prostorska analiza poČitniŠkih bivaliŠČ v...

PROSTORSKA ANALIZA POČITNIŠKIH BIVALIŠČV OBČINI KRANJSKA GORAAVTORJAStašaSalmičCestanaBelo 18,SI –4000 Kranj,Slovenijastasa.sal[email protected]

dr. MihaKodermanUniverzanaPrimorskem,Znanstveno-raziskovalnosredišče,Garibaldijeva 1,SI –6000 Koper,Slovenijamiha.koder[email protected]

UDK:911.3:728.18(497.4KranjskaGora)COBISS:1.01

IZVLEČEKProstorskaanalizapočitniškihbivališčv ObčiniKranjskaGoraPrispevekobravnavaproblematikopočitniškihbivališčv ObčiniKranjskaGorainnjihovoumeščanjev pro-stor.Počitniškabivališčasov posameznihnaseljihobčinepovzročilaspremembomorfologijenaselja,kiseodražazlastiv naselbinskizgostitvitehbivališčinumeščanjuvečstanovanjskihstavbv prostorzakate-regatakšnaoblikapozidaveniznačilna.V člankujeosrednjapozornostnamenjenavprašanjuprostorskerazporeditvepočitniškihbivališčv naseljuKranjskaGora,njihovoumestitevv prostorpapodrobnejepojas-njujejoslikovniprikaziregistriranihpočitniškihbivališč.Predstavljenojetudiregionalnoporeklolastnikovpočitniškihbivališč.

KLJUČNEBESEDEgeografijaturizma,počitniškobivališče,prostorskarazporeditev,morfologijanaselja,regionalnoporeklolastnikovpočitniškihbivališč,ObčinaKranjskaGora

ABSTRACTSpatialanalysisofsecondhomesintheMunicipalityofKranjskaGoraThearticledealswiththeissueofsecondhomedevelopmentintheMunicipalityofKranjskaGoraandanalysestheroleofsecondhomesandtheirpositioninthelandscape.Secondhomesareoneofthemaincausesoftransformationinthemorphologyofthetraditionalvillage-basedsettlementsinthemunicipality.Changescanbeparticularlyevidentintheintenseconcentrationofthesebuildingsinthearea,whichalsooccurintheformofblocksofflats,intentionallydesignedforsecondhomeusers.ThemainpartofthepaperfocusesonthespatialdistributionofregisteredsecondhomesinthetownofKranjskaGoraandshowstheirlocationsondetailscalemaps.Inaddition,theauthorsalsopresentandspatiallyanalyzetheregion-aloriginsofthesecondhomesowners.

KEYWORDStourismgeography,secondhome,spatialdistribution,urbanmorphology,regionaloriginsofthesecondhomesowners,MunicipalityofKranjskaGora

Uredništvojeprispevekprejelo18. maja 2012.

9

Geografski vestnik 85-1, 2013, 9–24 Razprave

RAZPRAVE

1 Uvod

V splo šnem se je turi zem v svo ji mno žič ni obli ki poja vil šele z in ten ziv nim indu strij skim raz vo -jem po dru gi sve tov ni voj ni. Tekom deset le tij, ki so sle di la, se je pomemb nost aktiv ne ga pre živ lja njapro ste ga časa dodo bra uve lja vi la in danes pred stav lja eno od osnov nih živ ljenj skih funk cij, ki je ena -ko vred na delu, biva nju, oskr bo va nju, izo bra že va nju ter druž be ne mu udejs tvo va nju (Rup perts so de lav ci 1981, 26–28). Obdob ja po dru gi sve tov ni voj ni ni zaz na mo val le močan indu strij ski raz -voj, tem več tudi pre cejš nje social ne spre mem be, ki so med dru gim pri pe lja le do novih navad pripre živ lja nju pro ste ga časa.

Ene ga izmed nači nov pre živ lja nja pro ste ga časa pred stav lja biva nje v po čit niš kih biva liš čih, ki jesvoj raz mah na slo ven skem ozem lju doži ve lo prav po dru gi sve tov ni voj ni, nji ho va grad nja pa je vrhu -nec dose gla v 80-ih letih 20. sto let ja. Kljub temu, da so tak šna biva liš ča pro stor sko pre cej raz pr še na,saj jih lah ko naj de mo v sko raj da vseh obči nah v Slo ve ni ji, lah ko na dolo če nih območ jih opa zi mo nji -ho vo pre cej šno zgo sti tev (SI-STAT 2011). Do zgo sti tev pri ha ja pred vsem v kra jih, ki so zara di svo jihpokra jin skih in doživ ljaj skih zna čil no sti turi stič no pri vlač ni in jih lah ko uvr sti mo med turi stič no naj -za ni mi vej ša območ ja Slo ve ni je (Jer šič 1999, 88–89).

