UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

REGULIRANJE CEN ZA UPORABO ELEKTROENERGETSKIH OMREŽIJ V

POGOJIH ODPRTEGA TRGA

Kandidatka: Sonja Paulič Študentka izrednega študija Št. indeksa: 80022895 Program: Visokošolski strokovni Smer: Finance in bančništvo Mentor: Dr. Sebastjan Strašek Lektorirala: Maja Brodschneider Kotnik

Maribor, september 2004

2

PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE Odpiranje trga z električno energijo v Sloveniji je eden izmed pomembnih gospodarskih dogodkov, ki pomeni prehod v obdobje delovanja trga. S sprejemom Energetskega zakona smo v Sloveniji pričeli uvajati energetski trg z namenom sodobne ureditve energetskega sektorja. Pri tem smo upoštevali nove razvojne smeri v energetiki ter uskladili slovensko zakonodajo z zakonodajo Evropske unije na področju energetike. V enem izmed poglavij Energetskega zakona je tudi opredelitev neodvisnega regulatorja na energetskem trgu. To vlogo je prevzela prav v ta namen ustanovljena Agencija za energijo Republike Slovenije (v nadaljevanju Agencija). Za izbrano temo diplomskega dela sem se odločila zato, ker sem zaposlena v Agenciji skoraj vse od njene ustanovitve naprej. Tako sem imela dober vpogled v dogajanja pri odpiranju in oblikovanju trga in nastajanju Agencije kot regulatorja. Agencija je neodvisna organizacija, ki opravlja z zakonom določene naloge. Najpomembnejša je reguliranje cen za uporabo omrežij in dostopa do omrežij znotraj meja RS in čezmejnih poti. Velik pomen ima tudi nadzor nad delovanjem energetskega trga. Agencija se pojavlja v vlogi koordinatorja energetskega trga, kar pomeni, da združuje in usklajuje interese vseh udeležencev. V diplomski nalogi sem predstavila stanje na trgu z električno energijo pred odprtjem trga in elektroenergetski sistem. Opisala sem postopek odpiranja trga in potrebne priprave in poslanstvo Agencije, kot regulatorja na energetskem trgu. Pomembna postavka so ekonomska načela reguliranja prenosa in distribucije, ki zajemajo oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omrežij, metodologijo za določanje omrežnine, cene omrežnine in cene za uporabo omrežij pri čezmejnem trgovanju. Opredelila in pojasnila sem posamezne postavke in tako predstavila osnovo delovanja Agencije. Zelo pomemben se mi zdi odnos med državo in regulatorjem, zato sem navedla nekaj trditev in razmišljanj v zvezi z njunim sodelovanjem.

3

1 UVOD ....................................................................................5

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja................... 5

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela............................................... 5 1.2.1 Namen .............................................................................................. 5 1.2.2 Cilji in trditve...................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskovanja.......................................................... 6

2 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI .........................8

2.1 Stanje slovenskega elektrogospodarstva pred odprtjem trga z električno energijo ......................................................................................... 8

2.2 Organiziranost slovenskega elektrogospodarstva ................................ 9 2.2.1 Elektroenergetski sistem .................................................................... 10

2.2.1.1 Proizvodnja električne energije ..................................................... 11 2.2.1.2 Prenos električne energije ............................................................ 11 2.2.1.3 Distribucija električne energije...................................................... 13 2.2.1.4 Poslovanje podjetij elektrogospodarstva......................................... 14

3 ODPIRANJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI..16

3.1 Potrebne priprave in direktive ............................................................ 17

4 VLOGA REGULATORJA PRI ODPIRANJU TRGA .....................21 4.1.1 Agencija za energijo RS v vlogi regulatorja ........................................... 21 4.1.2 Pristojnosti in naloge Agencije za energijo RS........................................ 21

5 EKONOMSKA NAČELA REGULIRANJA GJS PRENOSA IN DISTRIBUCIJE ..........................................................................27

5.1 Cene za uporabo elektroenergetskih omrežij...................................... 27

5.2 Namen ekonomskega reguliranja ....................................................... 28

5.3 Metodologija za določanje omrežnine................................................. 30 5.3.1 Izračun potrebnega prihodka .............................................................. 31 5.3.2 Korekcijski faktorji............................................................................. 31

5.4 Cene omrežnine.................................................................................. 32

5.5 Cene za uporabo omrežij pri čezmejnem trgovanju ............................ 33

6 VLOGA REGULATORJA IN DRŽAVE–KONFLIKT ALI SOŽITJE?

6.1 Uvod................................................................................................... 35

4

6.2 Država ................................................................................................ 35

6.3 Regulator............................................................................................ 37

6.4 Konflikti interesov med državo in regulatorjem.................................. 38

7 SKLEP .................................................................................40

8 POVZETEK ...........................................................................43

9 LITERATURA IN VIRI ..........................................................47

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja

Energetski zakon, ki je bil sprejet septembra 1999, s spremembami in dopolnitvami, sprejetimi v letu 2004, v Sloveniji uvaja energetski trg z namenom ureditve energetskega sektorja na sodoben način in z upoštevanjem novih razvojnih smeri v energetiki. Pomeni tudi pomemben korak v postopku usklajevanja slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije na področju energetike. Republika Slovenija je na področju energetike morda v svojem najpomembnejšem obdobju v zadnjih nekaj desetletjih. Iz daljšega obdobja, v katerem je bilo energetsko gospodarstvo zelo predvidljivo urejeno, prehajamo v obdobje delovanja trga. Za tržno delovanje lahko rečemo, da so delovanje trga in njegove zakonitosti predvidljivi, medtem ko posamezni rezultati trga, kot je na primer cena za električno energijo na določen dan, niso v celoti predvidljivi. Da bi dosegli ta premik, smo v Sloveniji sprejeli Energetski zakon, vrsto podzakonskih aktov in tehničnih predpisov. Eno od poglavij Energetskega zakona ureja tudi neodvisnega regulatorja, to je Agencija za energijo Republike Slovenije. Proces deregulacije javnih sektorjev in liberalizacije trgov, kot se je na področju energetike z izvajanjem Energetskega zakona začel v Sloveniji, že poteka v številnih državah po svetu. Pristopi k implementaciji odpiranja energetskega trga so po državah različni glede na stopnjo razvitosti države, stanje in cilje v energetiki, lastniške strukture energetskih podjetij in njihove učinkovitosti. S tem procesom preoblikovanja slovenskega energetskega prostora smo na začetku nove razvoje poti. V tem procesu država postavlja cilje energetske politike in sprejema ustrezne odločitve, hkrati pa se umika iz dosedanje vloge usmerjevalca energetskega sektorja. Spreminjajo se tudi cilji in interesi energetskih podjetij in interesi odjemalcev, ki v tržnih razmerah dobivajo aktivnejšo vlogo.

1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela

1.2.1 Namen

Leta 2001 smo v Sloveniji naredili prve korake za sproščanje in odpiranje energetskega trga, kot jih določa Energetski zakon.

6

Vloga regulatorja na energetskem trgu je bila dodeljena novo ustanovljeni Agenciji za energijo Republike Slovenije. Oblikovati je bilo potrebno osnovne pogoje za sprostitev trga z električno energijo ter določiti regulativna pravila in cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. Reguliranje cen v novih pogojih mora namreč slediti novim ciljem.

1.2.2 Cilji in trditve

Agencija je skladno z zakonskimi določili neodvisna organizacija, ki opravlja z zakonom določene naloge. Ustanovljena je za reguliranje, in sicer za reguliranje cen (tarif) za uporabo omrežij in reguliranje dostopa do omrežij znotraj meja RS in čezmejnih prenosnih poti ter nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Hkrati pa Agencija deluje tudi kot koordinator energetskega sektorja. Zastopati mora torej interes vseh udeležencev energetskega trga, kar pomeni, da mora usklajevati interese in cilje države, energetskih podjetij in odjemalcev električne energije.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Namen reguliranja, določanja cen za uporabo elektroenergetskih omrežij, je varstvo potrošnikov. Hkrati pa mora biti zagotovljeno, da ostanejo podjetja, ki izvajajo gospodarske javne službe, sposobna za ekonomsko preživetje in da imajo spodbudo za učinkovito poslovanje. Reguliranje cen je usmerjeno v spodbujanje v tehničnem in ekonomskem pogledu. Izbrano je načelo reguliranja na podlagi spodbud (Incentive Based Regulation), pri katerem je potrebno orodje presoja upravičenosti stroškov. V Agenciji za energijo RS uporabljamo za slovenske razmere primerne modele in metode za določanje cen, ki jih sproti dograjujemo. Pripravljamo strokovne analize in študije, ki bodo omogočile mednarodne primerjave, verifikacijo modelov ali njihovih delov ter ocene posledic sprejetih odločitev na podjetniški in makroekonomski ravni. Cilj je oblikovati takšen način reguliranja cen, s katerim bodo učinki za udeležena podjetja korektni in hkrati makroekonomsko sprejemljivi.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Agencija izvaja reguliranje po metodi zamejene cene tako, da je meja dovoljenega zvišanja cen izražena v razmerju do potrebnega prihodka. Izračun potrebnega prihodka se izvaja po metodologiji za določitev omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov.

7

Pomembna postavka je tudi cena za uporabo elektroenergetskih omrežij: predstavljena je njena sestava in določanje posameznih deležev cene. Pri pisanju naloge sem uporabljala deskriptivno in deduktivno metodo.

8

2 TRG Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI

2.1 Stanje slovenskega elektrogospodarstva pred odprtjem

trga z električno energijo

S podpisom sporazuma o pridružitvi EU in Pogodbe o energetski listini se je Slovenija vključila v krog držav, ki so določile medsebojna pravila trgovanja z energijo, tujega investiranja in tranzita na področju energije. Listina obvezuje Slovenijo, da postopno prilagodi svojo notranjo gospodarsko zakonodajo in delovanje države in njenih javnih služb na področju energetike z energetsko zakonodajo in prakso v EU. V skladu z energetsko politiko EU je Državni zbor Republike Slovenije leta 1996 sprejel Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Ur. l. RS, št. 9/96), ki jo je pripravilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti v sodelovanju z drugimi vladnimi resorji, institucijami, podjetji in posamezniki. Leto kasneje so pripravili tudi Nacionalni energetski program, ki s konkretnimi ukrepi sledi ciljem resolucije. Resolucija, ki obravnava strategijo oskrbe Slovenije z energijo in ukrepe za racionalno in ekološko ustrezno rabo energije, temelji na doseganju naslednjih ciljev: - dolgoročna zanesljivost in zadostnost oskrbe ter učinkovitost rabe; - sprejemljivost za zdravje, okolje in prostor ter čim manjše tveganje; - gospodarska učinkovitost in socialna ustreznost; - tehnološka učinkovitost in sposobnost prilagajanja. Dolgoročna strateška usmeritev na področju energetike je povečanje njene učinkovitosti. V preteklosti je bil poudarek na zanesljivi in ceneni energetski oskrbi. V bodoče pa je potrebno zagotoviti energetsko učinkovite in okolju prijazne storitve. Energetske storitve za končnega porabnika morajo biti razpoložljive, tako da bodo potrebe po primarni energiji in vplivi na okolje čim manjši. V Nacionalnem energetskem programu ( 1997, str. 20) ki določa načine in poti za doseganje ciljev iz Resolucije iz leta 1996, so podane značilnosti elektroenergetskega sistema. Nekatere izmed njih so:

- znaten del proizvodnje električne energije temelji na primarnih virih in proizvodnih zmogljivostih, ki ne dosegajo konkurenčnosti v evropskem merilu;

- prenosno omrežje ima za sedanje potrebe primerne prenosne zmogljivosti, vendar po konfiguraciji ni primerno razvito. Zgrajeno je bilo namreč za potrebe regionalnih povezav Balkana z zahodnim

9

delom omrežja UCTE (Union for the Coordination and Transport of Electricity);

- distribucijsko omrežje je dobro razvito, saj pokriva vsa naseljena območja Slovenije. Kakovost in zanesljivost pa zaradi nizkih vlaganj v posodabljanje omrežja, nista povsem zadovoljiva;

- precejšen del objektov, tako v proizvodnji, kakor tudi v prenosu in distribuciji, je zaradi skromnih investicij v obnovo in razvoj na izteku življenjske dobe;

- vodenje javnih podjetij v elektrogospodarstvu je podvrženo neposrednemu interveniranju države, ki je večinski lastnik vseh podjetij;

- slovenski elektroenergetski sistem je z letno bruto proizvodnjo okoli 12.000 GWh eden najmanjših v Evropi;

- slovenska elektroenergetska podjetja obremenjuje tudi njihova sprotna finančna situacija, saj je razmerje med stroški in prodajno ceno neugodno.

