Savi Matjaž Švagan. Pozdrave iz sose-dnjih Trbovelj pa je prinesla podžupanja Maja Krajnik.V društvu vsako leto prip-ravijo likovni natečaj, ki se ga je v letošnjem letu ude-ležilo rekordno število mla-

dih avtorjev. Več kot štiristo sodelujočih, od vrtcev preko osnovnih šol pa vse do sre-dnje šole, je v avli razstavilo svoja dela, vsi pa so prejeli simbolične nagrade.

M : AAV

Občni zbor izgnancevši član star 74 let, najstarej-ši pa 98, se zaradi slabšega zdravja in končane življenj-ske poti vrste članstva vse bolj redčijo, zato je v društvu včlanjenih 140 članov, med njimi nekaj potomcev izse-ljencev. Enak upad članstva je tudi v drugih krajevnih organizacijah DIS. Do sedaj so zbrali 124 obrazcev s po-datki, ki bodo potrebni pri pričakovanem plačilu vojne škode. DIS – KO Litija je 31. mar-ca organizirala v Gostilni Pr Čop na Podkumu drugo srečanje društev izgnancev Zasavja. V maju organizira-jo izlet v Srbijo, saj želijo, da, dokler je to mogoče, obiščejo

kraje, kjer so Slovenci živeli v izgnanstvu. Milena Gole, višja svetovalka na UE Trbo-vlje, ki že od sprejetja zako-na o žrtvah vojnega nasilja skrbi za upravičence na tem področju, je opozorila, da morajo vsi, ki menjajo zava-

rovalnico za njihovo dopol-nilno zdravstveno zavaro-vanje, sporočiti na UE vsako spremembo, da bodo lahko še naprej uživali zakonske pravice.

M : Irena Vozelj

Združenje Dlanru združenja vsakodnevno vključujejo v različne oblike individualne pomoči in vo-dene aktivnosti v sofinan-ciranih programih, ki jim omogočajo osebno asistenco, usposabljanje in socialno rehabilitacijo, tolmačenje in uvajanje prostovoljcev. V okviru socialnovarstvenega programa jih usposabljajo za čim bolj samostojno živ-ljenje.Ker gre za hudo obliko inva-lidnosti, se posebej izvajata tudi programa za indivi-dualno razvijanje načinov sporazumevanja z gluho--slepimi in strokovna pomoč posameznikom s starostno gluhoslepoto.

M Savus : arhiv LK Trbovlje

Urejali rudarska obeležjahodni in učni poti, očistili notranjost skladišča razstre-liva ter prebarvali betonsko oblogo v notranjosti oljnega rova.Na akciji je sodelovalo prib-ližno 30 članov. »Cilj našega društva je ohraniti še obsto-ječa rudarska obeležja in jih povezati v Rudarsko poho-dno in učno pot, ki bo lahko dodatna turistična ponudba našega rudarskega Zagor-ja,« so povedali v društvu. Izvedbo akcije je finančno podprla tudi občina Zagorje ob Savi.

M MMR

Kegljali sosavski kegljači uspešni. Prvi je bil Ivan Narat, drugi pa Slavko Poglajen (oba PVD Sever Zasavje I.). Dušan Mal in Vojko Šeško sta se uvrstila na 4. in 5. mesto (oba PVD Sever Zasavje I.), Marko Plazar (Zasavje II.) na 6. Adolf Laznik je bil 18., Bogdan Hribar 22., Danilo Gregorinčič pa 26. (vsi trije Sever Zasavje II.).Zbrane so nagovorili župan Občine Hrastnik Marko Funkl, predsednik PVD Se-ver Zasavje Alojzij Klanči-šar in predsednik komisije za šport Združenja Sever Darko Repenšek. Po kon-čani podelitvi so se tekmo-valci in ostali udeleženci zadržali na druženju, kjer so nekateri dali obljubo, da bodo v bodoče bolj zavzeto trenirali za izboljšanje re-zultatov.

M Savus : arhiv Zveze društev Sever

nastajajo izdelki. Sledi ohla-janje, več kontrol in pakira-nje. Pakirajo trije roboti; en robot nadomesti 15 delavcev. »Naše članice so bile nad modernizacijo zelo navduše-ne, saj jih je skoraj polovica služila kruh v Steklarni. Se mi je zdelo, da je nekatere kar vleklo, da bi poprijele za delo,« nadaljuje Milena Zu-pan.

