1

POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2010

JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA

Direktorica: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc.

Idrija, februar 2011

2

A. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA PREKO POLIVALENTNE

PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO ZA JUŽNO IN SEVERNO PRIMORSKO TER NOTRANJSKO

I. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE NACIONALNEGA

PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA 1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik namesto psihiatrilizacije družbenih

pojavov in problemov Duševna bolezen je bolezen kot vsaka druga. Z neprimerno drugačno obravnavo oseb z duševnimi boleznimi, ki jo zapletamo v nepregledne, časovno neizvedljive postopke in z nadzorovanjem omejujemo profesijam avtonomijo, ustvarjamo pogoje za dodatno stigmatizacijo, pri čemer pravice duševno bolnih prej kršimo kot varujemo. Tudi s psihiatrilizacijo družbenih pojavov in problemov smo razbili celovito obravnavo oseb z duševnimi motnjami in jim otežili socialno integracijo. Alternativa takemu pristopu so politike (gospodarska, izobraževalna, zaposlovalna, zdravstvena, socialna, kulturna in druge), ki, vsaka iz svojega zornega kota, vendar celovito, razvijajo take pogoje dela in življenja, ki bi, namesto izključevanja posameznih skupin prebivalstva, omogočala njihovo integracijo. V tem smislu je tudi potrebno postaviti zastopnika pacientovih pravic na začetek procesa (v skupnost) z aktivno vlogo, tako v preventivi, kot tudi v zgodnjem odkrivanju in spoznavanju znakov bolezni, v procesu zdravljenja in psihosocialni rehabilitaciji, in ne, kot je to danes, ko igra le vlogo nadzornika v procesu zdravljenja oseb, ki so hospitalizirane proti volji. 2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto paternalističnega odnosa Pretirani psihiatrilizaciji hodi ob boku tudi paternalističen odnos do posameznih skupin (posledično tudi do institucionalnega reševanja problemov), namesto, da bi bila v središču dogajanja avtonomna oseba, ki je avtonomna zato, ker smo (so) jo naučili loviti ribe, zna in zmore sprejemati odločitve in zna biti zato tudi odgovorna.. Graditi proces zdravljenja, rehabilitacije in integracije na sintagmi ogroženosti, ne pa na odkrivanju in razvijanju pozitivnih in zdravih točk v človeku, vodi v nezaupanje, predpisovanje, nadzorovanje in institucionalno reševanje problemov. Proces stigmatizacije bolnega, bolezni, tudi služb za duševno zdravje, se začne v primarnem okolju, v družini, v soseski, v službi, ko se izogibamo poimenovanju bolezni, ko bolezen najprej skrivamo, nato odklanjamo sodelovanje pri zdravljenju in rehabilitaciji (kdaj tudi zaradi strahu in nevednosti) in nazadnje bolnega odložimo v inštitucijo (tudi tako, da mu v psihiatrični bolnišnici priskrbimo stalno bivališče). Duševno zdravje kot sestavni del celovitega zdravja izhaja iz avtonomnosti osebe s težavami v duševnem zdravju in iz njene aktivne vloge. Brez razumevanja, sprejemanja, sodelovanja njega oziroma nje ne more biti uspešnega zdravljenja in rehabilitacije. V tem smislu je tudi potrebno opredeliti večjo vlogo tretjega sektorja – ne z vidika prevzemanja vlog drugih profesij v procesu zdravljenja in rehabilitacije, ampak predvsem v prevzemanju ključne vloge v procesih destigmatizacije, osveščanja in informiranja in integrativne vloge v procesih resocializacije, oziroma preprečevanja izolacije duševno bolnih. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je novembra lani izdalo zloženko Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja, v kateri pacientu, ki je bil v bolnišnico sprejet proti svoji volji, odvzame aktivno vlogo sodelovanja v procesu zdravljenja in rehabilitacije in ga potisne na nivo opravilno nesposobne osebe. Citat:

3

» - Vključi se, kolikor sami želite. Lahko vas spremlja in podpira pri pogovorih z ljudmi, ki odločajo o vaši oskrbi. Lahko govori namesto vas. Na vašo izrecno željo lahko pogovore opravi tudi sam, brez vaše navzočnosti. - Kadar nastopa v vašem imenu, ne sme storiti ali reči ničesar, kar se nista poprej

dogovorila. V najkrajšem času vas mora obvestiti o opravljenem pogovoru in morebitnih dogovorih. Brez vašega dovoljenja se o vas ne sme pogovarjati.

- Ureja lahko samo tisto, kar ste mu naročili in za kar ste ga pisno pooblastili. Kadarkoli pa lahko spremenite navodila ali umaknete pooblastila – ne glede na to, kaj je zastopnik že ukrenil.«

Beseda, komunikacija, odnos zaupanja med pacientom in zdravnikom je v psihiatriji edino, kar omogoča odkrivanje vzrokov bolezni in zdravljenje! (Prikaz št. 1: Oseba s težavami v duševnem zdravju v pogojih ravnovesja med bolnišnično in skupnostno psihiatrijo.) 3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio obravnavi namesto imperializma

posameznih strok Bistvena značilnost vsake profesije je avtonomija, zato profesionalne samokontrole ne more nadomestiti nadzor drugih profesij ali birokratska kontrola. Zdravniško profesijo označuje monopol nad znanjem na določenem področju, monopol

nad profesionalno sodbo, oziroma strokovno ekspertizo, ki sta rezultat vzpostavljenih odnosov med zdravniško profesijo in državo, zdravniki in uporabniki, zdravniki in drugimi profesionalci – licenca, ki jo država podeli zdravniku, mu njemu edinemu dovoljuje opravljanje zdravniške prakse, sprejemanje in odpuščanje pacientov, postavljanje diagnoz, predpisovanje terapije, načinov, oblik, metod in dolžine zdravljenja. Iz monopola nad določenim segmentom znanja in iz humanističnega pristopa pri aplikaciji tega znanja kot dveh temeljnih karakteristik profesije, izhaja še njena tretja, to je profesionalna avtonomija, ki pomeni, da je država kot vir avtoritete zdravniški profesiji dodelila take profesionalne privilegije, da lahko sama regulira kriterije vstopa v profesijo in izstopa iz nje, določa pogoje svojega dela in dela drugih v zdravstvu, ki edina lahko kontrolira delo svojih članov.

Profesionalna avtonomija pomeni biti neodvisen, svoboden, samoregulatoren, izvajati samokontrolo, pri čemer je osnova samoregulacije etika. Profesionalna samokontrola (samokontrola, medsebojna kontrola, drugo mnenje, supervizija, konzultacija, notranji strokovni, zunanji strokovni nadzor) mora ostati v rokah profesije, sicer o profesiji ne moremo več govoriti.

Ostali akterji v zdravstvu: civilna družba, druge profesije, država in trg namreč lahko

izvajajo le posredno kontrolo, ki se nanaša na pogoje dela, standarde, norme, zagotavljanje pravic do zdravstvenih storitev, zagotavljanje pogojev za večjo svobodo pri izbiri zdravnika, bolnišnice, ambulante, metod in načinov zdravljenja. Deklaracijo o poklicni avtonomiji zdravnikov, ki je nastala v okviru Evropskega foruma zdravniških združenj in svetovne zdravstvene organizacije in katere osnovni namen je zaščita bolnika, pravi, da je zdravnikova glavna dolžnost oskrba bolnikov – preventiva, diagnostika, zdravljenje in rehabilitacija, pri čemer mora imeti zdravnik v vseh fazah zagotovljeno brezpogojno poklicno avtonomijo. Poklicna avtonomija namreč ščiti (in ne ogroža) bolnika, ker vsak posamezni zdravnik sprejme odgovornost za kakovost svojega dela; oskrba bolnikov pa je ogrožena vselej, kadar je ogrožena avtonomija zdravnikov.

Profesionalno nedopustna in ustavno sporna pa je vloga zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja v odnosu med pacientom in zdravnikom: »Vse, kar zastopniku poveste je zaupno. Drugim (zdravnikom, osebju, svojcem) lahko pove le tisto,

4

kar mu dovolite in naročite. Vam pa mora povedati vse, kar so mu o vas povedali drugi.« Morda si je potrebno to vlogo zamisliti v operacijski dvorani, da bi bolje videli njene razsežnosti v vseh vidikih drastične podobe? (Prikaz št. 2: Avtonomija profesije je pogoj za pacientove pravice.)

4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo namesto izključevanja Zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo oseb s težavami v duševnem zdravju je potrebno načrtovati kot celovit (ne segmentiran), nepretrgan proces, ki se odvija v hospitalu in v skupnosti, v katerem stroke sodelujejo, in se ne izločajo, v katerem je oseba s težavami v duševnem zdravju avtonomna, in skupaj s svojci vključena v zdravljenje in procese rehabilitacije. Največji problem namreč niso psihiatrične bolnišnice, ki so se modernizirale, profesionalizirale, humanizirale, skrajšale ležalne dobe, se decentralizirale (ambulante, dispanzerji, dnevni hospital, oskrba na domu), največji problemi so problem stigmatizacije, problem pomanjkanja služb za duševno zdravje v skupnosti, problem segmentiranega, pretrganega procesa zdravljenja in rehabilitacije ter posledično problem (ne)integracije osebe z duševno motnjo v skupnost.

Glede oblikovanja mreže služb za duševno zdravje predlagamo:

a) Temeljni poudarek mora biti na posameznih programih in programih antistigmatizacije. b) Okrepijo se službe na primarnem nivoju, predvsem naj se ponovno uvede dispanzerski

način dela. c) Oblikujejo se regijski timi za psihiatrično obravnavo v skupnosti. d) V večjih urbanih centrih, predvsem tistih, ki so oddaljeni od psihiatričnih bolnišnic, se

ustanovijo dnevni hospitali (za Primorsko v Kopru in Novi Gorici). e) Predvsem v ruralnem okolju se razvija obravnava v skupnosti, pri čemer se obravnava in

nadzorovana obravnava v skupnosti združita, ker ni razlogov za neenoten pristop k isti populaciji.

f) Novih psihiatričnih postelj se ne zagotavlja, celo več, sedanje bolnišnice bodo s širitvijo služb v skupnosti posteljni fond zmanjševale, oziroma ga bodo prestrukturirale.

Tak pristop, ki temelji na obravnavi v skupnosti kot logičnem nadaljevanju hospitalnega zdravljenja omogoča ravnovesje med hospitalno in izvenhospitalno psihiatrijo, celovito, kontinuirano obravnavo osebe s težavami v duševnem zdravju, profesionalno porazdelitev vlog in aktivne udeležence v procesih zdravljenja in rehabilitacije. (Glej prikaz št.3: Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo v procesu zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije oseb s težavami v duševnem zdravju.)

5

Prikaz št. 1: OSEBA S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU V POGOJIH RAVNOVESJA MED BOLNIŠNIČNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO

OSEBA S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

ME

NE

DŽ

ME

NT

, Z

AV

AR

OV

AL

NIC

E:

STR

AT

EG

IJA

, P

OSL

OV

NI

NAČ

RT

I CIVILNA DRUŽBA (DRUŽINA, PROSTOVOLJNE ORGANIZACIJE, SKUPINE SAMOPOMOČI, ZAGOVORNIKI –

ZASTOPNIKI): PROGRAM PREVENTIVE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE D

RŽ

AV

A, Z

AV

AR

OV

AL

NIC

E:

STR

AT

EG

IJA, R

EG

UL

AC

IJA D

EJA

VN

OST

I, POG

OJI Z

A D

EL

O SLUŽBE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, STROKE, STROKOVNA ZDRUŽENJA: PROGRAM PREVENTIVE IN

DESTIGMATIZACIJE, PROGRAM PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE, PROGRAM ZDRAVLJENJA

USMERJENOST V LJUDI

USMERJENOST V LJUDI

USM

ER

JEN

OST

V Z

AŠČ

ITO

PRA

VIC

U

POR

AB

NIK

OV

, STR

OK

OV

NE

IN

POSL

OV

NE

AV

TO

NO

MIJE

RAVNOVESJE MED POSAMEZNIKOM

IN OKOLJEM

KKAAKKOOVVOOSSTT SSTTOORRIITTEEVV POG

OJI

ZA

KA

KO

VO

ST

STO

RIT

EV

PO

GO

JI ZA

KA

KO

VO

ST

STO

RIT

EV

USM

ER

ITE

V V

RA

ZV

OJ

DE

JAV

NO

STI

(KA

DR

I, M

AT

ER

IAL

NA

OSN

OV

A)

6

Prikaz št. 2: Avtonomija profesije je pogoj za pacientove pravice

AVTONOMIJA ZDRAVNIŠKE PROFESIJE

KONTROLA CIVILNE DRUŽBE

PROFESIONALNA SAMOKONTROLA

KONTROLA DRŽAVE

KONTROLA TRGA

KONTROLA DRUGIH PROFESIJ

SOCIALIZACIJA

POLITIZACIJA

KOMERCIALIZACIJA

PROFESIONALIZACIJA

(DE)PROFESIONALIZACIJA

RAVNOTEŽJE MED PROFESIONALNO SAMOKONTROLO IN ZUNANJO KONTROLO ZDRAVNIKOV

KONTROLA CIVILNE DRUŽBE

KONTROLA DRŽAVE

KONTROLA TRGA

KONTROLA DRUGIH PROFESIJ

-Samokontrola -Interna strokovna kontrola -Drugo mnenje -Konzilij -Supervizija -Zdravniška zbornica -Zdravniško društvo

- Atomiziran porabnik - Organizirani uporabniki - Zastopnik (zagovornik) - Zavarovalnice - Mediji - Varuh človekovih pravic - Delodajalci - Lokalne skupnosti

- Zakonodajna - Izvršna - Sodna

- Zavarovalnice - Proizvajalci medicinske opreme in zdravil - Uporabniki

SUBJEKTI SO PROFESIONALCI

SUBJEKTI

- Pravniki - Sociologi - Socialni delavci - Druge profesije

7

Prikaz št. 3: RAVNOVESJE MED HOSPITALNO IN SKUPNOSTNO PSIHIATRIJO V PROCESU ZDRAVLJENJA IN PSIHOSOCIALNE REHABILITACIJE OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM

ZDRAVJU

HOSPITALNA PSIHIATRIJA

-Hospital-Multidisciplinarni timi na terenu-Dnevni hospital-Ambulante-Dispanzerji-Patronaža-Programi v skupnosti-Združenja pacientov in svojcev

-Družina-Nevladne organizacije (zagovorništvo)

-Multidisciplinarni timi-Ambulante-Dispanzerji-Dnevni hospital, centri-Stanovanjske skupine-Skupine za samopomoč

za partnerja in svojce-Varuhi pravic

SKUPNOSTNA PSIHIATRIJA

Profesionalci

Menedžment Civilna družba,uporabniki

DržavaKAKOVOST STORITEV

POGOJI ZA KAKOVOST STORITEV

REGULACIJA PRAVIC IN POGOJEV DELA

URESNIČEVANJE PRAVIC, ZADOVOLJEVANJE POTREB

•Programi zdravljenja,•Programi psihosocialne rehabilitacije

•Programi zdravljenja,•Programi psihosocialne rehabilitacije

Programi preventive in destigmatizacije

8

II. OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO

REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE IN SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE

1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice Idrija Ime: Javni zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija. Sedež: Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija. Matična številka: 5053668. Davčna številka: 73393789. Šifra uporabnika: 86.100. Številka transakcijskega računa: 01100-6030276924. Telefon: 05/37-34-400, fax.: 05/37-73-651. Spletna stran: www.pb-idrija.si. Ustanovitelj: Republika Slovenija. Letnica rojstva: 1957, letos bo stopila že četrti korak v drugo polovico stoletja. Poreklo: Italijanska kasarna, največja ob takratni italijanski vzhodni meji s staro Jugoslavijo, zgrajena v obdobju 1928 – 1933 za 4.000 vojakov. Lastnina: Državna, pred lastninjenjem 1991. leta družbena. Organizacijska oblika: Javni zavod, pred sprejetjem Zakona o zavodih 1991. leta, delovna organizacija. Gravitacijsko območje: 308.000 prebivalcev Severne in Južne Primorske, Idrijsko Cerkljanske in Notranjske regije. Idrijska bolnišnica ima, glede na podatke o stopnji hospitalizacije, najbolj strukturirano, pa vendarle izjemno stabilno gravitacijsko območje v slovenski psihiatriji. 44,6% pacientov je iz območja Južne Primorske, 33,3% iz območja Severne Primorske, 20,7% iz Ljubljanske regije, 1,4% iz drugih območij države in iz tujine. Standard: Pred letom 1994 šest, sedem, do deset posteljne sobe, od leta 1997 dalje sobe s štirimi, dvema ali eno samo posteljo, kar je izjemno visok standard. Zmogljivosti: V začetku 450 postelj, danes po 53 letih v povprečju dnevno zasedenih 181 (od 200) postelj; je druga največja psihiatrična bolnišnica. PB Idrija je med vsemi psihiatričnimi bolnišnicami najbolj zmanjšala fizični obseg postelj (za 61%). Število zdravljenih oseb v hospitalni dejavnosti: 1.657, od tega 48 oseb v neakutni obravnavi (2.908 dni), 75 dnevnih primerov. PB Idrija opravi 16,5% celotnega psihiatričnega hospitalnega programa in 20% neakutne oskrbe v psihiatriji. Ležalna doba: Ob nastanku 365 dni, pred 25 leti še 67 dni, lani 38 dni. Na eni postelji se na leto v povprečju zvrsti 9,3 bolnikov oz. bolnic. PB Idrija je med vsemi psihiatričnimi bolnišnicami najbolj znižala ležalno dobo – v zadnjih 25 letih za 43%; oziroma za 14% v zadnjih desetih letih, najbolj, za 10%, v zadnjih dveh letih. Psihiatrično zdravljenje v skupnosti: Ta program, poleg PBI, izvaja le še PK Ljubljana. V letu 2010 je imela PB Idrija v programu psihiatričnega zdravljenja v skupnosti 43 pacientov in pacientk. Doseženo število točk v izvenbolnišnični dejavnosti: 110.673. Obiskov v tej dejavnosti je bilo 7.525 (na obisk je bilo doseženih 14,7 točk). PB Idrija opravi 8% izvenbolnišničnih storitev, ki jih izvajajo psihiatrične bolnišnice. Zaposleni: 200 (v povprečju starih 40,5 let z 18,5 let delovne dobe), čiščenje in pranje pogodbeno preneseno na zasebnike. Z nadpovprečnim vlaganjem v človeški kapital in s privatizacijo navedenih nemedicinskih dejavnosti je PB Idrija dosegla za kliniko najboljšo izobrazbeno raven zaposlenih, najboljše razmerje med zdravstvenimi in nezdravstvenimi

9

delavci v prid prvih in za kliniko najboljše razmerje med pacienti in zaposlenimi. PB Idrija ima 14,5% vseh zaposlenih v psihiatričnih bolnišnicah. Letni proračun: 8,245 mio EUR. Po celotnih prihodkih je na 19. mestu med 26 slovenskimi bolnišnicami in na drugem med psihiatričnimi bolnišnicami. Delež prihodkov PB Idrija v prihodkih psihiatričnih bolnišnic je 15,3%. Materialna osnova: V obdobju od 1994 do 2010 je Psihiatrična bolnišnica Idrija nadpovprečno vlagala v materialno osnovo in to kljub nižjim in kasneje enakim cenam storitev. Celovito je prenovila oba bolniška objekta (220 postelj), bolnišnično lekarno, dispanzer v mestu Idrija, 30 let staro kotlovnico, centralno bolnišnično kuhinjo in funkcionalni objekt z aktivacijsko terapijo, dnevnim hospitalom, učno bazo, jedilnicami in upravnimi prostori. Intenzivno smo pričeli posodabljati arhiv, informacijski sistem in sistem varovanja. Skupna vlaganja bolnišnice in Ministrstva za zdravje v šestnajstih letih presegajo devet milijonov € (16% več kot celoletni proračun bolnišnice), pri čemer je udeležba bolnišnice 68%, države pa 32%. Naša bolnišnica je med tistimi slovenskimi bolnišnicami, ki so najbolj povečale vrednost državnega premoženja. 2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija Psihiatrični bolnišnici Idrija, ki je pred več kot 50 leti nastala kot azil, je bila ob rojstvu namesto krivulje predpisana dokaj ravna življenjska črta. »Ležalna doba« 450 bolnikov in bolnic (najmanj 10 v sobi) je štela skoraj 365 dni. Osnovna naloga zaposlenega osebja z enim zdravnikom in eno višjo medicinsko sestro je bila varovanje bolnikov (ali morda varovanje družbe pred njimi?), ne pa obnavljanje možnosti igranja vlog zunaj. Integracija je temeljila na moči institucije. Mladi domači zdravniki s prim. dr. Jožetom Felcem, dr. Ano Koc in dr. Marijo Zupančič na čelu so se sredi šestdesetih let pridružili »očetu« psihiatrije na Idrijskem dr. Milanu Miklavčiču in zanesli v bolnišnico ambicije in znanje, s katerimi so azil pričeli spreminjati in spremenili v polivalentno psihiatrično bolnišnico za Severno in Južno Primorsko ter del Notranjske in predvideno ravno črto izbočili v krivuljo. Integracijo, ki je temeljila na moči institucije, je nadomestila integracija, ki izhaja iz moči stroke. Ohranjanje vlog za življenje zunaj krajša ležalno dobo in podaljšuje čas do ponovnih hospitalizacij. Stroka je v tem obdobju prehitela pogoje dela in bivanja v bolnišnici do te mere, da je bolnišnici grozila bodisi ukinitev bodisi vrnitev nazaj v prvotno stanje azila. Nova sinergija (podjetizacija) je s povečanim vlaganjem v intelektualni in materialni kapital bolnišnice ponovno potisnila navzgor v azil drsečo krivuljo. Z enim najboljših standardov v Evropi (1 – 4 postelje v sobi), z drugo najboljšo kadrovsko zasedenostjo v slovenski psihiatriji (za kliniko) smo uspeli skrajšati hospitalizacije na povprečno 38 dni in fizični obseg dnevne zasedenosti na 181 postelj, kar je pomemben kazalec kakovostnih sprememb v psihiatriji. Z integracijo, ki temelji na moči stroke in poslovne funkcije, smo bolnikom zagotovili človeka vredne pogoje zdravljenja in bivanja v bolnišnici in ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj stroke. Za procese resocializacije psihiatričnega bolnika pa so poleg sprememb znotraj bolnišnice pomembne vse tiste priložnosti in možnosti zunaj nje, ki omogočajo čimhitrejšo, varnejšo in popolnejšo vrnitev v »normalno življenje« preko ambulant, dispanzerjev in oblik skupnostne skrbi kot so dnevni rehabilitacijski centri, dnevni hospitali, stanovanjske skupnosti, skupine za samopomoč, združenja oseb s težavami v duševnem zdravju in njihovih svojcev. Podjetizacija

10

v smislu povečevanja vrednosti intelektualnega in materialnega kapitala, privatizacija predvsem nemedicinskih dejavnosti v bolnišnici, decentralizacija dejavnosti v okolja, kjer bolniki delajo in živijo, deinstitucionalizacija, integracija, ki temelji na sodelovanju strokovne in poslovodne funkcije, na povezovanju različnih strok za celostno bio psiho in socio obravnavo bolnika ter na vključevanju civilne družbe predvsem v procese psihosocialne rehabilitacije, so tisti dejavniki, ki Psihiatrično bolnišnico Idrija opredeljujejo kot referenčni center za psihiatrijo na sekundarni ravni, in, ki bodo njeno življenjsko krivuljo še naprej vzdrževali v izbočeni obliki. Glej prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija.(po Ichaku Adizesu)

11

Prikaz št. 4: Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija (po Ischaku Adizesu)

12

3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski psihiatrični bolnišnici • usmerjenost k človeku: celostna obravnava bolnika v vseh razsežnostih bio-psiho-socio

bitja, vključevanje svojcev in sodelavcev v terapevtske procese, spoštovanje pravic bolnikov, še posebej pravice do osebne integritete, kar je še posebej pomembno v času, ki še ni odvrgel stigme, je pa sam ožigosan s finančno in gospodarsko krizo, ohranjanje bolnikovih vlog za čimhitrejšo in čimbolj celovito vključitev nazaj v življenjsko in delovno okolje, priznanje pravice do socialne vključenosti;

• samostojnost in povezanost bolnišnice; • spoznanje, da nimata vrednosti le materialni in finančni kapital, ampak tudi

intelektualni, socialni in moralni kapital; • enaka možnost dostopa do storitev bolnišnice, še posebej ne glede na značaj bolezni in

stroške zdravljenja; preprečevanje še dodatne marginalizacije duševnega bolnika; • strokovna in poslovna avtonomija; • ločenost in hkratna soodvisnost strokovne in poslovne funkcije, spoznanje, da

bolnišnica potrebuje obe kulturi – profesionalno, ki je usmerjena v bolnika in profesijo in organizacijsko, ki je usmerjena v razvoj bolnišnice;

• vlaganje v razvoj človeških virov – samo višji nivo znanja, boljša izobrazbena struktura in nižanje števila bolnikov na zaposlenega lahko nadomestijo drago diagnostično in terapevtsko opremo, ki jo ima na razpolago druga medicina;

• spoštovanje in razvijanje uveljavljenih sodobnih metod, načinov in standardov dela ter dobre prakse;

• pripadnost stroki, skupinskemu delu, samokontrola, kolegialna kontrola, spoštovanje načel strokovne etike;

• zavedanje o potrebnosti in sodelovanju vseh profesij in poklicev na vseh nivojih; • podjetniški način upravljanja javne lastnine in javnih sredstev s ciljem kontinuiranega

izboljševanja materialne osnove bolnišnice; ob nižji ali isti ceni storitev smo dosegli boljši standard in višjo kadrovsko rast;

• oblikovanje odnosa do lastnine kot kolektivne dobrine; • spoštovanje načel poslovne etike, oblikovanje partnerskih odnosov z dobavitelji in

pogodbenimi izvajalci, saj jih izbiramo na osnovi referenc; • sodelovanje s civilno družbo glede oblikovanja in izvajanja programov in zmanjševanja

stigmatizacije. 4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s psihiatri Sedež Psihiatrične bolnišnice Idrija je v Ljubljanski regiji, kjer sklepa pogodbe o izvajanju zdravstvenih storitev, toda dejansko je matična bolnišnica za območje Južne Primorske (Koprske, Obalno Kraške), Severno Primorske (Goriške), Notranjske (dela Ljubljanske) in Idrijsko – Cerkljanske regije z okrog 308.000 prebivalci. Ustanoviteljica bolnišnice – Republika Slovenija - je gravitacijsko območje bolnišnice določila v 1. členu Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod (Vlada RS, št. 511-02/93-10/1-S z dne 12.1.1993), območje pa je določeno tudi v 10. členu Statuta Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija (Svet zavoda 9.11.1993, soglasje Vlade RS dne 1.2.1994). Poleg formalnega argumenta, da je PB Idrija zdravstveni zavod v javni mreži tudi v Koprski (Južni Primorski, Obalno Kraški) in Goriški (Severno Primorski) regiji, govori o pokrivanju regij tudi vsebinsko dejstvo, da kar 44,6% hospitaliziranih pacientov in pacientk prihaja iz prve regije in 33,3% iz druge regije, le 20,7% pacientov je iz Notranjske oziroma Ljubljanske regije, 1,4% pa iz drugih območij.