2.2 Organiziranost slovenskega elektrogospodarstva

Podjetja elektrogospodarstva in premogovništva Slovenije predstavljajo pomemben del slovenskega gospodarstva, saj ustvarijo okoli 5% bruto domačega proizvoda. V strukturi energetske oskrbe predstavlja električna energija 20% celotne porabe energije in je močno odvisna od stanja v gospodarstvu. Slovenski elektroenergetski sistem je z letno proizvodnjo okoli 12.000 GWh eden najmanjših v Evropi. Poleg majhnosti se Slovenija srečuje še s problemom, da ne razpolaga z večjimi akumulacijskimi elektrarnami in da prenosno omrežje elektroenergetskega sistema Slovenije ne tvori zaključene energetske zanke (Martinec, 2000, str. 16). Slovensko elektrogospodarstvo je vertikalno decentralizirano v pet distribucijskih podjetij, eno prenosno podjetje in osem neodvisnih proizvodnih podjetij. Elektro podjetja so javna podjetja v večinski lasti države. Pri ustvarjanju skupnega proizvoda so med seboj tehnološko in ekonomsko povezana. Ekonomska povezanost je od leta 1991 potekala po principu udeležbe v skupnem prihodku, kasneje na osnovi kupoprodajnih pogodb. Pogodbe niso temeljile na tržnih odnosih, temveč na objektiviziranih stroških poslovanja. Višino teh stroškov je ugotavljala strokovna služba Ministrstva za gospodarske dejavnosti, EGS, potrjevala pa jih je Vlada RS. Slovenija je v letu 2000 večino količin električne energije za normalno obratovanje elektroenergetskega sistema zagotavljala iz lastnih virov. Te predstavljajo:

1. Hidroelektrarne - Dravske elektrarne (DEM) - Savske elektrarne (SEL) - Soške elektrarne (SENG)

10

2. Termoelektrarne - TE Brestanica (TEB) - TE-TO Ljubljana - TE Šoštanj (TEŠ) - Te Trbovlje (TET)

3. Jedrska elektrarna Krško

Manjši del električne energije proizvedejo še nesistemske elektrarne distribucijskih podjetij, industrijske in male zasebne hidroelektrarne.

2.2.1 Elektroenergetski sistem

Elektroenergetski sistem Republike Slovenije sestavljajo podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije. Deregulacija elektroenergetskega sektorja je v prvi vrsti ločila dejavnosti med proizvodnjo, prenosom in distribucijo električne energije. Med tem procesom in v skladu z Energetskim zakonom so podjetja, ki izvajajo monopolne storitve, katere so prenos in distribucijo električne energije, računovodsko ločila svoje tržne dejavnosti od reguliranih (Poročilo o delu Agencije in stanju na področju energetike, 2002, str. 17). Leto 2002 je tako prvo koledarsko leto, ko lahko govorimo o usklajenosti izvajanja energetskih dejavnosti z določili Energetskega zakona.

Proizvodnja Distribucija

Premogovnik Prenos Organizator trga

Slika 1: Elektroenergetski sistem Republike Slovenije Vir: Agencija

Tržne dejavnosti

Regulirane dejavnosti

Hidroelektrarne DEM SEL SENG

Termoelektrarne TE Brestanica TE Šoštanj TE Trbovlje TE-TO Ljubljana

Elektro Celje Elektro Primorska Elektro Gorenjska Elektro Ljubljana Elektro Maribor

Nuklearna Elektrarna Krško Kvalificirani

proizvajalci

Premogovnik Velenje Rudnik Trbovlje-Hrastnik

Elektro Slovenija

Borzen

11

2.2.1.1 Proizvodnja električne energije

V Sloveniji so najpomembnejši načini pridobivanja električne energije v hidroelektrarnah, termoelektrarnah na premog, tekoča in plinasta goriva ter proizvodnja v jedrski elektrarni. Med termoelektrarnami zavzemajo pomemben delež tudi objekti za soproizvodnjo toplote in električne energije (Poročilo o delu Agencije in stanju na področju energetike, 2002, str. 18). V Sloveniji se osem podjetij ukvarja s proizvodnjo električne energije v sistemskih, to je velikih elektrarnah. Tri podjetja (DEM, SEL in SENG) se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah, eno (NEK) s proizvodnjo v jedrski elektrarni, dve (TEŠ in TEB) s proizvodnjo v termoelektrarnah na premog, eno (TE-TOL) s soproizvodnjo toplote in električne energije ter eno (TEB) s proizvodnjo električne energije iz tekočih in plinastih goriv. Od leta 2001 poslujejo podjetja DEM, SEL, SENG, TEŠ in TEB, skupaj s Premogovnikom Velenje, v okviru Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Razen sistemske proizvodnje v velikih elektrarnah imamo v slovenskem elektroenergetskem sistemu tudi nekaj razpršene proizvodnje, torej proizvodnje v elektrarnah, ki so priključene na distribucijsko omrežje. Med njimi sta v Sloveniji pomembna predvsem dva tipa proizvodnje, to sta proizvodnja v malih hidroelektrarnah in proizvodnja v industrijskih objektih za soproizvodnjo toplote in električne energije. Male hidroelektrarne so delno v lasti podjetij za distribucijo, delno v lasti zasebnikov (Poročilo o delu Agencije in stanju na področju energetike, 2002, str.18). Skladno z določili Energetskega zakona sodita proizvodnja in dobava električne energije med tržne dejavnosti.

2.2.1.2 Prenos električne energije

Prenos električne energije je javna storitev, katere temeljni namen je prenos električne energije od velikih elektrarn do večjih porabniških središč oziroma do distribucijskih omrežij. Omogoča tudi vse storitve čezmejnega trgovanja, to so uvoz, izvoz in tranzit električne energije. (Sklep o določitvi upravljalca prenosnega omrežja energije v RS, Ur.l. RS 54/00). Prenos električne energije se izvaja v prenosnem omrežju, ki ga v Sloveniji sestavljajo prenosno omrežje na treh napetostnih nivojih – 400 kV, 220 kV in 110 kV – in pripadajoče razdelilne transformatorske postaje (RTP), ki povezujejo omrežja teh napetostnih nivojev. Dolgoročna usmeritev pri prenosu je ukinitev 220 kV napetostnega nivoja in prehod teh objektov na 400 kV napetostni nivo.

12

Pomembna funkcija prenosnega elektroenergetskega omrežja je, da omogoča ekonomsko izkoriščanje proizvodnih virov in ob tem zagotavlja dovolj veliko zanesljivost in kvaliteto dobave električne energije porabnikom. Zato mora biti prenosno omrežje načrtovano z visoko stopnjo zadostnosti. Pri načrtovanju omrežja bo potrebno upoštevati tehnične, ekonomske in ekološke kriterije, usklajene z evropsko zakonodajo in smernicami Direktive 96/92/EC (Brečevič, 2001, str. 37). V Sloveniji izvaja dejavnosti s področja prenosa električne energije podjetje Elektro Slovenija, d.o.o. (ELES). EZ določa, da sta na področju prenosa električne energije dve regulirani dejavnosti, in sicer prenos električne energije (PEE) in upravljanje prenosnega omrežja (UPO). Zato ima ELES v svoji organizacijski strukturi dve ločeni dejavnosti.

Slika 2: Prenosno omrežje in veliki sistemski proizvodni objekti

Vir: Agencija

Glavne naloge gospodarske javne službe (GJS) PEE so prenos električne energije, odgovornost za vzdrževanje primarnega in sekundarnih sistemov prenosnega omrežja in odgovornost za razvoj in gradnjo primarnega in sekundarnih sistemov prenosnega omrežja. GJS UPO pa obsega naloge s področja vodenja in obratovanja prenosnega omrežja. Poseben pomen ima zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja celotnega slovenskega elektroenergetskega sistema, zagotavljanje sistemskih storitev, zagotavljanje dostopa do omrežja

13

upravičenim odjemalcem in proizvajalcem električne energije in priprava sistemskih obratovalnih navodil (Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in upravljanje prenosnega omrežja, Ur. L. RS št. 54/00).

2.2.1.3 Distribucija električne energije

Distribucija električne energije je transport električne energije po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev. Distribucijska omrežja so ponavadi omrežja srednje (10, 20 in 35 kV) in nizke napetosti (0,4kV), v nekaterih primerih pa tudi visoke napetosti (110 kV), ki praviloma obratujejo v radialni (žarkasti) konfiguraciji. Po tej lastnosti jih ločujemo od prenosnih omrežij, za katera je značilna zankasta obratovalna konfiguracija. Področje distribucije električne energije v Sloveniji urejata EZ in Uredba o načinu izvajanja GJS s področja distribucije električne energije. V skladu z omenjenima dokumentoma obstajajo v Sloveniji na področju distribucije električne energije tri GJS, in sicer: distribucije električne energije, upravljanje distribucijskega omrežja in dobava tarifnim odjemalcem. Prvi dve se nanašata na dejavnosti v zvezi z distribucijskimi omrežji, njuno izvajanje pa je predmet reguliranja Agencije. V Sloveniji imamo pet podjetij za distribucijo električne energije, ki so organizirana na teritorialni podlagi. Ta so:

• Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Celje, d.d;

• Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Gorenjska, d.d.;

• Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Ljubljana, d.d.;

• Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Maribor, d.d.;

• Javno podjetje za distribucijo električne energije Elektro Primorska, d. d.

14

Holding Slovenske elektrarne

34,6%

Elektro Ljubljana24,6%

Elektro Maribor12,0%

Elektro Gorenjska6,8%

Elektro Celje10,9%

Elektro Primorska10,7%

Ostalo0,3%

Slika 3: Tržni deleži dobaviteljev električne energije upravičenim odjemalcem

Vir: Agencija Ta podjetja kot ločeni dejavnosti hkrati opravljajo tudi GJS dobave električne energije tarifnim odjemalcem in tržno dejavnost dobave električne energije upravičenim odjemalcem.