M Fanči Moljk

Na obisku v Steklarni

22 četrtek, 25. april 2019 ZASAVKE IN ZASAVCI - NA BREGOVIH SAVE Vsak dan precej novega na www.savus.si

Kaj vam pomeni naziv Spregledana zasavska osebnost leta?Sliši se malo hecno, boljše bi bilo, da bi bil »nespregledana osebnost« (smeh). Veliko mi pomeni, zdi se mi, da je za ustvarjalca pomembno, da njegovo delo v lokalni skup-nosti prepoznajo kot nekaj dobrega.Torej je bilo presenečenje prijetno?Gotovo.Se tudi sami počutite, kot da je bil vaš uspeh glede dokumentarnega filma o Viliju Fajdigi spregledan?Kaj pa vem, mogoče malo. RTV je film odkupil – pri-javili smo se na razpis - in ga že leto in pol sploh niso zavrteli, tako da niti ni bilo priložnosti, da bi ljudje to videli.Kako to, da ga tako dolgo skrivajo?Ne vem, oni so film odkupi-li, dali zanj nekaj denarja in s tem so postali absolutni la-stniki. To pomeni, da lahko počnejo s filmom, kar želijo. Lahko ga tudi sploh ne zavr-

tijo, če se tako odločijo. Pa je bilo denarja dovolj, da ste pokrili stroške?(smeh) Ah, kje. Film smo delali pet let in, če bi prera-čunal mesečne stroške, ni »šans«, da bi jih s tem denar-jem pokrili. Torej zdaj čakamo, da bo RTV film predvajal?Tako je. Zdaj končujem že drug film. Groba montaža je že narejena, tako da bo reci-mo v pol leta končan.Povejte nam kaj več o njem.Ko sem delal film o Fajdigi, sem zbiral arhivski material in sem dobil posnetek Tr-boveljskih slavčkov, ki je bil idealen za film. Ampak to so bili povojni Slavčki, potem pa sem izvedel, da so obsta-jali tudi že pred vojno in da so bili legendarni, najboljši na svetu. To so bili otroci iz najrevnejših družin, brez glasbene izobrazbe, a so peli po vsej Evropi, po najbolj priznanih dvoranah in, ko so jih ljudje slišali, so bili nav-dušeni.

Imate za ta film več glas-benega materiala kot za film o Fajdigi (za njim je namreč ostala samo ena kaseta)?Manj. Slavčki so obstajali že v 30. oziroma 40. letih in takrat ni bilo nobene mož-nosti, da bi jih kdo posnel. A kot po čudežu je en posne-tek vseeno preživel – prvi radijski prenos iz Evrope v Ameriko leta 1938 je bil rav-no prenos nastopa Slavčkov. Nekdo v Ameriki je ta pre-nos posnel, tri, štiri pesmi, ki so sicer zelo slabe kvalite-te, ampak so se kot po čude-žu ohranile.Boste posneli še kak do-kumentarni film?Ne, smo pa začeli z igranim filmom. O tem zaenkrat še ne morem veliko povedati, saj smo šele čisto na začetku, smo ga pa dobro zastavili in tudi ideja je dobra. Ste zelo vsestranski ume-tnik, s čim se poleg filma še ukvarjate?Po poklicu sem slikar, trenu-tno se ukvarjam z analogno fotografijo, vmes sem se s kiparstvom – mikro in tudi makro skulpture oziroma kinetikoni. Če opišem eno od njih: v krog smo postavi-li 12 skulptur Nikole Tesle. Tesla je imel rad golobe in jih

je pogosto hranil, imel pa je tudi eno golobico, ki je bila njegova ljubica. No, teh 12 dvainpolmetrskih skulptur, ki hranijo golobe, se vrti in s pomočjo stroboskopa gledal-ci dobijo vtis, da se skulptu-ra premika, da Tesla v resnici hrani golobe.Kaj pa mikroskulpture, ki jih rezljate iz konic svinčnikov, od kod vam navdih?Zanimal me je mikrosvet in ko sem videl podobne skulp-ture, sem videl v njih izziv in sem poskusil. Naredil sem dve seriji, ki sta nameščeni v kovčkih kot potujoča razsta-va. V vsakem kovčku je 10, 12 skulptur. To so figurice, visoke milimeter in pol, dva milimetra. Izdelava ene traja tudi po en mesec, po osem ur na dan. Gibi z nožkom so tako majhni, da se jih s pro-stim očesom ne vidi. Če bi me kdo videl, bi najbrž mis-lil, da sem malo zmešan, saj je videti, kot da pet ur sedim pri miru. Pa je težko tako dolgo se-deti pri miru?Treba se je umiriti v sebi, roka mora biti čisto mirna, dihanje tudi. Padeš v neko takšno čudno, napol medita-tivno stanje. Je sicer napor-no, ampak, ko delaš, tistih

