Provansa in De!ela Katarjev (Languedoc Roussillion) za poku"ino Cilj leto!njih jesenskih po!itnic nam je dolo!ila vremenska napoved. Na sre!o imamo na Modrem planetu nekaj pokrajin, ki se jih enostavno ne naveli!a!. Provansa vsekakor sodi mednje, saj "ari na svoj na!in v vseh letnih !asih. #al nam je no! pred odhodom za"arel tudi Jaka, tako da pred odhodom obi!!emo !e zdravnico. V polo"aj za avtopsijo je padla tudi ona, ko smo jo prosili, da nam naj predpi!e za vsak slu!aj !e antibiotik, !e se slu!ajno stanje na dolgem potovanju poslab!a. Pot mimo Benetk, Brescie, Piacenze in Aleksandrije mi o!itno le"i in v sobotnem spranem jutru se znajdemo na Azurni obali. Ali je !e kje lep!i za!etek dneva, kot jutranji sprehod po Angle!ki promenadi v Nici ?

Mi se "al sprehodimo dvakrat kar z avtodomom, kajti Jaka !e ni pripravljen za ve!je napore in predvsem, ker spet ne najdemo pametnega parkirnega prostora. Tako se parkiramo v zalivu za letali!!em (N 43,65348 ; E 7,15609), kjer !ofer odspi zaslu"eno kitico, Neva pa se z otroci podi po pla"i. Zrak bogato !ez 20 stopinj, morje okrog 18. Odlo!imo se, da bomo za!eli tam, kjer smo lanske prvomajske praznike kon!ali. Zahodna Provansa Po nesramno dragi Avtocesti se mimo Avignona zapeljemo do Pont du Garda. V son!nem zahodu si ogledamo sloviti rimski akvedukt, ki se pona!a kot najvi!ji (48 metrov) v celotnem rimskem imperiju. Bil je le del!ek v mozaiku silnih idej rimskih genialcev, ki so 20 milijonov litrov vode vsakodnevno spravili od izvira pri Uzesu, oddaljenega skoraj 50 kilometrov, do rimskega mesta Nimes. Najbolj osupljiv pa je podatek, da je bil izvir le 17 vi!inskih metrov nad kon!no to!ko, tako da je poleg mostov v vodno pot vklju!ena !e cela vrsta podzemnih kanalov in tunelov.

Dva od njih sta v bli"ini vasice Sernhac in !e danes dostopna obiskovalcem. V bistvu nas je najbolj presenetila !iroka paleta aktivnosti, ki jo ponujajo obiskovalcem. Urejene kolesarske poti, cela mno"ica ozna!enih pe!poti, mo"nost kopanja v poletnih mesecih in izlet s kanuji po reki. Vzemite si !as, okolica je tako lepa, da je preprosto !koda, da pofotkate in letite naprej s svojim expressom. Brezpla!ni muzej je po koncu na!ega raziskovanja "al "e zaprt, prav tako pa imamo silne te"ave z neberljivo kodo parkirne kartice. Na! naslednji cilj je pape!ki Avignon, prestolnica Vauclusa. Avignon V trdi temi pridemo z nekaj telovadbe na otok ob Rhonu, Ile Piot, od koder je sicer lep pogled na osvetljeno mestno obzidje z 7 mestnimi vrati in 39 obrambnimi stolpi. Vendar pa je hkrati tudi zbirali!!e mlade"i prete"no arabskega porekla, zato raje naredimo !e !astni krog po cestnem obro!u okoli obzidja. Tako parkiram v dru"bi 6 francoskih kamperjev v bli"ini univerze (N 43,94842 ; E 4,81855) in po ve!ernih dru"abnih igricah vsi hitro omagamo. Zjutraj se s kolesi napotimo do pape!ke pala!e, v kateri je sedem uradno priznanih francoskih pape"ev v obdobju 1309-1377 ustvarilo mali Vatikan. Tem sta sledila !e dva antipape"a, ko Francozi niso "eleli vrniti !tafetne palice v Rim. Pri nakupu dru"inske kartice prvi! v zgodovini uveljavimo konkreten popust z AMZS Show your Card. Sama notranjost pala!e je precej manj impozantna kot zunanje mere, morda !e najbolj pritegne velika obednica, v kateri so kardinali v !asu elekcije novega pape"a o!itno obilno obedovali. Da jim je obred sedel, potrjuje tudi dejstvo, da so se zelo hitro ponovno zbirali, saj so pape"i v tem !asu praviloma umirali v !udnih okoli!!inah. Nekoliko utrujeni od silnih kilometrov v pala!i se podamo na sprehod do Pont St.Benezet-a, mosta, ki je prav tako prepoznavni znak Avignona. Seveda v veliki meri tudi zaradi pesmi Sur le pont Avignon … Most je bil zgrajen v 12.stoletju, toda ni pre"ivel povodnji leta 1668. Ostali so le trije loki in kapelica in tako je postal znamenitost.