2.2.1.4 Poslovanje podjetij elektrogospodarstva

Podjetja elektrogospodarstva sestavljajo podjetja za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije, ki so v večinski lasti države. V skladu z EZ se dobava električne energije za upravičene odjemalce izvaja kot tržna dejavnost, pri kateri so dobavitelji in upravičeni odjemalec prosto dogovorita o količini in ceni dobavljene energije. Dobava električne energije za tarifne odjemalce je organizirana kot gospodarska javna služba (GJS). Tudi dejavnosti, ki so vezane na omrežja, so opredeljene kot GJS, njihove dejavnosti pa so regulirane ali nadzorovane zaradi velikega pomena prenosa in distribucije električne energije (Agencija, Poročilo o stanju na področju energetike, 2003, str.13). Največji proizvajalec in tudi dobavitelj električne energije je Holding Slovenske elektrarne, d.o.o. (HSE). Sestavljajo ga različna proizvodna podjetja, ki uporabljajo različne vire in zagotavljajo različne energetske produkte. To so dejavniki, ki so omogočili ustvarjanje sinergijskih učinkov posameznih družb in uspešno poslovanje HSE. Namen združitve petih podjetij za proizvodnjo in premogovnika je bil predvsem skupen nastop na trgu pri prodaji električne energije in izboljšanje konkurenčnosti. Poslovno leto 2003 je bilo za podjetja elektrogospodarstva uspešno. Proizvodna, prenosno in distribucijska podjetja skupaj so leto 2003 sklenila z dobičkom 15.545 milijonov tolarja. Le termoelektrarna Šoštanj je izkazala izgubo 1.663 milijonov tolarjev, medtem ko so vsa ostala proizvodna podjetja ter distribucijska podjetja in prenosno

15

podjetje poslovala z dobičkom. Nuklearna elektrarna Krško je v letu 2003 ustvarila skupaj 8.437 milijonov tolarjev dobička, ki v večini izhaja iz odpisa obveznosti do sklada za razgradnjo v skladu z meddržavno pogodbo z Republiko Hrvaško. HSE je v letu 2003 posloval z dobičkom 3.974 milijonov tolarjev (v letu 2002 je dosegel dobiček 12.285 milijonov tolarjev). V navedenih podjetjih elektrogospodarstva je bilo v letu 2003 zaposlenih 6.452 ljudi, od teh je bilo 2.571 oseb zaposlenih v dejavnostih proizvodnje električne energije, 3.388 oseb v dejavnosti distribucije električne energije in 493 v Elesu ( Agencija, Poročilo o stanju na področju energetike, 2003, str.14-15).

HE2.650

TE4.551

NE4.957

UVOZ3.996

NEODVISNIPROIZVAJALCI

33

NEODVISNI INKVALIFICIRANIPROIZVAJALCI

299

Upravljanjena prenosnem omrežju

16.187

Upravljanje nadistribucijskem omrežju

9.614

IZVOZ3.845

IZGUBE264

Neposredni upravičeniodjemalci

2.763

Upravičeniodjemalci

5.290

Tarifniodjemalci

3. 747

IZGUBE577

9.315

HE2.650

TE4.551

NE4.957

UVOZ3.996

NEODVISNIPROIZVAJALCI

33

NEODVISNI INKVALIFICIRANIPROIZVAJALCI

299

Upravljanjena prenosnem omrežju

16.187

Upravljanje nadistribucijskem omrežju

9.614

IZVOZ3.845

IZGUBE264

Neposredni upravičeniodjemalci

2.763

Upravičeniodjemalci

5.290

Tarifniodjemalci

3. 747

IZGUBE577

9.315

Slika 4: Elektroenergetska bilanca proizvodnje in porabe v letu 2003 – v GWh Vir: Agencija

16

3 ODPIRANJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V SLOVENIJI

Svet EU je 19.12.1996 sprejel Smernico o skupnih pravilih za notranji trg električne energije (Directive 96/92/EC of European Parliament and the Council of 19 December 1996 concerning common rules of the internal market in electricity), ki določa organiziranost elektrogospodarstva v državah članicah EU. Proces deregulacije in liberalizacije, katerega pomembni mejniki so bili na področju elektroenergetike doseženi v letu 2001, pomeni zgodovinsko spremembo na energetskem področju v Sloveniji. V letu 2001 so se iztekla zadnja določila prehodnega obdobja za uveljavitev določil EZ na področju elektroenergetskega sektorja; v tem letu je bila pripravljena večina podzakonskih aktov. Direktiva EU 2003/54/EC predvideva postopno odpiranje trga, in to do 1. julija 2004 za vse odjemalce, ki ne uporabljajo električne energije za gospodinjske namene, in do 1. julija 2007 tudi za gospodinjske odjemalce. S harmonizacijo EZ z evropsko direktivo se bo v Sloveniji trg povečal za približno tisoč GWh električne energije, kolikor letno porabijo ostali odjemalci na nizki napetosti. S tem se bo stopnja odprtosti trga povečala na 75 odstotkov.

6.53

1

6.99

1

7.57

9

6.87

3

7.57

1

8.05

3

8.97

0

91.6

07

april 2001 2002 2003 1. julij 2004

Upravičeni odjemalci (UO)

Poraba električne energijeUO (v GWh)

Stopnja odprtosti trga

65 % 67% 68% 75%* *- ocena

Slika 5: Razmerje med številom upravičenih in tarifnih odjemalcev Vir: Agencija

17

3.1 Potrebne priprave in direktive

Liberalizacije pomeni ustvariti pogoje za tržna pravila, ki so potrebna za delovanje notranjega trga. Ta proces ustvarja pogoje konkurence, kjer so potrošniki svobodni pri svoji izbiri. Sami se odločajo o višini plačila za storitev. Novi proizvajalci pa prosto vstopajo na tržišče (Kohn, 1998, str.8). Proces vzpostavljanja trga se je začel že v letu 2000 s fazo preoblikovanja ali ustanovitve naslednjih subjektov:

- upravljalcev prenosnega in distribucijskih omrežij ter izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije, za zagotavljanje nemotenega obratovanja elektroenergetskega sistema;

- organizatorja trga kot pravne osebe, ki organizira trg z električno energijo (Borzen);

- Agencije za energijo RS kot neodvisne organizacije za nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom.

S tem so bili izpolnjeni temeljni pogoji za delovanje notranjega trga z električno energijo v Sloveniji, v katerega se po 15. aprilu 2001 poleg zgoraj naštetih vključujejo: - Proizvajalci; - upravičeni odjemalci (odjemalci, katerih priključna moč je večja od

41 kW na enem odjemnem mestu, in izvajalci dejavnosti distribucije električne energije);

- trgovci, tržni posredniki in zastopniki. Energetski zakon je predvidel odpiranje trga za električno energijo v dveh delih. 15. aprila 2001 se je odprl trg električne energije znotraj države, s 1. januarjem 2003 pa je odprt tudi za električno energijo, proizvedeno v tujini. Odjemalci električne energije, ki presegajo priključno moč 41 kV na enem odjemnem mestu in izvajajo dejavnost distribucije električne energije veljajo po EZ za upravičene odjemalce in lahko z odprtjem trga prosto izbirajo najugodnejšega ponudnika električne energije – v prvem obdobju le na domačem trgu, nato tudi v tujini. Upravičeni odjemalci so predvsem industrijski odjemalci, ki opravljajo storitvene dejavnosti (šole, vrtci, bolnišnice …), ter izvajalci distribucije električne energije. Ti odjemalci predstavljajo približno 66% celotne slovenske porabe električne energije. Ostalih 34% porabe predstavljajo gospodinjski in manjši odjemalci na nizki napetosti – tarifni odjemalci. Ti bodo električno energijo še naprej prevzemali od distribucijskih podjetij, cenovno politiko pa bo krojila Vlada. Zanje torej tudi v prihodnje velja enak sistem (Agencija, Poročilo o stanju na področju energetike, 2003)

18

67,8% 32,2%

8,6%

23,7%

Upravičeni odjemalciOstali odjemGospodinjstvo

Slika 6: Razmerje porabljene električne energije med upravičenimi in tarifnimi

odjemalci Vir: Agencija

Energetski zakon predstavlja nov temeljni pravni okvir za nadaljnji razvoj slovenskega energetskega gospodarstva. Uskladiti je namreč potrebno pravni red Republike Slovenije s pravnim redom EU na področju trga z električno energijo. Zakon določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe ter pogoje obratovanja in opravljanja energetskih dejavnosti. Prav tako ureja izdajanje licenc, dovoljenj ter določa organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu. Slovensko gospodarstvo se je moralo pri odpiranju svojega trga električne energije in pri vključevanju v EU soočiti z različnimi problemi. Dejstva, ki jih je pri tem potrebno upoštevati, so naslednja (Banič, 1999, str. 9):

- Energetska zakonodaja EU je v prvi vrsti prilagojena evropskim elektrogospodarstvom, med katerimi so nekatera po sestavi primerljiva s slovenskim. Po sestavi sta slovenskemu elektrogospodarstvu podobna nemško in špansko, po velikosti pa irsko. Glede samozaščitniških ukrepov in odzivov je zato smiselno, da se zgleduje po teh sistemih;

19

- Slovenija je in bo pomembna glede povezovanja različnih

evropskih elektrogospodarstev. Prenos energije skozi slovenski sistem torej ponuja možnost oblikovanja manjše regionalne energetske tržnice v Sloveniji;

- električna energija je postala skupen proizvod, ki se ne razlikuje

glede izvora, zato je smiselno, da se obravnava takšna kot je in da se temu primerno vodi proaktivno-energetska cenovna politika;

- Evropska zakonodaja zahteva oblikovanje takšnega regulatorja, ki

bo v celoti koristil slovenskemu in ne le tujim elektrogospodarstvom.

Za delovanje na trgu potrebujejo udeleženci določeno stopnjo preglednosti, ki se kaže v dostopnosti potrebnih podatkov. Mednje sodijo podatki o ponudnikih električne energije, o možnostih in načinu zamenjave dobaviteljev, podatki o cenah in ponudbi energije, zasedenosti omrežja, načinih dodeljevanja zmogljivosti omrežij ob prezasedenosti in podatki o načinih priključevanja uporabnikov na omrežje. Navedeno urejajo predvsem EZ, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03) in podzakonski akti, ki nalagajo posameznim subjektom na trgu, da tovrstne informacije javno objavljajo. Predpisi, ki urejajo delovanje trga, so javno objavljeni. Vsebinsko so v njih urejena razmerja med dobavitelji, odjemalci in sistemskimi operaterji (v letu 2003 še upravljavci omrežij). Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz GJS, so določene v uredbah vlade o načinu izvajanja posameznih GJS in urejajo bistvene elemente navedenih razmerij, predvsem tehnične pogoje ter urejajo navodila o sistemskem obratovanju prenosnega in distribucijskih omrežij. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije so urejeni v posebni uredbi. Za dobavitelja tarifnim odjemalcem je pomemben tudi tarifni sistem za dobavo električne energije tarifnim odjemalcem. Nekateri inštituti se večkrat obravnavajo v različnih aktih, resda vsakič z drugega zornega kota, vseeno pa prihaja tudi do podvajanj določb, kar zmanjšuje preglednost delovanja trga. Primer za to je dostop do omrežij. V letu 2003 večina predlogov predpisov s področja delovanja trga z električno energijo ni bila javno obravnavana. Tudi novela EZ, ki se je pripravljala že leta 2003, je bila obravnavana le v delu strokovne javnosti.

20

Potencialni ponudniki električne energije so imetniki različnih licenc za trgovanje, zastopanje oziroma posredovanje in proizvodnjo električne energije. Licence izdaja Agencija; podatki iz registra izdanih in odvzetih licenc so javni in so objavljeni na spletnih straneh Agencije. Ob tem pogoju morajo trgovci oziroma dobavitelji pri sistemskem operaterju ustanoviti še bilančno skupino ali podskupino. Borzen – organizator trga izvaja dnevno trgovanje z električno energijo ter zagotavlja in podaja informacije o cenah električne energije po produktih. Ustanovitev organizatorja je ena izmed obveznosti, ki jo določa EZ in temeljni pogoj za odprtje trga z električno energijo (Skubin, 2001, str.57).