pet, šest ur takoj mine. V čem vidite lepoto prej omenjene analogne foto-grafije?Analogna fotografija ima že več kot stoletno tradicijo in to je zame edina prava foto-grafija, ker ni tako popolna kot digitalna. Pri analogni fotografiji imam občutek, ki ga pri digitalni nimam – ob-čutek, da res zamrzneš tre-nutek. Poleg tega pri analog-ni fotografiji različni filmi dajo fotografiji drugačen vi-dez. Pri digitalni se mučimo, da posnamemo fotografijo in uporabljamo filtre, da bi bila videti kot analogna, ampak to nikoli ni to. Ko fotogra-firamo digitalno, naredimo

fotografijo in takoj prevza-memo vlogo urednika – bri-šemo, urejamo ... in nismo prisotni v trenutku, medtem ko smo pri analogni fotogra-fiji bolj prisotni.Imate poleg Slavčkov, fo-tografije in igranega fil-ma še kakšne aktualne projekte?A to ni dovolj (smeh)? No precej se ukvarjam tudi s hčerjo, ki je stara malo več kot 9 mesecev. Zelo jo zani-ma svet, kar naprej gleda ok-rog sebe, in se že vidi, da bo zelo radovedna (smeh).

M : Martina Drobne

»Raje bi bil nespregledan.«Benjamin Kreže je marca dobil naziv Spregledana zasavska oseb-nost leta. Tega mu je upravni odbor Akademije Zasavc leta podelil za njegov dokumentarni film o Viliju Fajdigi, trboveljski legendi bluesa. S Krežetom smo govorili o tem nazivu, o Fajdigi in o drugih projektih, ki ga trenutno zaposlujejo.

23četrtek, 25. april 2019Oglašujte na savus.si NA BREGOVIH SAVE - ZABAVA

SLOVARČEK: LLANERO (južnoameriški pastir), IKONOSKOP (elektronika pri starejših kamerah), ONUČA (cunja za v obutev), ONKELOS (prevaja-lec Biblije)

Nagradna križanka 4

Ime in priimek:

Naslov:

Tel.:

Geslo:

Sudo

ku 4

4 53 8 9 41 2 99

8 4 72 1

5 8 75 3 2 4

8 6

Rešitev nagradne križanke 3/19: Spaski, obzir, Omo, tampon, kadri, zib, VV, AP, mrva, Tunks, Maša Jazbec, pekari, Branko Poto-čan, kod, Loan, Ani, Ugaki, In, Li, SČ, vata, La, gonokok, Zatolmin, ost, Zasavc, Jim, rt, as, leta, kolaš, Arikari, dota, E, AMZS, urokrom,

694213758372895416185746293946387125538421679721569834269154387857632941413978562

Nin, vir, KR, zlaganost, Tina Šan-tej, Ase, Ag, Janez Vidmar, as, DO, tel, ak, jajcevod, il, aloja, Kaibara, klapavica, Kjuder, air, ranar, Iara, DGeslo: ZASAVC LETA

Prejeli smo 76 rešitev za nagrado

križanke 3 -19. Nagrajenci (pre-jeli bodo bidone za vodo: Matej Koren, Anica Smodiš, Tatjana Vahtar, Miha Bizjak, Helena Kamnik, Marjan Kovač, Jasmi-na Graj, Teja Hlebec, Vera Ra-dič, Hedvika Kramžar.Bralci, ki pošljejo uredništvu re-šitev križanke in svoje osebne podatke (ime, priimek, naslov), so-glašajo, da se ti objavijo v časopisu Savus in da za ta namen podatke obdelujemo. Z osebnimi podatki ravnamo v skladu s Splošno ured-bo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za ob-

delavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prekličete prek pošte ali telefona.

Iskrene čestitke!

Kupone s pravilno izpolnjenim ge-slom Križanke 4 -19 pošljite na na-slov: Savus, Mestni trg 5 a, 1420 Trbovlje ali na elektronski naslov (obvezno tudi tu napišite naslov in tel. številko)info@savus.si do 23. 5. 2019. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli bidon za vodo.

