Razvoj in problemi naddržavnosti prava EU

5. november 2010Matej Accetto

Schumanova deklaracija

…Skupno Visoko oblast, ki ji bo zaupano vodenje načrta, bodo sestavljale neodvisne osebe, imenovane s strani vlad po načelu enake zastopanosti. S skupnim dogovorom vlad bo izbran predsednik. Odločitve Oblasti bodo izvršljive v Franciji, Nemčiji in drugih državah članicah. Ustrezni ukrepi bodo na voljo kot sredstvo pritožbe zoper odločitve Oblasti.…

26/62, Van Gend en Loos, [1963] ZOdl. 3

… [N]aloga Sodišča po 177. [zdaj 234.] členu, katerega namen je zagotoviti enovito razlago Pogodbe s strani državnih sodišč in razsodišč, potrjuje priznanje držav, da ima pravo Skupnosti moč, na katero se njihovi državljani lahko sklicujejo v postopkih pred njihovimi sodišči in razsodišči. Iz tega je moč povleči sklep, da Skupnost vzpostavlja nov pravni red mednarodnega prava, v prid kateremu so države omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in katerega naslovniki so ne zgolj države članice, temveč tudi njihovi državljani. Neodvisno od zakonodaje držav članic, pravo Skupnosti tako za posameznike ne določa zgolj obveznosti, ampak je njegov namen tudi ta, da jim podeljuje pravice, ki postanejo del njihove pravne dediščine.

6/64, Costa proti ENEL, [1964] ZOdl. 1194

Vključitev določb, ki izvirajo iz Skupnosti, v pravo vsake države članice in, bolj splošno, vsebina in duh Pogodbe državam posledično preprečuje, da bi unilateralnim in kasnejšim ukrepom dale prednost pred pravnim sistemom, ki so ga sprejele na podlagi vzajemnosti. … Izvršna moč prava Skupnosti se med državami ne sme razlikovati v odvisnosti od kasnejših domačih zakonov, ne da bi to ogrozilo dosego ciljev Pogodbe, ki so določeni v 5.(2) členu, in privedlo do diskriminacije, ki jo prepoveduje 7. člen.

Formula evropske naddržavnosti

neposredni učinek+

primarnost (nadrejenost)=

naddržavni pravni red

3.a člen Ustave RS

Slovenija lahko z mednarodno pogodbo […] prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države...…Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

Razmejitev zakonodajnih pristojnosti med EU in DČ

Izključna pristojnost EU: področja, ki jih države članice (DČ) praviloma ne morejo urejati (npr. skupna carinska tarifa, živi morski viri, monetarna politika evroobmočja);

Deljena pristojnost EU in DČ: DČ urejajo, dokler in kolikor ne uredi Skupnost (npr. kmetijstvo, ribištvo, tudi večina področij kazenskega sodelovanja in zunanjih zadev);

Dopolnjujoča pristojnost EU: ukrepi EU dopolnjujejo nacionalne ukrepe (npr. ekonomska politika, zaposlovanje, kultura);

Izključena pristojnost EU: v skladu z doktrino dodeljenih pristojnosti na področjih, ki jih pogodbe ne urejajo, EU nima pristojnosti.

Sodni nadzor v pravnem redu EU (členi

PDEU)

Nadzor nad ukrepi držav članic

Nadzor nad ukrepi institucij Unije

Neposredni postopek pred Sodiščem EU

258. člen (Komisija)

259. člen (druga DČ)

260. člen (neizvršitev)

263. člen (neposredna tožba

upravičenih vlagateljev)265. člen

(opustitev)

Postopek, ki vključuje državna sodišča in Sodišče EU

267.(a) člen 267.(b) člen

Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – samo Sodišče EU

258. člen PDEU

Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi obrazloženo mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe.

Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču.

Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – Sodišče EU in državna sodišča267. člen PDEU

Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede:

(a) razlage Pogodb;(b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali

agencij Unije;Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču

države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču.

Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevo Sodišču.

Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku.

Odlike postopka po 258. členu

Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico.

Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.

Slabosti postopka po 267. členu

Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. Ogrožena pravna varnost za posameznika – učinek sodb za

vnaprej, ne za nazaj. Izvršljivost sodb Sodišča – moč prisile.

Odpravljanje slabosti 258. člena

Slabosti 258. člena Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije –

preganja zgolj največje kršitve.

Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka.

Ogrožena pravičnost za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj.

Izvršljivost sodb Sodišča.

Odlike 267. člena: Nadzor posameznikov. Državna sodišča in državni

pravniki. Ni političnih pomislekov

zasebnih strank. Posameznikove pravice so

zaščitene, sodno varstvo njegovih pravic.

Avtoriteta domačih sodišč.

Slabosti 267. člena

Vprašanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva – stroški, usposobljenost odvetnikov, vprašanje procesne legitimacije.