13

(Prikaz št. 5: Zemljevid, Psihiatrična bolnišnica Idrija v mreži služb za duševno zdravje na njenem gravitacijskem območju.) Bolnišnica je na svojem gravitacijskem območju nosilka razvoja psihiatrije in učna baza za vse profesije in poklice, ki se zaposlujejo v psihiatrični dejavnosti. Do danes je med drugim specializirala že 38 psihiatrov (razen dveh vse iz svojih sredstev), od katerih jih je 16 v delovnem razmerju v bolnišnici, kar 8 pa jih dela na Koprskem ali Goriškem. Ob koncu lanskega in ob začetku letošnjega leta je PB na svojem gravitacijskem območju odprla nove ambulante: 0,6 psihiatrične ambulante v ginekološki ambulanti Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo v Postojni, ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje v Zavodu Celjenje v Kopru trikrat tedensko in ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje dvakrat na mesec v zasebni psihiatrični ambulanti Superego v Postojni. Ambulanto kliničnega psihologa, ki deluje vse dni v tednu, pa ima bolnišnica v okviru svojega dispanzerja v Idriji in v okviru svojega programa dnevnega hospitala v bolnišnici. Če k izvenbolnišnični dejavnosti dodamo še sorazmeren del hospitalnih psihiatrov, potem o relativni podhranjenosti Primorske v primerjavi z drugimi območji Slovenije ne moremo govoriti. Seveda pa ostaja problem slovenske podhranjenosti v primerjavi z drugimi državami EU. (Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično dejavnostjo).

14

15

Prikaz št. 6: Zemljevid Primorske in preskrbljenost z izvenhospitalno psihiatrično dejavnostjo

1. Zasebna psih. ambulanta Dušan Sudar, dr. med. 2. Zasebna psih. ambulanta

dr. Vlasta M. Klavora, dr.med. 3. Zasebna psih. ambulanta

Breda Leban, dr. med.

1. Zasebna psih. ambulanta Dušan Sudar, dr. med. 2. Zasebna psih. ambulanta

dr. Vlasta M. Klavora, dr.med.

Zasebna psih. ambulanta Breda Leban, dr. med.

1. Zasebni zdravstveni zavod Oliver Dojčinovski, dr. med. 2. Psihiatrični dispanzer ZD Koper

Zoran Vodopivec, dr. med. 3. Zdravstveni zavod Celjenje Koper

Mirjana Furlan, dr. med. Tea Apath, dr. med. asis. mag. Urban Groleger, dr. med. Martina Martinčič, spec. klin. psih. iz PB Idrija Vesna Rupnik, spec. klin. psih. iz PB Idrija

1. Ambulanta za klinično psihologijo za odrasle Vesna Dujc, spec. klin. psih.

2. Zdravstveni zavod Juretić Jadranka Juretić, dr. med.

1. Zasebna specialistična ambulanta – pedopsihiatrija

Milojka Pavletić-Kopilović, dr. med. 2. Zasebna ambulanta za klinično

psihologijo za otroke in mladostnike Irena Prelovšek-Faganeli, spec. klin. psih.

3. Psihohigienski dispanzer za otroke in mladostnike ZD Piran Alida Mažer, dr. med.

1. Superego d.o.o.Mirjana Damej, dr. med. Martina Martinčič, spec. klin. psih. iz PB Idrija

2. Zasebna specialistična ambulanta Lea Šinkovec, dr. med.

Temza d.o.o Mira Ahlin, dr. med.

Zasebna specialistična ambulanta Lea Šinkovec, dr. med. Branka Režun, spec. klin psih. iz PB Idrija

Psihiatrična ambulanta PBI v Bolnišnici Postojna Anica Gorjanc Vitez, dr. med., spec. psih. Andreja Fabič, dr. med., spec. psih.

1. Psihiatrična bolnišnica Idrija 2. Psihiatrični dispanzer PB Idrija 3. Ambulanta za zdravljenje odvisnosti od alkohola v PBI 4. Gerontopsihiatrična ambulanta v PBI 5. Epileptološka ambulanta in EEG 6. Ambulanta kliničnega psihologa

16

5. Opis dejavnosti Na podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Ur. list RS št. 12/91) je bila z odlokom Vlade RS št. 511-02/93-10/1-8 z dne 12.1.1993 Psihiatrična bolnišnica Idrija preoblikovana v Javni zdravstveni zavod Psihiatrična bolnišnica Idrija. Psihiatrična bolnišnica Idrija je specialna polivalentna ustanova, ki svojo dejavnost organizira in izvaja hospitalno in ekstrahospitalno predvsem za območja Južne Primorske, Severne Primorske, Notranjske regije in Idrijsko Cerkljanske regije. a) Osnovna dejavnost bolnišnice: Dejavnost bolnišnice je prevencija, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni in motenj (psihofarmakoterapija, individualna in skupinska psihoterapija in socioterapija, aktivacijska in miljejska terapija, vzgojno-zdravstveno delo, socialno delo – ob uporabi rezultatov nevrofizioloških preiskav, elektroencefalografije, ustreznih rentgenskih in laboratorijskih preiskav), ter razvojno in edukacijsko delo (ima vlogo strokovnega in organizacijskega nosilca razvoja psihiatrije na svojem gravitacijskem območju, je učna baza za kader s tega območja, opravlja vlogo konzultanta za paciente s svojega območja in izvaja del strokovnega nadzora). - V okviru svoje hospitalne in polhospitalne dejavnosti nudi bolnišnica za področje splošne

psihiatrije, gerontopsihiatrije, zdravljenja alkoholizma in drugih bolezni odvisnosti, adolescentne psihiatrije in forenzične psihiatrije tudi zdravstveno nego, oskrbo z zdravili, nastanitev in prehrano.

- Ekstrahospitalna dejavnost obsega specialistično psihiatrično obravnavo pacientov v ambulantah v bolnišnici in izven bolnišnice, v dispanzerjih, ki jih bolnišnica organizira na svojem gravitacijskem območju, če niso organizirani v osnovni zdravstveni dejavnosti, na terenu v intermediarnih ustanovah, v klubih zdravljenih pacientov in drugih neformalnih oblikah zdravljenja, ter na domu.

b) Spremljajoče dejavnosti bolnišnice, ki so nujne za izvajanje programov zdravstvenega varstva (kuhanje, vzdrževanje, upravni in finančni posli).

17

6. Organizacijska shema bolnišnice Prikaz št. 7: MAKROORGANIZACIJA

° 4 predstavniki ustanovitelja ° 1 predstavnik zaposlenih ° 1 predstavnik lokalne skupnosti ° 1 predstavnik ZZZS

DIREKTOR

MEDICINSKI SEKTOR Strokovni vodja-predstojnik bolnišnice

(namestnik direktorja, delavec s posebnimi pooblastili) SPLOŠNI SEKTOR

Vodja sektorja (delavec s posebnimi pooblastili)

FINANČNI SEKTOR Vodja sektorja

(delavec s posebnimi pooblastili)

SVET BOLNIŠNICE

KOLEGIJ SSTTRROOKKOOVVNNOO--MMEEDDIICCIINNSSKKII

SSVVEETT

Pomočnik predstojnika za hospitalno dejavnost

ZDRAVSTVENA NEGAGlavna medicinska sestra

bolnišnice (delavec s posebnimi

pooblastili)

Pomočnik predstojnika za izvenhospitalno dejavnost

18

Prikaz št. 8A: MEZOORGANIZACIJA 1. DEL

MMEEDDIICCIINNSSKKII SSEEKKTTOORRStrokovni vodja - predstojnik

BOLNIŠNIČNI ODDELKI

ZDRAVSTVENANEGA

FUNKCIONALNE ENOTE

IZVENBOLNIŠNIČNE DEJAVNOSTI

STROKOVNI SVETPomočnika predstojnika za hospital in izvenhospitalno dejavnost

SPLOŠNI PSIHIATRIČNI ŽENSKI ODDELEK – S II

SPLOŠNI PSIHIATRIČNI MOŠKI ODDELEK – S III

PSIHOTERAPEVTSKI ODDELEK – S IV Z

DNEVNIM PSIHOTERAPEVTSKIM

PROGRAMOM

ODDELEK ZA ZDRAVLJ. ODVISNOSTI – L I

GERONTOPSIHIATRIČNI

PSIHIATRIČNI ODDELEK S PODALJŠANIM

ZDRAVLJENJEM – L III

Organizator zdravstvene vzgoje

ZDRAVSTVENA STERILIZACIJA

PSIHOLOŠKA SLUŽBA

AKTIVACIJSKA TERAPIJA

SOCIALNA SLUŽBA

MEDICINSKO KEMIČNI

LABORATORIJ

LEKARNA v PBI

EPILEPTOLOŠKA amb. in EEG laboratorij

DISPANZERSKA DEJAVNOST

AMBULANTNE DEJAVNOSTI v PB

ZDRAVSTVENAADMINISTRACIJA

Zdravnik internist

TRIAŽNA AMBULANTA

PROGRAMI V SKUPNOSTI

AMBULANTE NA TERENU

19

Prikaz št. 8B: MEZOORGANIZACIJA 2. DEL

MEDICINSKI SEKTOR Strokovni vodja-predstojnik

SPLOŠNI SEKTOR Vodja splošnega sektorja

FINANČNI SEKTOR Vodja finančnega sektorja

DIREKTOR

SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO

KADROVSKA SLUŽBA

TAJNIŠTVO

ARHIVSKA SLUŽBA

PREVOZNA SLUŽBA

RECEPTORSKA SLUŽBA

SLUŽBA ZA OSKRBO S PREHRANO

VZDRŽEVALNO-TEHNIČNA SLUŽBA

SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILOM

FINANČNA SLUŽBA

FAKTURIRANJE

BLAGAJNA

OBRAČUN PLAČ

RAČUNOVODSKA SLUŽBA

GLAVNA KNJIGA

SALDAKONTI

MATERIALNO KNJIG.

OSNOVNA SREDSTVA

PLAN IN ANALIZE

NABAVNO-SKLADIŠČNA SL.

ZUNANJI IZVAJALCI

ČIŠČENJE PROSTOROV

PRANJE PERILN. INV.

SLUŽBA ZA PRAVNE ZADEVE

SLUŽBA ZA ZDR. IN POSL. INF. SISTEM

20

7. Vodstvo zavoda Direktorica: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc. Strokovni vodja – predstojnik: mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih. Glavna medicinska sestra bolnišnice: asist. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred. Vodja sektorja za splošne zadeve: Bogdan Tušar, univ. dipl. prav. V. d. vodje finančnega sektorja: Janez Razložnik, ekon. Pomočnica predstojnika za hospitalno dejavnost: Patricija Logar, dr. med., spec. psih. Pomočnica predstojnika za izvenhospitalno dejavnost: Danica Menard, dr. med., spec. psih. Svet zavoda: - Predsednik:

o Franci Jereb, dr. med., predstavnik ustanovitelja, - Namestnica predsednika:

o Patricija Logar, dr. med., spec. psih., predstavnica delavcev PB Idrija, - Člani:

o Nevenka Doles, dipl. soc. del., predstavnica ustanovitelja, o dr. Vlasta Meden Klavora, dr. med., spec. psih., predstavnica ustanovitelja, o mag. Vlasta Kovačič Mežek, predstavnica ustanovitelja, o mag. Ani Škufca, predstavnica ZZZS, o Sabina Vidmar, dipl. ekon., predstavnica Občine Idrija.

Strokovno medicinski svet bolnišnice: - Predsednica:

o Danica Menard, dr. med., spec. psih. - Člani:

o mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., o Anka Erznožnik Lazar, dr. med., spec. psih., o Branka Režun, spec. klin. psih., o Zoran Vodopivec, dr. med., spec. psih.

III. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO

DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA a) Zakonske in druge pravne podlage za izvajanje dejavnosti zavodov: - Zakon o zavodih (Uradni list RS, št. 12I/1991, 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996,

18/1998 Odl.US: U-I-34/98, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP), - Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. št. 9/1992 (26/1992 popr.), 37/1995,

8/1996, 90/1999, 98/1999-ZZdrS, 31/2000, 36/2000-ZPDZC, 45/2001, 2/2004, 80/2004, 15/2008-ZPacP, 23/2008, 58/2008-ZZdrS-E, 77/2008-ZDZdr),

- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS št. 98/1999, 67/2002, 15/2003, 45/2003-UPB1, 63/2003 Odl.US: U-I-291-00-15, 2/2004, 36/2004-UPB2, 62/2004 Odl.US: U-I-321/02-12, 47/2006, 72/2006-UPB3, 15/2008-ZPacP, 58/2008),

- Zakon o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08), - Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/2008), - Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/2000) - Določila Splošnega dogovora za leto 2009 ter 2010 z aneksi, - Pogodbe o izvajanju programa zdravstvenih storitev za pogodbeno leto 2009 ter 2010 z

ZZZS. - Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008-2013 "Zadovoljni uporabniki

in izvajalci zdravstvenih storitev" (Uradni list RS, št. 72/2008 (47/2008 popr.)).

21

b) Zakonske in druge pravne podlage za pripravo letnega poročila: - Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02-ZJU,

127/06-ZJZP, 14/07-ZSPDPO, 109/08), - Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02-ZJF-C), - Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter

metodologije za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Uradni list RS, št. 12/01, 10/06, 8/07),

- Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 115/02, 21/03, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08),

- Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Uradni list RS, št. 54/02, 117/02, 58/03, 134/03, 34/04, 75/04, 117/04, 141/04, 117/05, 138/06, 120/07 in 124/08),

- Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Uradni list RS, št. 134/03, 34/04, 13/05, 138/06 in 120/07),

- Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 45/05, 138/06 in 120/07),

- Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (Uradni list RS, 46/03),

- Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 117/02, 134/03),

- Pravilnik o zagotavljanju sredstev pridobljenih iz dela amortizacije javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 37/2002)

c) Interni akti zavoda: - Odlok o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni zdravstveni zavod št.: 511-

02/93-10/1-S z dne 12.1.1993 - Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni

zdravstveni zavod št.: 01403-93/2006/4 z dne 23.5.2006, - Odlok o spremembi Odloka o preoblikovanju Psihiatrične bolnišnice Idrija v javni

zdravstveni zavod št.: 01403-16/2009/4 z dne 13.1.2009, - Statut Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija, z dne, 9. 11. 1993,

(soglasje Vlade RS z dne, 1. 2. 1994), in uskladitve z dne 28. 9. 2006, - Pravilnik o delovnih razmerjih v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o organizaciji in izvajanju dežurne službe v Javnem zdravstvenem zavodu

Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest v Javnem zdravstvenem zavodu

Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o zdravstveni dokumentaciji v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični

bolnišnici Idrija, - Pravilnik o pravicah in dolžnostih pacientov v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični

bolnišnici Idrija, - Pravilnik o postopkih posredovanja osebnih podatkov in dokumentarnega gradiva oseb,

hospitaliziranih v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o kliničnih preizkušanjih zdravil v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in o drugih prejemkih v Javnem

zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o računovodstvu Psihiatrične bolnišnice Idrija, - Pravilnik o notranjem revidiranju, - Pravilnik o varovanju osebnih in drugih zaupnih podatkov ter dokumentarnega gradiva, - Pravilnik o pisarniškem poslovanju v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o internem strokovnem nadzoru v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o disciplinski in materialni odgovornosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o povračilu stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkih,

22

- Pravilnik o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitev mobilne telefonije v javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija,

- Pravilnik o sredstvih za osebno varstvo pri delu in osebni varstveni opremi delavcev Psihiatrične bolnišnice Idrija,

- Pravilnik o (so)financiranju stroškov izobraževanja in usposabljanja za delo zaposlenih v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija

- Pravilnik o štipendiranju v Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Pravilnik o opravljanju dela dijakov in študentov v Javnem zdravstvenem zavodu

psihiatrična bolnišnica Idrija, - Pravilnik o notranji kontroli varnosti cestnega prometa, - Navodilo za obvladovanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, - Navodilo o načinu uporabe mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav za

fotografiranje in snemanje na bolniških oddelkih, - Načrt o ravnanju z odpadki v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrični bolnišnici Idrija, - Poslovnik Sveta Javnega zdravstvenega zavoda Psihiatrične bolnišnice Idrija, - Poslovnik o volitvah predstavnikov delavcev Psihiatrične bolnišnice Idrija, - Poslovnik o oddaji javnih naročil male vrednosti, - Poslovnik o ravnanju z nafto in naftnimi derivati, - Pravila o vodenju evidenc delovnega časa, prisotnosti in odsotnosti na delu in obračun

delovnega časa, - Pravila za uporabo e- pošte in interneta. B. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2010 I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE

Program Psihiatrične bolnišnice Idrija je v letu 2010 naredilo v povprečju 200 zaposlenih (iz ur 185 delavcev). Na zadnji dan leta 2010 je bilo zaposlenih skupaj 200 delavcev. Povprečna starost zaposlenih v letu 2010 je bila 40,5 let, povprečna delovna doba pa 18,57 let. 1. Fluktuacija v zadnjih sedemnajstih letih Tabela št. 1: Prihodi in odhodi delavcev od 1.1.1994 do 31.12. 2010 Prihodi Odhodi Leto skupaj

zdrav. delavci zdravniki DMS TZN NK ostali skupaj

zdrav. delavci zdravniki DMS TZN NK ostali upok.

1994 18 15 2 - 5 5 6 9 3 1 (0) 1 (1) 1 (1) 4 (0) 2 (0) (2) 1995 13 11 3 - 3 - 7 15 9 1 (1) - 4 (2) 3 (0) 7 (4) (7) 1996 15 8 1 1 4 5 4 12 5 2 (1) - 2 (1) 1 (0) 7 (3) (5) 1997 11 8 - 3 3 - 5 11 8 1 (1) 2 (2) 2 (2) 2 (1) 4 (2) (8) 1998 17 14 2 2 7 1 5 7 7 2 (1) 2 (2) 1 (0) - 2 (0) (3) 1999 13 11 1 - 7 - 5 16 9 1 (0) 1 (1) 5 (0) 4 (0) 5 (4) (5) 2000 9 6 3 - 2 - 4 13 10 1 (1) - 6 (1) 2 (0) 4 (4) (6) 2001 17 13 1 1 4 4 7 9 6 2 (0) 1 (1) 2 (0) 1 (1) 3 (2) (4) 2002 13 10 1 3 5 1 3 13 9 2 (0) 1 (0) 5 (0) 3 (3) 2 (1) (4) 2003 10 5 2 - 1 2 5 14 7 1 (0) - 5 (0) 4 (1) 4 (3) (4) 2004 14 8 3 - 3 2 6 7 4 2 (0) - 1 (0) - 4 (3) (3) 2005 15 13 3 - 6 1 5 11 8 4 (0) 1 (1) 1 (0) 2 (1) 3 (1) (3)

23

2006 16 9 5 (4*) 1 3 3 4 11 - 4* 1 2 1 (1) 3 (1) (2) 2007 11 10 1 3 4 - 3 11 8 2 0 4 1 1 (0) 2008 9 4 1 1 1 1 5 15 10 1* 1(1) 6 2(1) 5(1) (2) 2009 6 4 3 (1*) 0 1 0 2 11 10 4(1) 1 0 1(1) 6(6) (8) 2010 9 4 2 2 0 0 5 6 2 1(1) 1 0 0 4(4) 5 Skupaj 216 153 34 17 59 25 81 191 115 32 (7) 13 (11) 47 (7) 31 (10) 66 (39) (71)% 100 70,8 15,7 7,9 27,3 11,6 37,5 100 60,2 16,7 6,8 24,6 16,2 34,5 37,2 Vir: Kadrovska evidenca PBI Opomba: * delavci na kroženju v PBI () upokojeni delavci Podatki o prihodih in odhodih v obdobju zadnjih sedemnajstih let kažejo na to, da je bilo v tem obdobju za 11% več prihodov novih delavcev, kot je bilo odhodov (med odhodi je bilo kar 37 % upokojitev), na pozitivno gibanje zaposlovanja torej, na večji delež novo zaposlenih zdravstvenih delavcev kot je delež njihovih odhodov, kar se odraža v izobrazbeni strukturi, v višanju deleža zdravstvenih delavcev in v obremenitvah zaposlenih. 2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2010 Skupna delovna obveznost vseh zaposlenih je bila v preteklem letu 424.243 ur ali 53.030 delovnih dni, delovna obveznost posameznega zaposlenega pa 2.088 ur ali 261 delovnih dni. Zaposleni so bili na delovnem mestu dejansko prisotni skupno 306.383 ur ali 38.298 delovnih dni, posameznik pa v povprečju 1.487 ur ali 186 delovnih dni (71,2% celotne delovne obveznosti). Zaposleni so bili v letu 2010 skupaj odsotni 117.860 ur ali 14.732 delovnih dni, posameznik pa 572 ur ali 71,5 delovnih dni. • Zaposleni so porabili skupno 66.433 ur rednega letnega dopusta ali 8.304 delovnih dni (na

zaposlenega odpade v povprečju 40,3 dni dopusta, kar predstavlja 1 delovni dan več kot leto prej). V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 15,6% vsega časa, v celotni odsotnosti zaposlenih pa 56,7%.

• Na bolovanju so bili zaposleni skupno 17.090 ur ali 2.136 delovnih dni (v breme bolnišnice 11.096 ur), kar je 4 % vseh ur (1 odstotna točka manj kot leto prej). V povprečju je bil vsak zaposlen na bolovanju 83 ur ali 10,4 delovnih dni (leto prej 13 dni).

• V letu 2010 je bilo na porodniškem dopustu 22 delavk (leto prej 18 delavk), na očetovskem dopustu pa 3 delavci (eden več kot leta 2009). Skupaj so bili odsotni 23.384 ur ali 2.923 delovnih dni. V strukturi vsega časa predstavlja ta odsotnost 5,5 %, leto prej 5,6%.

• Praznikov je bilo leta 2010 za 5.790 ur ali 1,3% vsega časa (leto poprej 1,7 % vseh ur). • Na izobraževanju so bili zaposleni 2.873 ur ali 0,6 % vseh ur (leto poprej 0,9 % vseh ur). • Zaposleni so v letu 2010 porabili skupno 492 ur izrednega letnega dopusta ali 61,5

delovnih dni. V skupni delovni obveznosti predstavljajo dopusti 0,1% vsega časa, v celotni odsotnosti zaposlenih pa 6,3%.

• Na študijskem dopustu so bili zaposleni skupaj 564 ur ali 70,5 delovnih dni, kar predstavlja 0,1 % vseh ur.

• V letu 2010 je nastalo 6 poškodb pri delu, ki so povzročile 2.418 ur izostankov (leta 2009 sta nastali 2 poškodbi, leta 2008 so nastale 4, leta 2007 prav tako 4 poškodbe, 2006 pa 3 poškodbe pri delu). Vzroki poškodb so bili naslednji: fizični napad pacienta na zaposlenega, zvin noge, zvin roke, padec po stopnicah.

• V bolnišnici smo v letu 2010 imeli zaposlenih 9 delavcev, ki jim je ZPIZ priznal status invalida. Odsotnosti teh oseb zaradi priznane invalidnosti so v letu 2010 znašale skupaj 1.044 ur.

• Ostale odsotnosti zaposlenih zaradi drugih utemeljenih razlogov (krvodajalske akcije, udeležba na sodišču, gasilske vaje ipd.) so v letu 2010 znašale 190 ur.