Tarascon Po kosilu v avtodomu se na poti do Arlesa ustavimo !e v Tarasconu. (N 43,80694 ; E 4,65647) Mesto je dobilo ime po po!asti Tarasque, pol lev pol pasavec, pred katerim je prebivalce re!ila Sv.Marta, tako da ga je polila z blagoslovljeno vodo. Grad, v katerem je bival znameniti dobri kralj Rene An"ujski, je eden izmed top znamenitosti v spodnjem toku reke Rhone. Rene, ljubitelj umetnosti, !lovek, ki je do"ivel renesanso nekaj stoletij prekmalu, morda skrivni ljubimec Ivane Orleanske, morda celo eden izmed velikih mojstrov Sionskega priorstva, skratka priljubljena tema sodobnih zgodovinarjev. Grad pritegne v svoji beli mogo!nosti tik ob presenetljivo !istem modrem Rhonu, podatek, da je do leta 1926 slu"il v funkciji zapora, pa nas ne prepri!a toliko, da bi stopili !e v notranjost.

Arles Le !e dobrih 10 kilometrov je do Arlesa, mesta, v katerem si ogledamo rimsko Areno. Danes slu"i kot prizori!!e Provansalske bikoborbe, ki je mnogo bolj usmiljena do bika kot originalna !panska izvedenka. Stojimo v povsem prazni Areni in si posku!am zamisliti tru!! 20.000 glave mno"ice, la!ne zabave in "eljne, da bik napi!i toreadorja. Podobnih misli je bil ob ogledu bikoborbe tudi Van Gogh, ki je v 15 mesecih "ivljenja v Arlesu ustvaril ve! kot 300 slik, v mestnih muzejih pa ni kon!ala niti ena. Lahko pa si preberemo njegovo pismo prijatelju ob ogledu bikoborbe.

Do zadnjega "vi"ga paznika se v hodnikih in rovih Arene lovimo in igramo gladiatorje v spopadu z divjim levom. "ude"no gladiatorja vedno zmagata in ukaneta neumnega leva. Krenemo !e na sprehod po mestu in bolj kot rimsko gledali!!e nas pritegne kavarna-sla!!i!arna. Neva te"ko izbere iz ponudbe 20 razli!nih vro!ih !okolad, medtem ko si mo!ki privo!!imo pala!inke. Mareli!na, jagodova in figova marmelada so na! izbor. Vrhunsko izbrani okusi, toda po zadnjem gri"ljaju Jaka silovito rigne. Madame Beatrice, Sophia in Ivona se ob sosednji mizi samo nemo spogledajo, jaz pomislim, da je fant spet zdrav, popolnoma pa se je ob dogodku raz"ivel kavboj, ki je prav tako ubijal "e drugo porcijo pala!ink v kombinaciji s pivom. Najprej se pre!erno smeji, potem pa za!ne s festivalom riganja !e on. V tem trenutku vilica Beatrice ni ve! zdr"ala silnega pritiska in se je raje skrila pod mizo. Pierre razlo"i, da je riganje tradicija !uvajev bikov v teh krajih in potem se mi ta simpati!ni !erif niti ni zdel ve! tako !udno oble!en. Vrnemo se do avtodoma, kjer prespimo kar na parkirnem prostoru pred mestnim obzidjem. (N 43,68098 ; E 4,63316) Edini pomemben faktor nam je lu! in raven prostor.