4KDOR SE UKVARJA Z ZDRAV.

LJUDI

REKA V ANGLIJI

NASELJE PRED

LOGARSKO DOLINO

DROG Z ŽELEZNO KLJUKO

NASAD OB HIŠI

NADOME-STEK ZA

KAVO

JUŽNO- AMERIŠKI

PASTIR

GLAVNI SUMERSKI

BOG

INDIJSKI HRAST

IZRAELSKO PRISTANI-

ŠČE

ZAČETEK GESLA

DVOKRILNO LETALO

ROLETA (KRAJŠE)

ŽENSKA, KI TKE

SOLMIZ. ZLOG

ITAL. SPOLNIK

OSEBNI ZAIMEK (3. OS. MNOŽ.)

OKAMENELA SMOLA

IGLAVCEVIVAN SIVEC

STAREJŠA SNEMAL.

ELEKTRO-NIKA

DELAV-NICA ZA

IZDELAVO MODELOV

APATIČEN ČLOVEK

SLOV. SKLADAT.

ALOJZGALIJ

ALUMINIJ B. YU. GIM. MILENA

SELEN

SKUPEK ENAKIH CELIC V TELESU

7. ČRKA GRŠKE

ABECEDE

OMAMA, SPLOŠNA

ANSTEZIJA

NAUK O PO-ŠKODBAHTOPILO ZA

LAKEMOČNA Ž.

PIJAČAPOPOLN. IZOBLI-KOVANA ŽUŽELKA

BIVALIŠČE UMRLIH ZRAK,

OZRAČJE

POMOČNIKSMUČIŠČE

NA PO-HORJU

G. ČRKA »NI«

PROSTOR V HIŠI ZA

UMIVANJE

TENISAČ BJÖRN

SLADEK RAST. SOK

AM. IGR. RYAN

KRANJEC ROBERT

SLAVILNA LIRSKA PESEM

NISSANOV AVTO

ČEB. POD. ŽUŽELKA RALKA ROMUNSKA

REKABISTVO,

IDEJAGORA V

ŠVICINOGOM. BRANE

OBRAMBNI NASIP

POMANJKA-NJE TEKA ŽENSKO IME

PEVEC CETINSKI RUSKI

PISATELJ NIKOLAJ

KRAIGHER VITO

STR. DEL TELESA

AM. ROCK SKUPINA

ŠVEDSKA FILMSKA IGRALKA

LENA

NEUMEN BELORUSIJA VODJA OBRATA

ŽUŽELKA BRENCELJ

NAJPOG. VEZNIK

NAN. SE NA ARAMEJCE

MODERNO KOVINSKO

PIHALO

HUNSKI KRALJ

VELELNI MEDMET

IZABELA (KRAJŠE)

POVRŠ. MERA

KRAJ ZA VZ. PSOV

RIMSKI POZDRAV

KRANJ

NEKDANJE GLAVNO MESTO

BABILONIJE

SAMEC KRAVE ALBANIJA

NATRIJ

PRIPRAVEK, ZDRAVILO

DALMATIN-SKI KAJ

VAS PRI GOLNIKU INUIT

CUNJA ZA V OBUTEV IVAN BIZJAK

STRONCIJSPUST (NPR. Z GORE)

PREŠERNO-VA PESEM PAMET

MESTO V TURČIJI ENAKI ČRKI KISIK

ČAR PERU JAZONOV KRMAR

MESTO V KALIFORNIJI

ZASAVSKI TRIGLAV ANG. M. IME AM. PIS.

BUCKPRITRDILNI-

CA, DAJEZERO MALAVI

PRISLOV ČASA

IOS (ITAL.)

NORV. SM. TEKAČ

STARO IME ZA TAJSKO

BURMAN. POLITIK

JEDRSKA ELEKTR.

TRGOVINA BIG …

REKA V NEMČIJI IZRAEL GORA V

JULIJCIH

TONČKA ČEČ

KRAJEVNA SKUPNOST

DUMASOV MUŠKETIR KRIPTON KATERI

ENAKI ČRKI ZAČETEK AZBUKE

BORIS NOVAK

PREVAJA-LEC BIBLIJE

EGIPČANSKI SVETI

HROŠČFOSFOR

KONEC GESLA

24 četrtek, 25. april 2019 www.jamatlon.si

15. junij 2019

Naložbo sofinancirata Evropska unija iz

Evropskega sklada za regionalni razvoj

in Republika Slovenija

Najbolj nora dogodivščina v Sloveniji!

