mag. T. Jeromel

mag. Tone JEROMEL·

· 56 . UREJENOST VODA •

OSNOVA ALI OMEJITEV

RIBOGOJSTVO V AKUMULACIJAH NA POVODm DRAVE

1. POVZETEK

V Sloveniji se porabi več sladkovodnih in morskih rib, kot se jih vzredi in ulovi.

Naravne danosti omogočajo povečanje vzreje toplovodnih rib v že zgrajenih akumulacijah na povodju Drave 150 ton letno, v Sloveniji pa 500 ton.

Ob MHC in drugod se na povodju Drave lahko dvigne vzreja postrvi za 300 ton, v Sloveniji za 1.000 ton.

2. UVOD

V državi Sloveniji pojemo več vodnih sadežev kot pa jih ulovimo in vzredimo. Deficitarni smo pri vseh morskih in sladkovodnih organizmih. Vse vrste vodnih živali moramo uvažati, da nasitimo naše želodčke. Največje pokritje z domačo proizvodnjo dosegamo pri morskih ribah s sardelami in postrvih pri sladkovodnem ribištvu.

V zadnjih letih se je poraba rib na prebivalca Slovenije podvojila in znaša okoli 5,50 kg letno. Povprečje v Evropi je 12 kg, Skandinavije 60 kg in rekord dosegajo Japonci z do 90 kg letno na prebivalca.

V naši državi pričakujemo še vnaprej večanje porabe vodnih sadežev na prebivalca, enako kot drugih dobrot razvitejšega sveta.

Sladkovodnih rib pojemo na leto le slab kilogram. Trenutno vzredimo okoli 1.000 ton postrvi , 300 ton toplovodnih rib in ulovimo 500 ton rib v športnih vodah.

Nahajamo se v kontinentu in bomo v nadaljevanju obravnavali le ribe sladkih voda.

3. MINULI RAZVOJ

Vzreja toplovodnih rib je stara že kar nekaj tisočletij z začetki v Aziji. V Evropi je ta znana nekaj stoletij. RaZŠirjena je bila v bližini samostanov in gradov. Sčasoma se je gojilo ribe v zadrževalnikih vod (bajerjih, akumulacijah), ki so poganjale žage, mline in tudi male elektro agregate.

Toplovodne ribe se hranijo s hrano, ki zraste v vodi. Tej pravimo prirodna hrana. Z njo dosežemo prirastek okoli 300 kg rib/1 ha letno. Če želimo prirastek povečati, se dohranjuje s semeni raznih žit. Najnovejša tehnologija pa že omogoča vzrejo teh rib s samo dodano kompletno hrano. V praksi se ta le malo izvaja, koristi pa se v znanstvene namene.

* mag . Tone JEROMEL dipl. ing. agr., Ribojnica Ber1ek d.o.o., Pobrežje 103/c 20248 Videm pri Ptuju

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

- 57 -mag. T. Jeromel

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

V tej skupini so pri nas glavne vzrejne vrste rib: krap, amur, tolstolobik sivi in srebrni, linj, rdečeoka, rdečeperka, koreselj, ščuka, smuč, somič, ostriž, som in druge.

Za te ribe je značilno, da se najbolje razvijajo v vodi s temperaturo od 20 do 25° C. Naše stoječe vode se segrejejo do 33°C in to te ribe preživijo.

Čim več dni v letu ima voda temperaturo nad 20° C, večji je možen letni prirast rib na enoto površine. Globina vode naj bo nad 2 m in ne pod 0,5 m.

Tehnologija vzreje topolovodnih rib se je močno izpopolnila v 50-ih letih tega stoletja. V naših klimatskih razmerah je bil, do takrat, letni prirastek do 400 kg/ha.