Lengudo"ka obala Ker je Jaka o!itno ozdravel, je !as za premik v Languedoc in aktivnej!e po!itnice. Izberemo obmorsko varianto po N112, saj "elimo preveriti tudi kvaliteto tamkaj!nih pla", kajti Pireneji vabijo tudi poleti. Dvi"ni mostovi v Grand Canal v Seteju, kjer se kon!a sloviti Canal Midi nas toliko zaustavijo, da ne zdr"imo do Cap D'Agde. 12 kilometrska mivkasta pla"a po strogih kriterijih starih prdcev ni ravno sanjska, za opoldanski brejk pa ve! kot dobrodo!la. (N 43,33015 ; E 3,57005)

Z Nevo preveriva temperaturo morja, ki je !e za kak!no stopinje hladnej!e kot na Azurni obali in zamahi "abce so !edalje hitrej!i. Otroka malo brodita po vodi in se zabavata z iskanjem ogromnih sr!nic, lepotk in ostalih !koljk.

Cap D'Agde je ogromen turisti!ni kompleks, ki je evropski center naturizma. 40.000 nagcev in nagic naj bi bil sposoben gostiti v poletni sezoni. Seveda nas zanima, kako to izgleda, vendar smo lastniki AD iz zabave izvr"eni, kar dose"ejo z vi!inskimi omejitvami. Tako je naslednja postaja Tamarissiere, ki le"i ob ustju kanala Herault. Odkrijemo sen!en, a zaprt kamp, standardno mivkasto pla"o in nekaj avtodomov na drugi strani kanala. Skratka ni! posebnega, premaknemo se proti Beziersu in na poti prvi! naletimo na Canal Midi. Canal du Midi 240-kilometrsko vodno pot, ki je Atlantski ocean povezala z Sredozemskim morjem, je v 17 stoletju zgradil dav!ni baron Paul Riquet. "eprav so "e Rimljani imeli na!rte o povezavi obeh morij, je !ele Riquet leta 1664 na!el re!itev, kako zagotoviti stalno in zadostno koli!ino vode v

kanalu, ki mora pre!kati tudi 200 metrov visoko gri!evje. Veliko re!nih strug, potokov in vodnih izvirov je bil preusmerjeno z enim samim namenom, da je Francija kon!no dobila pot, s katero so se trgovske ladje izognile nevarnemu plutju okoli obi!ajno sovra"ne $panije. Ob podatku, da je ve!inoma izgradnjo kanala financiral baron sam, ni te"ko uganiti, da je umrl v dolgovih in nekaj let pred odprtjem kanala. Delo je dokon!al njegov sin.

Parkiramo v Villeneuve les Beziers, mali prijazni vasici ob kanalu. Premore ograjeno parkiri!!e ( N 43,31593 ; E 3,27849), ob njem vzorno vzdr"evano otro!ko igri!!e in na drugi strani kamp in pred njim splo!no dostopen sanitarec. ( N 43,31678 ; E 3,28461)

Kon!no razlo"imo kolesa, se opremimo z vso nujno kramo, toplo oble!emo in jo mahnemo po asfaltirani kolesarski poti ob kanalu. Ve! kot 40.000 platan in cipres je bilo posajeno ob bre"inah kanala in tako je pot sen!na in prijetna tudi ob poletni pripeki. Kro"na pot iz Villeneuva proti obali je dolga pribli"no 40 kilometrov in mi jo zaradi mraka skraj!amo na