Po čit niš ka biva liš ča so pomemb no vpli va la tudi na nasel bin sko in pokra jin sko zasno vo Obči ne Kranj -ska Gora, ki pred stav lja zara di narav nih dano sti in dol go let ne tra di ci je vodil ne ga zim skoš port ne ga sre diš čav Slo ve ni ji še pose bej pri vlač no oko lje za pre živ lja nje pro ste ga časa in izva ja nje rekrea cij skih dejav no -sti. V letu 2002 je bilo v Ob či ni Kranj ska Gora regi stri ra nih 788 po čit niš kih biva lišč (SI-STAT 2011),kar pred stav lja 2,5 od stot ka vseh regi stri ra nih počit niš kih biva lišč v Slo ve ni ji, ome nje ni delež pa to obči -no postav lja na sed mo mesto med vse mi obči na mi v Slo ve ni ji.

2 Meto do loš ka poja sni la

V pris pev ku so upo rab lje ni sta ti stič ni podat ki, pri dob lje ni pri Sta ti stič nem ura du Repub li keSlovenije (v na da lje va nju SURS) in Geo det ski upra vi Repub li ke Slo ve ni je (v na da lje va nju GURS).Podatki SURS-a iz ha ja jo iz popi sov, oprav lje nih v le tih 1971, 1981, 1991 in 2002. Na pod la gi nji hove pri -merjave smo sku ša li pona zo ri ti šte vilč ni obseg obrav na va ne ga poja va. S po moč jo podat kov GURS-a ozi -ro ma Regi stra nepre mič nin, smo pri ka za li pro stor ski raz po red počit niš kih biva lišč v na se lju Kranj skaGora. Na sede žu Obči ne Kranj ska Gora smo pri do bi li podat ke o stal nem biva liš ču last ni kov počitniš -kih bivališč.

Re gi ster nepre mič nin (2011; prim. Komac, Zorn in Kušar 2012) je bil vzpo stav ljen po popi su nepre -mič nin v le tih 2006 in 2007. V njem so zaje ti tudi podat ki iz zem ljiš ke knji ge in kata stra stavb. Podat kiiz Regi stra nepre mič nin, ki so upo rab lje ni v pris pev ku, so bili pri dob lje ni v sep tem bru 2011 in so odraztre nut ne ga sta nja.

Po pi sni vpra šal nik nepre mič nin, ki ga je last nik lah ko izpol nil sam ali ob pomo či popi so val ca, jevse bo val vpra ša nja o sta no va nju, nesta no vanj skem delu nepre mič ni ne in o stav bi ter par ce li. Pri pri -do bi va nju podat kov o sta no va nju je bilo med dru gim vklju če no tudi vpra ša nje, ali se posa me zen delstav be upo rab lja v po čit niš ke name ne. Iz pri dob lje nih podat kov za območ je Obči ne Kranj ska Goraso bili naj prej izlo če ni vsi deli stavb, za kate re so last ni ki odgo vo ri li, da se ne upo rab lja jo v po čit niš -ke name ne, ali pa odgo vo ra niso poda li. Po izlo ča nju podat kov je ostal 1001 del stav be, za kate re solast ni ki ozna či li, da se upo rab lja v po čit niš ke name ne. V na dalj njem kora ku je bilo teh 1001 enot raz -vrš če nih gle de na vrsto stav be, pri tem pa so bili izlo če ni tisti, ki ne ustre za jo kri te ri jem počit niš ke gabiva liš ča. Na tak način je bilo izlo če nih 18 enot, med kate ri mi jih je bilo, po meto do lo gi ji GURS-a,dva najst ozna če nih kot pro stor več na men ske upo ra be (me ša na klet, senč ni ca (uta), rezer va tor), prišti rih je bil jasno izra žen turi stič ni (ho tel, motel, drug pre no či tve ni objekt) in gostin ski namen (delstav be, name njen strež bi hra ne in pija če), dve pa sta bili ozna če ni kot bival na eno ta za poseb ne name -

10

Sta ša Sal mič, Miha Koder man Pro stor ska ana li za počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora

ne (di jaš ki ali štu dent ski dom, dom za osta re le, žup niš če, mate rin ski dom, pre hod ni dom za tuj ce, zave -tiš če).