Prijave na www.jamatlon.si

ZADNJA- NA BREGOVIH SAVE

Savus je časopis, ki ga dobijo vsa gospodinjstva v Zasavju. Časopisa si mnogi ne morejo privoščiti, berejo pa radi. Dva evra, kolikor bi stala številka časopisa, bi bila zanje pač pre-visoka ovira. Če menite, da je naš projekt pameten in potreben, lahko namenite za vsak časopis, ki ga prejmete, 2 evra. Za pol leta bi znašala naročnina 12 evrov. Če ste pripravljeni biti podpornik Savusa, lahko nakažete podporo na naš tekoči račun SI56 6100 0000 7268 945. Pripišite: podpornik Savusa. Če ne želite objave, na po-ložnico napišite: ne želim objave. Če tega ne napišete, soglašate, da vaše ime in priimek objavimo v časopisu Savus. Naštete osebne podatke zbiramo le za namen objave, z njimi ravnamo v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Soglasje za obdelavo osebnih podatkov lahko kadarkoli prek-ličete prek pošte ali telefona.

M Uredništvo SavusaPodporniki časopisa Savus v zadnjem obdobju (prispevki od 10 do 50 €): Ivan Vidmar, Marija Cerkovnik, Olga Pivk Vidmar, Anton Leskovar, Manica Kočar Kuhnert, Marija Jerman, Župnija Trbovlje – sv. Martin, Ivan Berger, Marija Malovrh, Ma-

rija Kamnikar, Anton Sum, Vinko Kurent, Tomaž Vahtar, Ivan Janez Pavšek, Valentin Kralj, Jože Vajda, Majda Peterlin, Eva Zu-pan, Lijana Vidic Ristič, Danijela Čibej, Matjaž Hočevar, Ivan Pangeršič, Vojmir Bizjak, Predrag Remetić, SVEDENT Kra-njc k.d., Milena Marković, Predrag Grujić, Maja Uranič, Marija Cerkovnik, Nada Kus, Alojz Sešlar, Vili Treven, Alenka Potočnik, Nada Kus, Podlesnik Staša, Majda Skrinar Majdič, Leopold Drobne, Jože Razinger, Ivan Zore.Nekateri podporniki ne želijo biti objavljeni.Vsem iskrena hvala. Uredništvo časopisa Savus

Podporniki

RUDARSKI MUZEJ ZAGORJEOdprto: od torka do petka od 8. do 17., sobota od 9. do 13. ure, nedelja, ponedeljek in prazniki po dogovoruInformacije: 040 588 351Loke pri Zagorju 22a, 1412 Kisovec

"Natečaj se izvaja v okviru projekta Inspiracija, v sklopu Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija - Hrvaška 2014 - 2020, ki ga sofinan-cira Evropska unija iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj".

PRIJAVITE SE NA NATEČAJ ZA »NAJ SPOMINEK, DOŽIVETJE, KULINARIČNI MENI IN PROSTORSKO UREDITEV INDUSTRIJSKE DEDIŠČINE TRBOVELJ«

Kako lahko naša industrijska dediščina oživi?

VEČ NA: h�ps://www.trbovlje.si/ v rubriki javni razpisi in na natecaj.inspiracija@gmail.com

V nedeljo, 28. aprila, bodo zaradi Rudarskega teka, ki ga organizira Zavod Savus, popolnoma zaprte nekatere ceste v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku.

V času prireditve bodo popolnoma zaprte naslednje ceste:- LC 480011 v Zagorju od odcepa proti Kotredežu do parkirišča Evropark

uradno od 10.30 do 11.15 ure.- R1-221/1219 v Zagorju od odcepa za Kotredež do Bevškega, R1-221/1220

od industrijske ceste do križišča Sušnik in R1-223/1229 od križišča Sušnik do Cementarne Trbovlje uradno od 11.00 do 11.50 ure, predvidoma pa od 11.00 do 11.25 ure (premična zapora). Cesto bomo zapirali po sektorjih.

- LZ 122201 v Hrastniku na območju Cesta 3. julija 6-8, Pot Josipa Brinarja 1a, Studence – dnevni kop od 11.30 do 13.00 ure.

- LZ 423063 v Trbovljah skozi Žabjek do Ajnzerja od 12.00 do 13.00 ure.