dobro polovico. Naslednji dan nam na!rte nekoliko pokvari mo!an severnik. Namesto na!rtovanega kolesarjenja med Beziersom in Capestangom (najlep!i del poti po Promobilu, !e se odlo!ite za re!no plovbo), se raje namenimo iz Villeneuve navzgor proti severu in po planu obrnemo, ko se otroka naveli!ata vo"nje v veter. Dopoldne !akamo na toplej!e son!ne "arke v bli"njem Auchanu (N 43,34684 ; E 3,24387), kjer napolnimo hladilnik. Izbira v ribarnici je kraljevska in cene so za na!e razmere sme!no nizke. Na!a kolesarska pot nas vodi mimo !tevilnih zapornic in mostov nad kanalom, ki so bodisi dvi"ni ali pa v visokem loku. Zapeljemo se !ez ladijski most nad reko Orb, ki so ga dogradili dobrih 100 let po odprtju kanala. Na ta na!in so se izognili plovni poti po reki Orb, ki je !esto imela bodisi prenizek ali previsok vodostaj. Kmalu zatem se nam za ovinkom odpre pogled na zapornice Fonserannes, ki so najve!ji tehni!ni objekt na celotni vodni poti. Skupaj je povezanih 9 zapornic, ki v razdalji 300 metrov dvignejo

oziroma spustijo re!ne ladje za skupaj 21,5 vi!inskih metrov. $e bolj impresivno je videti hitrost polnjenja bazenov, saj se ladja tako spusti v pribli"no pol ure, dvigne pa v pribli"no 45 minutah. Kapaciteta bazenov je pribli"no 3-4 re!ne ladje, ki so obi!ajno dolge okoli 10-12 metrov in pribli"no 3 metre !iroke. Re!ni promet je tudi izven glavne sezone "ivahen, so pa cene najema ladjic precej visoke. Tukaj se asfaltirana oziroma !iroka makadamska kolesarska pot kon!a in naprej ob kanalu te!e samo !e stara konjska pot. V!asih so namre! ladje vlekli konji, tako da je ob celem kanalu vsaj dobra MTB singelca, !e ne lep!a kolesarska pot. Tukaj se obrnemo in s pomo!jo vetra v zadnjico smo ekspresno hitro nazaj pri avtodomu.

Carcasonne Po ribjem kosilu in seanso z Davetovo Lili, se odpravimo v osr!je katarske de"ele – Carcasonne.

Katarji so seveda hit 20.stoletja in knji"ne police so polne knji"nic uspe!nic o skrivnostih katarjev, templjarjev, Sionskega Priorstva in njihovih medsebojnih zapletenih povezav. "e se odpravljate v to de"elo, bo mnogo bolj zanimivo, !e preberete knjigo Sveta kri in sveti gral, pa naj vas ta tematika zanima, ali ne. Languedoc je v 11.stoletju tako cvetel v gospodarskem kot dru"benem smislu, saj so imeli znanje, umetnost, poezija in verska strpnost tukaj velik pomen. Katarji kot posebna verska lo!ina so postali velika nevarnost in trn v peti katoli!kim poglavarjem v Rimu.

Ti so seveda premetno uporabili barbare iz severa, se pravi francosko kraljevo dru"ino s podlo"niki, ki niso znali niti brati ali pisati v svojem jeziku, kaj !ele v gr!!ini, ali hebrej!!ini kot na cveto!em jugu. Pape" je katarjem zre"iral incident in 30.000 severnjakov je v albi"anskih kri"arskih vojnah izvedlo prvi popolni genocid v moderni evropski zgodovini. Katarji so bili zbrisani iz zemeljskega obli!ja, dokler se niso 300 let kasneje pojavile zgodbe o katarskem zakladu.

V Carcasonnu je vladala kne"ja rodbina Trencavel, ki je bila za!!itnica Katarjev. Ko sredi vinogradov prvi! uzre! to voja!ko postojanko, pomane! o!i in prva misel je, da si se zna!el v Disneylandu. Sicer sijajna utrdba, ki pa je imela v voja!kem smislu veliko pomanjkljivost. Brez vodnega izvira, tako da so jih kri"arji zlahka zbezali v predajo. Rim je v samem mestu vseskozi vzdr"eval katoli!ko voja!ko postojanko, dokler se ni zgodila Pirenejska pogodba in se je meja s $panijo iz obronkov Carcasonna premaknila skoraj 200km ju"neje. Mesto propade, dokler ga ne obi!!e Viollet le Duc, ki mu postane restavriranje celotnega mesta "ivljenjski projekt. Parkiramo na PZA-ju (N 43,20869 ; E 2,36624), ki je neposredno pred vhodom v mestno obzidje. Bli"nji pogled na obnovo, ni ve! tako pravlji!en, v bistvu je mnogo arhitektov "e izrazilo dvome v le Ducovo izvedbo. Kakorkoli, v hladnem jutru si ogledamo Trencavelov grad in se nato sprehodimo z vodi!ko !e po mestnem obzidju. Tudi brezciljno vandranje po ozkih mestnih ulicah, v katerem danes "ivi le !e 60 stalnih prebivalcev, je prav o!arljivo. Prezebli se vrnemo do avtodoma na kosilo, potem pa se nebo nenadoma povsem zjasni. Son!ek nas zvabi nazaj in naredimo !e krog med zunanjim in notranjim utrjenim obro!em, ki izvira !e iz rimskih !asov. V srednjem veku je v tem vmesnem pasu bilo postavljenih ogromno malih hi!ic, ki jih je Le-Duc preprosto zradiral.