Leta 1963 smo obnovili skromnih 35 ha ribnikov v Račah (napaja jih Framski potok) . Zgrajeni naj bi bili v času Napoleona za potrebe gojitve rib. Pridelek rib smo korajžno napovedovali na 800 kg rib/ha, kar je pri ribičih povzročalo posmeh. Počasi smo izpopolnjevali tehnologijo in se je pridelek povečal tudi na 2.000 kg/ha rib letno.

Po 1965 letu se je pričela regulacija Pesnice s pritoki. Gradile so se nove akumulacije in uspeli smo akumulacijo Pernica ribiško dograditi in opremiti. Bilo je naporno delo (ne samo tehniško) in trud je bil poplačan. Letni prirastek rib znaša okoli 1 tone na ha. V strokovnih ribiških krogih so namreč bili pomisleki okrog intenzivne vzreje rib v akumulacijah s takšnimi pretočnimi razmerami kot so v Pernici. Vendar količina

vzrejenih rib v četrtstoletnem obdobju dokazuje, da je možno koristno gospodariti v sožitju zadrževanja visokih vod, namakanja in vzreje rib.

Le za potrebe vodarstva zgrajene akumulacije se morajo še ribiško dograditi in opremiti.

Vzreja hladnovodnih rib je novejšega datuma. Prof. Franke v Ljubljani je 1892 leta uvozil, skupaj s Čehi, postrvi z druge strani Atlantika. Tako so zrasle pri nas prve »amerikanke«. To leto (pred 104) se smatra kot začetek vzreje postrvi. Poleg omenjene vrste se vzreja še v manjših količinah potočna zlatovščica, jezerska zlatovščica, potočna postrv, soška postrv, sulc, lipani in druge.

Za to skupino rib je značilno, da je optimalna temperatura vode okoli 15°C in z dosti kisika in pretoka vode. Ribe so gosto naseljene. Pri farmski vzreji se dodaja vsa hrana.

Do 1960 leta se je te ribe hranilo s konfiskati. Za tem pa s suho hrano v obliki briketov. Ta sprememba je omogočila razmah vzreje postrvi v Sloveniji od prejšnjih nekaj vagonov na sedaj preko 1.000 ton letno. Pri hranjenju postrvi s konfiskati je bila odtočna voda močno onesnažena. Če se postrvi hrani z briketi in se vzredi do 1.000 kg rib v pretoku 5 l/sek, se lahko dotočna voda usmeri direktno nazaj v vodotok. Takšen je normativ Komisije za ribištvo pri FAO.

4_ MOŽNOSTI RAZVOJA

Na povodju Drave so za zadrževanje visokih voda in primerne za vzrejo toplovodnih rib, zgrajene sledeče večje akumulacije: Pernica, Komarnik, Pristava, Radehova, Trojica, Dežno, Požeg in Medvedci s skupno površino 397 ha. Od teh so za vzrejo rib usposobljene le Pernica, Požeg in Medvedci s površino 255 ha. To so tudi edini

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '96

- 58 -mag. T. Jeromel

UREJENOST VODA -

OSNOVA ALI OMEJITEV

ribiško izkoriščeni zadrževalniki V Sloveniji. Samo na povodju Drave ni ribiško izkoriščenih 142 ha akumulacij. V državi Sloveniji pa okoli 700 ha.

Intenziteta vzreje rib v akumulacijah je lahko zelo različna. Predvsem jo pogoJuJeJo toplotne razmere, to je število dni v letu 5 temperaturo vode nad 20oC. Zgornja količina vzrejenih rib je 8.000 kg/letno/ha (Kitajska, Izrael) do nekaj sto kg v severni Evropi. V naših razmerah se lahko vredi do 2.000 kg rib/letno/ha brez aeracije. V praksi lahko pričakujemo prirastek 1.000 kg rib na 1 ha akumulacije. Brez večjih

investicij bi lahko v Sloveniji ' v že zgrajenih akumulacijah povečali letno vzrejo rib za okoli 500 ton .

ln ekološki vidik? Za vzrejo rib se akumulacija napolni z vodo do spomladi. Tehnologija se izvaja v zaprtem sistemu. Ko so nizke temperature vode, v jeseni in do začetka pomladi, se voda izpusti preko kaskad (eventuelna dodatna aeracija). Na v toku in iztoku teče voda skozi rešetke, ki onemogočajo migracijo rib. Ob vzrejnem objektu se v odprti vodi poveča živelj rib in drugih vodnih organizmov. Torej vzreja rib za sabo povleče tudi druge pozitivne ekološke zadeve.