24

Prikaz št. 9: Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2010

Delež odsotnosti zaposlenih v letu 2010

porodniški dopust 20%

drugo1%

dopust (redni in izredni)

57%

izobraževanje2%praznik

5% študijski dopust0,5%

bolovanje14,5%

dopust (redni in izredni) bolovanje porodniški dopust izobraževanještudijski dopust praznik drugo

Vir: Kadrovska evidenca PBI Prikaz št. 10: Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega 2007-2010

Povprečno število ur rednega dela na zaposlenega v letu 2010

0200400600800

10001200140016001800

zdrav

niki s

pecia

listi

dipl. m

ed. s

estre

sredn

je med

. ses

tre

zdr. o

skrba

aktiv

acijsk

a tera

pija

psiho

loška

služ

ba

socia

lna sl

užba

medicin

ko-ke

mični la

borat

orij

lekarn

a

zdrav

stven

a adm

inistr

acija

sploš

ni se

ktor

finančn

i sek

tor

2007 2008 2009 2010

Vir: Kadrovska evidenca PBI

25

Prikaz št. 11: Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega 2007-2010

Povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v obdobju od 2007 do 2010

0

10

20

30

40

50

60

zdrav

niki

medici

nske

sestr

e

zdrav

stven

i tehn

iki

bolni

ški s

trežn

iki

aktiv

acijs

ka te

rapija

psiho

loška

služ

ba

socia

lna sl

užba

medicin

ko-ke

mični la

borat

orij

lekarn

a

zdrav

stven

a adm

inistr

acija

sploš

ni se

ktor

finančn

i sek

tor

Vir: Kadrovska evidenca PBI Prikaz št. 12: Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega 2007-2010

Povprečno število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe na zaposlenega v obdobju 2007 do 2010

0

10

20

30

40

50

60

zdrav

niki

dipl. m

edicins

ke se

stre

sredn

je med

. sestr

e

oskrb

ovalc

i

aktiv

acijsk

a terapij

a

psiho

loška

služ

ba

socia

lna služ

ba

medici

nko-ke

mični la

borat

orij

lekarn

a

zdrav

stvena

admini

strac

ija

sploš

ni se

ktor

finančn

i sek

tor

2007 2008 2009 2010

Vir: Kadrovska evidenca PBI

26

Iz priloženih tabel je razvidno, da se je visok delež odsotnosti zaposlenih zaradi porodniškega in očetovskega dopusta nadaljeval tudi v letu 2010 (odsotnih z dela je bilo namreč kar 22 delavk, od tega 2 zdravnici, 6 diplomiranih medicinskih sester, 4 srednje medicinske sestre, 5 delavk v kuhinji, 4 delovne terapevtke, ter 1 delavka v zdravstveni administraciji, in 3 delavci (1 delavec v finančni službi, 1 socialni delavec in 1delavec v kuhinji)). Nekoliko se je ponovno zmanjšal delež odsotnih zaradi bolezni ali poškodbe, saj je delež zaposlenih na bolovanju v letu 2009 predstavljal 5% celotne delovne odsotnosti, leta 2010 pa 4% torej eno odstotno točko manj. Število efektivnih ur se je v obdobju od 2007 do 2010 nekoliko povečalo – za skoraj 5 odstotnih točk. Tako je leta 2007 en zaposlen v bolnišnici v povprečju opravil 1.392 efektivnih ur dela (66,6% vseh ur delovne obveznosti), 1.496 ur leta 2008 (70,3% vseh ur delovne obveznosti), 1.434 ur leta 2009 (68,7% celotne delovne obveznosti), v preteklem letu pa 1.487 ur (71,2 % vseh ur delovne obveznosti). V povprečju so v letu 2010 največ efektivnih ur dela opravili zaposleni v lekarni, medicinsko-kemičnem laboratoriju, finančnem sektorju ter srednje medicinske sestre. Iz priložene tabele, ki prikazuje povprečno število dni letnega dopusta na zaposlenega v bolnišnici, izhaja, da je en zaposlen v letu 2007 povprečno porabil 37,2 dni dopusta, leta 2008 40,5 dni, leta 2009 40,2 dni in preteklo leto 40,3 dni letnega dopusta. Od tega so v preteklem letu največ letnega dopusta v povprečju porabili zaposleni v psihološki službi (47,7 dni, kar je 18,2% vseh delovnih dni), sledijo zaposleni v socialni službi (46,4 dni, kar je 17,7% vseh delovnih dni) ter delavci službe zdravstvene oskrbe (43, 3 dni, kar je 16,6% vseh delovnih dni). Najmanj dopusta so v povprečju porabili zaposleni v splošnem sektorju, in sicer v povprečju 29,6 dni na leto (kar je 11,3% vseh delovnih dni). Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega v obdobju od 2007 do 2010 je v tem obdobju postopoma upadalo. Tako je leta 2007 na zaposlenega v bolnišnici povprečno odpadlo 17,1 dni zaradi bolezni ali poškodbe, leta 2008 se je odsotnost zaradi bolezni na zaposlenega zmanjšala na 14,3 dni. V letu 2009 pa je bil posameznik v bolnišnici v povprečju na leto odsoten zaradi bolezni ali poškodbe le še 13 dni, v letu 2010 pa se je število dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe še dodatno zmanjšalo na 10,4 dni. Povprečno število dni bolniške odsotnosti na zaposlenega zaradi bolezni se je leta 2010 povečalo samo pri zaposlenih v socialni službi, aktivacijski terapiji, finančnem sektorju in zdravstveni administraciji, pri ostalih zaposlenih je primerjalno z letom 2009 to število upadlo, največ pri delavcih splošnega sektorja in diplomiranih medicinskih sestrah. 3. Število in struktura zaposlenih Tabela št. 2: Zaposleni po izobrazbi Število zaposlenih Struktura v % 1995 1998 2004 2010 1995 1998 2004 2010 Doktor znan. 0 1 1 1 0 0,5 0,5 0,5 Magister znan. 2 3 5 7 1,1 1,5 2,5 3,5 Specialist visoka 11 10 18 23 6 5,2 8,9 11,5 Univ.dipl. 15 16 13 16 8,3 8,3 6,5 8,0 Višja, visoka 34 35 44 44 18,6 18,3 21,9 22,0 Srednja 74 88 82 80 40,7 45,7 40,8 40,0 Kvalifikacija 20 14 21 19 11 7,9 10,4 9,5 Priučitev 26 26 17 10 14,3 13,5 8,5 5,0 SKUPAJ 182 193 201 200 100 100 100 100

27

Prikaz št. 13: Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

Struktura zaposlenih po stopnji izobrazbe

1 1 1 1 13 5 7 8 71018 18 18

2316 13 16 15 16

35

44 41 43 44

8882

90 90

80

1421 21 24

1926

17 15 1410

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

leto 1998 leto 2004 leto 2006 leto 2008 leto 2010

Štev

ilo z

apos

leni

h

Doktor znanosti Magister Specialist visoka Univ.dipl Višja, visoka Srednja Kvalifikacija Priučitev

Vir: Kadrovska evidenca PBI Prikaz št. 14: Prikaz gibanja strukture izobrazbe v obdobju od 1995 do 2010

Pregled gibanja izobrazbene strukture v obdobju 1995 do 2010

0

20

40

60

80

100

120

leto 1995 leto 1998 leto 2004 leto 2006 leto 2008 leto 2010

Doktor znanosti

Magister

Specialist visoka

Univ.dipl

Višja, visoka

Srednja

Kvalifikacija

Priučitev

Vir: Kadrovska evidenca PBI

28

Tabela št. 3: Število zaposlenih po osnovnih skupinah poklicev oz. službah v PB Idrija v obdobju 1992-2010

LETO 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2009 2010

ZDRAVNIKI SPECIALISTI 9 10 9 8 12 14 15 16 16 15 ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI 4 5 9 8 6 3 4 3 1 3

ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJI 1 1 0 1 1 0 0 0 0 0 KLINIČNI PSIHOLOGI 2 2 1 1 3 3 4 4 5 6

PSIHOLOGI PRIPRAV., SPECIALIZANTI 0 1 2 3 1 3 3 4 3 2 ANDRAGOGI (PEDAGOGI) 0 0 0 0 0 1 1 1 1 1

DIPL. MEDICINSKE SESTRE 13 12 13 15 14 16 16 15 19 22 SREDNJE MEDICINSKE SESTRE 53 55 56 65 64 68 66 73 67 65 OSKRBOVALCI oz. BOLNIČARJI 17 12 14 14 12 10 10 10 10 10

SOCIALNI DELAVCI 4 5 5 5 7 7 8 8 8 7 DELOVNI TERAPEVTI 11 12 12 12 12 14 16 18 14 16

DELOVNI INŠTRUKTORJI 3 3 2 2 2 2 1 1 0 0 MEDICINSKO- KEMIČNI LABORATORIJ 2 2 2 3 3 2 2 2 2 2

LEKARNA 1 1 2 2 2 2 3 2 2 2 ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA 5 5 6 6 5 6 7 8 5 6

SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR 125 126 133 145 144 151 156 165 153 157 SLUŽBA ZA KADRE IN ORGANIZACIJO 7 6 6 7 5 6 6 5 6 7

RECEPTORSKA SLUŽBA 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 VZDRŽEVALNO- TEHNIČNA SLUŽBA 6 7 6 6 5 5 5 5 5 5

SLUŽBA ZA OSKRBO S PREHRANO 17 20 17 19 18 19 18 17 17 16 SLUŽBA ZA OSKRBO S PERILNIM INV. 10 9 10 6 5 4 4 4 4 4

Skupaj splošni sektor 45 47 44 43 38 39 38 36 38 37 Skupaj finančni sektor 9 9 8 8 8 7 7 8 6 6

SKUPAJ NEMEDICINSKA SEKTORJA 54 56 52 51 46 46 45 44 44 43

Skupaj št. zaposlenih na dan 31.12. 179 182 185 196 190 197 201 209 197 200 Povprečno št. zaposlenih v letu 180 176 182 192 192 199,5 197 205 202 200

Ležalna doba 57 55 51 49 44 43 42 41,7 39 38 Povprečna zasedenost postelj 255 242 238 223 227 208 194 184 175 181

Število primerov 1.574 1.391 1.459 1.455 1.666 1.544 1.572 1.601 1602 1.609

OPOMBA: ČIŠČENJE JE BILO ODDANO ZUNANJEMU IZVAJALCU LETA 1993, PRANJE PA LETA 1997. Vir: Kadrovska evidenca PBI

29

Prikaz št. 15: Delež zaposlenih v med. in nemed. sektorju od leta 1992 do 2010

Delež zaposlenih v medicinskem in nemedicinskem sektorju

157158159165165161156149151152125 116 126 129 133 138 145 147 144

43444444444445454645464751485253565754

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1992

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

SKUPAJ MEDICINSKI SEKTOR SKUPAJ NEMEDICINSKI SEKTOR

Vir: Kadrovska evidenca PBI Prikaza št. 16 in 17: Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992 in 2010

Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 1992

7%

10%

42%

1%2%

4%2%

9%

14%

3%1%

3%

2%

ZDRAVNIKI PSIHIATRI ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI ZDRAVNIKI STAŽISTI-SEKUNDARIJIKLINIČNI PSIHOLOGI MEDICINSKE SESTRE TEHNIKI ZDRAVSTVENE NEGEBOLNIŠKI STREŽNIKI (čistilci, do l. 92) SOCIALNI DELAVCI DELOVNI TERAPEVTIDELOVNI INŠTRUKTORJI MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ LEKARNAZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA

30

Delež zaposlenih v medicinskem sektorju leta 2010

4,4%10,1%

6,4%

41,4%14%

0,6%1,2%

3,8%

1,9%

10%

1,2% 1,2%3,8%

ZDRAVNIKI PSIHIATRI ZDRAVNIKI SPECIALIZANTI KLINIČNI PSIHOLOGI

PSIHOLOGI PRIPR., SPECIALIZANTI ANDRAGOGI DIPL. MED. SESTRE

SREDNJE MEDICINSKE SESTRE OSKRBOVALCII (čistilci, do l. 92) SOCIALNI DELAVCI

DELOVNI TERAPEVTI MEDICINSKO KEMIČNI LABORATORIJ LEKARNA

ZDRAVSTVENA ADMINISTRACIJA

Vir: Kadrovska evidenca PBI Podatki iz priloženih tabel in slik kažejo na to, da se bolnišnica kadrovsko še vedno krepi, čeprav je število delavcev v letu 2010 zaradi nekaterih upokojitev in omejitev pri nadomeščanju delavcev zopet nekoliko padlo (iz 203 na 200 (i = 98)). Povprečno število zaposlenih se je v obdobju osemnajstih let kljub vsemu povečalo iz 180 na 205 (leta 2008) oziroma na 200 (i = 111) leta 2010, pri čemer je potrebno zaradi korektnosti primerjav poudariti, da je bila dejavnost čiščenja in pranja v celoti prenesena na zunanje zasebne izvajalce (čiščenje leta 1993, pranje leta 1997), kar pomeni, da smo 16 nekvalificiranih delavcev nadomestili s 16 delavci s srednjo in visoko strokovno izobrazbo. Prav tako je bolnišnica v letu 2010 nadaljevala z izvajanjem sklopa vladnih varčevalnih ukrepov, v okvir katerih sodi tudi ustrezno zmanjšanje števila zaposlenih z naravnim odlivom zaposlenih in nenadomeščanje zaposlenih, katerim preneha delovno razmerje (npr. upokojitev) ali so dalj časa odsotni z dela (porodniška ali dolgotrajna bolniška odsotnost). Razmerje med zaposlenimi v medicinskem sektorju in nemedicinskimi delavci se je tako spremenilo iz 70:30 v letu 1992 na 79:21 v letu 2010 v prid prvim, s tem, da se je bistveno izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih. Imamo namreč 1 zaposlenega z doktoratom znanosti, 7 magistrov znanosti, 23 specialistov in 14 delavcev z univerzitetno izobrazbo (skupaj torej s VII/2, VIII. in IX. stopnjo izobrazbe kar 22,5 % od vseh zaposlenih), 44 delavcev z visokošolsko in višjo izobrazbo (skupaj torej s VI. in VII/I. stopnjo izobrazbe kar 22 % od vseh zaposlenih), 80 delavcev s srednjo izobrazbo (skupaj torej s V. stopnjo izobrazbe 40% vseh zaposlenih), delavcev s kvalifikacijo imamo 9,5%, delavcev z nižjo stopnjo izobrazbe pa le še 5%.

31

4. Obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti Tabela št. 4: Postelje in primeri v letih 1992 in 2010 na zaposlenega

Leto 1992 Leto 2010 Zaposleni: 179 % v medicinskem sektorju: 70% Ležalna doba: 57 dni Zasedenost postelj: 255 Št. primerov: 1.574

Zaposleni: 200 % v medicinskem sektorju: 78,5%Ležalna doba: 38 dni Zasedenost postelj: 181 Št. primerov: 1.609

Zaposleni po poklicih oziroma dejavnostih

Postelje na Primeri na Postelje na Primeri na Zaposlenega 1,4 9 0,9 8 Zaposlenega v med. sektorju

2 12 1 10

Zdravnika 18 (28) 112 (175) 10 (12)1 89(107)2 Psihologa 127 (127) 787 (787) 23 (30)3 201 (268)4 Dipl. med. sestro 20 121 8 73 Delovnega terapevta in delovnega inštruktorja

18 112 11 101(107) 5

Socialnega delavca

64 393 22 201

Srednjo med. sestro

5 29,7 3 25 ( 25) 6

Oskrbovalca 32 197 18 161 Zaposlenega v laboratoriju

127 787 90 804

Zaposlenega v lekarni

255 1574 90 804

Vir: Kadrovska evidenca PBI Obremenitev zaposlenih se je zmanjšala, če pogledamo kazalnik število postelj na 1 zaposlenega, za 35,7%, če gledamo kazalnik število primerov na 1 zaposlenega, pa za 8,8%. Najbolj se je obremenitev zmanjšala pri psihologih in socialnih delavcih, zaposlenih v lekarni in diplomiranih medicinskih sestrah, najmanj pa pri zdravnikih, delovnih terapevtih in delavcih medicinsko-kemičnega laboratorija. Na drugi strani pa se je močno intenziviralo delo zaposlenih, saj se je ležalna doba skrajšala za povprečno 33,3 % glede na leto 1992, število pacientov pa se je v tem obdobju povečalo za 35 oziroma 2,2%. Opomba: Naslednje leto bomo prikazali tudi obremenitve kadra v izvenhospitalni dejavnosti (psihiatrično ambulantno zdravljenje, psihiatrično zdravljenje v skupnosti).

1 Število postelj na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov 2 Število primerov na zdravnika specialista, ki ne vključuje zdravnikov specializantov in stažistov 3 Število postelj na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov 4 Število primerov na psihologa specialista, ki ne vključuje psihologov pripravnikov in specializantov 5 Število primerov na del.ter in del. inštr., ki ne vključuje pripravnikov 6 Število primerov na tehnika zdravstvene nege, ki ne vključuje pripravnikov

32

Prikaz št. 18: Gibanje števila postelj na zaposlenega v letih med 1992 in 2010

Število zasedenih postelj na zaposlenega v medicinskem sektorju

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

22

1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2007 2008 2009 2010

ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj s specializanti in stažisti-sekundariji)DIPL. MED. SESTRESREDNJO MED. SESTREOSKRBOVALCAI(čistilci, do l. 1992)

Vir: Kadrovska evidenca PBI Prikaz št. 19: Število primerov na zaposlenega v letih med 1992 in 2010

Št. primerov na zaposlenega v PBI

8,8 8 7,48,7 7,8 7,8 7,7

12,610,9 10

11,510,22 10 9,7 10,2 10

29,1 28 28,5

36,233,5

34,936,3 36,9 37

8 8

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1992 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Št. primerov na zaposlenegaŠt. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorjuŠt. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorju

33

Prikaz št. 20: Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem sektorju v letih med 1992 in 2010

Delež primerov na zaposlenega v medicinskem in nemedicinskem sektorju bolnišnice

0%

20%

40%

60%

80%

100%

1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

Št. primerov na zaposlenega v nemedicinskem sektorjuŠt. primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju

Vir: PBI Prikaz št. 21: Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju v letih med 1992 in 2010

Število primerov na zaposlenega v medicinskem sektorju

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

550

600

650

700

750

800

1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010

ZDRAVNIKI PSIHIATRI (skupaj sspecializanti in stažisti-sekundariji)

KLINIČNI PSIHOLOGI (skupaj spripravniki in specializanti)

DIPL. MEDICINSKE SESTRE

SREDNJE MEDICINSKE SESTRE

OSKRBOVALCI (čistilci, do l.1992)

SOCIALNI DELAVCI

DELOVNI TERAPEVTI (skupaj zdelovnimi inštruktorji)

Vir: PBI

34

5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji (Tabela št. 5 - delež v % glede na vse zaposlene v posamezni bolnišnici)

Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije od 2006 do 2009 – Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

PB Idrija PB Begunje PB Vojnik PB Ormož PK Ljubljana

06 07 08 09 06 07 08 09 06 07 08 09 06 07 08 09 06 07 08 09 specialist 8,1 7,6 7,8 7,6 9 9,3 9,5 10,1 8 8,3 9,4 9,6 8,3 7,8 7,8 9,1 8,9 8,7 7,5 11,0 visoka zdrav. 1,4 0,9 0,9 1,0 3,9 3,3 2,6 3,7 2 3,8 2,5 4,2 0,7 0,6 0 0 5,7 5,6 6,2 4,6 visoka sestra 3,8 5,7 7,3 8,6 6,2 6,6 7,9 8,5 6,7 6,4 6,2 6,0 6,2 7,8 8,5 9,1 9,7 8,5 9,8 11,3 ostali visoka 16,3 16,7 19,1 18,7 2,8 4,4 5,8 5,9 3,3 4,5 5,6 6,0 6,9 7,8 9,2 9,1 15,3 16,2 20,1 19,5 višja sestra 2,9 2,9 1,4 0,5 1,1 1,1 0,5 0,5 2,6 2,6 2,5 2,4 3,4 2,7 2,6 2,6 1,1 1,1 0 0 ostali višja 5,7 5,7 5,8 4,5 6,2 5,5 5,3 5,3 6,7 5,8 5,6 5,4 3,4 3,3 3,2 1,9 5,4 4,9 0,9 0,9

Skupaj VI - VIII 38,2 39,5 42,6 42,1 29,2 30,8 31,9 34,2 29,3 31,4 32,0 33,9 28,9 30,0 31,5 32,0 46,1 45 44,6 46,5

med. tehnik 35,1 35,1 33,3 34,0 25,9 29,7 29,2 27,2 32,7 32,8 33,9 32,7 24,8 23,6 24,3 24,1 30,8 32,1 30,8 31,4 ostali srednja 10 9,6 11,2 10,6 13,5 12,6 13,2 13,9 10,6 10,2 11,3 10,9 10,4 11,1 10,5 9,8 12,8 13,0 12,8 7,9 Skupaj V. 45,1 44,7 44,6 44,6 39,4 42,3 42,5 41,1 43,3 43,0 45,2 43,6 35,2 34,7 34,8 33,9 43,6 45,1 43,7 39,4

IV. 16,7 13,4 10,2 13,7 15,1 10,4 9,5 10,1 17,4 16,7 14,4 14,5 10,4 9,8 9,8 11,7 4,0 3,9 5,4 5,6 III. 0 2,3 2,4 0,5 2,8 5,6 4,7 4,2 0 0 0 0 15,9 14,4 14,4 13,7 1,4 1,1 1,6 2,9 II. 0 0 0 0 0 0 0 0 10 8,9 8,1 7,8 9,6 11,1 9,2 8,4 4,9 4,9 4,5 4,4 I. 0 0 0 0 13,5 11,5 11,7 10,1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Skupaj I - IV 16,7 15,8 12,7 14,2 31,4 27,5 25,5 24,5 27,4 25,6 22,6 22,4 35,9 35,3 33,5 33,9 10,3 9,9 11,6 13,0 Razmerje zdravstvenih delavcev in sodelavcev do nezdravstvenih

3,7:1

3,4:1

3,7:1 3,5:1

2,2:1

2,5:1

2,6:1 2,6:1

1,6:1

1,8:1

1,8:1

1,9:1

1,9:1

2:1

2,1:1 2,2:1

2,7:1

2,6:1

2,7:1 3,6:1

35

Iz tabele št. 5 je razvidno, da PB Idrija tudi v letu 2009 ohranja za Psihiatrično kliniko Ljubljana najboljšo izobrazbeno strukturo. Posebej še vedno izstopa najvišji delež ostalih zaposlenih z visoko stopnjo izobrazbe (18,7%), med katerimi so najpomembnejši kadri delovni terapevti, socialni delavci in klinični psihologi – to so kadri, na katerih bodo v bolnišnici v prihodnje prihodnosti sloneli programi v skupnosti ter programi dnevnega hospitala, pri kliničnih psihologih pa tudi izvenhospitalni ambulantni programi. Glede razmerja med zdravstvenimi delavci in sodelavci v odnosu do nezdravstvenih je PB Idrija primerljiva s PK Ljubljana – na enega nezdravstvenega delavca je v PB Idrija zaposlenega 3,5 zdravstvenega delavca, v Psihiatrični kliniki 3,6, v ostalih bolnišnicah pa je razmerje od 1,9 : 1 do 2,6 : 1. Prikaz št. 22: Primerjalna struktura zaposlenih glede na izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah v letu 2009

Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)

7,6

10,1 9,6 9,111

1

3,7 4,2

0

4,6

8,6 8,5

6

9,1

11,3

18,7

5,9 6

19,5

0,5 0,5

2,6

0

4,5 5,3 5,4

0,9

34

27,2

32,7

24,1

31,4

10,6

13,9

10,99,8

7,9

14,2

24,5

22,4

33,9

13

9,1

2,41,9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

PB Idrija PB Begunje PB Vojnik PB Ormož PK Ljubljana

Del

ež z

apos

leni

h v

% o

d sk

upne

ga š

tevi

la z

apos

leni

h

Specialist Visoka zdravnik Visoka sestra Ostali visoka Višja sestra

Ostali višja Med. teh. Ostali srednja I. - IV. st. izob.

36

Prikaz št. 23: Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah v letu 2009

Primerjalna struktura zaposlenih glede na stopnjo izobrazbe po slovenskih psihiatričnih bolnišnicah (v %)

14,2

24,522,4

13

44,6

41,143,6

33,9

39,442,1

34,2 33,932

46,5

33,9

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

PB Idrija PB Begunje PB Vojnik PB Ormož PK Ljubljana

Del

ež z

apos

leni

h v

% g

lede

na

skup

no š

tevi

lo z

apos

leni

h

I. - IV. st. izob. V. st. izob. VI. - VIII. st. izob.

6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo) Podatki tudi v letu 2009, podobno kot leto prej, kažejo na najvišje obremenitve pri zdravnikih specialistih, če upoštevamo samo hospitalno dejavnost (tudi dnevni hospital), ali, če poleg hospitalne dejavnosti (akutne in neakutne obravnave) upoštevamo tudi ambulantne storitve. Obremenitev zdravnikov specialistov na hospitalni primer je v PB Idrija v primerjavi s PK Ljubljana večja kar za 29%, od povprečja v slovenski psihiatriji pa za 16%. Obremenitev srednjih medicinskih sester in zdravstvenikov v PB Idrija je bila leta 2009 za 2% nižja od povprečja v psihiatriji in za 8 % nižja kot pri najbolj obremenjenem srednjem medicinskem kadru v PB Begunje. PB Idrija tudi v letu 2009 dosega primerljivo obremenitev medicinskega kadra z drugimi bolnišnicami, na drugi strani pa najvišjo obremenitev nemedicinskega kadra (kar 22% več od povprečja v psihiatriji).

37

Tabela št. 6: Obseg programov in obremenitve kadra na hospitalni primer v psihiatričnih bolnišnicah v letu 2009

PB Idrija**

PB Begunje

PB Vojnik

PB Ormož

PK Ljubljana**

Obremenitve na primer

št. % št. % št. % št. % št. %

Skupaj psihiatrija

Število hospitalnih primerov

1.540 17,6 1.228 14,0 1.228 14,0 1.057 12,1 3.676 42,1

8.729

Število primerov v dnevni oskrbi

55* 5,8 385* 40,8 0 0 0 0 503* 53,3

943

Skupaj primerov

1.595 16,5 1.613 16,7 1.228 12,7 1.057 11,0 4.179 43,2 9.672

Povprečna ležalna doba

37,6 30,3 39,0 39,8 38,7 41,4

Število postelj

204 17,0 150 12,4 190 15,7 140 11,6 523 43,3 1.207

Število točk ambul. storitev

101.526 7,7 135.722 10,2 135.871 10,3 150.399 11,4 794.328 60,2 1.317.846

Število zaposlenih

197 14,5 187 13,8 165 12,2 153 11,3 651 48,1 1.353

Št. primerov na zdravnika spec.

106 101 112 96 75 89

Št. primerov na zdravnika

94 85 68 96 51 66

Št. primerov na DMS

79 95 88 59 56 70

Št. primerov na SMS

24 32 23 29 20 26

Št. primerov na druge zdravstv. sodelavce

32 34 58 26 28 36

Št. primerov na zdr. delavca in sodelavca

10 12 11 10 8 9

Št. primerov na nezdr. delavca

36 31 21 22 30 28

Št. primerov na zaposlenega

8 9 7 7 6 7

Vir: PBI – Iz gradiva Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leto 2009 – ZZZS, 2010 Opomba 1: * bolnišnice, ki imajo tudi dnevni hospital Opomba 2: ** bolnišnice, ki so oddale nemedicinske storitve zunanjim izvajalcem Opomba 3: Podatki so izračunani na primere v hospitalu in dnevnem hospitalu.