DELEŽ DNEVNEGA TRGA V PRIMERJAVI S CELOTNO PORABO ELEKTRIČNE ENERGIJE V SLOVENIJI

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

50.000

55.000

60.000

jan.03 feb.03 mar.03 apr.03 maj.03 jun.03 jul.03 avg.03 sep.03 okt.03 nov.03 dec.03Mesec

Količ

ina [

MWh]

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

3,00%

3,50%

4,00%

4,50%

Delež

dne

vneg

a trg

a v p

rimer

javi s

por

abo

Dnevni trg [MWh] DELEŽ DNEVNEGA TRGA [%] Slika 7: Mesečne količine prodane električne energije na dnevnem trgu v letu

2003 in deleži količin prodane električne energije na dnevnem trgu v primerjavi s celotno porabo električne energije

Vir: Borzen

21

4 VLOGA REGULATORJA PRI ODPIRANJU TRGA

4.1.1 Agencija za energijo RS v vlogi regulatorja

Prvo leto delovanja Agencije za energijo RS je leto 2001, ko smo v Sloveniji naredili prve, a zelo pomembne korake za sproščanje in odpiranje energetskega trga, kakor jih določa Energetski zakon. V tem letu je bilo potrebno vzpostaviti osnovne pogoje za sprostitev trga z električno energijo ter določiti regulativna pravila in cene za uporabo elektroenergetskih omrežij. Izdanih je bilo več kot 600 licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, ob tem pa je bilo potrebno oblikovati tudi možnosti in okvire za delovanje Agencije (Agencija, Poročilo o delu, 2001). Agencija je v skladu z zakonskimi določili neodvisna organizacija, ki deluje tudi kot koordinator energetskega sektorja, torej mora zastopati interese vseh udeležencev energetskega trga, glede katereih pa je včasih težko najti soglasje. Usklajevati mora interese in cilje države, energetskih podjetij in odjemalcev električne energije Sklep o ustanovitvi je sprejela Vlada RS junija 2000, septembra 2000 je Vlada RS izdala soglasje k statutu Agencije. Agencija opravlja svoje naloge z namenom, da v interesu vseh udeležencev zagotovi pregledno in nepristransko delovanje trga.

4.1.2 Pristojnosti in naloge Agencije za energijo RS

Pristojnosti in naloge Agencije so:

- določanje cen za uporabo elektroenergetskih omrežij O upravičenosti stroškov in drugih elementov cen za uporabo elektroenergetskih omrežij odloča na podlagi podatkov in kriterijev za ocenjevanje opravičenosti stroškov;

- odločanje v sporih, ki izvirajo bodisi iz zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omrežij ali obračunane cene za uporabo omrežij;

- izdaja licenc za izvajanje energetskih dejavnosti v skladu z določbami EZ in uredbe (Sklep o ustanovitvi Agencije za energijo RS).

22

Vsi postopki v zvezi z izdajanjem licenc so bili izvedeni v skladu z EZ, Zakonom o splošnem upravnem postopku, Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti ter drugimi zakonskimi in podzakonskimi akti.

Agencija v skladu z zakonodajo sprotno vodi register izdanih in odvzetih licenc. V okviru registra se sproti ažurira knjiga izdanih in odvzetih licenc, ki je javna. Seznam prejetih in odvzetih licenc se objavlja tudi na spletni strani Agencije: www.agen-rs.si.

Agencija redno spremlja spremembe zakonodaje, ki so povezane z izdajanjem licenc. V letu 2001 je bilo sprejetih nekaj aktov, ki niso povsem usklajeni z Uredbo o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za opravljanje energetske dejavnosti. Zaradi uskladitve je potrebno Uredbo spremeniti.

Agencija je izdelala predlog spremembe o pogojih in postopku za izdajo ter odvzem licence za upravljanje energetske dejavnost, kjer so upoštevane spremembe standardne klasifikacije dejavnosti, nova uredba o vrsti obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ter manjše spremembe glede zahtevnosti izobrazbe za odgovorne osebe, ki opravljajo določeno energetsko dejavnost (Agencija, Letno poročilo, 2003,str. 34-36).

Število izdanih licenc po vrstah energetskih dejavnosti:

Skupaj izdanih do konca leta 2003

Izdane v letu 2003

1 proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah nad 10 MW

3 -

2 proizvodnja električne energije v termoelektrarnah nad 10 MW, razen jedrskih elektrarn

5 -

3 proizvodnja električne energije v jedrskih elektrarnah 1 -

4 proizvodnja električne energije v elektrarnah, od katerih posamezna enota presega moč 1 MW in ne presega moči 10 MW

27 3

5

proizvodnja električne energije v elektrarnah, pri katerih posamezna enota ne presega moči 1 MW in proizvodnja električne energije v elektrarnah na veter ne glede na moč

356 17

6 proizvodnja toplote za daljinsko ogrevanje nad 1 MW toplotne moči

44 3

7 predelava nafte in naftnih derivatov 2 1

8 prenos električne energije 1 -

9 distribucija električne energije 37 7

23

10 prenos in dobava zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja

13 3

11 distribucija in dobava zemeljskega in drugega energetskega plina in upravljanje distribucijskega omrežja

41 5

12 upravljanje elektroenergetskega prenosnega omrežja 1 -

13 upravljanje elektroenergetskega distribucijskega omrežja

12 2

14 skladiščenje plinskih goriv 15 1

15 skladiščenje v skladiščih tekočih goriv z zmogljivostjo nad 25 ton in trdnih goriv z zmogljivostjo nad tisoč ton

47 7

16 dobava električne energije odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci

27 3

17 distribucija in dobava toplote za daljinsko ogrevanje 48 7

18 trgovanje na organiziranem trgu z električno energijo 75 10

19 zastopanje in posredovanje na organiziranem trgu z električno energijo

48 9

20 organiziranje trga z električno energijo 1 -

21 proizvodnja, trgovanje in distribucija tekočih goriv 63 11

SKUPAJ: 867 89

Tabela 1: Skupno število izdanih licenc po vrstah energetskih dejavnosti do 31.

decembra 2003 in število izdanih licenc v letu 2003 Zraven teh nalog pa Agencija sodeluje še z pristojnimi organi in inšpekcijami, izdaja letna poročila in informacije za javnost in opravlja druge naloge, povezane z nadzorom nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Agencija sodeluje v dvostranskih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja nadzora nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom. Za potrebe izvajanja nalog je vzpostavila konstruktiven dialog z ministrstvom, pristojnim za energetiko, z drugimi ministrstvi, s sorodnimi regulativnimi organi v Sloveniji in v tujini, z Uradom za varstvo konkurence in varstvo potrošnikov, z energetskim inšpektoratom in vladnimi službami. Delovne stike ima z regulativnimi organi sosednjih držav, in sicer Avstrije, Madžarske in Italije. V Svetu evropskih regulatorjev (CEER), ki vključuje države EU, ima Agencija status opazovalke. Kot opazovalka sodeluje tudi na forumih regulativnih organov srednje in vzhodne Evrope (ERRA)

24

Agencija za energijo RS je torej regulativna ustanova, ki izvaja potrebni nadzor nad delovanjem trga z električno energijo tako, da na podlagi uredb o izvajanju gospodarske javne službe (GJS) distribucije in GJS prenosa zbira in evidentira pogodbe o dostopu do omrežij in trenutni dostop do omrežij ali dele pogodb, ki določajo količine, termine in druge parametre, pomembne za način, karakteristiko odjema ali zasedenost omrežij (Slep o ustanovitvi Agencije, 2000). Z ustrezno regulativno strategijo in regulativnimi instrumenti uresničuje cilje energetske politike. Cilji in interesi energetskih podjetij in odjemalcev se nenehno spreminjajo in v tržnih razmerah dobivajo aktivnejšo vlogo. Agencija je s svojimi pristojnostmi in nalogami v preseku teh različnih ciljev in interesov. Agencija izvaja tudi druge aktivnosti, če so povezane z opravljanjem z zakonom določenih nalog s področja reguliranih dejavnosti. Ugotavlja tudi nepravilnosti pri delovanju trga z električno energijo in plinom, ki zavirajo razvoj konkurence ali jo izkrivljajo, in druge pojave zlorabe monopolnega položaja. Z nadzorom cen in donosnostjo naložb ter spremljanjem strateških planskih odločitev želi Agencija vzpostaviti stabilno, predvidljivo in pregledno ekonomsko okolje. V tržnem gospodarstvu sta konkurenca in dobiček tista, ki spodbujata izvajalce k čedalje večji inventivnosti in zniževanju stroškov, saj jih konkurenca sili, da ponujajo kakovostne storitve po čim nižji ceni. Konkurenca je učinkovita tam, kjer podjetje ne more dvigovati cen čez svojega konkurenta brez tveganja izgube tržnega deleža in kjer lahko poveča svoj dobiček samo tako, da znižuje svoje stroške.

25

STORITEV NOSILCI STORITEV

NAČIN OBLIKOVANJA CEN

NOSILEC OBLIKOVANJA CEN

Proizvodnja el.energije elektrarne tržen - Tržen pristop Dobava el.energije trgovci, zastopniki,

posredniki tržen -

Upravljanje in izvajanje dejavnosti prenosa el.energije

GJS ELEKTRO SLOVENIJA

predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

Agencija za energijo RS

Upravljanje in izvajanje dejavnosti distribucije el.energije

GJS distribucije: Elektro Celje, Elektro Primorska, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor

predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

Agencija za energijo RS

Zagotavljanje sistemskih storitev

GJS ELEKTRO SLOVENIJA

predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

Agencija za energijo RS

Prednostno dispečiranje GJS prenosa in distribucije električne energije

predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

pristojno ministrstvo za energetiko (MOP) – v obliki sklepa Vlade RS

Ostali dodatki – delovanje Agencije za energijo RS

Agencija za energijo RS

predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

pristojno ministrstvo za energetiko (MOP) – v obliki sklepa Vlade RS

Reguliran pristop

Ostali dodatki – evidentiranje pogodb na organiziranem trgu

Borzen, d.o.o. predpisan v pravilniku za določanje cen za uporabo omrežij

pristojno ministrstvo za energetiko (MOP) – v obliki sklepa Vlade RS

Tabela 2: PREGLED PRISTOJNOSTI PRI OBLIKOVANJU CEN

Za zagotavljanje navedenih storitev imajo upravičeni odjemalci sedaj sklenjeni dve pogodbi, in to:

• pogodbo o dobavi, ki opredeljuje ceno za dobavljeno energijo, in

• pogodbo o dostopu, ki opredeljuje ostale elemente cene.

Ekonomski nadzor torej pomeni stalno opazovanje reguliranih dejavnosti in nadzor, s katerim bo Agencija preverjala, ali podjetja ne presegajo največjih dovoljenih vrednosti določenih parametrov. Agencija želi z ekonomskim nadzorom po metodi zamejene cene v srednjeročnem regulativnem obdobju nastaviti ekonomsko učinkovite cene, ki bodo spodbujale učinkovitost izvajalcev in uporabnikov. Agencija je neodvisna organizacijsko, pri odločitvah in financiranju, zakon pa ji zagotavlja tudi dostop do informacij, ki jih pri svojem delu potrebuje. Neodvisnost in preglednost je pogoj za njeno nepristransko delovanje in doseganje ciljev (Senčar, Lah, 2001, str.19)

Delo na področju regulative je strokovno zahtevno, biti mora usklajeno z ugotovitvami mednarodne stroke kot tudi EU. Obenem gre za delo v javni Agenciji, ki ima zakonsko pooblastilo izdajati splošne pravne akte in tudi odločati v upravnem postopku, poleg tega pa skrbeti za komuniciranje z javnostmi. Zato je zelo pomembno nenehno izobraževanje in usposabljanje vseh sodelavcev, da bi lahko uspešno izvedli vse naloge Agencije.

26

Glede na to je Agencija zaposlene sodelavce ciljno izobraževala in dodatno usposabljala na vrsti specializiranih seminarjev, delavnic in tečajev doma in v tujini. Izobraževala jih je s področja specializiranega znanja regulative, trga z zemeljskim plinom, z električno energijo, s področja ekonomije in financ, managementa, elektrotehnike ter prava. Prav tako tudi s področja znanj, potrebnih v odnosih z javnostmi ter s področja izpopolnjevanja tujih jezikov.

