Razvoj V sloga v Razvoj V sloga v skokih in poletih na skokih in poletih na smučeh 2. delsmučeh 2. delPripravil Aleš Guček – Smuček

Ameriški zgodovinar smučanja John Allen je napisal zanimiv članek, v katerem omenja Poljaka Miroslawa Grafa (rojen 1959, Boklöv 1966) kot začetnika V sloga. Leta 1970 je padel in si močno poškodoval gleženj. Najlažje je skakal v V slogu, ki so ga sodniki jasno slabo ocenili. Na sliki se je trudil imeti smuči v paralelnem položaju, a namesto sklenjene smuči razklenjene.

Šved Jan Boklöv velja za pravega izumitelja V sloga leta 1985. Razvil ga je do „popolnosti“ in tudi po deset metrov preskakoval konkurente zaradi izkoriščanja večje površine položaja telesa smuči ter skakalca - izkoristek aerodinamike. Sodniki so ga slabo ocenjevali zaradi „grdega sloga“.

FIS sodniki so takole kazali ocene za slab slog med skokom in doskokom. Boklövu se ni godilo nič bolje, ko je dobival ocene od 16 do 17 točk, namesto 19 ali 20 za svoj V napredni slog.

Več skakalcev, med njimi tudi Francoz Didier Mollard , so izumili diagonalni slog, ker so sodniki V slog ocenjevali od dve do tri točke manj zaradi „delanja norca iz sloga skokov“.

Boklöv je kljub nižjim ocenam zaradi velikih gnoj predrl šele leta 1992, ko je priznala V slog za „lep“. Marsikateri skakalec je imel težave, nekateri pa ne, kot na primer skaklaca spodaj.

Matjaž Zupan

Urban Franc

Tudi ta plakat iz leta 1973 ni zbudil FIS, da bi dojela pomen V sloga.

Pa si oglejmo nekaj vrhunskih skakalcev po uradni uveljavitvi V sloga.

Toni Nieminen, Finska

Dimitry Vassiliev, Rusija

Wolfgang Loitzl, Avstrija

Martin Schmitt, Nemčija

Anders Jakobsen, Norveška

Primož Peterka je odlično obvladal V slog, ki mu je prinesel dva kristalna pokala skupne zmage leta 1997 in 1998.

Avstrijska skakalka Daniela Iraschko je kot prva ženska presegla 200 metrov kot predskakalka (predletalka) v Kulmu.

Bine Rogelj, slikar in skakalec: Dolge skoke je omogočil planinski orel. Kasneje pa V slog na svoj način.

Svetozar Guček – Zare, upokojeni FIS sodnik, si je zamislil V slog na angelski način.

Milka Bokal, koordinatorka in soavtorica Slovenskega smučarskega slovarja (ZRC SAZU) je zaprisežena klekljarica in ljubiteljica smučanja.

Pristaši V sloga so zapičili celo smuči v sneg v obliki črke V (?).

Norvežan po rodu Alf Engen je po selitvi v ZDA demonstriral V slog (okoli 1950).

Joso Gorec, ki je prepričal leta 1938 FIS za priznanje smučarskih poletov, je morda z V položajem smuči med postankom na turni smuki hotel povedati, da sta bila leta 1961 pohodu V slog in škarjasta tehnika.

Jože Šlibar (na desni) je celo nataknil kolajno okoli vratu v V slogu, kot je dosegel 141 metrov leta 1961 v Oberstdorfu.

Planica ni obšla V sloga in ga je upodobila na plakatu in na zgibanki novega Nordijskega centra, katerega projekt uspešno vodi Jelko Gros, nekdanji skakalec in trener.

Celo skakalnice in letalnica v Planici so zgrajene v V slogu.

SMUK!

Tolikokrat sem že povedal, kaj pomeni SMUK!, da je prešlo v naša ušesa in tako se bomo pozdravljali v Planici.