38

106 101112

96

7589

0

20

40

60

80

100

120

PB Idrija PB Begunje PB Vojnik PB Ormož PK Ljubljana Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega zdravnika specialista psihiatrije v l. 2009

9485 86

96

51

66

0102030405060708090

100

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega zdravnika v l. 2009

79

9588

59 5670

0102030405060708090

100

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posamezno diplomirano medicinsko sestro oz. zdravstvenika v l. 2009

39

24

32

23

29

20

26

0

5

10

15

20

25

30

35

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posamezno srednjo medicinsko sestro oz. zdravstvenika v l. 2009

3234

58

26 2836

0

10

20

30

40

50

60

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega zdravstvenega sodelavca v l. 2009

10

1211

10

89

0

2

4

6

8

10

12

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega zdravstvenega delavca in sodelavca v l. 2009

40

3631

21 22

30 28

0

5

10

15

20

25

30

35

40

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega nezdravstvenega delavca v l. 2009

89

7 7

67

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

PB Idrija PBBegunje

PB Vojnik PB Ormož PKLjubljana

Slov.psihiatrija

Število primerov na posameznega zaposlenega v l. 2009

7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja • Na dan 31.12. 2010 je bilo v bolnišnici zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev,

pripravništva in specializacij, zaposlenih za določen čas skupaj 8 delavcev (4% vseh delavcev), od tega 1 specializantka psihiatrije, 1 diplomirana medicinska sestra, 2 kuharja, 2 srednji medicinski sestri, 1 zdravstvena administratorka in 1 delovna terapevtka.

• V letu 2010 je imela bolnišnica sklenjene 3 podjemne pogodbe: 1 pogodbo z zdravstveno

administratorko za opravljanje administrativnih del v Psihiatričnem dispanzerju v PBI, 1 pogodbo s pacientom za urejanje okolice bolnišnice ter 1 pogodbo s pacientom za interno raznašanje pošte.

• V letu 2010 je imela bolnišnica zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra sklenjeni 2

pogodbi za opravljanje zdravstvenih storitev v Psihiatričnem dispanzerju v Idriji z dvema zdravnicama - samostojnima podjetnicama.

• Bolnišnica je v letu 2010 sklenila 16 avtorskih pogodb: 1 avtorsko pogodbo za program

aktivacijske terapije (šahovske delavnice), 2 pogodbi za izobraževanje na področju zdravstvene nege, 1 avtorsko pogodbo za klinično raziskavo z naslovom »Ne-

41

intervencijska klinična raziskava ocene spremembe splošnega funkcioniranja pacientov s shizofrenijo zdravljenih z atipičnimi antipsihotiki, 1 avtorsko pogodbo za fotografiranje otvoritvene slovesnosti, 2 avtorski pogodbi za izvedbo kulturnega programa ob otvoritvi prenovljene stavbe delovne terapije, 1 avtorsko pogodbo za recenzijo članka, 1 avtorsko pogodbo za urejanje internetne strani, 2 avtorski pogodbi za izvedbo projekta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z naslovom: »Izvid kliničnega farmacevta«, 5 pogodb za izvedbo seminarja »Ustvarjalnost in duševne motnje«.

• V letu 2010 je imela bolnišnica s štipendisti sklenjenih 9 štipendijskih pogodb (3

štipendijske pogodbe za poklic tehnik zdravstvene nege, 1 štipendijsko pogodbo za poklic diplomirana medicinska sestra, 1 štipendijsko pogodbo za poklic diplomirani biopsiholog in 4 štipendijske pogodbe za poklic doktor medicine).

• V letu 2010 so se ob delu izobraževali 4 delavci bolnišnice (1 delavke na podiplomskem

študiju psihoterapije, 1 delavka na Srednji gostinski šoli za pridobitev izobrazbe gostinskega tehnika 1 delavec na drugi stopnji tečaja iz kognitivne terapije ter 1 delavka na podiplomskem študiju skupinske analize).

• V letu 2010 je opravljala pripravništvo v bolnišnici 1 delavka (1 diplomirana delovna

terapevtka.) • Trije delavci so vpisani v doktorski študij.

II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE 1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2010 Obdobje v času 1993 - 2010 v Psihiatrični bolnišnici Idrija zaznamujejo: • Devet arbitražnih zahtevkov. • Nadpovprečno vlaganje v znanje in rast kadrovskega kapitala; nadpovprečen izobrazbeni

nivo, najmanjši delež nemedicinskega kadra, najugodnejše razmerje zaposlen : pacient, privatizacija nekaterih nemedicinskih funkcij.

• Nadpovprečna vlaganja v premoženje in rast materialne osnove kot podlage za:

a) razvoj psihiatrične stroke in večjo kakovost storitev ter večje zadovoljstvo bolnic, bolnikov, njihovih svojcev in zaposlenih,

b) zmanjševanje fizičnega obsega hospitala, intenziviranje dela, ki rezultira v večjem obratu pacienta na posteljo (največje zmanjšanje števila postelj in bolniško oskrbnih dni, največje krajšanje ležalne dobe), rast števila sprejemov, odpustov in primerov,

c) prestrukturiranje dela hospitala v dnevni hospital, rast izvenbolnišničnih obravnav, še posebej psihiatričnega zdravljenja v skupnosti in psihiatričnih ter psiholoških obravnav na območju, ki ga bolnišnica pokriva.

• Rast prihodkov je za devet indeksnih točk nižje kot rast odhodkov (442 : 451).

42

• V osemnajstih letih je PB Idrija samo trikrat poslovala s primanjkljajem, dve leti pa je imela tudi likvidnostne težave (v letih 2001 in 2002 je bilo oboje posledica spremembe sistema financiranja). Razmerje med pozitivnim in negativnim rezultatom (brez valorizacij) je v tem obdobju 15,6 : 1 v korist presežkov prihodkov nad odhodki (3.930 mio EUR dobička : 0,252 mio EUR izgube).

• Sprememba strukture odhodkov v smeri zmanjševanja materialnih stroškov iz 30% v letu

1993 na 13% v letu 2010, nematerialnih stroškov iz 19% na 10%, dvig plač v istem obdobju iz 48% na 63% in minimalni padec dobička iz 12% na 10%.

Prikaz št. 24: Primerjava poslovnih rezultatov v PB Idrija 1993-2010

PRIMERJAVA POSLOVNIH REZULTATOV

-1.000

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

1993

1994

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

Leto

v 000 EUR

PRIHODKI

ODHODKI

Mat.stroški

Amortiz.

Nem.str.

Plače

Dobiček

Vir: PBI - finančna dokumentacija

43

Tabela št. 7: Struktura prihodkov in odhodkov od 1993 do 2010. leta v 1000 EUR 1993 1994 i = 94/93 1995 i = 95/94 1996 i = 96/95 1997 i = 97/96 Prihodki 1.866 100 100 117 100 119 100 123 100 109 Odhodki 1.645 131 116 118 116 Mat. stroški 559 30 25 96 20 97 21 131 22 111 Amortizacija 57 3 4 150 6 169 5 119 5 109 Nem. stroški 351 19 20 125 20 119 18 112 21 127 Plače 890 48 50 122 49 117 47 119 50 116 Dobiček 221 12 1 13 4 341 7 243 1 19 1998 i =

98/97 1999 i =

99/98 2000 i =

2000/ 1999

2001 i = 2001/ 2000

2002 i = 2002/ 2001

2003 i = 2003/ 2002

2004 i = 2004/ 2003

2005

Prihodki 100 108 100 112 100 110 100 111 100 106,6 100 106,0 100 107,6 100 Odhodki 111 105 116 112 107,9 102,3 104,9 Mat. stroški 22 108 21 109 17 89 17 107 15 99,0 15 101,4 15 108,9 15 Amortizacija 7 133 5 79 4 83 3 106 5 154,3 5 99,7 4 96,5 4 Nem. stroški 23 115 22 107 14 74 14 106 12 94,8 11 91,0 11 110,3 10 Plače 49 106 47 107 65 151 67 116 70 110,5 69 104,8 67 103,8 66 Dobiček -1 6 552 0,3 6,7 -1 -2 203,0 1 3 381,8 5 i =

2005/ 2004

2006 i = 2006/ 2005

2007 i = 2007/2006

2008 i = 2008/ 2007

2009 i = 2009/ 2008

2010 i = 2010/ 2009

i = 2010/ 1993

Prihodki 104,8 100 97,2 6.932 100 108 8.144 100 117 8.279 100 102 8.245 100 100 442 Odhodki 102,9 100,2 6.778 108 7.585 112 7.518 99 7.431 99 451 Mat. stroški 103,1 15 100,7 1.055 16 108 1.117 14 106 1.052 14 94 1.039 13 99 186 Amortizacija 95,4 4 104,6 289 4 136 279 4 97 269 3 96 303 4 113 531 Nem. stroški 100,0 11 104,9 727 11 105 774 10 106 815 10 105 823 10 101 234 Plače 103,9 67 99,2 4.682 67 108 5.162 65 110 5.286 64 102 5.191 63 98 583 Dobiček 155,8 3 41,7 154 2 108 559 7 363 761 9 136 813 10 107 368 Vir: PBI – finančna dokumentacija

44

2. Poslovanje bolnišnice v letu 2010

a) Osnovna izhodišča za sestavo finančnega načrta za leto 2010 Makroekonomska izhodišča:

Glavne smernice makroekonomskih okvirov razvoja Slovenije za leto 2010 so: - realna rast bruto domačega proizvoda 0,9% - nominalna rast povprečne bruto plače na zaposlenega 2,6% - od tega v javnem sektorju 3,1% - realna rast povprečne bruto plače na zaposlenega 1,1% - od tega v javnem sektorju 1,5% - nominalna rast prispevne osnove (mase plač) 0,7% - realna rast prispevne osnove - 0,8% - letna stopnja inflacije (dec./dec. predh. leta) 2,0% - povprečna letna rast cen – inflacija 1,5% - tretja četrtina odprave plačnih nesorazmerij se izplača 1.10.2010 - četrta četrtina odprave plačnih nesorazmerij se izplača 1.10.2011 - regres za leto 2010 znaša 692 EUR - od decembra 2009 do novembra 2011 se podaljša neizplačevanje sredstev redne

delovne uspešnosti v višini 2% in se podaljša omejitev izplačil za povečanje obsega dela za največ 30%.

V proračunskem memorandumu 2010 – 2011 je v zvezi z zaposlovanjem v javnem sektorju predvideno zmanjšanje števila zaposlenih za 1%, pri čemer je potrebno upoštevati nenadomeščanje kadra oziroma naravni odliv, ter prioritete zaposlovanja nosilnih poklicev.

Protikrizni ukrepi

Protikrizni ukrepi in ukrepi za zagotavljanje finančne vzdržnosti, ki so bili sprejeti s Splošnim dogovorom 2009 in Aneksom 1, ostajajo v letu 2010 še naprej v veljavi. Med protikrizne ukrepe iz sklopa Splošnega dogovora za leto 2009 in Aneksa 1 sodijo: ° zmanjšanje cen zdravstvenih storitev za 2,5% (SD 2009), ° selektivno zmanjšanje materialnih stroškov v cenah zdravstvenih storitev (SD 2009), ° zmanjšanje kalkulativnega deleža amortizacije v cenah zdravstvenih storitev za 20%

(Aneks 1), ° zmanjšanje kalkulativnih plač v cenah zdravstvenih storitev za 5% (Aneks 1), ° znižanje dodatkov na pogoje dela in zmanjšanje sredstev za regres (Aneks 1). Ukrepi Splošnega dogovora za leto 2010: ° zmanjšanje obsega programa akutne bolnišnične obravnave s preusmeritvijo v

specialistično ambulantno dejavnost in dnevne obravnave, ° večji poudarek napotovanju in obravnavi bolnikov v okviru osnovne zdravstvene

dejavnosti in specialistično ambulantne dejavnosti v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi dejavnostmi,

° zmanjšanje ležalne dobe v bolnišnicah za 10%, ° spremembe pri nujni medicinski pomoči in reševalnih prevozih, ° restriktivnejša opredelitev dežurne službe.

45

b) Prestrukturiranje 3,5% vrednosti hospitalnega programa v dodatne izvenhospitalne

storitve kot pogoj za nadaljnjo finančno stabilnost bolnišnice in njen strokovni razvoj

V 11. členu Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2010 je določeno, da se izvajalcem bolnišnične psihiatrične dejavnosti zniža cena primera za 3,5%, hkrati pa isti člen psihiatričnim bolnišnicam daje možnost, da ta sredstva pridobijo nazaj, če ponudijo dodaten obseg programa, prioritetno program izvenbolnišnične specialistične dejavnosti. Na letni ravni bi za PB Idrija pomenilo izgubo okrog 260.000 €, bi pa bil učinek tega ukrepa dolgoročen, saj bi drugi izvajalci izkoristili to tržno in strokovni nišo. Za nadomestitev izpada teh sredstev je bolnišnica na Zavod za zdravstveno zavarovanje vložila zahtevek za prestrukturiranje programa, ki je bil v celoti sprejet: ° Priznanje programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti za osebe z dolgotrajnimi

in ponavljajočimi se hospitalizacijami – povečanje števila primerov v dnevni obravnavi za 44 z načinom izvajanja v skupnosti v vrednosti 96.194 € na letni ravni.

Ta arbitražni zahtevek je bolnišnica podkrepila z analizo primerjave števila hospitalizacij, dolžine hospitalizacij in njihovih stroškov za 43 pacientov dve leti pred vključitvijo v program zdravljenja v skupnosti in dve leti, ko so vključeni v program. Podatki kažejo, da se je število hospitalizacij znižalo v povprečju na 1 pacienta 1,5-krat, število dni hospitalizacije za skoraj petkrat in stroški zdravljenja za 1,5-krat. PB Idrija je dobila kot prva v psihiatriji priznanih 44 primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, s tem pa več kot tretjino zmanjšanih sredstev, predvsem pa je obdržala svojo aktivno vlogo regijskega referenčnega centra za psihiatrijo.

° Povečanje programa specialistične psihiatrične ambulantne dejavnosti (0,5 psihiatrične ambulante, 2 ambulanti kliničnega psihologa) za skupno 62.023 točk oziroma za 150.893 €.

Tudi s tem programom, ki ga je bolnišnica v obsegu dveh tretjin dislocirala v svoje okolje (Koper, Postojna, Logatec), si zagotavlja, ne le pozitivno poslovanje, ampak tudi aktivno prisotnost na gravitacijskem območju kot oblikovalka mreže služb za duševno zdravje, izvajalka programov izven hospitala in učna baza.

° Bolnišnica je s svojim arbitražnim zahtevkom nadaljevala tudi s prizadevanji po priznanju stroškov internista (0,5 internistične ambulante) v višini 74.482 € na letni ravni. Arbitraža je bolnišnici priznala stroške internističnega zdravljenja tako, da je hospitalno ceno primera PB Idrija izenačila z najvišjo ceno psihiatričnega primera, ki jo ima PB Ormož. Na ta način se je zagotovilo približno 0,35 vrednosti programa specialistične ambulantne dejavnosti internistike. Tudi ta zahtevek smo podkrepili z analizo podatkov internistične dejavnosti v bolnišnici, ki v letu 2010 kaže na porast internističnih pregledov iz 1.100 (l. 2009) na 2.100, pri čemer jih je bilo kar 75% opravljenih neposredno ob bolniški postelji oz. v oddelčni ambulanti, in le 25% na ambulantni način. Tudi struktura

46

pregledov se vse bolj spreminja v prid kroničnih somatskih pregledov – teh je že 70% (leto prej 65%). Dejstvo, da ima gerontopsihiatrični bolnik, ob psihiatričnih zdravilih, v povprečju še 5 zdravil za somatske bolezni, pa ostaja konstanta. To stanje je posledica dejstva, da se s staranjem povečuje delež starostnikov tudi v psihiatriji, da so psihiatrični pacienti tudi somatsko bolni, da je pri pacientih, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola, vse več dvojnih (trojnih) diagnoz in da se povečuje socialna ogroženost med ljudmi, kar še posebej prizadene občutljivejše, oziroma rizične skupine prebivalstva.

° Arbitražni zahtevek po priznanju sanitetnih prevozov (28.000 € za 80.000 km) smo umaknili, saj to vprašanje rešujemo preko Ministrstva za zdravje. Bolnišnica je presegla program neakutne obravnave (48 pacientov, 2.909 bolniško oskrbnih dni) za 32% - polovico preseženega programa v višini 35.000 € smo dobili plačano iz nedoseženih programov drugih bolnišnic.

c) Doseganje programa storitev je osnovni pogoj za pozitiven rezultat bolnišnice. Iz priložene tabele je razvidno, da smo program izpolnili 99,41% v hospitalni dejavnosti in 100% v dejavnosti dnevnega hospitala ter v skupnosti, da smo ga za 32% presegli v neakutni obravnavi, da smo ambulantno specialističen program dosegli le 73% (število obiskov 83%), saj smo dodaten program začeli izvajati šele ob koncu leta.

Tabela št. 8: Realizacija programov v obdobju januar – december 2010

Forenzična psihiatrija Hospitalni primer

Dnevni primer

Točke obiski Neakutna obravnava do 48 dni nad 49 dni

ZZZS 2009 ostali pl.

1.540 7

55 -

101.527,35 187,88

7.149 14

2.222 -

96 -

1.706 -

Skupaj bolnišnica

1.547 55 101.715,23 7.163 2.222 96 1.706

ZZZS 2010 ostali pl.

1.511 1

108 (33) -

110.478,12 195,45

7.515 10

2.822 86

53 -

1.625 -

Skupaj bolnišnica

1.512 108 (33) 110.673,59 7.525 2.908 53 1.625

Plan Dos.

1.520 99,41

108 (33) 100,00

150.363,00 73,47

8.965 83,83

2.132 132,36

96 55,21

1.706 95,25

Opomba: V dnevnih primerih je tudi 33 primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (arbitraža je na letni ravni priznala 44 primerov, toda aneks št. 1 se izvaja od 1.4.2010, zato je program za to obdobje le 33 primerov.)

d) Zagotavljanje ravnovesja med prihodki in odhodki z obvladovanjem stroškov

Prihodki bolnišnice so se v lanskem letu gibali zaradi pozitivnih učinkov arbitraže na aneks k pogodbi v istih okvirih kot leto poprej (-34.000 €), odhodki pa so glede na realizacijo leta 2009 nižji za eno indeksno točko, glede na plan pa za osem.

47

° Stroški dela so se zaradi manjšega števila delavcev iz ur (185 : 191) in zaradi nadomeščanja upokojenih delavcev z mlajšimi znižali (i = 98).

° Stroški materiala so nižji za 13.014 € ali za dober odstotek.

Za realizacijo predhodnega leta zaostajajo tudi stroški zdravil (i = 93), ki so po deležu drugi najvišji strošek materiala (28,5%). Na ta rezultat v glavnem vplivajo visoki popusti na zdravila, za katere se je PB Idrija dogovorila neposredno s proizvajalci zdravil v okviru postopka javnega naročila (letos že tretjič). Najvišja postavka v stroških materiala je hrana (47,8%). Zaradi učinkov javnega naročila (dobro definirane zahteve, tako glede kakovosti in strukture hrane, kot glede fiksnosti cen, ter dosledno zavračanje pošiljk in računov, ki niso v skladu z razpisom in pogodbami, so tudi stroški hrane nižji za dve indeksni točki. Glede na pričakovano rast cen električne energije pa so se stroški le-te povečali le za 4% (v primerjavi s planom pa so nižji za 21%).

° Med stroški storitev ugotavljamo v globalu porast za eno indeksno točko (glede na plan pa

je indeks le 89). Zaradi dviga minimalnih plač v gospodarstvu, so se dvignili stroški pranja (i = 108) in čiščenja (i = 112), kar smo tudi pričakovali in načrtovali. Povišale so se komunalne storitve zaradi odvoza smeti na deponijo izven občine (i = 123), zdravstvene storitve drugih zaradi vse več in težjih somatskih obolenj pacientov in s tem povezanih prevozov na somatske preglede (i = 133). Z določitvijo izobraževalnih kvot smo omejili stroške izobraževanja, zmanjšali smo delo preko študentskega servisa. Najbolj (za enkrat) se je povečala postavka reprezentance, ki je sicer, tudi ob dejstvu, da je bila lani otvoritev funkcionalnega objekta, skromna (3.457 €).

° Zaradi nove investicije se je povečala amortizacija (i = 113). ° Presežek prihodkov nad odhodki je za 7% višji kot v predhodnem letu in bo investiran v

nadaljnjo izboljšavo pogojev dela v bolnišnici in v mrežo služb na terenu.

48

3. Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2010 Tabela št. 9: PB Idrija – Plan 2010, 2009 in doseženo 2010

ind. ind.

PLAN 2010

LETO 2009

DOS. 2010 10/09 10/pl.

PRIHODKI IZ DEJAVNOSTI 8.050.000 8.043.823 8.039.532 100 100 PRIHODKI OD PRODAJE 195.000 194.491 182.542 94 93 OBRESTI IN REVALORIZACIJA 15.000 15.941 18.632 117 124 IZREDNI PRIHODKI 25.000 24.850 4.417 18 17 PRIHODKI 8.285.000 8.279.105 8.245.123 100 100 ZDRAVILA 320.000 317.575 296.167 93 93 HRANA IN ČISTILA 530.000 507.114 496.514 98 94 MATERIAL ZA VZDRŽEVANJE 60.000 16.064 21.377 133 35 ENERGIJA 270.000 203.936 212.756 104 79 ČASOPISI IN LITERATURA 10.000 7.118 11.979 168 120 STROŠKI MATERIALA 1.190.000 1.051.807 1.038.793 99 87 PTT, INTERNET STORITVE 30.000 27.480 32.136 117 107 VZDRŽEVANJE 230.000 225.072 183.078 81 80 ZAVAROVANJE 30.000 27.105 27.857 103 93 NAJEMNINE 25.000 25.759 27.911 108 112 REPREZENTANCA 2.000 1.748 3.457 198 173 PLAČILNI PROMET 1.000 948 793 84 79 SLUŽBENA POTOVANJA 4.000 3.914 4.574 117 114 IZOBRAŽEVANJE KOTIZACIJE 40.000 39.707 27.422 69 68 OSTALI STR. IZOBRAŽEVANJA 30.000 27.492 23.010 84 77 ZDRAVSTV. STOR. DRUGIH 45.000 41.446 55.228 133 123 DERATIZACIJA 6.000 5.922 6.158 104 103 PRANJE 105.000 95.142 102.736 108 98 ČIŠČENJE 212.000 193.090 216.397 112 102 ŠTUDENTSKI SERVIS 10.000 7.409 4.624 62 46 KOMUNALA 50.000 31.003 38.176 123 76 DRUGE STORITVE 70.000 33.790 40.606 120 58 DELO PO POGODBAH 30.000 28.135 28.885 103 96 STROŠKI STORITEV 920.000 815.162 823.048 101 89 STROŠKI DELA 5.450.000 5.286.143 5.190.698 98 95 AMORTIZACIJA 350.000 269.364 303.912 113 87 MESTNO ZEMLJIŠČE 20.000 17.346 17.731 102 89 ŠTIPENDIJE 30.000 28.414 24.389 86 81 ZBORNICE TAKSE 10.000 6.394 11.487 180 115 OBRESTI IN REVALORIZACIJA 10.000 5.510 18.498 336 185

60.000 24.667 2.587 10 43

DRUGI STROŠKI 130.000 83.232 74.692 80 57 DAVEK 15.000 12.240 - - - ODHODKI 8.055.000 7.517.948 7.431.143 99 92 PRESEŽEK PRIHODKOV 230.000 761.157 813.980 107 353

Vir: PBI, finančna dokumentacija

49

Tabela št. 10: Izkaz prihodkov in odhodkov PB Idrija od 1.1. do 31.12.2010 ZAP. ŠT.

KONTO VSEBINA DOS. 2009

PLAN 2010

DOS. 2010

IND. 10/09

IND.10/pl

1 760,761 Prihodki od poslovanja (2 do 7)

8.238.314 8.245.000

8.222.074 100 100

2 76000 Prihodki iz OZZ 7.407.800 7.470.000 7.407.144 100 99 3 76001 Prihodki iz PZZ 602.797 500.000 549.953 91 110 4 76002,

3,4,5,6,7 Drugi prihodki za opravljene zdravstvene storitve 26.025

80.000

75.464

290

94

5 7602 Prihodki od donacij 7.200 - 20.967 291 - 6 7603, 4,

5, 6, 7 Prih. za last. potr., od najemnin, prod. na trgu, prih. ZRO in drugi prih.

194.492.