Državna sodišča morajo biti pripravljena sodelovati.

Pet vprašanj in (spornih) odgovorov nadrejenosti

V1: Kaj je nadrejeno čemu? V2: Kakšna je časovna veljavnost nadrejenosti? V3: Kdo lahko nudi pravno sredstvo v primeru konflikta? V4: Kakšen je učinek ugotovitve nadrejenosti? V5: Kdo ima pristojnost za odločanje o pristojnosti?

O1: Vsakršno evropsko pravo vsakršnemu državnemu. O2: Evropsko pravo prevlada tudi nad kasnejšim državnim. O3: Pravica in dolžnost vsakega sodišča. O4: Učinek neuporaba, ne razveljavitev. O5: Sodišče Evropske unije.

“Vse dokler” – prvi del

Internationale Handelsgesellschaft (Solange I), BVerfGE 37, 271 (1974):

Vse dokler se projekt povezovanja ne bo razvil do te mere, da bo pravo Skupnosti prejelo katalog temeljnih pravic na podlagi odločitve parlamenta in z ustaljeno veljavo, ki bo primeren v primerjavi s katalogom temeljnih pravic, vsebovanim v Temeljnem zakonu, se bo sekundarno pravo Skupnosti še vedno presojalo po standardih Temeljnega zakona.

Izvirno stališče SEU

1/58, Stork v. Visoka oblast, [1959] ZOdl. 43:

… V skladu z 8. členom Pogodbe je Visoka oblast dolžna uporabljati zgolj pravo Skupnosti. Ni pristojna za uporabo domačega prava držav članic. … Posledično Visoka oblast tudi nima pristojnosti za presojo pritožbenega razloga, da naj bi ob sprejemu svoje odločitve kršila načela nemškega ustavnega prava.

Okrepitev stališča…

36, 37, 38 in 40/59, Gaitling v. Visoka oblast, [1960] ZOdl. 423:

… Poleg tega pravo Skupnosti, kot izhaja iz Pogodbe ESPJ, ne vsebuje nikakršnega splošnega načela, izrecno ali kako drugače, ki bi zagotavljajo spoštovanje podeljenih [človekovih] pravic.

… in potem tih preobrat

29/69, Stauder, [1969] ZOdl. 419:

… Ob takšni pravni razlagi pričujoča določba ne vsebuje ničesar, kar bi ogrožalo temeljne človekove pravice, ki so vsebovane v splošnih pravnih načelih prava Skupnosti in katerih varstvo zagotavlja Sodišče.

A vendar pet let kasneje Nemci rečejo solange – kje je kleč?

Nelagodni resnici o človekovih pravicah:

Nobena človekova pravica ni absolutna

Omejene s pravicami drugih

Vsebina (ali domet) odvisna od družbenih odločitev

Težavnost primerjave različnih standardov pravic

“Vse dokler” – prvi del

Internationale Handelsgesellschaft (Solange I), BVerfGE 37, 271 (1974):

Vse dokler se projekt povezovanja ne bo razvil do te mere, da bo pravo Skupnosti prejelo katalog temeljnih pravic na podlagi odločitve parlamenta in z ustaljeno veljavo, ki bo primeren v primerjavi s katalogom temeljnih pravic, vsebovanim v Temeljnem zakonu, se bo sekundarno pravo Skupnosti še vedno presojalo po standardih Temeljnega zakona.

“Vse dokler” – drugi del

Wunsche Handelsgesellschaft (Solange II), BVerfGE 73, 387 (1986):

Vse dokler bodo Evropske skupnosti, zlasti sodna praksa Sodišča ES, v splošnem zagotavljale učinkovito varstvo temeljnih pravic … ki ga bo moč v bistvenem šteti za podobno varstvu temeljnih pravic, kot ga brezpogojno zahteva Ustava … zvezno ustavno sodišče ne bo več izvajalo pristojnosti, da odloči na uporabljivosti sekundarne zakonodaje Skupnosti, … in te zakonodaje ne bo več presojalo po standardih temeljnih pravic, vsebovanih v Temeljnem zakonu.

Novo “napenjanje mišic”

Maastricht-Urteil, BVerfGE 89, 155 (1993):

… Tako moramo Evropsko unijo razumeti kot združenje držav, za katerega ustanovitev, vsebino in razvoj so odgovorne države članice. One so gospodarice pogodb, ki lahko odločajo o njihovi vsebini, o pristopu novih držav in končno celo o prenehanju pogodb.

Je res minilo že toliko časa?

C-144/04 Mangold:

predmet: načelo prepovedi diskriminacije glede na starostoder: direktiva o prepovedi diskriminacije iz leta 2000 in nemški zakon o neomejenem zaposlovanju za določen čas po starosti 52 let iz leta 2002možni negativec: Sodišče Evropskih skupnostimožni junak: nemško zvezno ustavno sodišče