Zve!er smo z Vizoti, Hribiji in Jur!ki zmenjeni v 250 km oddaljenem Camargue, zato v zgodnjem popoldnevu oskrbimo na!ega Son!nega popotnika. Izberemo cesto, ki najbolj sledi kanalu Midi in se odpeljemo do Capestanga, v bli"ini katerega si ogledamo !e tunel Malpas. (N 43,30842 ; E 3,12732) Sprehodimo se skozi tunel, ki ga je v pe!!encu ve! 100 delavcev skopalo v samo 6 dneh.

Za Beziersom zavijemo na pregre!no drago avtocesto in za name!ek obti!imo za Montpelierjem !e v dveh prometnih zama!kih.

Camarque V Camargue na zbirno to!ko pla"o Piemanson (N 43,34908 ; E 4,78016) pridemo tako eno uro prepozni. Na "alost najprej ugotovim, da so se razmere v enem letu drasti!no poslab!ale, saj je nastala na desni, zahodni strani morska laguna, ki tako prepre!uje vo"njo po dobro utrjeni mivkasti pla"i v nedogled, oziroma dokler ne najde! sebi najbolj carska prve vrste.

Planirano in dolgo pri!akovano zabavo za no! !arovnic nam v veliki meri sfi"i mrzel severnik. Fotri kljub vsemu vztrajamo, dokler malo po polno!i ne popivnamo vseh zalog kuhanega vina in medice. Tudi naslednje jutro prinese jasno nebo in zavijanje vetra. Po zajtrku se odpeljem z AD nazaj proti Salin de Giraud do solin, kajti ta cesta je skoraj edina usmerjena sever-jug in tako v tem vetru primerna za kolesarjenje. Seveda le proti ju"ni strani. Knauska zapeljem nazaj do pla"e, odkolesarim je"e mukove v veter, potem pa vsi skupaj letimo nazaj z vetrom kot Petacchijev !printerski vlak. #al je koli!ina pti!ev v morskih lagunah !isto razo!aranje, flamingov je v primerjavi s spomladanskim !asom, kve!jemu za vzorec. Po poti sre!amo Vizota, ki se je "e naveli!al vetra, mi pa se potem s Hribiji in njihovimi prijatelji Kebri zapodimo v iskanje zati!ne lege. V bistvu je seveda ni, se pa jo da s pametnim parkiranjem ustvariti. Sledi vrhunska ro!tiljada in pe!enje francoskega kostanja, v primerjavi s katerim so !e lovranski maroni frnikole. Na toplem jesenskem soncu u"ivamo, dokler kugla ne pade v morje. Hribijeva odprava se premakne v St.Maries dela Mer, mi pa prelijemo rezervno kantico nafte in se v Arles zapodimo na prvo mo"no pumpo.