195.000

168.546

87

86

7 761 Prih. od prodaje blaga in materiala

0 0 0 - -

8 762 Finančni prihodki 14.845 15.000 16.554 112 110 9 763 Izredni prihodki 24.850 25.000 4.417 18 18 10 764 Prevrednotovalni poslovni

prihodki

1.096

0

2.078

190 -

11 PRIHODKI (1+8+9+10) 8.279.105 8.285.000 8.245.123 100 100 12 466,460,

461 Stroški blaga, materiala in storitev (13+14+17) 1.866.969

2.110.000

1.861.841

100

88

13 466 Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga

- - - - -

14 460 Stroški materiala (15+16) 1.051.807 1.190.000 1.038.793 99 87 15 4600 Stroški zdravil in zdrav.

materiala 317.575

300.000

296.167

93

99 16 4601,2,

3,4,5,6, 7,9

Stroški nezdrav. mat., energije, strok. literature 734.232

890.000

742.626

101

83

17 461 Stroški storitev 815.162 920.000 823.048 101 89 18 464 Stroški dela (19 do 21) 5.286.143 5.450.000 5.190.698 98 95 19 4640, 1 Plače in nadomestila plače 4.201.029 4.340.000 4.157.893 99 96 20 4642 Dajatve na plače 648.684 654.000 643.050 99 98 21 4643,5 Drugi stroški dela 436.430 456.000 389.755 89 85 22 462 Amortizacija 269.264 350.000 303.912 113 87 23 463 Davek 12.240 15.000 - - - 24 465 Drugi stroški 76.821 130.000 54.610 71 42 25 467 Finančni odhodki 1.584 - 1.584 100 - 26 468 Izredni odhodki 0 - 162 - - 27 469 Prevrednotovalni poslovni

odhodki 4,927

-

18.336

37 -

28 ODHODKI (12+18+22 do 27) 7,517,948

8.055.000

7.431.143

99

92

29 PRESEŽEK PRIHODKOV (11 - 28) 761,157

230.000

813.980

107

354

30 PRESEŽEK ODHODKOV Vir: PBI, finančna dokumentacija

50

4. Bilanca stanja Tabela št. 11: Bilanca stanja na dan 31.12.2010 Konto Začetno

stanje 1.1.2010

Končno stanje

31.12.2010

Indeks

AKTIVA

DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU

3.821.121

5.354.674

140

Neopredmetena dolgoročna sredstva 00,01 27.912 32.790 117 Nepremičnine 02, 03 3.490.059 4.765.678 109 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva

04, 05 273.963 543.983 199

Dolgoročne finančne naložbe 06, 07 12.521 2.479 20 Dolgoročne terjatve 08 16.666 9.744 58 KRATKOROČNA SREDSTVA IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

3.407.845

4.207.296

123

Denarna sredstva 10, 11 821.669 903.966 110 Kratkoročne terjatve 12,13,14,16,17 392.072 304.304 78 Kratkoročne finančne naložbe 15 2.100.000 2.900.000 138 Aktivne časovne razmejitve 19 5.977 8.214 137 Zaloge 31 – 37 88.127 90.812 103 SREDSTVA 7.228.966 9.561.970 132 AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE

PASIVA

LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI

6.422.748

8.743.456

136

Obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva

980

5.221.937

7.421.805

142

Obveznosti za dolgoročne finančne naložbe

981 12.521 2.479 20

Presežek prihodkov nad odhodki 985 761.157 813.980 107 Presežek odhodkov nad prihodki 986 Dolgoročno razmejeni prihodki 92 427.133 426.722 100 Dolgoročne rezervacije 93 Dolgoročne obveznosti 96, 97 KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE

806.216 818.514 102

Kratkoročne obveznosti 20 – 26 803.078 803.812 101 Pasivne časovne razmejitve 29 3.138 14.702 469 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

7.228.964

9.561.970

132

PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE

Vir: PBI, finančna dokumentacija

51

5. Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 v Javnem zdravstvenem zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija

Za izračun računovodskih kazalnikov smo podatke črpali v glavnem iz poenostavljenega izkaza prihodkov in odhodkov in poenostavljene bilance stanja, ki sta prilogi letnega poročila. Kazalnike smo razdelili na vsebinska področja: o kazalniki gospodarnosti, o kazalniki obračanja sredstev, o kazalniki sestave sredstev, o kazalniki sestave obveznosti do virov sredstev, o kazalniki kratkoročne likvidnosti, o kazalniki dolgoročne likvidnosti. Kazalnike iz tekočega leta primerjamo s kazalniki iz preteklega leta. Uporabni so tudi za primerjave z drugimi zdravstvenimi zavodi. S primerjavami dobimo koristne informacije o gibanju poslovanja in premoženjskega stanja. V nadaljevanju prikazujem izračune in komentar posameznih vrst kazalnikov. Tabela št. 12: Kazalniki poslovanja PB Idrija v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010

VREDNOST KAZALNIKA OZNA-KA

VSEBINA KAZALNIKA DOS. 2006

DOS. 2007

DOS. 2008

DOS 2009

DOS 2010

Kcg Kgp

Khovs Kkozm Kdz Krs Ksoos Kkpos

Kks Kkz Krmltv Ksdf

Khk Kpk Kkk KkpI.s KkpII.s KkpIII.s

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI Celotna gospodarnost Gospodarnost poslovanja KAZALNIKI OBRAČANJA SREDSTEV Hitrost obračanja vseh sredstev Koeficient obračanja zalog materiala KAZALNIKI SESTAVE SREDSTEV Delež zalog Razmerje sredstev Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev Koeficient pokritosti osnovnih sredstev KAZALNIKI SESTAVE OBVEZNOSTI DO VIROV Kazalnik samofinanciranja Kazalnik zadolženosti Razmerje med lastnimi in tujimi viri Stopnja dolgoročnosti financiranja KAZALNIKI KRATKOROČNE LIKVIDNOSTI Hitri koeficient Pospešeni koeficient Kratkoročni koeficient KAZALNIKI DOLGOROČNE LIKVIDNOSTI Kazalnik pokritja I. stopnje Kazalnik pokritja II. stopnje Kazalnik pokritja III. stopnje

1,023

1,018

1,186 11,097

0,056 2,985 0,509 1,101

0,888 0,112 6,708 0,874

1,664 2,111 2,238

1,191 1,191 1,169

1,023 1,011

1,213

13,126

0,054 2,704 0,518 1,169

0,838 0,122 6,817 0,838

1,948 2,164 2,297

1,164 1,165 1,140

1,074 1,075

1,246

10,659

0,043 2,625 0,539 1,336

0,815 0,132 6,159 0,815

2,349 2,826 2,956

1,331 1,329 1,295

1,101 1,102

1,146

11,835

0,097 1,111 0,562 1,581

0,933 0,126 7,437 0,933

3,624 4,118 4,248

1,688 1,694 1,643

1.156 1.109

0,862

11,446

0,024 1,267 0,487 1,557

0,870 0,085

10,161 0,870

12,172 13,172 13,493

1,556 1,556 1,527

Vir: PBI, finančna dokumentacija

52

Kcg – (Prihodki / Odhodki) – Načelu gospodarnosti je zadoščeno, kadar znaša vrednost kazalnika 1 ali več kot 1. Ker smo v letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 ustvarili presežek prihodkov nad odhodki, smo v vseh letih zadostili načelu gospodarnosti. Vrednost kazalnika raste. K gp – (Prihodki od poslovanja / Odhodki od poslovanja) – Ker prihodki od poslovanja presegajo odhodke od poslovanja, smo načelu gospodarnosti zadostili tudi na tem nivoju. Vrednost kazalnika je na nivoju leta 2009. Khovs – (Prihodki / Sredstva) – Kazalnik obračanja vseh sredstev nam pove, kolikokrat se sredstva v poslovnem procesu obrnejo. Sredstva so se v poslovnem procesu v letu 2010 obrnila manj kot enkrat, kar je manj kot v preteklem letu. Kkozm – (Poraba materiala iz zalog / Zaloge) – Koeficient obračanja zalog materiala nam pove, kolikokrat se zaloge obrnejo v letu dni. Zaloge so se obrnile v dveh letih ob začetku merjenja kazalnikov poslovanja nekaj več kot 11-krat, v letu 2007 celo 13-krat, v zadnjih dveh letih pa spet 11-krat. Kdz – (Zaloge / Kratkoročna sredstva, AČR in zaloge + dolgoročne terjatve) – S tem kazalnikom ugotavljamo delež zalog v krožečih sredstvih – kazalnik kaže na nizek delež zalog v krožečih sredstvih, še nižji kot v preteklih letih. Krs – (Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe / Kratkoročna sredstva, AČR in zaloge + dolgoročne terjatve) – S tem kazalnikom ugotavljamo razmerje med stalnimi in krožečimi sredstvi – stalna sredstva so precej višja kot krožeča sredstva, zato je vrednost kazalnika večja od 1. Ksoos – (Popravek vrednosti / Nabavna vrednost) – Osnovna sredstva so že več kot za polovico odpisana. Kkpos – (Lastni viri / Osnovna sredstva) – Osnovna sredstva so tako kot v preteklih letih pokrita z lastnimi viri. Vrednost kazalnika je na ravni leta 2009. Kks – (Lastni viri / Obveznosti do virov sredstev) – S kazalnikom samofinanciranja ugotavljamo razmerje med lastnimi viri in obveznostmi do virov sredstev. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča stopnja samofinanciranja. Zaradi visoke vrednosti lastnih virov je stopnja samofinanciranja visoka vsa leta merjenja kazalnikov poslovanja Kkz – (Tuji viri / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik zadolženosti izraža delež tujih virov v vseh obveznostih do virov sredstev. Z večanjem vrednosti kazalnika se veča stopnja zadolženosti. Zaradi visoke vrednosti prejšnjega kazalnika je vrednost stopnje zadolženosti posledično nizka (se znižuje). Krmltv – (Lastni viri / Tuji viri) – Kazalnik izraža razmerje med lastnimi viri in tujimi viri. Razmerje med lastnimi in tujimi viri je močno v korist lastnih virov (raste). Ksdf – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti / Obveznosti do virov sredstev) – Kazalnik kaže na dolgoročnost financiranja v okviru obveznosti do lastnih virov sredstev. Vrednost kazalnika je visoka. Khk – (Denarna sredstva / Kratkoročne obveznosti + PČR) – Kazalniki kratkoročne likvidnosti kažejo likvidnost z vidika krožečih sredstev in obveznosti do njihovih virov sredstev. Okvirna vrednost koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost I. stopnje, je 0,5. Vrednost

53

kazalnika je bila v štirih letih 3 – 4-krat višja kot je okvirna vrednost koeficienta, v letu 2009 več kot šestkrat, lani pa celo 12-krat. Kpk – (Kratkoročna sredstva + AČR / Kratkoročne obveznosti + PČR) – Okvirna vrednost pospešenega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost II. stopnje, je 1,0. Dosežena vrednost je 13 in je trikrat višja kot lani (4,18). Kkk – (Kratkoročna sredstva + AČR + zaloge + dolgoročne terjatve / Kratkoročne obveznosti + PČR) – Okvirna vrednost kratkoročnega koeficienta, ki izraža plačilno likvidnost III. stopnje, je v razponu 1,5 do 2,0. Dosežena vrednost je 13,49, kar kaže, da se likvidnost še izboljšuje (lani 4,248). Vsi trije kazalniki likvidnosti kažejo na izjemno dobro likvidnost bolnišnice. KkpI.s – (Lastni viri / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe) – Kazalniki dolgoročne likvidnosti kažejo likvidnost z vidika stalnih sredstev in obveznosti do njihovih virov. Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje I. stopnje, je od 0,9 do 1,2. Dosežena vrednost je 1,556 in presega zgornjo mejo kazalnika. KkpII.s – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe) – Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje II. stopnje, je od 1,2 do 1,6. Dosežena vrednost je 1,556 in skoraj dosega zgornjo mejo. KkpIII.s – (Lastni viri + dolgoročno razmejeni prihodki + dolgoročne rezervacije + dolgoročne obveznosti / Osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne terjatve + zaloge) Okvirna vrednost kazalnika, ki izraža pokritje III. stopnje, ki je 1 ali več, govorimo o zdravem financiranju oziroma o izpolnjevanju »zlatega bilančnega pravila«. Dosežena vrednost kazalnika je 1,527, kar pomeni, da Psihiatrična bolnišnica Idrija tako, kot v letih 2005, 2006, 2007, 2008, 2009 tudi v letu 2010 izpolnjuje zlato bilančno pravilo.

54

Tabela št. 13: Kazalniki poslovanja PB Idrija primerjalno s slovenskimi bolnišnicami

PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA

BOLNIŠNICE SKUPAJ

KAZALNIKI POSLOVANJA

2007 2008 2009 2007 2008 2009

KAZALNIKA 1. Koeficient celotne GOSPODARNOSTI gospodarnosti 1,023 1,074 1,101 0,987 1,026 1,009 2. Koeficient gospodarnosti 1,011 1,075 1,097 0,985 1,027 0,999 poslovanja KAZALNIK 3. Stopnja DOBIČKOVNOSTI dobičkovnosti 2,217 6,865 9,194 -1,324 2,56 0,885 KAZALNIK 4. Koeficient OBRAČANJA obračanja sredstev 1,214 1,246 1,145 1,692 1,623 1,477 SREDSTEV KAZALNIKI 5. Stopnja odpisanosti STANJA osnovnih sredstev 51,843 53,933 56,192 55,08 53,17 49,38 INVESTIRANJA 6. Stopnja odpisanosti opreme 78,841 81,329 83,780 78,455 76,88 71,15 7. Stopnja osnovnosti investiranja 71,693 60,333 52,455 79,155 72,98 77,42 KAZALNIKI SESTAVE 8. Stopnja OBVEZNOSTI DO kratkoročnega 12,208 13,233 11,153 27,192 25,62 20,69 VIROV SREDSTEV financiranja (ZADOLŽENOSTI) 9. Stopnja OZIROMA dolgoročnega 87,791 86,767 88,847 72,808 74,38 79,302 KAZALNIKI STANJA financiranja FINANCIRANJA KAZALNIKA 10. Pospešeni KRATKOROČNE IN koeficient 2,164 2,826 4,118 0,57 0,883 0,904 DOLGOROČNE 11. Koeficient LIKVIDNOSTI dolgoročne pokritosti 1,193 1,386 1,643 0,862 0,961 0,976 dolgoročnih sredstev in normalnih zalog

Vir: ZZZS, Podatki in kazalci poslovanja zdravstvenih zavodov Slovenije za leta 2007, 2008 in 2009

55

III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE 1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo Marginalizacija in stigmatizacija slovenske psihiatrije sta se kazali tudi v njenih ubikacijskih pogojih (gradovi, ubožnice, kasarne). Odsotnost sredstev za investicijsko vzdrževanje in investicije je zaostajanje za pogoji somatskih bolnišnic le še povečala. Amortizacija je bila v ceni izenačena šele leta 1994, tega leta pa so bila prvič v zgodovini slovenske psihiatrije na razpolago investicijska sredstva, ki jih je v celoti dobila PBI, saj je edina imela pripravljene projekte. Leta 1990 je bila Psihiatrična bolnišnica Idrija v najbolj nezavidljivem položaju med vsemi psihiatričnimi bolnišnicami. Razpoznavni znaki delovnih in bivalnih pogojev so bili popolnoma dotrajane instalacije, dolgi zlovešči hodniki, iztrošena oprema, mreže na oknih, mrežnice v sobah, v kuhinji se je kurilo še s premogom in drvmi. Amortizacija, nižja kot v domovih za starostnike, ni zadoščala niti za najnujnejša popravila. S podržavljanjem bolnišnice in s sprejetjem Zakona o investicijah v zdravstvu smo lahko lastniku in ustanovitelju prvič javno povedali, da je edina alternativa ukinitvi bolnišnice njena celovita in čimprejšnja prenova. Projekti za vse tri objekte predstavljajo zaključeno celoto in upoštevajo programe dolgoročnega razvoja bolnišnice, analizo učinkovitosti investicij, ki je pred novogradnjo postavila rekonstrukcijo objektov, izhajajo pa tudi iz sodobnih trendov zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju, ki pomenijo zmanjševanje obsega hospitalnega zdravljenja in s pestrostjo ponudbe vsakemu posamezniku oblikujejo osnovo za nadaljevanje psihosocialne rehabilitacije v bivalnem in delovnem okolju. Bolnišnične stavbe (poslovno stanovanjski objekt z biokemičnim laboratorijem, lekarno, recepcijo, kotlovnico, letos adaptiranim dispanzerjem in 21 stanovanjskimi enotami – od tega 17 v zasebni lasti – oba hospitalna objekta s posteljnimi kapacitetami 200 postelj dnevne zasedenosti, ambulantami, timskimi prostori, čajnimi kuhinjami in jedilnicami za paciente, ki so nepokretni, oziroma imajo omejeno gibanje, prostori za terapijo in pripadajočimi sanitarijami, funkcionalni objekt s kletjo, kuhinjo, jedilnicami za paciente in osebje, aktivacijsko terapijo, prostori za dnevni hospital, učno bazo in upravnimi prostori, pomožne stavbe – delavnice, mrtvašnica, trafo postaja) stojijo na 3.552 m2 površine, 3.057 m2 zavzema urejen in negovan park znotraj objektov, 92.259 m2 pa je njiv, gozdov, travnikov okrog bolnišnice. Obnovljene stavbne površine v m2: Stavba S (1994 l.)

Trafo postaja (1994)

Lekarna v posl. stanov. objektu (1996)

Stavba L (1997)

Kotlovnica (2002 l. in 2010 v posl. stan. objektu)

Central. kuhinjav obj. A (2006)

Streha na funkc. objektu A (2007 l.)

Streha na poslovno-stanov. objektu (2009 l.)

Funkcio- nalni objekt A (2009 l., 2010)

Biokem. labor. v posl. stan. objektu (2010)

m2 3.608 25 102 2.341 115 450 okrog 900 m2

Polovica od 1.443

m2

2.483 200

V letih od 1994 do 2010 smo v PB Idrija obnovili 9.324 m2 ali 92% vseh površin, ki so namenjene izključno zdravstveni dejavnosti. Bolniških sob je 2.176 m2 ali 24% vseh površin, neposredno zdravstveni dejavnosti (brez kotlovnice, trafo postaje, strojnice, dvigal, kuhinje, upravnih prostorov, jedilnic in recepcije) je namenjenih 7.874 m2 površin ali 84% vseh prenovljenih površin.

56

Neadaptirane površine v m2: Poslovno stanovanjska stavba m2 367 (psihiatrični dispanzer)

Zamenjava strehe na kuhinji

Pomožni objekti E (delavnice, mrtvašnica) m2 476

Zamenjava strešne kritine (salonit) na objektih S, L in E

Neadaptiranih površin je skupaj 843 m2 ali 8% vseh površin. Dinamika adaptacij in ureditev, ki naj bi jih izvedli v letih 2010 in 2011 je naslednja: 1. preselitev ambulante iz Idrije v stanovanjsko poslovni objekt (367 m2), 2. zamenjava strehe na kuhinji, 3. ureditev okolice (sanitarni otok, ograja, bunker), 4. rekonstrukcija pomožnega objekta E: delavnice, mrtvašnica (476 m2), 5. zamenjava salonitne strešne kritine na objektih S, L in E. Tabela št. 14: Struktura investicij v PB Idrija v obdobju 1994 – 2010

Vir: Dokumentacija PBI V petnajstih letih je PB Idrija v prenovo vložila skupaj z ustanoviteljico sredstva v višini 116% celoletnega bolnišničnega predračuna, pri čemer je delež države 32%, če tudi združeno amortizacijo upoštevamo kot njen prispevek, 68% sredstev pa je prispevala bolnišnica sama.

Leto Država PBI - delež v % Celotna vrednost Opis investicije

delež v % lastna sredstva investicij v 000 SIT oz. 000 EUR

1994 56 44 318.247 Popolna prenova bolniškega objekta s 115 posteljami 1995 0 100 8.696 Projekti 1996 0 100 52.743 Popolna prenova bolnišnične lekarne 1997 0 100 370.166 Popolna prenova bolniškega oddelka s 109 posteljami 1998 0 100 11.058 Ureditev dispanzerja v mestu Idrija 1999 0 100 6.270 Ureditev dispanzerja v mestu Idrija 2000 0 100 17.555 Skupna jedilnica za paciente

2001 0 100 44.104 Večnamenska dvorana in popolna obnova 30 let stare kotlovnice

2006 21,0 79 189.007 Popolna prenova bolnišnične kuhinje, projekti, nadzor Skupaj SIT valor. SIT EUR

1.017.846 SIIT 1.669.127 SIT

7.355 EUR

2007 2009 2010

0

100 100 0

100

100

100

300

114 1.188 372 100

Zamenjava strešne kritine Popolna prenova funkcionalnega objekta D - projekti, projektni nadzor - gradbena investicijska dela in nadzor - oprema (tudi oprema za laboratorij)

Skupaj vrednost EUR

2.950

6.471

9.429

57

2. Vlaganja v informacijski sistem Splošno o aktivnostih na področju razvoja informacijske tehnologije v letu 2010 V letu 2009 smo začeli s pripravo varnostne politike informacijskega sistema v naši bolnišnici, v letu 2010 smo s to dejavnostjo aktivno nadaljevali, vendar bo potrebno v tem okviru počakati na ustrezna navodila Ministrstva za zdravje, ki načrtuje izdajo posebnih smernic za varnostno politiko v zdravstvenih zavodih, ki bodo zelo dober opomnik za delo na tem področju. V letu 2010 smo v sklopu investicije Ministrstva za zdravje, ki je sodelovalo pri prenovi stavbe A, pridobili novo strojno opremo – 3 multifunkcijske naprave, 14 tiskalnikov, 21 računalnikov (brez OS) z LCD zasloni, 1 prenosni računalnik in 3 projektorje . Oprema je bila razdeljena med vse sodelavce, ki so začeli delati v novih prostorih in bodisi še niso imeli svoje računalniške opreme ali pa je bila njihova oprema že amortizirana in se je ni dalo več posodobiti oz. nadgraditi. Opremljene so bile tudi nove predavalnice. V zdravstvenem informacijskem sistemu BIRPIS21 je bil v začetku leta 2010 aktiviran program za Kategorizacijo zdravstvene nege. Sestre sedaj vsakodnevno vnašajo vrednosti neposredno v informacijski sistem, ki ob koncu leta ponuja tudi statistične izračune in mnogo različnih izpisov za nadaljnje odločanje. Vodstvo bolnišnice je konec leta 2010 začelo s pripravami razširitev dejavnosti psihiatrije na teren, zaradi česar je bilo potrebno prilagoditi tudi programsko in strojno opremo, da bi lahko ambulante nemoteno delovale tudi v Postojni, Logatcu, Kopru. S pogodbenim partnerjem Comcom in izraženimi zahtevami po dopolnitvah programa BIRPIS21 smo to nalogo realizirali in v letu 2011 bo po potrebi možno dejavnost širiti še na druge lokacije. Konec leta 2010 smo v bolnišnici organizirali tudi dva obiska iz podjetja MIPS Izola, katerega program za beleženje prisotnosti uporabljamo v naši bolnišnici. Obiski so bili namenjeni izobraževanju uporabnikov za delo z novim programom KRONOS v Windows verziji, ki je konec leta 2010 deloval poskusno, v začetku leta 2011 pa bo dokončno zamenjal Dos-ov program Omega istega podjetja. Konec leta 2010 je bolnišnica pristopila k nakupu informacijskega sistema za medicinsko-kemični laboratorij. Izbrana je bila cenovno najugodnejša ponudba podjetja Cobis. Aktivnosti v zvezi z izbiro in nameščanjem novega laboratorijskega programa se bodo nadaljevale v začetku leta 2011. Dogovorili smo se, da bodo delo z novim laboratorijskim programom najprej osvojili v laboratoriju, potem pa se bo program povezal z zdravstvenim informacijskim sistemom BIRPIS21, da bo uporabnikom omogočeno direktno naročanje laboratorijskih storitev, branje rezultatov neposredno na oddelku, še pred pridobitvijo tiskane verzije. Informacijski sistem bolnišnice Upravljanje z informacijskim sistemom v bolnišnici je podprto s sodobno informacijsko tehnologijo. Osnova je računalniška mreža, ki deluje na 100Mz, in preko optičnih kablov dostopa v vse prostore v bolnišnici, v katerih se odvijajo zdravstvene, poslovne in druge aktivnosti.

58

a) Nekaj osnovnih tehničnih podatkov: Delovanje mrežnega informacijskega sistema podpira:

- datotečni mrežni strežnik (P-IV 3000 XEON), - operacijski sistem MS WINDOWS SERVER 2003, - programska oprema MS SMALL BUSINESS SERVER, - MS SQL baza podatkov, - intranetni in poštni mrežni strežnik z operacijskim sistemom WINDOWS 2000 in - ORACLE baza podatkov.

Navedena tehnologija, z izjemo intranetnega in poštnega strežnika, ki je iz l. 2000 in ORACLE baze podatkov, ki je iz l. 2005, je bila nabavljena v oktobru 2004. Konec leta 2006 je bila z Ministrstvom za zdravje podpisana pogodba o prenosu opreme v uporabo in upravljanje, ki se je nanašala na dva strežnika (IBM xSeries Server x346) in dva sistema za neprekinjeno napajanje UPS (Enterprise 2000 VA). Strežnika sta bila dana v uporabo v letu 2007, potem ko so bili pripravljeni večji prostori za njihovo ustrezno namestitev. Na enem od strežnikov tečejo poslovni, na drugem pa medicinski programi. En UPS sistem je že nameščen v laboratoriju naše bolnišnice, drugi skrbi za neprekinjeno napajanje novih strežnikov. V letu 2009 je bil nameščen tudi strežnik, na katerem se shranjujejo informacije o sledenju vpogledov v osebne podatke pacientov – zahteva informacijske pooblaščenke. Drugi podatki o IS na dan 31.12. : 2006 2007 2008 2009 2010 - Število delovnih postaj na mreži 53 61 69 73 80 - Število delovnih postaj z dostopom na internet 53 61 69 73 80 - Število e-naslovov 77 86 86 92 96 b) Varnost: a. Varovanje podatkov pred izgubo zaradi okvar se zagotavlja s sprotnim zapisom vseh podatkov na strežniku na 2 trda diska (zrcaljenje) in dnevnim kopiranjem (arhiviranjem) vseh podatkov na lokalni disk za 24 ur. Za dodatno povečanje varnosti smo v letu 2005 v sistem vključili stremer (napravo za zapis podatkov na specialne kasete), s katero se dnevno arhivirajo vsi podatki za dobo 7 dni. b. Varovanje podatkov pred računalniškimi virusi zagotavljamo z licenčnim antivirusnim programom SOPHOS, ki se posodablja vsaki 2 uri, ves promet z elektronsko pošto pa poteka preko VARNE POŠTE AMIS.NET, kjer se antivirusni programi posodabljajo dnevno. c. Varnost pred vdorom od zunaj se zagotavlja s požarnim zidom na routerju. Ministrstvo za zdravje je doniralo nov router v letu 2008, ki dodatno prispeva k varnemu delovanju sistema, kar je še posebej pomembno zaradi prehoda na nov način delovanja zdravstvenega sistema – branje medicinskih podatkov direktno s strežnikov, ki so nameščeni pri zdravstvenih zavarovalnicah (t.i. ON-LINE) - deluje že tudi v naši bolnišnici. d. Subjektivno varnost podatkov pred izgubo ali zlorabo podatkov pa zagotavljajo tudi vsi zaposleni uporabniki z zaklepanjem delovnih postaj z osebnim gesli, z rednim poganjanjem antivirusnih programov ter drugih programov za čiščenje spyware-a in s spoštovanjem navodil, ki urejajo način uporabe interneta in elektronske pošte ter pravilnikov, ki urejajo področje varovanja podatkov in pisarniškega poslovanja.