Prireditev Rudarski tek se bo začela ob 10. uri v Evroparku v Zagorju, od koder bodo tekači startali ob 11. uri, tekli preko Slačnika v Trbovlje mimo cementarne in nato levo po industrijski cesti do vhoda v Savski rov. Trasa nato teče po jami do Hrastnika. Po prihodu iz nje bodo tekači na 21 km nadaljevali tek preko Studenc po rudniških površinah nazaj v Trbovlje do Ajnzerja, kjer se prične drugi del jamskega teka spet do Hrastnika. Podelitev priznanj bo v rudniških prostorih v Hrastniku. Lepo vabljeni, da ob trasi spodbujate tekače!Ekipa Rudarskega teka

Obvestilo: zapore cest

Alojz Kovšca je predsednik Državnega sveta RS in častni pokrovitelj Rudarskega teka 2019. Zasavje in Zasavce ima rad in pravi, da bi med njimi čisto brez težav tudi zaživel. Navdušuje ga slovenska inova-tivnost, pravi, da smo Slovenci velik narod, če ne po kvadratnih kilometrih, pa po srcu.

Kako ste se spoprijeli z delom predsednika dr-žavnega sveta?Nikoli nisem skrival ambi-cij postati predsednik DS. Uspelo mi je šele v tretje. S seboj sem prinesel izkušnje, pa te niso ne vem kako po-membne, pomembneje je, da sem s seboj prinesel izkušnje sodelovanja z ljudmi, ki so že bili v svetu. To so ljudje, ki me poznajo, poznajo moj način razmišljanja in si za-upamo. Veliko lažje mi je kot mojim predhodnikom, ki so prišli v utečen sistem in so se morali soočati z iz-zivi, ki jih svet kot politična organizacija in kot kolektiv predstavlja predsedniku. Jaz sem pravzaprav samo zame-njal sedež, vedel sem, kaj me čaka.Kako dobro poznate Za-savje?Bolj slabo. Zasavje je bilo v mojih mislih do nastopa mandata predsednika DS tisti kraj tam, ki je bil na

nek način umazan, zapu-ščen, pozabljen. Kot svetnik sem se srečeval s problemi Zasavja, ki so priromali na mizo DS. Ampak kot pred-sednik sem nekajkrat že bil v Zasavju, poskusil sem vašo kulinariko, doživel sem gostoljubje ljudi. Imam sina, ki se ukvarja s športom, in sem bil tu na nekaj športnih prireditvah. Če bi mi nekdo rekel, naj se preselim sem, ne bi imel s tem nobenih te-žav. Zasavje je postalo nekaj čisto drugega, kot je bilo prej in kot je bilo prikazano v javnosti. Zagorje pa sploh. V vsakem primeru se med Za-savci počutim precej prijet-no. Moram pohvaliti svojega podpredsednika, zagorskega župana, vidim, da je precej aktiven in da znajo tudi ob-čani njegov trud nagraditi. Prav takšen je tudi v svetu - kadar misli, da Zasavju ne-kaj pripada, ga je težko usta-viti v njegovih zahtevah. Zakaj ste sprejeli pokro-viteljstvo nad Rudarskim tekom?Ker mi je všeč, da smo Slo-venci inovativni, da počne-mo nekaj, česar ne počne nihče drug in da to počnemo na svoj način. Spomnim se prvih dni ali pa prvih mese-cev po osamosvojitvi. Ni bilo slovenskega politika, ki bi kam šel in ne bi izrekel tiste-

ga srečnega stavka: »Jaz sem iz Slovenije, tiste majhne države tam nekje.« Pa koga briga, kako velika je naša država v kvadratnih kilome-trih, koliko štejemo. Vpra-šajte ljudi za logaritemske tablice, za barona Vego, za Luko Dončiča, vprašajte jih, če vedo za Zorana in Gorana Dragiča. Pa za našega Križa-ja in za Elan. Slovenci smo velik narod, velik po srcu, po našemu doprinosu, kulturi in tako se moramo počutiti. Če se sami ne bomo cenili, potem nas ne bo cenil nihče. In ta dogodek, Rudarski tek, je nekaj, česar drugi nimajo. To je potrebno priti pogledat, to je potrebno doživet. Dobrodošli torej.Hvala lepa za priložnost. Rad bi povabil vse ljudi dob-re volje, pridite, poglejte, udeležite se in ne bo vam žal.

M Marko Planinc : arhiv DS RS

Kovšca: »Pridite na Rudarski tek.«