27

5 EKONOMSKA NAČELA REGULIRANJA GJS PRENOSA IN

DISTRIBUCIJE

5.1 Cene za uporabo elektroenergetskih omrežij

Oblikovanje cene za uporabo elektroenergetskih omrežij poteka v obliki dialoga med Ministrstvom za gospodarstvo, javnimi podjetji distribucije in prenosa ter Agencijo. Transparentnost cen zagotavlja objava pravilnika, ki podaja izhodišča za določanje cen za uporabo omrežij, njihove sestavine in način izračunavanja. Prav tako določa kriterije za upravičenost stroškov. (Senčar, Lah, 2001,str.19). Odjemalcev električne energije, ki jih EZ opredeljuje kot upravičene, je v Sloveniji več kot 6000 in predstavljajo 66% skupne porabe električne energije. To je tudi merilo naše stopnje odprtosti trga z električno energijo, ki je 66-odstotna. Ostali odjemalci so tarifni in za njih velja tarifni sistem. Ta opredeljuje skupno ceno za energijo in uporabo omrežij in ga določa Vlada RS. Končna cena za dobavljeno električno energijo je sestavljena iz:

- cene električne energije in - cene za uporabo elektroenergetskih omrežij.

Cena za uporabo elektroenergetskih omrežij, ki jo plačujejo odjemalci električne energije, vsebuje:

- delež omrežnine za prenosno omrežje, - delež omrežnine za distribucijsko omrežje, - delež za sistemske storitve, - delež za delovanje Agencije za energijo RS, - dodatek za prednostno dispečiranje, - dodatke za evidentiranje pogodb na organiziranem trgu z

električno energijo. Agencija je pristojna za določanje deležev omrežnine in deleža za sistemske storitve. Omrežnina, ki je predmet ekonomskega reguliranja, je namenjena pokrivanju stroškov infrastrukture omrežja:

- vodenja, obratovanja in vzdrževanja omrežja, - razvoja omrežja in - pokrivanju stroškov izgub električne energije v omrežju,

28

ki jih imajo pri svojem delovanju GJS distribucije električne energije, upravljanje distribucijskega omrežja, prenos električne energije in upravljanje prenosnega omrežja. Agencija je junija 2002 izvedla seminar z naslovom »Smernice za oblikovanje cen za uporabo elektroenergetskih omrežij«. Predstavljene so bile dileme v zvezi z določanjem cen za uporabo omrežij in način njihovega izračunavanja.

Predstavniki Agencije so udeležencem predstavili razmere na področju ekonomskega nadzora v času delnega odprtja trga, pojasnili način reguliranja gospodarskih javnih služb, kamor sodi tudi distribucija električne energije, in osnove regulativnega okvira, ki ga uporabljamo v Sloveniji.

Agencija si želi sodelovanje in konstruktivni dialog z reguliranimi podjetji oziroma distributerji električne energije, saj se zaveda, da je stabilna politika cen tako v interesu distributerjev kot tudi odjemalcev električne energije. Seminar je bil za slednje priložnost, da spoznajo način oziroma proces uvajanja tržnih pravil in nadzora stroškov podjetjem, ki izvajajo monopolne dejavnosti.

5.2 Namen ekonomskega reguliranja

Agencija se je na področju električne energije v letu 2003 osredotočila na najobsežnejšo in z vidika regulacije najpomembnejšo nalogo – reguliranje cen za uporabo elektroenergetskih omrežij. Ob tem je sprotno uresničevala tudi druge naloge s tega področja (Paripovič, 2003, str.13).

Z letom 2003 je začelo veljati prvo regulativno obdobje 2003 do 2005, s katerim je Agencija na podlagi ekonomskih spodbud uvedla in opredelila sistem nadzora cen za uporabo elektroenergetskih omrežij (v nadaljevanju: CUO). Na področju izvajanja regulativnega okvira je bila v letu 2003 oziroma v prvem letu izvajanja regulativnega okvira prednostna naloga Agencije predvsem nadzor nad izvajanjem veljavnega regulativnega okvira in analiza poslovanja izvajalcev reguliranih dejavnosti.

S tem namenom je Agencija izvedla analizo gospodarskih načrtov reguliranih podjetij distribucije in prenosa ter ugotavljala zlasti upoštevanje vrednosti iz regulativnega okvira v načrtih. Podjetja so pri pripravi letnih gospodarskih načrtov upoštevala regulativni okvir; manjša odstopanja se pojavljajo pri stroških amortizacije, kjer razlike nastajajo zaradi poenotenja amortizacijskih stopenj enake opreme med distribucijskimi podjetji, kar posledično pomeni 0,6 milijarde tolarjev

29

nižjo amortizacijo v primerjavi z amortizacijo, predvideno v regulativnem okviru. Odstopanja se pojavljajo tudi pri stroških delovanja in vzdrževanja. Odstopanja so večinoma pokrita z drugimi prihodki, ki jih Agencija v regulativnem okviru ni upoštevala. Ugotovljeno je bilo, da je obseg gospodarskih načrtov podjetij zelo različen, saj so nekatera podjetja gospodarske načrte pripravila zelo natančno, medtem ko so druga svoje predvideno poslovanje v letu 2003 predstavila le z osnovnimi podatki. Podjetja so v gospodarskih načrtih za regulirane dejavnosti načrtovala 137,5 milijona tolarjev slabši rezultat poslovanja, kot izhaja iz regulativnega okvira.

Pri analizi gospodarskih načrtov je treba upoštevati, da ni namen regulatorja posegati v mikromanagement podjetja, kakor tudi dejstvo, da se morajo podjetja omejiti na raven stroškov, ki jo je določila Agencija, in jo upoštevati najmanj znotraj triletnega regulativnega obdobja. Prav tako reguliranje s spodbudami, ki ga izvaja Agencija, ne pomeni avtomatske pravice podjetij do morebitne pozitivne razlike v prihodku iz omrežnine, ki bi ga podjetja realizirala v posameznem letu regulativnega obdobja. Navedena odstopanja bo Agencija upoštevala pri opredeljevanju regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje (Posvetovalni dokument za vzpostavitev regulativnega okvira reguliranja cen elektroenergetskih omrežij v Sloveniji, 2002).

Uvajanje ekonomskega reguliranja je posledica potrebe po usmerjanju in nadzorovanju delovanja podjetij na trgih, kjer ni mogoče zagotoviti popolne konkurence, ki bi zaščitila odjemalce in druge zainteresirane stranke. Naloga Agencije je zagotoviti pregledno in nepristransko delovanje trga z električno energijo in zemeljskim plinom v interesu vseh udeležencev. Regulativni režim mora podjetjem nuditi možnosti in spodbude, podobne tistim, s katerimi bi se podjetja sicer soočala na konkurenčnem trgu. Podjetjem, ki izvajajo regulirane dejavnosti, in tudi drugim zainteresiranim stranem je bilo potrebno zagotoviti potrebne informacije o predlagani izvedbi ekonomskega reguliranja elektroenergetskih omrežij. Zato je Agencija sredi leta 2002 pripravila Posvetovalni dokument za vzpostavitev regulativnega okvira reguliranja cen elektroenergetskih omrežij v Sloveniji. V njem so opisani posamezni sklopi ekonomskega reguliranja. Oblikovan je niz posvetovalnih vprašanj, povezanih z glavnimi odločitvami, ki jih je bilo potrebno sprejeti za izvedbo učinkovitega in izvedljivega nadzora cen omrežij. Izvedena je bila razprava in v toku posvetovalnega postopka je Agencija prejela precejšnje število predlogov in komentarjev. Po končanem posvetovalnem postopku je Agencija sprejela metodologijo določanja omrežnine za prenosno in distribucijsko omrežje in kriterije za

30

ugotavljanje upravičenosti stroškov za prvo regulativno obdobje (Paripovič, 2001, str. 14). Ekonomsko reguliranje omrežnine se v Sloveniji uvaja prvič. Agencija se je odločila za uvedbo triletnega regulativnega obdobja od 2003 do 2005, čeprav države s prakso večletnega ekonomskega reguliranja izvajajo pet ali večletna regulativna obdobja. Z uvajanjem regulativnega obdobja odpade potreba po letnem določanju cen, istočasno pa se zagotavlja večja preglednost in predvidljivost tako cen kot poslovanja podjetij. Cilj Agencije je zagotoviti reguliranim dejavnostim trajnostno poslovanje brez izgub.

5.3 Metodologija za določanje omrežnine

Agencija izvaja ekonomsko reguliranje s spodbudami po metodi zamejene cene. Uporaba metode zamejene cene je opredeljena v EZ (Paripovič, 2001, str. 14). Reguliranje na osnovi zamejene cene temelji na omejitvi rasti stopnje povprečnih prihodkov, košarice cen ali individualnih cen. Formule za zamejeno ceno vključujejo tudi nekatere pokazatelje inflacije. Dodatno k temu morajo regulirane gospodarske javne službe znižati svoje cene v vsakem obdobju v skladu z zahtevano rastjo produktivnosti, ki jo določi regulator. Začetni nivo in nadaljnje gibanje cen sta določena tako, da bo gospodarska javna služba dosegla »pošteno« stopnjo donosnosti v vsakem regulativnem obdobju. Potrebno je torej predpisati časovni potek zgornjih cenovnih mej za obdobje, ki se običajno razteza čez več le, in sicer v skladu s formulo (Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, Ur.l. RS 11/2003): Pt = (1 + CPI – X) Pt-1, kjer pomenijo: P povprečni prihodek, CPI indeks cen življenjskih potrebščin, X stopnja izboljšanja produktivnosti, t časovni indeks enega leta. Agencija pri izvajanju nadzora nad cenami za uporabo omrežja uporablja pristop mehke regulacije na osnovi medsebojne primerjave podjetij. Razlog za tak pristop je zagotoviti podjetjem spodbude, da bi le-ta svoje delovanje usmerila v čimbolj kakovostno izvajanje storitev za odjemalce, ne pa v razprave o upravičenosti stroškov z

31

regulatorjem. Namen regulatorja ni ukvarjati se s podrobnim vodenjem podjetij. Regulator je neodvisen od podjetij in tudi nima pristojnosti za njihovo operativno vodenje. Agencija uravnava in nadzira proces alokacije stroškov in določa cene za uporabo omrežij tako, da primerno obremeni posamezne skupine odjemalcev z ustrezno tarifo.

5.3.1 Izračun potrebnega prihodka

Potrebni prihodek se ugotavlja z upoštevanjem (Paripovič, 2001, str.15):

- upravičenih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili določeni na podlagi očiščenih rezultatov o poslovanju po dejavnostih v določenem obdobju in na osnovi rezultatov primerjalnih analiz z učinkovitimi primerljivimi podjetji v tujini,

- amortizacije, - upravičenih stroškov za nakup električne energije za izgube v

omrežju, - donosa na sredstva, - pokrivanjem dela teh stroškov iz drugih prihodkov, ki jih

ustvarjajo regulirane dejavnosti. Ti prihodki se v glavnem nanašajo na prihodke iz naslova telekomunikacij in plačila povprečnih stroškov priključevanja.

5.3.2 Korekcijski faktorji

GJS upravljanje distribucijskega omrežja in distribucije električne energije izvaja pet podjetij, ki pokrivajo geografsko različna območja, oskrbujejo različno število odjemalcev z različno porabo, zato se razlikujejo po velikosti in imajo temu ustrezne različne stroške. Po navedeni metodologiji je za vsako podjetje opredeljen izravnalni prihodek v posameznem letu regulativnega obdobja. Posledica enotnih cen za uporabo elektroenergetskega omrežja na celotnem ozemlju Slovenije je ustvarjanje različnega prihodka iz naslova omrežnin. Zato je potreben izravnalni mehanizem. Izravnava med dejanskim ustvarjenim prihodkom posameznega distribucijskega podjetja in izravnanim prihodkov, ki podjetju pripada, se izvaja z upoštevanjem korekcijskih faktorjev na deležu omrežnine za prenosno omrežje.