59

e. Sistemsko varnost informacijskega sistema se v osnovi zagotavlja z nabavo kvalitetne strojne opreme po standardih Microsofta (MS) in z izključno uporabo licenčnih programov in orodij. f. Vzdrževanje in pomoč pri načrtovanju razvoja informacijskega sistema zagotavlja specializiran pogodbeni partner. c) Delovne postaje Na mrežo se prijavlja 7 delovnih postaj več kot preteklo leto (skupaj 80 – 77 stacionarnih računalnikov in 3 prenosniki). Operacijski sistemi na delovnih postajah so pretežni del WINDOWS XP. Poleg strokovnih programskih paketov (BIRPIS, LIRPIS, računovodski programi) je 15 delovnih postaj opremljenih s programskimi orodji MS OFFICE 2000, 17 delovnih postaj z MS OFFICE 2003, 20 delovnih postaj MS OFFICE 2007, 2 delovni postaji pa z MS OFFICE PROFESSIONAL. Vsa našteta oprema je licenčna. Na internet (preko ADSL) dostopajo vse delovne postaje na mreži, elektronski naslov pa ima 96 zaposlenih. d) Delovanje sistema Informacijski sistem je v letu 2010 deloval večinoma brez večjih težav in je v celoti izpolnjeval zahteve tako notranjih kot zunanjih uporabnikov. Tudi nov ON-line način pridobivanja podatkov o zavarovanjih pacientov s strežnikov posameznih zavarovalnic praktično ni povzročal nobenih težav, izpadov interneta je bilo izjemno malo. e) Novosti v sistemu Konec leta 2010 smo prešli iz starega DOS programa podjetja MIPS Izola za beleženje prisotnosti na delovnem mestu na novega v WINDOWS verziji. f) Nabave strojne in programske opreme v letu 2010 (skoraj v celoti iz sredstev MZ) Strojna oprema: − 24 osebnih računalnikov - 25 LCD monitorjev − 1 prenosni računalnik − 15 tiskalnikov (laser) − 1 multifunkcijska naprava - 2 multifunkcijska tiskalnika Licence: - 24 MS OFFICE 2007 - 60 SOPHOS Posodobitev strokovnega programskega paketa BIRPIS21 – posamezne programske spremembe, ki zadevajo varnost pregledovanja podatkov, oziroma so bile nujne zaradi spremenjene zakonodaje. Na novo je bil nameščen program za Kategorizacijo zdravstvene nege, ki omogoča sestram izračune statistik, preglede stanj.

60

Prikaz št. 25: Višina sredstev, vloženih v nabavo računalniške opreme in programov 2006- 2010

13.473

10.330

23.50021.763 22.850

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

VLAGANJA V IS 2006-2010

2006 2007 2008 2009 2010

Skupna vrednost neposrednih vlaganj (brez vzdrževanja in drugih stroškov) v informacijski sistem v letu 2010 je znašala 22.850 EUR z vključenim DDV, od tega je Ministrstvo za zdravje sofinanciralo vrednost nakupa strojne opreme ob investiciji v stavbo A v višini 14.712 EUR. 3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici V letu 2010 pri delu v arhivu ni bilo posebnih novosti. V hrambo centralnemu arhivu je bila sprejeta dokumentacija o skupinskih obravnavah pacientov na Oddelku za zdravljenje odvisnosti, tako da so sedaj popisi pacientov urejeni in shranjeni med ambulantnimi popisi v skladu s pravili, ki urejajo varstvo in hrambo medicinske dokumentacije. V zvezi s hranjenjem medicinske dokumentacije oz. morebitnem odstopu le-te Arhivu RS smo se v letu 2010 ponovno sestali z delavci Zgodovinskega arhiva Ljubljana – enota Idrija. Na podlagi pogovorov smo prišli do spoznanja, da bi bilo dobro problematiko oddajanja občutljive dokumentacije, kar zapisi o psihiatričnih pacientih zagotovo so, obravnavati tudi znotraj celotne slovenske psihiatrije. Na pobudo bolnišnice so se tako v prostorih Arhiva RS v Ljubljani srečali arhivski delavci iz štirih slovenskih psihiatričnih bolnišnic, gospa Grabnarjeva iz Arhiva Slovenije, ki je zadolžena za zdravstvene arhive in delavci iz pokrajinskih arhivov, da bi se pogovorili o aktualni problematiki. Sprejet je bil načelni predlog, da bi zaradi občutljivosti dokumentacije le-to zadržali v matičnih arhivih bolnišnic in je ne bi predajali Zgodovinskemu arhivu. Sklenjen je bil tudi dogovor, da v letu 2011 pripravimo skupen klasifikacijski načrt za hranjenje, odbiranje in uničevanje dokumentacije, pri čemer bo potrebno počakati tudi na smernice, ki jih bo glede medicinske dokumentacije sprejelo Ministrstvo za zdravje. V teku je urejanje arhiva v stavbi A, v katerega se prenaša arhivsko gradivo iz začasnega arhiva v stavbi E. Arhivsko gradivo se ureja po tematiki in po klasifikacijskem načrtu, ki bo sprejet s strani naše bolnišnice in arhivske stroke. V dogovoru z Zgodovinskim arhivom RS – Enota Idrija, bo v letu 2011, v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo, arhivu predan del poslovne dokumentacije, ki je nastala v bolnišnici v prvih letih njenega nastanka.

61

4. Knjižnica V letu 2010 je delo v centralni knjižnici zaznamovalo urejanje revialnega tiska, saj se v bolnišnici nahaja več izvodov ene in iste revije. Za starejše številke nameravamo iz vseh kompletov sestaviti enega, ki se bo hranil, vse odvečne bomo oddali, saj zmanjkuje prostora. Na predlog predstojnika bo potrebno zamenjati tudi starejšo literaturo z novejšo – to delo se bo postopoma opravilo v letu 2011 5. Statistični pregled stanja na področju informacij javnega značaja za leto 2010 V letu 2010 na odgovorne osebe za posredovanje informacij javnega značaja s strani zunanjih uporabnikov ni bilo posredovanih ali naslovljenih zahtev za dostop do informacij javnega značaja, ki jih bolnišnica vodi in upravlja v svojih zbirkah podatkov. Zahteve pacientov oziroma tretjih oseb po vpogledu v medicinsko dokumentacijo ali posamezne dele te dokumentacije se skladno z internimi predpisi vodijo ločeno pri predstojniku bolnišnice, ki tudi odloča o utemeljenosti in dopustnosti takšnega vpogleda.

62

IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE 1. Kazalniki kakovosti V poslovnem poročilu predstavljamo kazalnike poslovanja (poglavje finančni kapital bolnišnice, kazalnike učinkovitosti kadrovskih virov (poglavje kadrovski kapital) ter kazalnike kakovosti iz Splošnega dogovora za leto 2010, ki se nanašajo na kakovost in varnost zdravstvene obravnave (poglavje moralni kapital bolnišnice), rezultati rednih notranjih strokovnih nadzorov, varnostnih vizit, pogovorov o varnosti, rednih morbiditetnih in mortalitetnih konferenc pa so predstavljeni v Strokovnem poročilu za leto 2010. Tabela št. 15: Kazalniki kakovosti za leti 2007, 2008, 2009 in 2010

LETO 2007

LETO 2008

LETO 2009

LETO 2010

Kazalnik 1: Število padcev s postelje na 1000 oskrbnih dni

0,151 0,155 0,396

0,606

- število padcev s postelje 10 10 24 40 - število oskrbnih dni 66.115 64.255 60.579 65.902 Kazalnik 2: Število vseh padcev na 1000 oskrbnih dni

0,51 0,62 0,792 1,06

- število vseh padcev 34 40 48 70 - število oskrbnih dni 66.115 64.255 60.579 65.902 Kazalnik 3: Število razjed zaradi pritiska na 100 hospitalizacij

1,8 (1,26) 1,69 (0,68) 0,73 (0,22) 0,90 (0,42)

- Skupaj število razjed 30 21 13 15 - od tega število razjed pridobljenih v bolnišnici

21 12 4 7

- od tega število razjed ugotovljenih ob sprejemu

9 9 9 8

- Število vseh hospitaliziranih bolnikov 1.666 1.767 1.772 1.657 Kazalnik 4: čakanje na odpust - Število bolnikov, ki so podaljšali hospitalizacijo zaradi čakanja (% hospitaliziranih pacientov)

43 (2,58%)

30 (1,69%)

38 (2,37)

48

(3,05%)

- število dni čakanja na odpust 3.139 3.688 2.832 3.074 - razpon števila čakalnih dni 10 - 365 10 - 365 15 – 317 7 – 326 - povprečje dni čakanja 73,28 122,93 74,53 64,04 Kazalnik 5: Število ponovnih sprejemov / odstotek

2,16 1,47 2,62 2,42

- Število ponovnih sprejemov 35 24 42 36 - Število vseh odpuščenih bolnikov

1.618 1.627 1.605 1.577 Kazalnik 6: Bolnišnične okužbe - Ali je vpeljan reden odvzem nadzornih kužnin za odkrivanje MRSA

Da

Da

Da

Da

- Število vseh hospitaliziranih bolnikov

1.666 1.767 1.772 1.657

- Število bolnikov, pri katerih so bile odvzete nadzorne kužnine

0,3%

7,07%

10,65%

24,5

- Število vseh bolnikov, koloniziranih z MRSA

0 0 3 (ob sprejemu)

9 (0,5%)

63

Kljub stalnemu izboljševanju kakovosti zdravstvenih storitev, kljub stalnemu izboljševanju procesov dela in kadrovski rasti bolnišnice, kazalniki kakovosti, z izjemo števila ponovnih sprejemov v roku 7 dni po odpustu, kažejo: ° Povečanje števila vseh padcev za 46% (iz 48 na 70), povečanje števila padcev iz postelje

za 66% (iz 24 na 40 ali za trikrat od leta 2007), ° Povečanje števila razjed iz 13 na 15, od tega števila razjed pridobljenih v bolnišnici iz 4

na 7, ° Število hospitaliziranih bolnikov, ki so jim bile odvzete nadzorne kužnine, se je iz 0,3% v

letu 2007 dvignilo na 24,5%, se pa je število bolnikov, koloniziranih z MRSA, povečalo iz 0 v letu 2007, oziroma iz treh v letu 2009 na devet v lanskem letu.

° Povečalo se je tudi število bolnikov s podaljšano hospitalizacijo (za 26% v primerjavi z letom poprej), število dni čakanja na odpust za 8,5%, pri čemer pa se je povprečje dni čakanja na odpust znižalo iz 74,53 na 64,04 dni.

Glavni razlog za te rezultate je v dvigu deleža sprejetih pacientov, starih nad 65 let, v dejstvu, da je vse več pacientov, ne le hudo duševno bolnih, ampak imajo tudi somatske bolezni, vse več hospitaliziranih pacientov pa prihaja iz vse težjih socialnih razmer. Strinjam se, da je potrebno oddelke, kjer se zdravijo ti pacienti (gerontopsihiatrični oddelek, oddelek za podaljšano in neakutno zdravljenje, tudi oddelek za zdravljenje odvisnosti od alkohola) kadrovsko okrepiti predvsem na zdravstveni negi – zaradi nadpovprečne kadrovske zasedenosti v primerjavi z drugimi psihiatričnimi bolnišnicami v državi, ter zaradi stalnega zniževanja sredstev za hospitalno dejavnost, vidim rešitev le v prestrukturiranju kadra iz dejavnosti, kjer je v strukturi dela manj zdravstvene nege. V podporo temu bo tudi projekt spremljanja (obvladovanja) stroškov na pacienta, ki ga bomo pričeli izvajati prav na oddelkih, kjer je v strukturi dela največ zdravstvene nege, stroškov zdravil in pripomočkov, dela internista, stroškov prevozov v druge ustanove zaradi somatskih bolezni naših pacientov. Edini kazalnik, ki je pred dvema letoma kazal strmo rast, lani pa se je nekoliko znižal, je število nenačrtovanih ponovnih sprejemov v roku sedmih dni po predhodnem odpustu. V posebni analizi, ki smo jo izdelali kot podlago za utemeljevanje arbitražnega zahtevka za priznanje programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, smo ugotovili, da se je pri tej rizični skupini pacientov, ki po končani hospitalizaciji odklanjajo jemanje zdravil, ki se težje resocializirajo in integrirajo v okolje, pomembno znižano število ponovnih hospitalizacij na leto in da se je bistveno skrajšala ležalna doba ponovnih hospitalizacij. Ta pozitiven trend nakazuje tudi že kazalnik ponovnih sprejemov v roku 7 dni po odpustu za leto 2010. 2. Izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih

Izkušnje pacientov Po letu dni premora je bila v lanskem letu ponovno izpeljana nacionalna anketa o izkušnjah pacientov. Ker primerjanih podatkov z drugimi bolnišnicami ni obdelanih, tudi ne moremo podati razlage ocen. Povemo lahko to, da se ocene gibljejo nad 4 (ocene sprejema v bolnišnico, kjer so pacienti ocenjevali, kolikokrat je bil pacient prenaročen (skoraj nikoli), ali je ob sprejemu dobil dovolj informacij (dovolj), in, v kakšnem času je bil nameščen v sobi (manj kot v 1 uri), se gibljejo od 4,92 do 4,43).

64

Tudi obravnavo zdravnikov (spoštljiv odnos, razumljivost informacij, možnost pogovora z zdravnikom, zaupnost in upoštevanje pacienta, pogostost pogovora) so ocenili od 4,8 do 4,42. Podobno so pacienti zadovoljni z obravnavo medicinskih sester (ocene od 4,77 do 4,22), zdravljenje (pritožbe, razlaga zdravil, sodelovanje s svojci) so ocenili z ocenami okrog 4,4, bolnišnično okolje (čistoča, druge storitve, pravice pacientov) pa s povprečno oceno 4,75. Ob odpustu so bili pacienti najbolj zadovoljni z navodili glede jemanja zdravil (4,91), z informacijami o službah in storitvah na terenu (4,6). Že sedmo leto smo zadovoljstvo pacientov in pacientk merili sami (338 odgovorov oz. petina hospitaliziranih). V primerjavi z rezultati preteklih let opažamo, da ocena splošnega zadovoljstva ostaja relativno konstantna (4,3), iz leta v leto se (nekoliko) razlikuje razpršenost ocen. Tradicionalno najnižje so ocenjene druge nezdravstvene usluge, kljub temu, da smo ena redkih bolnišnic z omogočenim dostopom do interneta, z versko oskrbo, s prevozi na nenujne preglede, na katere se naročajo tudi pacienti sami v času hospitalizacije v PBI itd. Tabela št. 16: Prikaz ocene zadovoljstva s posameznim dejavnikom POSTAVKE 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 Dostopnost obravnave 4,3 4,1 4,22 4,19 4,28 4,23 4,18 Prvi, začetni stik ob sprejemu 4,3 4,1 4,21 4,25 4,26 4,25 4,20 Odnos medicinskega osebja 4,4 4,5 4,48 4,50 4,39 4,53 4,47 Odnos nemedicinskega osebja 4,3 4,2 4,16 4,32 4,61 4,35 4,30 Dostopnost stika z medicinskim osebjem

4,3 4,4 4,40 4,43 4,52 4,47 4,43

Možnost različnih oblik obravnave 4,2 4,20 4,20 4,29 4,25 4,18 Možnost stika s svojci in drugimi pomembnimi osebami

4,4 4,4 4,61 4,48 4,63 4,53 4,50

Spoštovanje zasebnosti in diskretnosti 4,3 4,3 4,32 4,34 4,46 4,31 4,32 Obveščenost o pravicah, dolžnostih, možnosti pripomb

3,7 4,1 4,15 4,17 4,36 4,27 4,17

Bivalni pogoji 4,5 4,4 4,50 4,52 4,61 4,46 4,47 Skrb za higienske razmere 4,5 4,5 4,50 4,50 4,54 4,53 4,51 Prehrana 4,4 4,0 4,00 4,11 4,01 4,09 4,20 Druge nezdravstvene usluge (kiosk, telefon, frizer,…)

4,1 3,9 3,90 3,93 4,02 4,05 3,96

SKUPNA OCENA 4,3 4,3 4,28 4,3 4,38 4,33 4,3 Vir: Kazalniki stopnje zadovoljstva PBI, 2010

Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih

Prvič smo v PB Idrija merili zadovoljstvo zaposlenih leta 2000, v letu 2006 pa smo se skupaj z drugimi bolnišnicami vključili v projekt SiOK – slovenska organizacijska klima. Raziskava v okviru projekta SiOK odgovarja na vrsto za organizacijo pomembnih vprašanj, povezanih z organizacijsko klimo in zadovoljstvom zaposlenih. Tako mnogi drugi uveljavljeni koncepti, kot tudi Evropski model poslovne odličnosti in Balanced Scorecard tem »mehkim« področjem delovanja organizacij pripisujejo izjemen (in naraščajoč) pomen.

65

Organizacijska oziroma psiho-socialna klima se ponavadi definira kot percepcija vseh tistih vidikov delovnega okolja (dogodki, postopki, pravila, odnosi), ki so članom organizacije psihološko smiselni, oziroma pomembni. Referenčni okvir je pri raziskovanju klime torej organizacija kot celota. Zadovoljstvo z delom spada k naravnanosti do dela. Definira se kot želeno ali pozitivno čustveno (emocionalno) stanje, ki je rezultat posameznikove ocene dela ali doživljanja in izkušenj pri delu. Pri zadovoljstvu govorimo o individualni afektivni reakciji na delovno okolje, pri klimi pa o skupni sliki (deskripciji) organizacijskega okolja zaposlenih. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena v letu 2006 v 25 bolnišnicah in v 150 slovenskih podjetjih, so PB Idrija v vseh kategorijah (tudi v tistih, kjer so bili odgovori tudi pri nas slabši: npr. nagrajevanje) postavili nad povprečje bolnišnic in nad povprečje slovenskega gospodarstva. Če pogledamo rezultate za leto 2007, ko je bilo v raziskavo vključenih 20 bolnišnic in 125 slovenskih podjetij, so le-ti še nekoliko boljši in to pri vseh kategorijah, razen pri nagrajevanju, ki je tudi sicer najslabše ocenjeno. Zelo vzpodbudno je, da so bile najbolje ocenjene kategorije odnos do kakovosti (4,03; 4,07), strokovna usposobljenost in učenje (3,88; 4), pripadnost (3,92; 4), zadovoljstvo (3,95; 4,01). Kljub stalnemu izboljševanju pogojev dela, kljub dvigu plač vsem zaposlenim, kljub stalnemu izboljševanju izobrazbene strukture zaposlenih in stalnemu dvigu nivoja znanja, je zadovoljstvo zaposlenih v PB Idrija v letu 2008 padlo za 0,24 točke, medtem ko se je povprečna ocena v zdravstvu dvignila za 0,21 točke. Če je bila razlika med oceno zaposlenih v PB Idrija in zaposlenih v ostalih bolnišnicah v letu 2007 0,85 točke v prid PB Idrija (3,82 : 2,97), je razlika leta 2008 le še 0,40 točke (3,58 : 3,18). Res pa je, da se nekatere bolnišnice, zaradi pregretega vzdušja ob uvedbi novega plačnega sistema, merjenja klime v letu 2008 niso udeležile. V letu 2009 je bilo v raziskavo vključenih 24 zdravstvenih zavodov, od tega le še 16 bolnišnic. Ponovno beležimo padce zadovoljstva zaposlenih, tako v PBI (iz povprečne ocene 3,58 na 3,42), kot tudi padec zadovoljstva zaposlenih v zdravstvu (iz 3,18 na 3,13), vendar je zadovoljstvo tu padlo manj kot v PBI. Paradoksalna pa je situacija zato, ker so se plače s prehodom na nov plačni sistem bistveno povečale, ker so se razmere, tako prostorske, kot kadrovske in finančne bistveno izboljšale, ker je zagotovljena varnost zaposlitve. Treba je poudariti, da je stopnja zadovoljstva padla pri vseh kategorijah, tako tistih, ki so ovrednotene najvišje (pripadnost organizaciji, odnos do kakovosti, strokovna usposobljenost in učenje, iniciativnost in motiviranost, motivacija in zavzetost, učinkovitost in ugled bolnišnice, pogoji dela), kot pri tistih, ki so vrednotena najnižje (notranji odnosi, tudi odnosi vodilnih, odnosi do drugih poklicnih skupin, notranje komuniciranje in informiranje, nagrajevanje in napredovanje oz. kariera). Rangiranje zadovoljstva po posameznih kategorijah je v zdravstvu nasploh podobno kot v PBI, poudariti pa je treba, da so zaposleni v PBI pod povprečno oceno zdravstva cenili odnose med zaposlenimi ter zadovoljstvo s plačo in stimulacijo. Najnižja ocena v PBI je bila dana stimulativnemu delu plače (2,11), najvišja ocena (4,46) pa varnosti zaposlitve in bolnikom kot najvišji vrednosti (4,31). Najnižja ocena v zdravstvu se prav tako nanaša na stimulacijo (1,96), najvišja ocena pa prav tako na varnost zaposlitve (4,19). V letu 2010 so organizacijsko klimo merili le še v 18 zdravstvenih zavodih, od tega v 13 bolnišnicah (4 psihiatričnih). Povprečna ocena v zdravstvu se je dvignila na 3,17 oz. za 4,6% v primerjavi z letom 2009, v PB Idrija pa za 1,2% in znaša 3,46, oziroma je za dobrih 9% višja od povprečne ocene v zdravstvu (v izhodiščnem letu merjenja je bila višja kar za 33%,

66

ali povedano z drugimi besedami: zadovoljstvo v zdravstvu počasi raste, v PB Idrija pa pada z rahlo korekcijo navzgor v lanskem letu. Pri vseh kategorijah beležimo v PB Idrija še vedno višje ocene kot v povprečju v zdravstvu. Najvišjo oceno so zaposleni v PB Idrija dali odnosu do kakovosti 3,75, zadovoljstvu 3,78, strokovni usposobljenosti 3,65, inovativnosti in iniciativnosti 3,63, kar so hkrati tudi najbolje ocenjene kategorije v zdravstvu. Edino oceno pod 3 (2,91) so zaposleni prisodili nagrajevanju, kot drugo najnižje kotira notranje komuniciranje z oceno 3,21 in notranji odnosi s 3,26, kar se ujema tudi z ocenami v slovenskem zdravstvu (nagrajevanje 2,64, razvoj kariere 2,79, notranje komuniciranje 3,01. Prikaz št. 26: Primerjava kategorij organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v zdravstvu

Pregled kategorij Zdravstvo 2007 -

Psihiatrična bolnišnica Idrija

Zdravstvo 2008 - Psihiatrična

bolnišnica Idrija

Zdravstvo 2009 - Psihiatrična

bolnišnica Idrija

Zdravstvo 2010 - Psihiatrična

bolnišnica Idrija

Zdravstvo 2010

SiOK 2009

razlika 10->09

razlika 10->08

razlika -> zdravstvo

10

Odnos do kakovosti 4,08 3,84 3,68 3,75 3,63 3,71 0,07 -0,09 0,12

Pripadnost organizaciji 4,00 3,85 3,74 3,69 3,39 3,45 -0,05 -0,16 0,30

Strokovna usposobljenost in učenje

4,00 3,73 3,59 3,65 3,30 3,34 0,06 -0,08 0,35

Inovativnost in iniciativnost 3,91 3,76 3,54 3,63 3,44 3,56 0,09 -0,13 0,19

Motivacija in zavzetost 3,85 3,61 3,43 3,55 3,38 3,47 0,12 -0,06 0,17

Poznavanje poslanstva in vizije ter ciljev

3,91 3,61 3,39 3,48 3,19 3,25 0,09 -0,13 0,29

Vodenje 3,80 3,55 3,45 3,46 3,25 3,32 0,01 -0,09 0,21

Organiziranost 3,89 3,61 3,54 3,44 3,19 3,25 -0,10 -0,17 0,25

Razvoj kariere 3,79 3,53 3,30 3,29 2,81 2,78 -0,01 -0,24 0,48

Notranji odnosi 3,64 3,33 3,24 3,26 3,26 3,32 0,02 -0,07 0,00

Notranje komuniciranje in informiranje

3,73 3,36 3,22 3,21 3,04 3,10 -0,01 -0,15 0,17

Nagrajevanje 3,11 3,13 2,82 2,91 2,64 2,76 0,09 -0,22 0,27

Dodatna vprašanja o sistemih 3,47 3,27 3,10 3,16 2,91 3,18 0,06 -0,11 0,25

Primerjalna vprašanja 4,35 3,99 3,82 3,90 3,33 3,35 0,08 -0,09 0,57

Zadovoljstvo 4,01 3,82 3,73 3,78 3,49 3,51 0,05 -0,04 0,29

Max N 101 100 97 172 1896 / / / /

Povprečje 3,82 3,58 3,42 3,46 3,20 3,27 0,04 -0,12 0,26

*zaradi zaokroževanja pri računanju povprečij in razlik lahko na zadnji prikazani decimalki prihaja do manjših odstopanj.

Vir: Projekt primerjalnega raziskovanja organizacijske klime v slovenskih bolnišnicah, Leto 2010; AT Adria d.o.o.