#al se mi enostavna naloga kmalu zakomplicira, saj prva najdena pumpa nima nafte, do druge pa se preko 2,5 metra visokega podvoza ne morem prebiti. Potem izberem v TT najbli"jo pumpo, na kateri !e nisem bil in kot ovca sledim v strogi stari center. Izka"e se, da je pumpa

itaq imaginarna, ustavi pa se zgodba o uspehu pri 1,90 metra !iroki o"ini. Neva ima !astno nalogo, da izstopi in prepri!a konvoj jeznih Francozov s peno na ustih, da naj se po!asi kot ra!ke pomikajo nazaj, dokler mama Gos ne obrne svojega kolosa. Zabave seveda !e ni konec, saj se je potrebno prebiti iz mi!olovke, kar v sistemu enosmernih uli!ic ni ravno lahka naloga. Na koncu se pravljica lepo kon!a in najdemo !e pumpo. Monte Sainte Victorie Na! naslednji cilj je vzpon na najvi!jo goro v tem delu Provanse, Mont Sainte Victorie, ki jo je odkrila Neva na eni izmed 60 Cezannovih slik, na katerih jo je upodobil. Prespimo na edinem WOMO parkiri!!u v bli"nji okolici in sicer v mirnem stanovanjskem naselju Meyreuil. ( N 43,48559 ; E 5,49498)

Zjutraj najdemo tako kot ponavadi prvo pekarno, potem pa smo !e dovolj zgodnji, da najdemo !e prosto parkiri!!e na izhodi!!u. (N 43,52392 ; E 5,56425) Skalna gmota je !iroka ve! kot 18 kilometrov in spominja malo na mnogo pove!ani kra!ki rob. Jure nekaj !asa strmi v kri" na vrhu gore, upajo! da se star!a samo malo hecata. "asovnica pravi dve uri in pol hoje in pribli"no 750 metrov vi!inske razlike. Ker smo "e navajeni na veter, ki ga danes za!uda ni, se oble!emo v zimske hla!e, in kmalu nam je "al, da se nismo lotili v kratkih hla!ah. Pristop gre po ju"nem delu, dokler pot ne zleze na ramo masiva, potem pa po grebenu naravnost na vrh. U"ivamo v hoji, z vsakim metrom se odpira lep!i pogled na okolico, ki ni omre"ila samo Cezanna, temve! mnogo kasneje tudi Picassa. Ugledamo jez, ki ga je postavil o!e Emila Zola, za njim jezerce, videti je mnogo odli!nih MTB kolesarskih poti, skratka tukaj se z lahkoto ubije dan ali dva aktivnega dopusta. Malo pod vrhom nas pri!aka skromna cerkvica in objekt, ki je o!itno slu"il kot bivak za romarje.

Spustimo se po isti poti, !eprav je tudi celotna severna stran prepredena s potmi. "e potujeta dva avtodoma v skupini, je to seveda zelo pametna opcija. Na parkiri!!u nas pri!aka neprijetno presene!enje, saj se je neki Clio stla!il na 15 centimerov od desne stranice na!ega Knausa. Bivalna vrata so tako blokirana, vrata v kabini Fiata pa imamo vedno od znotraj zaprta z verigo. $e z dvema Francozoma uspemo premakniti plasti!ni Clio (dejansko ga nima! kje po!teno zagrabiti) toliko, da se lahko Jaka stla!i skozi priprta vrata v notranjost. Ker ni opcija, da sam razpre karabin v kabini, odpre le okno v dineti, skozi katerega se potem Neva z mojo pomo!jo tatinsko skobaca v lastni kamper. Najprej se bogato okopamo, potem pa se z Hribiji dogovorimo za naslednje snidenje ob morju. Nekje ob poti v Casino trgovskem centru ( N 43,40963 ; E 6,06194) napolnimo !e zaloge (Poleg pumpe z ni"jo ceno nafte imajo !e sanitarce, ki delujejo na "eton. Stane 2 Ojra, dobite ga pri blagajni in celoten sanitarec dela tako 20 minut. Najprej nato!ite pitno vodo, ker se ta po 20 minutah najprej ugasne, potem pa mirno spraznite !e kemi!ni WC. )

Ko smo bili "e povsem blizu Azurne obale, Jur!ek za!ne jamrati, da ga boli uho in termometer poka"e 38, 3 stopinje. Navigator spremeni kurs, o!ka po"ene mrcino na 125km/h in pred jutrom smo v Sloveniji. Spet smo kon!ali nekje vmes in ni druge, kot da se kmalu spet vrnemo. $e zelo pribli"na pot po Franciji, vse skupaj smo naredili na tem potovanju pribli"no 2900 km.