V pripravi je tudi osvojitev normativov FAO. Te bodo lahko uporabljali projektanti in ekologi.

Z izgradnjo akumulacij za izkoriščanje vode v energetske namene se hkrati poveča

prirastek postrvjih vrst rib, skupaj z ostalimi. Čim se razširi vodna površina, je več prirodne hrane in tudi rib. Ob novogradnji se običajno spremeni razmerje med vrstami rib, v celoti pa se količina poveča.

Pretoki vodotokov primernih za vzrejo postrvi 50 v glavnem malo izkoriščeni. Ob pričakovanem razmahu gradnje malih hidrocentral smo spodbujali hkrati gradnjo ribogojnic pred ali za turbinO. Nekako to ni zaživelo, čeprav je ekonomsko zanimivo. Za dve vrsti proizvodnje je potreben le eden odvzem in odtok. Le dvojni papirji in več denarja mora biti zraven.

Na podlagi naravnih danosti lahko pričakujemo, da se bo količina vzreje postrvi v Sloveniji povečala za okoli 1 mio kg. Tedaj bo imel vsak državljan svojo kilo postrvi na leto.

5. PRAVNE PODLAGE

Tu 50 hude stvari. Osnova je Zakon o sladkovodnem ribištvu iz leta 1976. Ta ni bil nikoli usklajen z Zakonom o vodah, ki je krovni. Vzrejo rib dopušča le skozi luknjice določil in postavlja profesionalno ribištvo v ilegalo. Trenutno je v pripravi novi Zakon o ribištvu, upajmo, da bo bolj naklonjen ribogojcem.

Tudi druga določila niso ravno naklonjena trpinom v ribištvu. Ekologi prihajajo vedno z novimi pobudami, tudi nestrokovnimi. Takšen je odlok o zaščiti ptic· čapelj in kormoranov. Pred desetletji 50 ribogojci priznavali lovcem nagrado za odstrel čapelj,

ker jih je bilo preveč, pa 50 jih zaščitili. Kormoranov pri nas sploh ni bilo, ni avtohtona ptica, pa 50 jih zaščitili in sedaj populacija narašča v tisoče, rib v vodah pa je vedno manj.

MiŠiČEV VaDARSKI DAN '96

· 59 .

mag . T. Jeromel

UREJENOST VODA •

OSNOVA ALI OMEJITEV

Obe zaščiti sta bili sprejeti skozi stranska vrata. V letu 1995 se je samo v akumulaciji Medvedci paslo do 250 čapelj in 350 kormoranov. Ocenjuje se, da so pojedli preko 20 ton rib, samo v tem jezeru.

Podobnih pravnih nerodnosti je še več . Nekaj jih lahko pa kar ostane, da bodo ribe še vnaprej tako dobre, saj je »prepovedan sad najslajši«.

6. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Ribogojstvo v akumulacijah na povodju Drave ima še precejšnje razvojne možnosti. V že zgrajenih zadrževalnikih se vzreja toplovodnih rib lahko poveča za vsaj 150 ton letno, v Sloveniji pa za 500 ton.

Vzreja postrvi na povodju Drave se lahko dvigne za okoli 300 ton, v Sloveniji pa za 1.000 ton.

Za dosego teh ciljev bo potrebno urediti tudi vzporedne zadeve, zlasti pravne podlage, politiko investicij, šrititev tržišča in ostalo.

7. VIRI

So na razpolago pri avtorju

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96