32

Korekcijske faktorje letno potrjuje Vlada RS, in sicer na osnovi obrazloženega in utemeljenega predloga Agencije. Ti faktorji so sestavni del pogodb o dostopu distribucijskih podjetij do prenosnega omrežja (Agencija, Poročilo o delu Agencije, 2002, str.71)

5.4 Cene omrežnine

Pri pripravi cenika za omrežnino je Agencija izhajala iz ocene upravičenih stroškov delovanja reguliranih dejavnosti in potrebne denarno pokrite amortizacije za vračilo obveznosti za glavnice že najetih dolgoročnih investicijskih kreditov in novih investicij Namen omrežnine je pokrivanje stroškov infrastrukture omrežja, in sicer (Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektronergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, Ur.l. RS 11/2003):

- vodenja, obratovanja in vzdrževanja omrežja, - razvoja omrežja,

- stroškov izgub električne energije v omrežju.

Predlog cenika za omrežnino je bil pripravljen na podlagi ocenjenih upravičenih stroškov infrastrukture omrežja in načrtovane porabe električne energije v Sloveniji. Potrebna sprememba cen je izhajala iz razmerja med oceno prihodka na podlagi napovedi porabe in v letu 2002 veljavnih cen in oceno izravnanega prihodka z upoštevanjem napovedi porabe. Na podlagi navedenega modela ekonomskega reguliranja po metodi zamejene cene so bile v izračunu potrebnega prihodka upoštevane načrtovane količine porabe električne energije in v letu 2002 veljavne cene. Izračun je pokazal potrebo po 15,03% dvigu cen za omrežnino v letu 2003 (Agencija, Poročilo o delu, 2002, str. 48). Pri sprejemanju svojih odločitev je Agencija zaradi nujnega hitrejšega zniževanja inflacije pred vstopom Slovenije v EU upoštevala tudi makroekonomske vidike. V sodelovanju z Uradom za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je ocenila vpliv dviga cen za uporabo omrežij na inflacijo. Metodološki pristop Agencije pri določanju omrežnine je bil ugodno ocenjen s strani UMAR in Ministrstva za gospodarstvo. Na podlagi ocene vpliva strukturnih reform na gibanje cen in inflacijo je bilo ugotovljeno, da je 7-odstotni dvig cen za tarifne odjemalce sprejemljiv.

33

5.5 Cene za uporabo omrežij pri čezmejnem trgovanju

Pomembne spremembe pri čezmejnem trgovanju z električno energijo so nastale v letu 2002. Spremembe v cenikih so temeljile na navedenih dejstvih:

- Vlada RS je 1. januarja 2002 delno predčasno odprla trg za električno energijo, proizvedeno v tujini, kar pa je zaradi dodatne uporabe čezmejnih prenosnih zmogljivosti nujno zahtevalo ureditev področja uvoza, izvoza in tranzita.

- Na ravni EU so v prvi četrtini leta 2002 uvedli finančni poravnalni

mehanizem v okviru stalnih članic ETSO – Združenja evropskih sistemskih operaterjev (European Transmisson System Operators). Ta mehanizem ureja način poravnave pri čezmejnem trgovanju med članicami poravnalnega mehanizma in uvaja vstopno ceno (Injection Fee) za mejne države, med katerimi je bila v letu 2002 tudi Slovenija.

Leto 2003 je bilo na področju čezmejnega trgovanja z električno energijo pomembna prelomnica, saj je s 1. januarjem tega leta Slovenija s pristopom ELES-a v ETSO-CBT poravnalni mehanizem postala del enotnega evropskega elektroenergetskega omrežja, v katerem veljajo enotna in nediskriminatorna pravila na področju uporabe omrežja pri čezmejnem trgovanju z električno energijo. Nujna posledica vstopa slovenskega sistemskega operaterja v poravnalni mehanizem je bila tudi sprememba tarifnih postavk v ceniku za uporabo omrežij za trgovanje čez mejo Republike Slovenije, ki je sestavni del Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki ga izdaja Agencija. Tako je Agencija 28. januarja 2003 izdala Pravilnik o spremembi pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/2003, 31. januarja 2003, veljati pa je začel 1. februarja 2003 (Agencija,Poročilo o stanju na področju energetike, 2003, str. 49)

Predstavniki Agencije so sodelovali tudi na zasedanjih Firenškega foruma energetskih regulatorjev. V okviru tega foruma so bile med drugim sprejete ključne odločitve glede ETSO–CBT poravnalnega mehanizma za leto 2004, predvsem odločitev o ukinitvi plačila 0,5 evra za vsako napovedano MWh pretoka električne energije iz ene države članice mehanizma v drugo članico mehanizma. Omenjena sprememba je upoštevana v Pravilniku o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijih za upravičenost stroškov, ki je bil 30. decembra 2003 objavljen v Uradnem listu RS, št. 134/2003.

34

Pomemben dogodek v letu 2003 je bilo tudi sprejetje evropske uredbe o pogojih dostopa do omrežja za čezmejne izmenjave električne energije (Regulation EC št. 1228/2003). Uredba med drugim zahteva, da bo po njeni uveljavitvi, to je od 1. julija 2004, na območju skupnega evropskega trga z električno energijo dovoljeno uporabljati le tržne metode dodeljevanja omejenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Zato se je v zadnji četrtini leta 2003 zastavilo vprašanje primernosti izvedbe razpisov za čezmejne prenosne zmogljivosti na letni podlagi za leto 2004. V razprave o izvedbi razpisov se je vključila tudi Agencija in predlagala rešitev, ki je bila uporabljena pri razpisih za dostop do čezmejnih prenosnih zmogljivosti za uvoz iz Avstrije in izvoz v Italijo, objavljenih v novembru 2003.

Uredba št. 1228/2003 v 7. členu prinaša tudi novost, ki je bila v letu 2003 med najbolj aktualnimi temami na področju čezmejnega trgovanja - to so tako imenovane komercialne ali trgovske povezave. V bistvu gre za alternativno metodo reševanja zamašenih čezmejnih prenosnih poti, pri kateri investitor z zasebnim kapitalom zgradi čezmejni prenosni vod, tako pridobljene čezmejne prenosne zmogljivosti pa uporabi za lastne potrebe. Pri tem gre za izjemo, saj za tega investitorja ne velja sicer univerzalno načelo dostopa tretje strani do omrežja. Slovenija je zaradi svoje lege ob meji z Italijo, kjer so cene električne energije dokaj visoke, zelo zanimiva za gradnjo takih povezav. Ker je problematika nova, se pojavlja še veliko odprtih vprašanj. V razprave glede komercialnih povezav se je aktivno vključila tudi Agencija in ob koncu leta 2003 naročila študijo Vpliv čezmejnega trgovanja z električno energijo na delovanje elektroenergetskega sistema in trga z električno energijo v Sloveniji (Agencija, Poročilo o stanju na področju energetike, 2003).

35

6 VLOGA REGULATORJA IN DRŽAVE –KONFLIKT ALI SOŽITJE?

6.1 Uvod

Slovenija se je s sprejemom Energetskega zakona lotila procesa preoblikovanja podjetij elektroenergetskega sistema predvsem zato, da se zagotovijo pogoji za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov po tržnih načelih. Novi zakon je med drugim uvedel tudi ločitev dejavnosti na regulirane in neregulirane. Dosedanja vloga podjetij se je s tem bistveno spremenila. Tržne razmere namreč pomenijo, da se bodo morala elektroenergetska podjetja bolj usmerjati h kupcu. Uspešna bodo le, če bodo produktivno učinkovita, kar pomeni, da bodo storitve čimbolj poceni in kvalitetne. Namen reguliranja je predvsem zaščita potrošnikov, ob zagotovitvi, da je družba sposobna za ekonomsko preživetje in ima vzpodbudo za učinkovito poslovanje. Agencija za energijo kot regulator je tako vpeta med potrošnike, regulirana podjetja in državo. Kakšni so pravzaprav interesi udeležencev, ki jih zanima uspešno izvajanje gospodarskih javnih služb? V elektrogospodarstvu so upravljalske in lastniške funkcije trenutno v domeni javnega sektorja. Iz tega izhaja dvojna vloga države. Na eni strani nastopa kot večinski lastnik in bi jo morali zanimati interesi reguliranih podjetij, na drugi strani pa se država pojavlja kot tvorec energetske politike, kjer jo zanimajo vidiki interesa države. Tako se v Sloveniji pojavlja dvojna vloga države (Glavič, 2003, str.83).

6.2 Država

V prvem primeru država nastopa v vlogi lastnika, v kateri bi ji kot dobremu gospodarju moralo biti v interesu povečevanje vrednosti podjetij na trgu. Kako pa nastopa država v drugem primeru, torej v vlogi države, kjer mora zastopati drugačne interese? Ključni problem gospodarskih javnih služb v Sloveniji je izboljšanje ekonomske učinkovitosti. Odgovornost za neučinkovito poslovanje se pogosto pripisuje dejstvu, da je njihov upravljavec in lastnik država. Zakaj je tako? Znano je namreč dejstvo, da:

- so organizacije v državni lasti izolirane od tržnih spodbud, ki temeljijo na prostem trgu dela, kapitala in proizvodov storitev;

- so javna podjetja izpostavljena kratkoročnim političnim intervencijam, bojem med političnimi opcijami in zahtevam posebnih interesnih skupin (sindikatov, lokalnih oblasti) po privilegijih.

36

Interesi države v tej vlogi so, da je zagotovljena zanesljiva oskrba po dostopnih cenah, hkrati pa zagotovljena politična in ekonomska stabilnost. Ti interesi države so oportunitetni stroški, ki so najtesneje povezani s konceptom redkosti in izbire. Oportunitetni stroški so namreč definirani kot tisto, čemur se moramo odreči, da bi dobili nekaj drugega (Glavič, 2003, str.84). Država v našem primeru vpliva na:

- energetsko politiko, - lastniško politiko, - investicijsko politiko.

Kakšni so pogoji za izvajanje energetske politike? Je država sama s sabo v konfliktu interesov, tako lastniških, nadzornih kot tudi političnih? Kako bo uspela izvesti usklajenost različnih interesov, v katerih se nahaja? Država v vlogi tvorca energetske politike želi:

- predvidljivo in obvladljivo ceno, - znan, predvidljiv pravni in regulativni okvir, - zagotovljene tržne deleže, - zanesljivost oskrbe.

Država v vlogi lastnika želi:

- maksimirati vrednosti premoženja v energetiki, - maksimirati vrednosti premoženja v industriji, - prihodek države lastnika.

Država v vlogi tvorca investicijske politike pa želi:

- zagotoviti naložbe v zanesljivost oskrbe, - zagotoviti naložbe v vrednost družbe, - zagotoviti naložbe v povečanje prihodka.

Kje so oportunitetni stroški države? Država kot lastnica tako energetskega kot tudi podjetja v kakšnem drugem delu industrije, z znižano ceno električne energije vpliva na to, da ima podjetje v drugem delu industrije nižje stroške nabave električne energije. S tem vpliva na dvig vrednosti podjetja v drugem delu industrije in hkrati znižuje vrednost energetskemu podjetju. V tem primeru država sprejme oportunitetne stroške, saj je s tem žrtvovala donos v tem podjetju, ko je izbrala drugačno alternativo in kot lastnica obeh podjetij v tem primeru dvignila vrednost drugemu podjetju. Gledano s strani države kot lastnice obeh podjetij je to sprejemljivo, saj

37

država kot lastnik ugotovi, kje je največji skupni dobiček s takšnim dejanjem. Ob tem se postavi vprašanje ali je to dolgoročno za državo dobro, saj s takšnimi potezami ne maksimira vrednosti obeh podjetij po tržnih načelih.