67

Pregled organizacijske klime po kategorijah

Vir: Projekt primerjalnega raziskovanja organizacijske klime v slovenskem zdravstvu in gospodarstvu leta 2010 (primerjalno PB Idrija)

68

Prikaz št. 27: Prednosti in izzivi v zdravstvu

C. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO 2010

I. VREDNOTENJE, NOVI PROGRAMI, NOVE STORITVE V PSIHIATRIJI – SKUPNE POBUDE VSEH PSIHIATRIČNIH BOLNIŠNIC PREKO STROKOVNIH REPUBLIŠKIH KOLEGIJEV IN ZDRUŽENJA ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE

Slovenska psihiatrija se mora poenotiti glede skupnega reševanja naslednjih vprašanj: standardizacije psihiatrične dejavnosti, vendar ne na povprečni matematični

strukturi zaposlenih in njihovi, na enak način izračunani produktivnosti, ampak na elementih razvoja stroke, potreb pacientov, mednarodnih primerjav, kakovosti procesov in storitev, ki terjajo več priznanega kadra in timsko delo v psihiatriji, pomenijo pa tudi postopno zmanjševanje razkoraka v kadrovskih normativih med psihiatrijo in ostalimi zdravstvenimi dejavnostmi;

zagotavljanja celostne, kontinuirane, pravočasne obravnave oseb s težavami v duševnem zdravju preko mreže hospitalnih in izvenhospitalnih služb za duševno zdravje ter integracije procesov zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije;

merjenja stroškovne učinkovitosti in produktivnosti na osnovi standardizirane psihiatrične dejavnosti;

69

priznanja internista v hospitalni psihiatrični dejavnosti; vključevanja nevrologov in nevropsihologov v izvajanje hospitalnih psihiatričnih

programov. Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje RS je na svoji seji 17.4.2008 obravnaval program Skupnostnega psihiatričnega zdravljenja in sprejel sklep, da se program odobri in uvrsti na prednostni seznam za financiranje v letu 2009, kar se ni uresničilo niti v tem letu, niti v letu 2010. Kar zaenkrat ni uspelo ostali psihiatriji, pa je lani na arbitraži za Aneks k Pogodbi o izvajanju zdravstvenih storitev dosegla naša bolnišnica, saj je dobila priznanih 44 primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, ki so do sistemske ureditve financiranja plačani po ceni dnevnega hospitala. Vsebina programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja: - ocena funkcioniranja in prisotnosti težav, tako na področju psihopatološke simptomatike

kot na področju dnevnih aktivnosti in telesnega zdravja; - preverjanje sodelovanja pri medikamentozni terapiji; - preverjanje izpolnjevanja predhodnih dogovorov; - ocena bivalnih razmer; - podporni pogovor z bolnikom; - psihoedukacije, zdravstveno vzgojno delo za bolnika / svojce; - podporni razgovori s svojci; - aplikacija depo terapije oz. dostava zdravil; - načrtovanje in učenje dnevnih aktivnosti; koordinator v domači situaciji skupaj z

bolnikom po modelu izkustvenega učenja opravlja različne aktivnosti kot so: pospravljanje, kuhanje, nakupovanje. Usmerja bolnika pri načrtovanju porabe denarja, plačilu položnic, izpolnjevanju različnih vlog in povezavi z različnimi službami;

- učenje socialnih veščin v situacijah, ki jih bolnik identificira kot problematične; - pomoč pri urejanju socialnega statusa; - posredovanje ob poslabšanju z organizacijo in spodbujanjem k hospitalizaciji. Je pa Zdravstveni svet na seji dne 25.1.2011 ponovno pozelenil luč na semaforju za ta program v letu 2011. Prav tako zaenkrat ni bil sprejet predlog Odbora za psihiatrijo (tudi na našo pobudo), da se zaradi povečevanja deleža psihiatričnih bolnikov, ki imajo tudi somatska obolenja, psihiatričnim bolnišnicam v ceno hospitalnega primera prizna tudi internista, zaradi povečevanja deleža somatskih zdravil pa tudi stroške za ta zdravila. Kar ni uspelo vsem, pa je na arbitraži v zvezi z Aneksom k pogodbi za leto 2010 uspelo PB Idrija, saj je dosegla povišanje cene hospitalnega primera za stroške 0,35 ekipe internista. II. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN UKREPI

Uresničevanje vizije bolnišnice, ki vključuje strokovne, menedžerske, kadrovske, finančne, materialne, socialne, moralne podlage:

° za razvoj dejavnosti (obseg, struktura dejavnosti, programi), ° za ohranitev statusa večregijske bolnišnice, referenčne za psihiatrijo, in njene

samostojnosti,

70

° za postavitev mreže služb za duševno zdravje (hospital, izvenhospital, multidisciplinarni tim na terenu, skupnostna psihiatrija) na celotnem gravitacijskem območju bolnišnice,

° za krepitev položaja bolnišnice kot učne baze, ° za dogovarjanja o financiranju programov storitev, ° za zaposlovanje, razvoj in nagrajevanje kadrov, vključno z načrtovanjem

usmerjenih izobraževanj in profesionalnih karier zaposlenih, ° za uvedbo celovitega sistema strokovne in poslovne kakovosti in učinkovitosti.

Zaradi nadaljnje strokovne rasti bolnišnice, zaradi doseganja višje kakovosti naših

storitev in povečanja zadovoljstva pacientov ter njihovih svojcev in zaposlenih bomo: ° nadaljevali z izvajanjem programa skupnostne psihiatrije na območju, ki ga

bolnišnica pokriva in s širitvijo izvenhospitalnih programov, oziroma povečanjem izvenhospitalnih storitev, in si prizadevali za sistemsko ureditev plačila teh storitev (PB Idrija je na lanskoletni arbitraži dosegla začasno plačilo primerov psihiatričnega zdravljenja v skupnosti kot dnevnih primerov),

° nadaljevali z uvajanjem novih vsebin, oziroma storitev v hospitalni dejavnosti in programu dnevnega hospitala, kar bo posledično vplivalo na krajšanje ležalne dobe,

° nadaljevali s prizadevanji za priznanje somatskih zdravil in nenujnih prevozov, ° podaljšali čas neposrednega dela s pacienti v popoldanski čas – vsaj do 16. ure – in

ob sobotah dopoldne, povsod, kjer bomo v procesu dela s tem dosegli višjo stopnjo kakovosti storitev in dodano vrednost v procesu zdravljenja in zadovoljstvu pacientov,

° okrepili nosilne vloge posameznih poklicnih skupin pri izvajanju določenih programov (psihologov pri dnevni, psihoterapevtski dejavnosti in ambulantni dejavnosti na celotnem gravitacijskem območju bolnišnice, socialnih delavcev pri skupnostni psihiatriji, vseh profilov, predvsem diplomiranih medicinskih sester, pri izvajanju izobraževalnih programov),

° okrepili delo kliničnih timov z vključevanjem vseh profilov, predvsem tudi kliničnega farmacevta in biokemika.

CILJ ŠT. 1: Pozitivno poslovanje bolnišnice v pogojih finančne in gospodarske krize – doseženo z ukrepi na odhodkovni in prihodkovni strani. Ukrep št. 1: Zadržati dosežen obseg zaposlenih (ni nadomeščanj, ni novih zaposlitev, razen pri zdravnikih oziroma pri kadrih, ki so vezani na nove programe), usklajevanje stroškov dela glede na ukrepe vlade. Bolnišnica bo povečala produktivnost dela tudi z reorganizacijo delovnega časa – več popoldanskih aktivnosti za paciente, pogodbenim delom za druge in izvajanjem novih programov (projekti, programi psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, novi programi v hospitalni in ambulantni dejavnosti, izobraževalni programi). V letu 2010 smo cilje glede zaposlenosti in produktivnosti v celoti dosegli. Smo pa s priznanjem programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (44 primerov), priznanjem programa dveh ambulant kliničnega psihologa, ki danes že delujeta na 5 lokacijah našega gravitacijskega območja, priznanjem programa 0,5 psihiatrične ambulante, ki je danes že locirana v postojnski bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo, s priznanjem 324 dodatnih bolniških dni v programu neakutne obravnave in s priznanjem stroškov 0,35 internista v ceni hospitalnih primerov, prekosili vsa pričakovanja. Kot pravilna se je pokazala usmeritev v

71

zaposlovanje več kliničnih psihologov in socialnih delavcev, saj ob pomanjkanju zdravnikov ne bi bilo možno ponuditi programov za prestrukturiranje hospitalne dejavnosti. Bolnišnica dodatnega programa v lanskem letu res ni mogla uresničiti, je pa več kot polovico sredstev, ki bi jih sicer lahko trajno izgubila (260.000 € na letni ravni) vseeno pridobila nazaj, je pa ta rešitev izjemnega pomena, tako za letošnje leto, kot tudi za prihodnost bolnišnice. Ukrep št. 2:. Obvladovanje poslovnih procesov z notranjim nadzorom javnih financ: notranje revidiranje in register tveganj. Psihiatrična bolnišnica Idrija ima že osmo leto vpeljan sistem notranjega revidiranja (preko javnega naročila storitve izvaja revizijska hiša BM Veritas Revizija d.o.o. iz Ljubljane). Psihiatrična bolnišnica Idrija je ena izmed redkih slovenskih bolnišnic, ki je v letu 2008 izvedla revizijo plač po novem plačnem sistemu, in, ki je že peto leto, skupaj s Poslovnim poročilom in Računovodskim poročilom pripravila in sprejela revidirane računovodske izkaze. Register tveganj vzpostavljamo, je pa med tveganji na prvem mestu potrebno omeniti: ° nevarnost, da bi bolnišnica izgubila samostojnost, ° nevarnost, da bi bile psihiatrične bolnišnice izločene iz sistema psihiatričnega zdravljenja

v skupnosti, ° rast stroškov zdravljenja hospitaliziranih psihiatričnih pacientov zaradi somatskih bolezni

(internist, zdravila, prevozi). Ukrep št. 3: Uvedba modela upravljanja stroškov glede na stroškovna mesta in stroškovne nosilce, kar ob ustrezno razmejenih prihodkih omogoča sprejem kakovostnih strateških odločitev glede celotnega poslovanja bolnišnice, kot tudi sprejem operativnih odločitev na ravni odgovornih oseb posameznih organizacijskih enot. Bolnišnica bo pridobila možnost boljše usposobljenosti za učinkovito upravljanje stroškov in posledično za aktivnejšo vlogo ponudnika zdravstvenih storitev. Model, ki temelji na oblikovanih kliničnih poteh in njihovem finančnem vrednotenju, bo omogočal tudi v psihiatriji diferenciacijo hospitalnih primerov vsaj na psihiatrične primere, primere v gerontopsihiatriji in primere zdravljenja odvisnosti, kar je tudi obveza iz arbitražnega postopka v preteklem letu. Proces oblikovanja kliničnih poti je permanenten proces – v PB Idrija imamo sprejetih že 12 kliničnih poti, nimamo pa še njihovega finančnega vrednotenja. Arbitražni zahtevki v zvezi s priznanjem internista, zdravil za somatske bolezni in prevoze med bolnišnicami zaradi somatskih preiskav oziroma pregledov, ter čakanje na odpust iz bolnišnice kažejo na višje stroške zdravljenja gerontopsihiatričnih pacientov, prav tako pa tudi pacientov, ki se zdravijo zaradi odvisnosti, saj gre pri njih za visok delež dvojnih diagnoz. V letu 2010 je bolnišnica na arbitraži dosegla priznanje stroškov za 0,35 internista, tako da ostajajo nerešeni le še nenujni prevozi in somatska zdravila. Ukrep št. 4: Dosledno izvajanje javnih naročil, pri čemer bo morala država zaostriti izhodišča za oblikovanje cen kurilnega olja, električne energije in zdravil, ki predstavljajo tudi največje postavke materialnih stroškov v vseh bolnišnicah. Pri javnih razpisih nas vodi načelo, da za čim nižjo ceno (ne vedno najnižjo) dobimo optimalno storitev, blago, gradnjo. Na ta način se izognemo nekakovostnim izdelkom,

72

storitvam, ki so zaradi tega posledično seveda ne najcenejši, ampak najdražji. Izpostaviti želim predvsem naš javni razpis za registrirana zdravila, s katerimi smo, v primerjavi z letom 2008, v letu 2009 dosegli za 6% nižje stroške zdravil, v letu 2010 pa za 12%. Drug ukrep, ki bo tudi pomembno vplival na nižanje stroškov zdravil, je spremljanje njihove porabe po pacientu. Ukrep št. 5: Doseganje programa ob povečevanju števila sprejemov in obiskov, ob hkratnem nadaljnjem zmanjševanju fizičnega obsega hospitalne dejavnosti in nižanju povprečne ležalne dobe (nižanje števila bolniško oskrbnih dni, nižanje povprečne dnevne zasedenosti postelj), in sočasnem povečevanju obsega dnevnega hospitala in izvenhospitalne dejavnosti (ambulante, psihiatrično zdravljenje v skupnosti). Osnovni problem zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju že dolgo niso več psihiatrične bolnišnice, ki so se strokovno razvile na izjemno visok nivo, ki so modernizirale svoje ubikacijske pogoje, in, ki so se decentralizirale v okolje glede na objektivne danosti, osnovni problem je prešibka razvitost služb za duševno zdravje v skupnosti, nepovezanost (preslaba povezanost) procesov zdravljenja v hospitalu in ambulantah s procesi psihosocialne rehabilitacije v skupnosti. V obdobju od leta 1992 ugotavljamo pri izvajanju programa naslednje trende in strukturne spremembe: ° Število hospitaliziranih pacientov se sicer rahlo povečuje (za 12%), so se pa v tem času

znižali obseg bolniško oskrbnih dni za 30%, povprečna dnevna zasedenost postelj iz 255 na 181 ali za 29%, ter povprečna ležalna doba iz 57 dni na 38 dni (za 33%).

° Znotraj hospitalnega programa je PB Idrija pridobila tudi program neakutne obravnave, kjer beležimo porast števila pacientov (lani 48) in števila bolniško oskrbnih dni (lani 2.908 dni), se pa krajša njihova povprečna ležalna doba (lani 64 dni).

° Uveden je bil dnevni hospital v bolnišnici, za katerega bi lahko rekli, da je s 75 pacienti na leto, zaradi oddaljenosti večjih središč od bolnišnice, dosegel svoj optimum.

° Iz leta v leto se povečuje obseg izvenhospitalne dejavnosti, in sicer po številu točk (lani doseženih že 110.673), kot tudi po številu obiskov (7.525). Zaradi prestrukturiranja dela hospitalnega programa v izvenhospitalno dejavnost (0,5 psihiatrične ambulante v Postojni, 2 ambulanti kliničnega psihologa – ena na gravitacijskem območju bolnišnice, ena v Idriji), zaradi povečanega priliva pacientov iz Logaške in Žirovske strani, bomo v letu 2010 ta program povečali še za 50% (na 160.000 točk).

° Bolnišnica že tri leta izvaja program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti s 44 vključenimi pacienti – poleg nje ga izvaja le še Psihiatrična klinika Ljubljana.

Ukrep št. 6: Priznanje novih programov oziroma širitev obstoječih programov Bolnišnica bo zaradi nižanja programa ležalne dobe in posledično nižanja števila zasedenih postelj, še naprej uravnoteženo razvijala, tako hospitalni, kot tudi izvenhospitalni del dejavnosti. ° V program psihiatričnega zdravljenja v skupnosti bo letno vključenih največ 50 pacientk

in pacientov. Bolnišnica si bo ob podpori Zdravstvenega sveta pri Ministrstvu za zdravje še naprej prizadevala za sistemsko ureditev financiranja tega programa za celotno psihiatrijo – do sistemske ureditve velja za PB Idrija arbitražna odločitev iz lanskega leta, da so ti primeri financirani po ceni dnevnega hospitala, ki je za 50% nižji od predvidene cene primera zdravljenja v skupnosti.

° V letu 2011 bo bolnišnica v celoti izvedla na arbitraži pridobljeni program dveh ambulant kliničnih psihologov in pol psihiatrične ambulante. Ta del izvenhospitalnega programa bo

73

bolnišnica še dodatno širila ob pogoju dodatnih zaposlitev psihiatrov in kliničnih psihologov.

° Strokovnjaki bolnišnice, ki izvajajo program psihiatričnih storitev na terenu in program skupnostne psihiatrije predstavljajo osnovo za oblikovanje multidisciplinarnih timov v skupnosti (lahko tudi dnevnih hospitalov), v katere bodo vključeni tudi strokovnjaki iz terena.

° Zaradi prestrukturiranja nekaterih hospitalnih dejavnosti (zdravljenje odvisnosti od alkohola, psihoterapevtska dejavnost) v dnevne in izvenhospitalne oblike, se bodo proste kapacitete (med 20 - 30 postelj) v naslednjih letih zapolnile s hospitalnimi programi, po katerih je vse več povpraševanja (gerontopsihiatrija, podaljšano psihiatrično zdravljenje, oziroma neakutna obravnava).

° Bolnišnica bo izvajala projekte za zagotavljanje enakih možnosti osebam, ki imajo težave v duševnem zdravju.

° Priznanje dodatnih materialnih stroškov za zdravila v psihiatriji, oziroma predpisovanje somatskih zdravil za hospitalizirane psihiatrične paciente s strani izbranih oziroma lečečih zdravnikov.

V Psihiatrični bolnišnici Idrija predstavljajo pri hospitaliziranih pacientih stroški za somatska zdravila skoraj četrtino vseh stroškov zdravil. Tabela št. 17: Poraba zdravil v PB Idrija po strukturi

2007 2008 2009 2010 VSA ZDRAVILA 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% Antipsihotiki Antidepresivi Anksiolitiki + sedativi Zdravila za demenco Antiparkinsoniki Antiepileptiki Antibiotiki (zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij) Ostala zdravila

57,8% 7,1% 2,2% 3,7% 1,0% 3,6% 4,6%

20,0%

58,1% 8,0% 1,9% 4,2% 1,4% 3,1% 3,4%

19,9%

55% 6,1% 2,2% 4,5% 1,6% 3,9% 3,9%

22,8%

56,5% 5%

2,4% 4,2% 1,5% 4,0% 2,1%

24,7%

° Zagotavljanje nenujnih prevozov hospitaliziranih pacientov iz PB Idrija v druge

bolnišnice in nazaj zaradi preiskav, pregledov v zvezi s somatskimi boleznimi, za katerimi so pacienti zboleli praviloma pred hospitalizacijo v PB Idrija. Pravico do nenujnih prevozov za hospitalizirane psihiatrične paciente v zvezi z njihovimi somatskimi boleznimi bomo tokrat poizkusili reševati s prijavo za program sanitarnih prevozov in z doslednim triažiranjem nenujnih prevozov za nujne preglede od tistih za nenujne preglede.

Problem plačila nenujnih reševalnih prevozov hospitaliziranih psihiatričnih pacientov iz bolnišnice v drugo bolnišnico in nazaj se je pojavil v avgustu 2008, ko je OE ZZZS Koper Zdravstvenemu domu v Idriji in drugim reševalnim službam pričela zavračati račune za te prevoze. Stroški teh prevozov so tako padli na Psihiatrično bolnišnico Idrija kot naročnico prevozov, ki pa v ceni storitev teh stroškov ni dobila priznanih. Psihiatrična bolnišnica Idrija pokriva gravitacijsko območje od Piranskega zaliva do Trente, od Goriških Brd do Blok – razdalje, od kjer prihajajo naši pacienti so tudi daljše od 160 km, PB Idrija pa je od splošnih bolnišnic našega gravitacijskega območja oddaljena od 60 km

74

(UKC Ljubljana) do 120 km (SB Izola). Zaradi ukrepa, da smo sami plačniki nenujnih prevozov, smo večino prevozov prevzeli v lastno režijo. V letu 2005 smo opravili 255 nenujnih prevozov, v letu 2007 425 prevozov (589 oseb), v letu 2008 450 prevozov (792 oseb, v letu 2009 443 prevozov (761 oseb), v letu 2010 447 prevozov (753 oseb). V zvezi s plačilom nenujnih prevozov hospitaliziranih bolnikov iz psihiatrične bolnišnice v druge bolnišnice in nazaj zaradi preiskav, povezanih s somatskimi boleznimi, smo tudi lani vložili arbitražni zahtevek, saj je PB Idrija zaradi svojega geografskega položaja na slabšem izhodišču kot druge psihiatrične bolnišnice, ki so bistveno bližje svojim regijskim somatskim bolnišnicam. Zahtevek smo nato umaknili, saj se problem rešuje na MZ v okviru dejavnosti sanitetnih prevozov. PB Idrija, ne glede na neurejena plačila nenujnih prevozov, na lastne stroške zagotavlja hospitaliziranim pacientom dostopnost do storitev, povezanih z njihovimi somatskimi boleznimi. CILJ ŠT. 2: Dvig kakovosti kot integralnega dela procesov zdravljenja in rehabilitacije ter poslovnih procesov. Ukrep št. 7: Vlaganje v znanje, dvig izobrazbenega nivoja že zaposlenih z dodiplomskim in podiplomskim izobraževanjem (specializacije, usmerjene specializacije, izobraževanje za akademske nazive). Več popoldanskih in organiziranih prostočasnih aktivnosti za paciente, novi programi, povezovanje hospitalnega in skupnostnega zdravljenja po krogu iz skupnosti preko hospitala nazaj v skupnost. Zniževanje povprečne ležalne dobe z usmerjanjem pacientov v programe dnevnega hospitala, ambulantnega in skupnostnega psihiatričnega zdravljenja. Ukrep št. 8: Uvajanje in spremljanje obveznih in neobveznih strokovnih in poslovnih kazalnikov, izkušenj pacientov, zadovoljstva in organizacijske klime zaposlenih, izvajanje strokovnih nadzorov, mortalitetah konferenc, priprava strokovnih podlag za uvedbo sistema poslovne odličnosti, pridobitve akreditacije in nadaljnjo rast bolnišnice kot referenčnega centra za psihiatrijo na gravitacijskem večregijskem območju, ki ga pokriva.. Gre za kontinuiran proces, ki smo ga tudi v letu 2010 uspešno uresničevali. Naj tukaj omenimo povečanje deleža zdravstvenih delavcev, porast deleža delavcev z izobrazbo višje od srednje in znižanje deleža zaposlenih z izobrazbo nižjo od srednje. Uvajali smo nove programe (programi skupnostne psihiatrije, program vedenjsko kognitivne psihoterapije v ambulantni dejavnosti), povečali smo delež ambulantnih storitev in zdravljenih oseb v ambulantah, širimo svoje gravitacijsko območje proti Logatcu in Žirem. Spremljali smo strokovne in poslovne kazalnike (glej tudi Strokovno poročilo in Strokovno poročilo zdravstvene nege). CILJ ŠT. 3: Bolnišnica bo razvijala svojo vlogo učne baze za vse profile, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem. Ukrep št. 9: Nadaljevali bomo s prizadevanji, da del sredstev za učno bazo pridobimo iz terciarne dejavnosti Vlagali bomo v izobraževanje mentorjev in v pridobivanje pedagoških nazivov. V petih šolskih letih, od kar je Ministrstvo za zdravje Psihiatrični bolnišnici Idrija podelilo naziv učnega zavoda, je bilo v bolnišnici v razne oblike izobraževanja vključenih skupaj 695

75

študentov in dijakov. V bolnišnici je bilo skupaj 39 specializantov (22 specializantov psihiatrije, 10 družinske medicine, 5 farmacije in 2 klinične psihologije), 514 študentov zdravstvene nege je bilo vključenih v program kliničnega usposabljanja, 31 pa v program praktičnega usposabljanja, praktikum je opravljalo 29 študentov (13 iz zdravstvene nege, 7 iz socialnega dela, 5 iz delovne terapije, 3 iz farmacije in 1 iz psihologije), pripravnikov je bilo 22 (14 zdravstvenih tehnikov, 6 delovnih terapevtov, 1 socialni delavec in 1 psiholog), na kroženju v okviru pripravništva pa je bilo skupaj 60 dijakov in študentov (57 zdravstvenih tehnikov, 2 delovna terapevta in 1 psiholog). Vsi profili sodelujejo pri izvedbi kliničnega usposabljanja študentov zdravstvene nege, organiziranih je bilo mnogo enodnevnih obiskov učencev, dijakov in študentov, predavanj, delavnic itd. V izvajanje programov izobraževanja in usposabljanja je vključenih 68 glavnih in neposrednih mentorjev ali tretjina kolektiva. Mag. Marko Pišljar, predstojnik in asist. mag. Vesna Čuk, glavna medicinska sestra bolnišnice sta tudi višja predavatelja. CILJ ŠT. 4: Uresničevanje aktivne vloge pri oblikovanju in izvajanju programov služb za duševno zdravje na gravitacijskem območju bolnišnice. V letu 2010 smo ta cilj uresničevali z izvajanjem programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti (vključenih 44 oseb) in z odpiranjem novih ambulant kliničnega psihologa in psihiatra na gravitacijskem območju bolnišnice. Strokovnjaki iz bolnišnice, ki izvajajo te programe, predstavljajo kadrovsko bazo za oblikovanje multidisciplinarnih timov (lahko tudi dnevnih hospitalov) na terenu. CILJ ŠT. 5: Prenovljeni funkcionalni objekt D uporabiti za nadaljnjo strokovno rast bolnišnice. S prenovljenim funkcionalnim objektom D bo PBI krepila svojo vlogo osrednje psihiatrične institucije za področje Primorske in dela Notranjske (308.000 ljudi), v kateri se bodo izvajale vse medicinske dejavnosti in se organizirale glede na individualno zazdravljenčevo psihično stanje, omogočena bo vključitev v raznovrstne alternativne dejavnosti, nenazadnje pa tudi priprava za premestitev v socialne ustanove in vključevanje v oblike skupnostne psihiatrije. Predvidevamo, da se bo število sprejemov v bolnišnico večalo, ležalna doba pa naj bi se še skrajševala do okrog 31 dni. Fizično število postelj naj bi ostalo na sedanjem številu 200 postelj, dejanska zasedenost za sedanji obseg dejavnosti pa bi se ustalila na okrog 150 - 160 postelj dnevne zasedenosti (10 do 15% znižanje), dosegli pa bi spremembo strukture obsega storitev z nadaljnjim povečevanjem deleža dnevnega hospitala in obsega izvenbolnišnične dejavnosti in še dodatno izboljšanje standarda zdravljenja in dela. Proste kapacitete bomo namenili razširitvi obsega gerontopsihiatrične dejavnosti in neakutne obravnave. Tabela št. 18: Vrednost celovite prenove funkcionalnega objekta D Vir Kuhinja 450 m2

v l. 2005 vrednost v €

Streha – 900 m2 v l. 2007 Vrednost v €

Funkcionalni objekt D - 2.483 m2 v l. 2009/10

Vrednost v € skupaj

% udeležbe

76

Vrednost v € 1. Lastna

sredstva PBI

2. Sredstva države

579.811

164.225

309.295 114.247

1.560.000

1.003.353

1.724.225

36,8%

63,2%

Skupaj 744.036 309.295 1.674.247 2.727.578 100% V nacionalnih razvojnih programih je za celovito prenovo funkcionalnega objekta D idrijske bolnišnice predvidenih 3.915.664 €. Če od te vsote odštejemo celotno dejansko vrednost investicije, potem je bilo državi prištedenih 1.188.086 € sredstev, če pa upoštevamo še lastna sredstva PBI, potem je prihranek države 2.191.439 €. V letu, ki je minilo, smo dokončali prenovo biokemičnega laboratorija v vrednosti okrog 200.000 € (za opremo v višini 40.000 € je prispevalo Ministrstvo za zdravje). V letu 2010 smo nabavili nov kotel (okrog 24.000 €), nov EEG aparat (22.300 €), preko invalidskega podjetja Želva pa smo uredili parkovne površine. CILJ ŠT. 6: Oblikovati celovito podobo bolnišnice. Ukrep št. 10: Pritličje poslovno stanovanjskega objekta v celoti nameniti zdravstveni dejavnosti. Pritličje poslovno stanovanjskega objekta bo s preselitvijo upravnih služb v celoti namenjeno zdravstveni dejavnosti. Ob prenovljeni bolnišnični lekarni (1996), prvi verificirani lekarni v slovenskih bolnišnicah, in recepciji je tukaj lani prostore dobil biokemični laboratorij (tudi med prvimi z dovoljenjem), ki smo ga preselili iz 1. nadstropja funkcionalnega objekta D, letos pa bomo realizirali tudi ureditev psihiatričnih ambulant (preselitev dispanzerja iz mesta Idrija, saj je obremenjen z visokimi stroški najemnine in materialnimi stroški – okrog 40.000 € letno -, poleg tega je nefunkcionalen, brez urejenega dostopa za invalide, preurejen iz stanovanja je ostal brez uporabnega dovoljenja, nima parkirišč). Skupna vrednost prenove dispanzerske službe je okrog 180.000 €, ki jo bo bolnišnica v celoti pokrila iz lastnih sredstev. Ukrep št. 11: Adaptirati pomožni objekt E (delavnice). Pravi arhitekturni posladek bo v pritličju zagotavljal delovne pogoje še zadnjim osmim zaposlenim delavkam v službi perilnega inventarja in delavcem tehnične službe, tu bodo tudi prostori za druženje pacientov s svojci in prijatelji, na podstrešju pa bo domovala kultura s trajno razstavo zgodovine idrijske psihiatrije in razstavami likovnih del pacientov in drugih umetnikov. Vrednost prenove v višini okrog 500.000 bo v celoti pokrila bolnišnica sama. Ukrep št. 12: Podobo bolnišničnega kompleksa bomo zaključili z: ° namestitvijo dveh paviljonov; ° odstranitvijo zadnjih ostankov kasarne (bunker, zidu na sprehajališču čez cesto) in

zamenjavo dela zaščitne mreže; ° popravilom stopnic, vodnjaka in zidu pred vhodom v objekt D, ° ureditvijo ekološkega otoka za odpadke; ° dokončno ureditvijo pešpoti do bolnišnice (skupaj s Krajevno skupnostjo Idrija); ° stalnim urejanjem parkovnih površin.