6.3 Regulator

Vloga regulatorja naj bi zamenjala vlogo neposrednega izvajalca v panogi. Če se je država prej kot nadzornik in hkrati lastnik spuščala v mikro upravljanje podjetij, se nasprotno regulator ukvarja z makro upravljanjem podjetij. Regulator znotraj regulativnega ovira postavi določene omejitve,za katere meni, da so izvedljive tudi v realnem poslovnem svetu (Glavič, 2003, str.85). Regulator v Sloveniji ni vpet med tri prej navedene akterje, temveč zaradi državnega lastništva reguliranih podjetij zgolj med dva; torej med potrošnike in državo. Kdo ima večjo moč in vpliv, potrošniki ali država? V tem primeru je jasno, da država. Če bi imeli močnejše razmerje porazdelitve lastništva v reguliranih podjetjih, kot jo imamo sedaj (država je praktično 80% lastnica), bi nedržavni del lastništva bil veliko bolj usmerjen k racionalemu poslovanju, saj bi imel drugačne cilje, kot jih ima država sedaj. Če se kot država želimo odpreti tujini in tujim trgom kapitala, le-ta zahteva določena pravila vnaprej. Tu je glavna vloga regulatorja; da jih zagotovi na transparenten in jasen način. Ekonomski nadzor, ki ga izvaja regulator, mora dopuščati razumno stopnjo donosa na sredstva. Skrbeti mora, da prekomerni dobički niso dopuščeni, donosnost na sredstva v reguliranih dejavnostih pa mora omogočati ustrezno delovanje teh dejavnosti vključno s financiranjem naložb, da bo zagotovljena kakovostna storitev. Z vidika regulatorja zanj ni pomembno, kdo je lastnik podjetij, ki jih regulira, temveč skozi ekonomski nadzor, ki ga izvaja, zasleduje naslednje glavne cilje:

- vzpostavitev operativno in stroškovno ekonomsko nadzorovanega okolja;

- ekonomski nadzor, zasnovan na vzpodbudah, ki

a) omogoča pravično alokacijo med posameznimi reguliranimi dejavnostmi in njihovimi uporabniki ob izboljšavi učinkovitosti, ki jo od reguliranih dejavnosti pričakuje regulator in

b) preprečevanje monopolnega iztržka s strani reguliranih dejavnosti,

38

- podpiranje učinkovite ravni delovanja in investiranja v reguliranih

dejavnostih, - vzpodbujanje učinkovite izrabe obstoječe infrastrukture,

- vnašanje regulativne odgovornosti preko transparentnosti in

javnega razkrivanja regulativnega procesa ter osnov za regulativne odločitve,

- učinkovito izvajanje ekonomskega nadzora z iskanjem

sprejemljivega ravnotežja med interesi reguliranih dejavnosti, uporabnikov, njihovih storitev in javnosti.

6.4 Konflikti interesov med državo in regulatorjem

Ugotavljamo torej, da v trenutnih razmerah v Sloveniji država nastopa hkrati v vlogi oblikovalca energetske, lastniške, investicijske politike in politike nasploh. Regulator je prav tako ustanovljen s strani države, z namenom zmanjšanja dnevnega vpliva kratkoročne politike na učinkovito ekonomsko in tehnično izvajanje energetske dejavnosti. Kje je tu konflikt? Država je regulatorju, s tem, ko ga je ustanovila uradno prepustila del svojih nalog. V prispodobi torej država kot mati želi, da otrok – regulator postane samostojen in zaživi neodvisno od nje in jo razbremeni določenih nalog. Toda država se mora kot mati prepričati, da je regulator dovolj zrel za samostojno pot, preden ga izpusti iz svojih rok (Glavič, 2003, str.85). Eno in drugo je moteče po eni strani za državo in po drugi strani za regulatorja. Zakaj? Regulator je odgovoren za vzpostavitev normativnih pravil ekonomskega reguliranja. V svoji filozofiji razmišljanja se osredotoči predvsem na to, da so podjetjem zagotovljena sredstva za normalno poslovanje in primerna stopnja donosa. Zakaj pa bi država podpirala odločitve regulatorja? Kdo predpiše pravila obnašanja regulatorja? Država. Kdo izda uredbo o licencah? Država. Kdo presodi o upravičenosti cene za uporabo omrežja, ki jo določa regulator? Država. In zakaj je potem država ustanovila regulatorja? Da lahko uradno dokaže, da je cena določanja storitev ločena od sredstev, ki to storitev omogočajo? Da se izogne pritisku, da so regulirane cene mehanizem obvladovanja inflacije?

39

V obdobju do leta 1996 si je država prizadevala, da bi cene električne energije izravnala s tržno vrednostjo, vendar pa so cene električne energije ostale pod ravnjo, ki zagotavlja povrnitev stroškov. Cene so bile ves čas postavljene kot del državne strategije za obvladovanje inflacije. Socialna podpora bi morala biti predvidena neposredno, skozi sistem socialne varnosti, ne s ceno energije. Dolgoročno je še naprej potrebno uravnavanje cen v delih trga, tam kjer ni mogoče, da bi odjemalce varovala popolna in poštena konkurenca. Zato mora regulator s preglednim sistemom urejanja cen nadomestiti podrobni sistem nadziranja stroškov in določanja cen, ki ga je doslej opravljala država. Večina imetja je v lasti in pod strogim nadzorom države, ki v odvisnosti od politike stremi enkrat k posrednemu in drugič k neposrednemu dobičku. Država si že dolgo zelo prizadeva, da bi postala odprta za zunanje trge. To bo dosegla le, če si bo prizadevala, da bo čimprej razčistila državno politiko. Na dolgi rok ne bo sposobna financirati svojih infrastrukturnih objektov, tako kot doslej. Morala bo upočasniti dinamiko investicij v infrastrukturo ali pa začeti s sistematičnim vključevanjem privatnega sektorja, za kar se je na področju elektrodistribucij nedavno že odločila. Če želimo stopiti na mednarodne trge in tam tudi biti uspešni, bo potrebno vzpostaviti sožitje med državo in regulatorjem. Konflikti interesov seveda obstajajo, vendar pa je treba vedeti, da je regulatorjeva naloga tudi nadzor nad trgom z električno energijo in plinom, iz katere izhaja, da je dolžan na to opozarjati in državi pravilno svetovati. Država pa ga seveda mora znati poslušati in sprejeti pameten nasvet. Sožitje vsekakor obstaja, le vzpostaviti ga je potrebno na pameten način. Regulator in država se morata pravilno obnašati, torej komunicirati in se medsebojno poslušati kot konstruktivna partnerja (Glavič, 2003, str.86).

40

7 SKLEP

Za Republiko Slovenijo je bilo leto 2003 tretje leto odpiranja trga z električno energijo in prvo leto odpiranja trga z zemeljskim plinom. Oba procesa sta potekala brez večjih pretresov. Stopnja odprtosti trga z električno energijo in tudi cenovni učinki - predvsem postopno spreminjanje cen s tendenco evropskih dvigov - kažejo, da smo na področju električne energije na podobni poti kot druge države Evropske unije. Pri tem se seveda v procesu sproščanja in odpiranja energetskega trga tudi v Sloveniji srečujemo s številnimi težavami in ovirami. Za leto 2003 je bila značilna rast porabe električne energije, spremenili pa sta se tudi struktura odjema in dotlej značilna krivulja odjema električne energije po mesecih, vendar zato ni bila ogrožena zanesljivost oskrbe. Težnjo po večanju porabe električne energije v poletnih mesecih, kakršno že nekaj časa pozna veliko držav Evropske unije, tako v Sloveniji ugotavljamo le s časovnim zamikom. V letu 2003 se je prvič zgodilo, da je bil konični odjem električne energije poleti višji od zimskega. Ta dejstva bo vsekakor treba upoštevati tudi pri načrtovanju potrebnih količin in virov električne energije. Pri načrtovanju proizvodnih zmogljivosti pa bo treba v prihodnje upoštevati ne le potrebe, temveč tudi ekonomsko in vse bolj ekološko primernost objektov. V letu 2003 v Sloveniji niso bili zgrajeni pomembnejši objekti za proizvodnjo električne energije. Zmogljivost prenosnega in distribucijskega omrežja sta dejanska in potencialna omejitvena dejavnika, in sicer tako z vidika zanesljivosti dobav oziroma zagotavljanja ustrezne kakovosti električne energije kakor tudi z vidika čezmejnega trgovanja z električno energijo. Tehnološko ustrezna, primerno vzdrževana in optimalno locirana omrežja so izjemnega pomena za doseganje temeljnih ciljev na področju oskrbe odjemalcev in tudi za doseganje drugih ciljev v procesu odpiranja trga. Tudi v Evropi je bilo leta 2003 nekaj pomembnih izpadov elektroenergetskih sistemov, ki so ponovno opozorili na aktualnost tega področja. Evropska komisija je zato presodila, da je treba večjo pozornost namenjati zanesljivosti dobav in v skladu s tem sprejemati ukrepe tako na ravni Unije kakor tudi v posameznih članicah. Podjetja za prenos in distribucijo električne energije so v letu 2003 pospešeno vlagala v prenosno in distribucijska omrežja v skladu s svojimi gospodarskimi načrti in regulativnim okvirom za obdobje 2003-2005, ki ga je Agencija pripravila in uveljavila v letu 2002.

41

Regulirana podjetja, ki se ukvarjajo z distribucijo električne energije, so poslovno leto 2003 končala pozitivno, vendar pa je prihajalo do prelivanja sredstev med dejavnostmi. Agencija je ob pripravi regulativnega okvira za leta 2003 do 2005 predlagala vsakoletno zviševanje cen električne energije za tarifne odjemalce, saj bi se sicer pri nespremenjeni nabavni ceni električne energije pojavile izgube distributerjev. Zadrževanje cen električne energije za tarifne odjemalce, ki so v pristojnosti vlade, neugodno vpliva tudi na učinkovitost reguliranja cen za uporabo omrežij, podjetja pa napeljuje k prelivanju sredstev med različnimi dejavnostmi. Pri vprašanju ravni cen električne energije za tarifne odjemalce se stalno srečujeta težko uskladljivi težnji oziroma potrebi, in sicer:

- težnja po uvajanju tržnih mehanizmov in - potreba po obvladovanju inflacijskih pritiskov.

To se je ponovno pokazalo ob koncu leta, ko je Vlada RS pod pritiskom zahtev, povezanih z vstopom Slovenije v mehanizem menjalnih tečajev ERM 2, zamrznila omrežnino in Agenciji odvzela zakonska pooblastila za ekonomsko reguliranje dejavnosti prenosa in distribucije električne energije. Čezmejno trgovanje je v letu 2003 potekalo v skladu z načeli dodeljevanja prenosnih zmogljivosti z uporabo metode proporcionalne delitve razpisanih kvot. Distribucijska podjetja so poslovala kot izbirne lokalne gospodarske javne službe; reguliranje teh podjetij je bilo v pristojnosti lokalnih skupnosti. Za leto 2003 so bila značilna intenzivna prizadevanja distribucijskih podjetij za svoj prihodnji položaj na trgu, saj je veliko lokalnih skupnosti izbiralo nove distributerje oziroma urejalo koncesijska razmerja. Pregled stopnje konkurenčnosti na obeh trgih je pokazal, da se konkurenca na slovenskih trgih z električno energijo in zemeljskim plinom v praksi težko vzpostavlja. Takšne razmere so rezultat velikosti trga, strukture proizvodnih virov in udeležencev trga, omejenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti, nenazadnje pa so pogojene tudi z večinskim lastniškim deležem države v vseh pomembnih segmentih trga – še posebej to velja za trg z električno energijo.