77

Vrednost teh vlaganj je okrog 200.000 – sredstva bo zagotovila bolnišnica sama. Ukrep št. 13: Pripraviti načrt postopnega celovitega obnavljanja notranjosti hospitalnih objektov, saj je od celotne prenove minilo že petnajst oz. dvanajst let. CILJ ŠT. 7: Sodoben informacijski sistem (trajen proces). CILJ ŠT. 8: V bolnišnici so zagotovljeni kadrovski, prostorski in finančni pogoji za nadaljnjo strokovno rast in poimenovanje v referenčni center za psihiatrijo na Primorskem.

78

D. FINANČNI NAČRT PRIHODKOV IN ODHODKOV PB IDRIJA ZA LETO 2011 Tabela št. 19: PB Idrija – Plan 2010, doseženo 2010 in plan 2011

ind. ind.

PLAN 2010

DOSEŽENO 2010

PLAN 2011 pl.11/10 pl/pl.

PRIHODKI IZ DEJAVNOSTI 8.050.000 8.043.823 8.050.000 100 100 PRIHODKI OD PRODAJE 195.000 182.542 180.000 99 92 OBRESTI IN REVALORIZACIJA 15.000 18.632 20.000 107 133 IZREDNI PRIHODKI 25.000 4.417 - - - PRIHODKI 8.285.000 8.245.123 8.250.000 100 100 ZDRAVILA 320.000 296.167 300.000 101 93 HRANA IN ČISTILA 530.000 496.514 550.000 111 104 MATERIAL ZA VZDRŽEVANJE 60.000 21.377 35.000 163 58 ENERGIJA 270.000 212.756 230.000 108 85 ČASOPISI IN LITERATURA 10.000 11.979 15.000 125 150 STROŠKI MATERIALA 1.190.000 1.038.793 1.130.000 109 95 PTT, INTERNET STORITVE 30.000 32.136 35.000 109 117 VZDRŽEVANJE 230.000 183.078 200.000 109 87 ZAVAROVANJE 30.000 27.857 30.000 108 100 NAJEMNINE 25.000 27.911 25.000 90 100 REPREZENTANCA 2.000 3.457 4.000 116 200 PLAČILNI PROMET 1.000 793 1.000 126 100 SLUŽBENA POTOVANJA 4.000 4.574 5.000 109 125 IZOBRAŽEVANJE KOTIZACIJE 40.000 27.422 35.000 127 88 OSTALI STR. IZOBRAŽEVANJA 30.000 23.010 25.000 109 83 ZDRAVSTV. STOR. DRUGIH 45.000 55.228 60.000 109 133 DERATIZACIJA 6.000 6.158 5.000 81 83 PRANJE 105.000 102.736 105.000 102 100 ČIŠČENJE 212.000 216.397 220.000 102 104 ŠTUDENTSKI SERVIS 10.000 4.624 10.000 216 100 KOMUNALA 50.000 38.176 45.000 117 90 DRUGE STORITVE 70.000 40.606 45.000 110 64 DELO PO POGODBAH 30.000 28.885 35.000 121 117 STROŠKI STORITEV 920.000 823.048 885.000 108 96 STROŠKI DELA 5.450.000 5190.698 5.430.000 105 100 AMORTIZACIJA 350.000 303.912 350.000 115 100 MESTNO ZEMLJIŠČE 20.000 17.731 20.000 112 100 ŠTIPENDIJE 30.000 24.389 30.000 123 100 ZBORNICE TAKSE 10.000 11.487 15.000 131 150 OBRESTI IN REVALORIZACIJA 10.000 18.498 20.000 108 200 OSTALI STROŠKI 60.000 2.587 5.000 193 8 DRUGI STROŠKI 130.000 74.692 90.000 120 70 DAVEK 15.000 - - - - ODHODKI 8.055.000 7.431.143 7.885.000 106 98 PRESEŽEK PRIHODKOV 230.000 813.980 365.000 45 159

Vir: PBI, finančna dokumentacija

79

E. ZAKAJ ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU TO NI? Zakon ni Zakon o duševnem zdravju, ampak je zakon o sprejemu v psihiatrično bolnišnico proti volji. Zakon tudi ni zakon o vsebini, ampak je zakon o postopku – v konkretnem primeru favoriziranje postopka pred vsebino in parcialnosti pred celovitostjo prinaša možnosti dodatne stigmatizacije oseb s težavami v duševnem zdravju, kot tudi bolezni samih, psihiatrije in zaposlenih v psihiatriji. K tej trditvi nas prepričujejo naslednji argumenti: • duševno zdravje ni definirano kot integralni del celovitega človekovega zdravja, • struktura zakona – 70% njegove vsebine je namenjene postopku sprejemanja v

psihiatrično bolnišnico proti volji (in v socialno varstveni zavod), • trda, ukazovalna, nadzorovalna, z eno besedo represivna, terminologija zakona, • praksa izvajanja zakona. Po našem mnenju zakon izhaja iz treh napačnih podmen: 1. da je največji problem duševnega zdravja pri nas postopek sprejemanja v psihiatrično

bolnišnico proti volji in da so tu najbolj kršene pacientove pravice (ali bo ta postopek kaj doprinesel k naši uvrstitvi na lestvici samomorilnosti, ali bo torej kaj samomorov manj?), ne pa problemi stigmatizacije, preventive, preslabe razvitosti služb na terenu in preslabe povezanosti, ter problem socializacije in integracije v okolje;

2. da so duševno bolni nesposobni igrati aktivno vlogo v procesu zdravljenja in rehabilitacije in namesto, da bi gradili na njihovih sposobnostih in (so)odgovornosti za lastno zdravje in življenje raje uzakonimo substitute, posrednike, nadzornike;

3. da psihiatriji (psihiatrom) ni zaupati, ker zlorablja(jo), nadzoruje(jo), kaznuje(jo) paciente, v njej mrgoli neetičnosti in nestrokovnosti, zato jo (jih) morajo nadzorovati drugi, pri čemer nadzor in kontrolo civilne družbe pretopi (nadomesti) v nadzor drugih profesij (prava, socialnega dela) in psihiatrom dobesedno vzame strokovno avtonomijo.

Strinjamo se, da je spoštovanje in zagotavljanje temeljnih pravic oseb, ki so sprejete na zdravljenje v bolnišnico proti svoji volji, osnovna predpostavka vsake sodobne demokratične družbe, vendar je na drugi strani pomembno tudi to, na kakšen način se te pravice v družbi tudi uresničujejo. Prevelika »vnema« zakonodajalca, da bi odnos pacient (duševni bolnik)-zdravnik relativiziral zgolj na nivo upravnega postopka ima namreč lahko tudi nasprotne učinke in lahko vodi k dodatni socialni izključenosti takšnih oseb in njihovi dodatni diskriminaciji, predvsem pa lahko škoduje uspešnosti terapevtskega procesa, ki je v primeru zlasti težjih oblik duševnih bolezni pogosto zapleten in dolgotrajen. Lep primer tega, kar smo navedli že v uvodu, da zakon gradi na tradicionalnem nezaupanju v psihiatre, psihiatrijo, in, izhajajoč iz tega nezaupanja, tudi v osebe, ki imajo (imamo) težave z duševnim zdravjem, je način, kako se (samo!!!) v psihiatriji po novem varujejo pacientove pravice. Ob navedenem se resnično samo po sebi postavlja vprašanje, ali je sodobna psihiatrija, kljub povsem drugačnemu pristopu do pacientov, kot nekdaj, ki je uporabniku veliko bolj prijazna, kot taka dejansko še vedno bolj izpostavljena tveganjem za zlorabe pacientov in njihovih pravic v času zdravljenja, kot katerakoli druga medicinska stroka, ne glede na to, da so etični in deontološki standardi jasni in enaki za vse, in da je ustrezen nadzor dejansko zagotovljen že v okviru stroke same (konziliji, strokovni nadzori ipd.).

80

Še posebej bi radi v zvezi z nedavnim požarom v SB Izola (pacient s posebnim varovalnim ukrepom fiksacije na posteljo) opozorili na 29. člen Zakona o duševnem zdravju, ki opredeljuje tudi posebne varovalne ukrepe kot nujne ukrepe, ki se jih uporabi zaradi omogočanja zdravljenja osebe, ali zaradi odprave, oziroma obvladovanja nevarnega vedenja oseb, kadar je ogroženo njihovo ali življenje drugih, ali z njim povzročajo hudo premoženjsko škodo in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim blažjim ukrepom. Zakonodajalec je neutemeljeno razdvojil uporabo posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih in socialno varstvenih zavodih od drugih zdravstvenih ustanov, ter s tem posebej zaznamoval prav osebe z duševno motnjo ter psihiatrično in socialno-varstveno službo. Posebni varovalni ukrepi se namreč uporabljajo tudi na drugih področjih medicine (kirurški, intenzivni, internističnih, nevrološki oddelki) zaradi enakih ali podobnih stanj, posebno s področja organskih duševnih motenj in psihotičnih stanj. Povsem enaki posebni varovalni ukrepi so npr. zaradi vedenjskih in psihičnih motenj ob demenci starostnika, ki jih vodijo na nevrološkem, internem, kirurškem oddelku splošne bolnišnice, pa nobeno od teh področij ni zavezano k izvajanju enakih ukrepov, oziroma ni podvrženo tako visoki stopnji nadzora kot ravno psihiatrija, čeprav so možnosti za kršenje ali omejevanje pacientovih pravic tudi na teh področjih povsem enake. Veliko primernejša bi bila po našem prepričanju obravnava posebnih varovalnih ukrepov v enotnem paketu za vse osebe, ki so deležne posebnih varovalnih ukrepov v okviru vseh medicinskih specialnosti, npr. v okviru Zakona o pacientovih pravicah. Zakon bi moral izhajati iz naslednjih predpostavk: • da je človekovo duševno zdravje integralni del celovitega človekovega zdravja in ne

njegov ločen del, • da sta zdravljenje človeka s težavami v duševnem zdravju v hospitalni in izvenhospitalni

dejavnosti in njegova psihosocialna rehabilitacija v skupnosti sestavna dela istega procesa, ki je celovit, kontinuiran, kompleksen,

Osnovni namen psihiatričnega zdravljenja in psihosocialne obravnave v skupnosti je namreč v tem, da se zmanjša obseg ponovnih hospitalizacij po odpustu in da se pacientom omogoči uspešna psiho-socialna obravnava tudi izven bolnišnice. Menimo, da bi morale biti kot načrtovalci in izvajalci obravnave v skupnosti nujno vključene tudi psihiatrične bolnišnice, ki že imajo izdelane, tako strokovne smernice glede programa psihiatričnega zdravljenja v skupnosti, kot tudi klinične poti psihiatričnega zdravljenja in psihosocialne obravnave v skupnosti, predvsem pa imajo za pripravo in izvedbo načrtov obravnave tudi vse potrebne izkušnje in ustrezno strokovno znanje. Nenazadnje, da gre za zdravstveni program, je potrdil tudi Zdravstveni svet leta 2008, ko je program sprejel in letos, ko mu je tudi s finančnega vidika prižgal še eno zeleno luč. Poudariti želimo, da delo strokovnjakov v naši bolnišnici že dolgo časa ni več omejeno samo med zidove bolnišnice, ampak se bolnišnica s svojim strokovnim znanjem in delovanjem odpira tudi navzven, predvsem pa veliko energije v zadnjem času namenja intenziviranju dela na programih decentralizacije zdravljenja oseb s težavami v duševnem zdravju in povezovanju hospitalne in skupnostne psihiatrije.

• da je temeljna pravica vsakega človeka pravica do socialne integracije in da sta pravica do pravočasnega, ustreznega, strokovnega zdravljenja in pravica do rehabilitacije (tudi zaposlitve) pogoja za njegovo socialno vključitev;

• da se procesi socialnega izključevanja in stigmatizacije pričnejo v socialnem okolju, kar velja tudi za postopke sprejemanja v bolnišnico proti volji, in, vsaj kolikor nam je znano, nikoli v bolnišnici;

81

• da morajo procesi zdravljenja in rehabilitacije temeljiti na večji odgovornosti za lastno zdravje, tako pacientov, kot tudi njihovih svojcev,

• da zagovorniki (zastopniki) pravic pacientov prevzamejo aktivno vlogo na izvoru stigmatizacije, torej v skupnosti, da delujejo preventivno, celostno za vse pravice in integrativno;

Menimo, da je smisel zastopništva v zdravstvu predvsem v tem, da zastopniki s svojim strokovnim znanjem, izkušnjami in avtoriteto podpirajo in spodbujajo splošno ozaveščenost družbe o pomenu varstva pacientovih pravic, ter pospešujejo in utrjujejo vlogo civilne družbe pri sooblikovanju skupne politike na področju zdravstvenega varstva in javnega zdravja z namenom, da se zagotovi boljša dostopnost, varnost in kakovost zdravstvene oskrbe za vse državljane. Vloga, ki jo izvaja zastopnik po Zakonu o duševnem zdravju pa je daleč od tega in je skoncentrirana zgolj na okvir, ki je tako ali tako v domeni zastopnika pacientovih pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. Glede na to, da Zakon o pacientovih pravicah vzpostavlja institut zastopnika pacientovih pravic z jasno zastavljeno vlogo in cilji, ki jih ta zastopnik ima, ter konkretnimi zakonskimi pooblastili, menimo, da je vloga zastopnika in princip njegovega delovanja, kot jo oziroma ga podaja veljavni Zakon o duševnem zdravju, glede na to, da gre za s strani socialne stroke vsiljeno tvorbo, povsem neproduktivna, in v ničemer ne prispeva k zagotavljanju boljšega varstva pravic pacientov v času zdravljenja v bolnišnici, ali po odpustu iz bolnišnice. V pogojih omejenega (negativnega) zaposlovanja strokovnjakov za neposredno delo s pacienti in njihovimi svojci, je zaposlitev zastopnikov pravic oseb na področju duševnega zdravja neprimerna, je pa tudi finančno vprašljiva. Namesto tega bi lahko v službah za duševno zdravje okrepili moč civilne družbe, na eni strani z večjim vključevanjem svojcev, prijateljev, sodelavcev, delodajalcev v procese zdravljenja in rehabilitacije oseb s težavami v duševnem zdravju, na drugi strani pa z večjo udeležbo v organih upravljanja (Zakon o zdravstveni dejavnosti). Namesto administrativnih zastopnikov bi bilo nujno potrebno zaposliti dodatne strokovnjake, ki bi osebam s težavami v duševnem zdravju znali zares strokovno in celostno pomagati na vedno težji poti rehabilitacije, resocializacije in integracije v družbo, torej ne samo pri uresničevanju pravic v času zdravljenja v bolnišnici, ampak tudi pri uresničevanju vseh temeljnih pravic in svoboščin, ki jih gredo kot državljanom po koncu zdravljenja, ko se vrnejo v svoje socialno okolje, iz katerega izhajajo (svetovanje pri izobraževanju, zaposlovanju, reševanju stanovanjske problematike ipd.…).

• da je bistvena značilnost vsake profesije avtonomija, zato profesionalne samokontrole

zakon ne more nadomestiti z birokratsko kontrolo; • da morajo v procesu zdravljenja in psihosocialne rehabilitacije službe in profesije

(zdravstvene, socialne, izobraževalne), skupno načrtovati in sodelovati, ne pa nadzorovati ena drugo in se izključevati;

• da delodajalci prevzamejo obvezo v zvezi s poklicno rehabilitacijo in zaposlovanjem oseb s težavami v duševnem zdravju v skladu z njihovo delazmožnostjo (določitev časa, oziroma norme, področja dela ipd.).

82

Poročilo so mi s podatki in celostnimi gradivi pomagali sestaviti: I. ° Bogdan Tušar, univ. dipl. prav., vodja splošnega sektorja, ° Janez Razložnik, ekon.., v. d. vodje finančnega sektorja, ° Anamarija Bajt, poslovna sekretarka bolnišnice, ° Marica Pavlišič, dipl. soc. del., kadrovski referent, ° Terezija Keršmanc, org. dela., sekretarka javnih naročil, ° Alenka Tušar, univ. dipl. inž. el., svetovalka za zdr. in posl. inf. sistem in arhiv, ° Cvetka Bačar Bole, spec. klin. farm., vodja bolnišnične lekarne, ° Natalija Taljat Tušar, dipl. inž. konf. teh., strokovna sodelavka. II. ° Strokovno poročilo mag. Marko Pišljar, dr. med., spec. psih., ° Poročilo o internistični dejavnosti: Milan Vončina, dr. med., spec. internist, ° Strokovno poročilo za dejavnost zdravstvene nege in oskrbe za leto 2010 asist. mag.

Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred. III. Kazalnike kakovosti, ki sem jih uporabila, so pripravili: ° Nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v psihiatrični bolnišnici: asist. mag. Vesna Čuk,

prof. zdr. vzg., pred., ° Kazalniki stopnje zadovoljstva pacientov za leto 2010: Branka Režun, spec. klin. psih.,

vodja psihološke službe, ° Kazalnik Nenačrtovani ponovni sprejemi bolnikov v roku sedmih dni po predhodnem

odpustu: Patricija Logar, dr. med., spec. psih., Ines Bevk, posl. sekr., ° Kazalnik Število preležanin (razjede zaradi pritiska), nastalih v bolnišnici na 1000

hospitaliziranih bolnikov: Nataša Hvala, dipl. med. sestra, asist. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred.,

° Kazalnik Kolonizacija z MRSA, Andreja Uršič, VMS spec. psih. zdr. nege, s predlogom programa preprečevanja širjenja MRSA – Cvetka Bačar Bole, spec. klin. farm. in Andreja Uršič, VMS spec. psih. zdr. nege,

° Kazalnik Čakanje na odpust po končanem zdravljenju v akutni obravnavi: Bojan Krivec, univ. dipl. soc. del.,

° Kazalnik Padci pacientov v letu 2010: Andreja Sedej Kodela, dipl. med. sestra, Alenka Tušar, univ. dipl. inž. el., asist. mag. Vesna Čuk, prof. zdr. vzg., pred.,

° Kazalnik Organizacijska klima in zadovoljstvo zaposlenih, AT Adria d.o.o. Ljubljana. IV. Poročilo o opravljeni notranji reviziji računovodskih izkazov za leto 2010 – BM Veritas d.o.o. Ljubljana, Matej Loncner, univ. dipl. ekon., pooblaščeni revizor in preizkušeni notranji revizor in Jasmina Mandžuka, univ. dipl. ekon., preizkušena notranja revizorka DIREKTORICA: mag. Viktorija Gorjup, univ. dipl. soc. Uredila: Anamarija Bajt

83

F. KAZALO Stran A. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA IDRIJA OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO ZA JUŽNO IN SEVERNO PRIMORSKO TER NOTRANJSKO 2 I. OSNOVNA IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE NACIONALNEGA PROGRAMA DUŠEVNEGA ZDRAVJA 2

1. Celovito in integrirano sodelovanje vseh politik namesto psihiatrilizacije družbenih pojavov in problemov 2

2. Avtonomna vloga oseb z duševno motnjo namesto paternalističnega odnosa 2

3. Avtonomija profesij v celoviti bio-psiho-socio obravnavi namesto imperializma posameznih strok 3

4. Ravnovesje med hospitalno in skupnostno psihiatrijo namesto Izključevanja 4

II. OD AZILA PREKO POLIVALENTNE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE DO REFERENČNEGA CENTRA ZA PSIHIATRIJO NA OBMOČJU JUŽNE IN SEVERNE PRIMORSKE TER NOTRANJSKE 8

1. Nekateri podatki iz osebne izkaznice Psihiatrične bolnišnice Idrija 8 2. Življenjski ciklus Psihiatrične bolnišnice Idrija 9 3. Osnovne vrednote, ki smo jih oblikovali v idrijski psihiatrični bolnišnici 12 4. Gravitacijsko območje PBI in preskrbljenost s psihiatri 12 5. Opis dejavnosti 16 6. Organizacijska shema bolnišnice 17 7. Vodstvo zavoda 20

III. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI OPREDELJUJEJO DELOVNO PODROČJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA 20 B. POSLOVANJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA V LETU 2010 22 I. KADROVSKI KAPITAL BOLNIŠNICE 22

1. Fluktuacija v zadnjih sedemnajstih letih 22 2. Odsotnosti zaposlenih v letu 2010 23 3. Število in struktura zaposlenih 26 4. Obremenitve kadra v hospitalni dejavnosti 31 5. Primerjava izobrazbene strukture v slovenski psihiatriji 34 6. Obremenitve zaposlenih (primerjalno s psihiatrijo) 36 7. Oblike delovnega razmerja in izobraževanja 40

II. FINANČNI KAPITAL BOLNIŠNICE 41 1. Rezultati poslovanja v obdobju 1993 – 2010 41 2. Poslovanje bolnišnice v letu 2010 44 3. Izkaz prihodkov in odhodkov od 1.1. do 31.12.2010 48 4. Bilanca stanja 50 5. Kazalniki poslovanja v letih 2006, 2007, 2008, 2009 in 2010 v Javnem

zdravstvenem zavodu Psihiatrična bolnišnica Idrija 51 III. MATERIALNI KAPITAL BOLNIŠNICE 55

1. Objekti in oprema – pogoji za zdravljenje in delo 55 2. Vlaganja v informacijski sistem 57 3. Informacijski-dokumentacijski sistem v bolnišnici 60 4. Knjižnica 61

84

5. Statistični pregled stanja na področju informacij javnega značaja za leto 2010 61

IV. MORALNI KAPITAL BOLNIŠNICE 62 1. Kazalniki kakovosti 62 2. Izkušnje pacientov in zadovoljstvo zaposlenih 63

C. USMERITVE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA ZA LETO 2010 68 I. VREDNOTENJE, NOVI PROGRAMI, NOVE STORITVE V PSIHIATRIJI – SKUPNE POBUDE VSEH PSIHIATRIČNIH BOLNIŠNIC PREKO STROKOVNIH REPUBLIŠKIH KOLEGIJEV IN ZDRUŽENJA ZDRAVSTVENIH ZAVODOV SLOVENIJE 68 II. NALOGE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE IDRIJA, CILJI IN UKREPI (8 ciljev, 13 ukrepov) 69 D. FINANČNI PRIHODKOV IN ODHODKOV PB IDRIJA ZA LETO 2011 78 E. ZAKAJ ZAKON O DUŠEVNEM ZDRAVJU TO NI? 79 F. KAZALO 83