42

Vizija Agencije je sodelovati pri postavljanju ciljev energetske politike in vzpostavitev takšne strategije regulativnega okvira, ki bo zasnovana na podlagi spodbud za energetska podjetja, ob upoštevanju interesov potrošnikov. Omogočiti je potrebno doseganje tistih ciljev na energetskem področju, za katere se opredeli oziroma jih sprejme država. Z učinkovitim delovanjem in uresničevanjem svojih nalog Agencija za energijo RS deluje kot koordinator energetskega sektorja, zastopa skupni interes ter v njem usklajuje in upošteva tako cilje države kakor energetskih podjetij in odjemalcev. Sodelavci Agencije smo pri udejanjanju njenih nalog strokovni, dosledno upoštevamo pravne in etične norme ter spoštujemo vse udeležence na energetskem trgu. Naša nenehna pozornost je namenjena tudi varovanju okolja, zato podpiramo prizadevanja za učinkovito rabo energetskih virov. Agencija skrbi za preglednost in javnost svojega delovanja.

43

8 POVZETEK

Republika Slovenija je na področju energetike morda v svojem najpomembnejšem obdobju v zadnjih nekaj desetletjih. Iz daljšega obdobja, v katerem je bilo energetsko gospodarstvo zelo predvidljivo urejeno, prehajamo v obdobje delovanja trga. Za tržno delovanje lahko rečemo, da so delovanje trga in njegove zakonitosti predvidljivi, medtem ko posamezni rezultati trga, kot je na primer cena za električno energijo na določeni dan, niso v celoti predvidljivi. Energetski zakon, ki je bil sprejet septembra 1999, v Sloveniji uvaja energetski trg z namenom ureditve energetskega sektorja na sodoben način. Pomeni tudi pomemben korak v postopku usklajevanja slovenske zakonodaje z zakonodajo Evropske unije na področju energetike. Za nadzor nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom je bila ustanovljena Agencija za energijo RS, ki opravlja z zakonom določene naloge. V interesu vseh udeležencev mora zagotoviti pregledno in nepristransko delovanje trga. Naloge in pristojnosti Agencije so:

- določanje cen za uporabo elektroenergetskih omrežij - odloča o upravičenosti stroškov in drugih elementov cen za

uporabo elektroenergetskih omrežij

- odločanje v sporih, ki izvirajo iz bodisi zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omrežij ali obračunane cene za uporabo omrežij

- izdaja licenc za izvajanje energetskih dejavnosti v skladu z

določbami EZ in uredbe o izdaji licenc. Zraven teh nalog pa Agencija še sodeluje s pristojnimi organi in inšpekcijami, izdaja letna poročila in informacije za javnost in opravlja druge naloge, povezane z nadzorom nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskih plinom. Vizija Agencije je sodelovati pri postavljanju ciljev energetske politike in vzpostavitev takšne strategije in regulativnega okvira, ki bosta zasnovana na podlagi spodbud za energetska podjetja, ob upoštevanju interesov potrošnikov.

44

Z učinkovitim delovanjem in uresničevanjem svojih nalog Agencija za energijo RS deluje kot koordinator energetskega sektorja, zastopa skupni interes ter v njem usklajuje in upošteva tako cilje države kakor energetskih podjetij in odjemalcev. Namen reguliranja je varstvo potrošnikov, medtem ko je zagotovljeno, da ostane regulirano podjetje sposobno za ekonomsko preživetje ter da ima spodbudo za učinkovito poslovanje. Z nadzorom cen in donosnosti naložb ter spremljanjem strateških planskih odločitev želi Agencija vzpostaviti stabilno, predvidljivo in pregledno ekonomsko okolje. V Agenciji uporabljamo za slovenske razmere primerne modele in metode za določanje cen, ki jih sproti dograjujemo. Cilj je oblikovati takšen način reguliranja cen, s katerim bodo učinki na udeležena podjetja korektni in hkrati makroekonomsko sprejemljivi. Vodila Agencije pri udejanjanju njenih nalog so: strokovnost, dosledno upoštevanje pravnih in etičnih norm ter spoštovanje vseh udeležencev na energetskem trgu. Naša nenehna pozornost je namenjena tudi varovanju okolja, zato podpiramo prizadevanja za trajnostno rabo energetskih virov. Agencija skrbi za preglednost in javnost svojega delovanja. KLJUČNE BESEDE Distribucija električne energije Dostop do omrežja Energetske storitev Regulator trga Zamejena cena – cenovna kapica

45

SUMMARY The Republic of Slovenia is going through probably the most important phase for its energy sector in decades. After log years of a most predictable order the sector, we are entering the era o the market. Although the functioning of the market and its laws are predictable, particular outcomes, such as the price of electricity on a given day are not so certain. The Energy Law (EL), which was passed in September 1999, introduced the energy market in Slovenia with the purpose of organising the power sector in a modern way. At the same time, the EL also represent an important step in the process of harmonisation of the Slovenian legislation with the legislation of the European Union in the energy sector. For the supervision of functioning of the electricity and natural gas market, the Energy Agency of the Republic of Slovenia (agency) was establisher according to the provisions of the EL as an independent organisation, carrying out the duties, specified by the law. The agency is carrying out its duties with purpose of ensuring a transparent and non-discriminating functioning of the market in the interest of all participants. The agency having the following duties and authority:

- setting the prices for the use of electric grids - takes decision about the justification of costs and other elements

of the price for the use of electric grids - taking decision in case of disputes, originate in from denial of

access to electric or gas transmission grids or charge for the use of electric or gas transmission grids

- granting of licences for performing energy-related activities in accordance with the previsions of the law and the decree.

Besides of the above listed tasks, the agency also cooperates with competent authorities and inspectorates, publishes yearly reports and information for the public and performs other tasks, linked-up with the control of functioning of the electricity and natural gas markets. The vision of the agency is to participate in setting up of goals of the energy policy of Slovenia, and to establish a strategy and regulative framework, based upon incentives for the power sector companies and the interests of customers. By effective operation and implementation of its tasks, the agency is acting as the co-ordinator of the power sector, representing the common interests, whereby it is harmonising and taking into

46

consideration the goals of the state as well as the goals of all companies of the power sector and customers. The purpose of regulation – including determining the prices for the use of electric power grids – is the protection of consumers but at the same time the viability of companies, performing public services must be ensured and they must be given the incentives for efficient operation. Regulation of prices is oriented to stimulate the efficiency in the technical and economic spheres of activities. The agency is using models and methods, adequated to conditions, prevailing in Slovenia, and they are being upgraded every year. It is our goal to form a method of regulation, which will produce correct effects on participating companies, and also be acceptable from the macro-economic point of view. When executing its tasks, the agency in guided by expert knowledge, high regards for legal and ethical standards and respect for equal treatment of al participants in the energy market. The agency in also paying constant attention to the problems of environment protection, therefore it is supporting the efforts for a sustainable use of energy sources. The agency is taking care to perform its work transparent and in public.

KEY WORDS Distribution of electricy Third party access; open acces Energy services Regulatory authority Price kap

47

9 LITERATURA IN VIRI

Literatura

1. Alfred E. Khan, The Economics of Regulation, 1988 2. Armstrong, S. Cowan and J. Vickers, Regulatory reform, 1995 3. A.K. Izaguirre, Private participation in Energy, 1995 4. Banič Ivo, Nastajajoče trg električne energije v Evropi in vpliv

trga energije na slovensko elektrogospodarstvo. Četrta konferenca za velike električne sisteme, 19999, str. 1-10.

5. Brečevič Djani, Naloge razvoje prenosnega podjetja po odpiranju trga električne energije, Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled, 2001, str.37)

6. Directive 96/92/EC of European Parliament and of the Council of 19 December 1996 concerning common rules ofor the internal market in electricity

7. D. Parker, Regulation of privatised public utilities in the UK, 1999

8. Glavič Irena, Regulativni okvir in investitorjeva pričakovanja, Zbornik Cigre 2, Šesta. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Portorož, 2003, ŠK C5-4, str. 15-20

9. Glavič Irena, Vloga regulatorja in države – konflikt interesov ali sožitje?, Zbornik Cigre 2, Šesta. konferenca slovenskih elektroenergetikov, Portorož, 2003, ŠK C5-17, str.83.87

10. Golob Robert, Odpiranje trga z električno energijo v Sloveniji. Trg električne energije. Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov. Bled: Slovenski komite mednarodne konference za velike električne sisteme, 2001.

11. Kohn Michael et al., Liberalization and Privatisation f the Energy Sector, Zurich:Institute for Capital and Economy, 1998, 78. str.

12. Martinec Niko, Elektrika je tržno blago, ne dobrina. Glas gospodarstva, Ljubljana, julij-avgust 2000, str. 16-18

13. M. Rebernik in L. Repovž, Od ideje do denarja, 2000 14. Paripovič Majda, Ekonomska načela reguliranja GJS in

distribucije v prvem regulativnem obdobju, Zbornik Cigre 2, Šesta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Portorož, 2003, ŠK C1-3, str.13-17

15. S. Hunt and G. Schuttleworth, Competition and scoice in electricity, 1996

16. Regulatory reform, Privatisation and Competiton Policy. Paris. OECD, 1992, 129. str.

17. Senčar Marko, Lah Tomaž, Vloga Agencije za energijo pri transparentnem delovanju energetskega trga. Peta konferenca

48

slovenskih elektroenergetikov Bled, Slovenski komite mednarodne konference za velike električne sisteme, 2001, str. 17-21

18. Skubin Gorazd, Organizator trga kot nov subjekt v EES Slovenije. Peta konferenca slovenskih elektroenergetikov, Bled: Slovenski komite mednarodne konference za velike električne sisteme, 2001, str. 57-62

19. Tomšič Mihael Gabrijel, Energetika in vstop v EU – možne variante in pričakovanje posledice. Mizica pogrni se in lonček kuhaj. Ljubljana: Slovenski E-forum, Društvo za energetsko ekonomiko in ekologijo, 1999, str. 77-102

Viri

1. Energetski zakon, Uradni list RS, št. 79/99 in podzakonski akti 2. Letno poročilo o delu Agencije za energijo za leto 2003 3. Posvetovalni dokument za vzpostavitev regulativnega okvira

reguliranja cen elektroenergetskih omrežij v Sloveniji, 2002 4. Poročilo o delu Agencije za energijo za leto 2002 5. Poročilo o stanju na področju energetike za leto 2003 6. Pravila za delovanje trga z električno energijo (Uradni list RS št.

30/01) 7. Pravilnik o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij

in kriterijih za upravičenost stroškov, Uradni list RS št. 30/2001, 103/2001, 48/2002, 109/2002

8. Privatisation and the Globalisation of Energy Market, Washington DC: Anergy Information Administration, 1996, 64. str.

9. Resolucija o nacionalnem energetskem programu (Ur. List RS št. 57/04)

10. Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (Uradni list RS št. 9/96)

11. Sklep o določitvi upravljalca prenosnega omrežja energije v RS (Uradni list RS 54/00)

12. Sklep o določitvi upravljalca distribucijskih omrežij električne energije (Uradni list RS 54/00)

13. Sklep o ustanovitvi Agencije za energijo RS (Uradni list RS št. 54/00)

14. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranje trga z električno energijo (Uradni list RS št. 54/00)

15. Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe prenos električne energije in upravljanje prenosnega omrežja (Uradni list RS št. 54/00)

16. Uredba o tarifnem sistemu za prodajo električne energije (Ur. List RS št. 36/04).

1

PRILOGA 1 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC CEER . Svet evropskih energetskih regulatorjev CUO cena za uporabo energetskih omrežij ETSO Združenje evropskih sistemih operaterjev ETSO CBT poravnalni mehanizem EZ Energetski zakon DEM Dravske elektrarne GJS gospodarska javna služba HSE Holding slovenske elektrarne PEE prenos električne energije SEL Savske elektrarne SENG Soške elektrarne UCTE Union of the Coordination and Transprt Electricity UPO upravljanje prenosnega omrežja