Po kon ča nem raz vrš ča nju je bilo na območ ju Obči ne Kranj ska Gora pre poz na nih 983 enot, ki jihlast ni ki upo rab lja jo v po čit niš ke name ne. Šte vi lo je sicer tre ba razu me ti s pri drž kom, saj je lah ko obizved bi popi sa in kasnej ši poso do bi tvi priš lo do pri me rov, ko se last ni ki o de jan ski rabi biva lišč ali nisoopre de li li ali pa so le-to napač no naved li. Ome nje no šte vi lo (983) lah ko pri mer ja mo s šte vi lom počit -niš kih biva lišč iz evi denc občin ske upra ve Kranj ska Gora, v ka te rih je bilo mar ca 2011 zabe le že nih1279 po čit niš kih enot (Čer ne 2011), ali pa s po pi som stavb in sta no vanj iz leta 2002, ko je bilo teh biva -lišč 788 (SI-STAT 2011). Raz li ko med popi som iz leta 2002 in Regi strom nepre mič nin iz leta 2011 jemogo če poja sni ti s šte vilč nim pora stom počit niš kih biva lišč v tem obdob ju, raz li ko med podat ki Regi -stra nepre mič nin in evi den co Obči ne Kranj ska Gora pa s tem, da so podat ki GURS-a re zul tat samoo ce ne,med tem ko je obči na podat ke pri do bi la po ana li zi skup ka kri te ri jev (pla či lo nado me sti la za stavb nozem ljiš če, pri klop na komu nal no infra struk tu ro, pla či lo komu nal nih pris pev kov). Kljub ome nje nimšte vilč nim raz li kam lah ko oce ni mo, da podat ki GURS-a iz ka zu je jo viso ko stop njo repre zen ta tiv no stiter v ve li ki meri odra ža jo real no sta nje šte vilč ne zasto pa no sti počit niš kih biva lišč ne samo v na se ljuKranj ska Gora, tem več na celot nem območ ju obči ne.

3 Pre gled teo re tič nih izho dišč in lite ra tu re

Po čit niš ka biva liš ča so inten ziv nej še preu če va nje doži ve la šele po kon cu dru ge sve tov ne voj ne, čepravje pojav pre živ lja nja pro ste ga časa v po čit niš kem biva liš ču poz nan že vse od časa anti ke (Cop -pock 1977, 14). V slo ven ski lite ra tu ri se za ozna če va nje teh biva lišč naj več krat upo rab lja jo poj mi: počit niš kobiva liš če, sekun dar no biva liš če, sekun dar no počit niš ko biva liš če, obča sno biva liš če ter sta no va nja započi tek in rekrea ci jo, v ne for mal ni rabi pa je moč no pri so ten tudi izraz vikend. Slo ven ski geo gra fi, kiso se obrav na va ni tema ti ki razi sko val no naj bolj pos ve ča li (na pri mer Anton Gosar, Mat jaž Jer šič, DušanPlut), so v svo jih štu di jah naj več krat upo rab lja li pojem sekun dar no počit niš ko biva liš če ali počit niš -ko biva liš če; prav sled nji izraz pa je danes moč naj več krat zasle di ti v (si cer malo šte vil nih) geo graf skihpris pev kih, ki se ukvar ja jo s to prob le ma ti ko.

Po čit niš ka biva liš ča prvens tve no slu ži jo za zado vo lje va nje rekrea cij skih potreb, nji ho vi upo rab ni -ki pa s svo jim delo va njem vpli va jo na gos po dars tvo, druž bo in oko lje. Müller (2004, 15) ugo tav lja, daso učin ki na ome nje ne ele men te podob ni, kot jih ima jo dru ge obli ke turiz ma. Neka te ri avtor ji tej obli -ki turiz ma sicer oči ta jo pomanj ka nje nepo sred nih eko nom skih tran sak cij med upo rab ni ki biva lišč inponud ni ki sto ri tev, ven dar pa je več razi sko val cev (med nji mi Mar ja vaa ra 2007, 296–297) te očit ke zavr -glo. Ugo tav lja jo namreč, da se finanč ni kapi tal v ok vi ru turiz ma počit niš kih biva lišč ne pre ta ka zgoljzno traj posa mez nih sto ri tev, ki so zna čil ne za turi stič ni sek tor, tem več so eko nom ski učin ki vid ni tudiv ne pre mič nin skem in banč nem sek tor ju.

Raz voj tovrst nih biva lišč je vpli val tudi na druž be no-kul tur na raz mer ja in kot nava ja Mar ja vaa -ra (2008, 17), so ti vpli vi zara di raz lič nih norm in vred not ter nači na živ lje nja doma či nov in upo -rab ni kov počit niš kih biva lišč lah ko vir mno gih konf lik tov. Neso glas ja nema lo krat izvi ra jo tudi izzvi še va nja cen živ ljenj skih potrebš čin in nepre mič nin, zara di česar s stra ni stal nih pre bi val cev lah -ko pri de do pre se lje va nja in praz nje nja posa mez nih obmo čij. Hkra ti neka te ri avtor ji (Ca sa doDiaz 1999, 225; Mar ja vaa ra 2008, 18) kot mož ni vir nas pro tij ome nja jo poten cial no bolj ši druž beno-eko -nom ski polo žaj last ni kov in upo rab ni kov počit niš kih biva lišč v pri mer ja vi s stal ni mi pre bi val ci. Vse -ka kor o stop nji druž be ne inte gra ci je odlo ča vsak posa mez nik sam (Müller s so de lav ci 2004, 21),oprav lje ne teren ske anke te med last ni ki počit niš kih biva lišč na izbra nih območ jih Slo ve ni je pa raz -kri va jo, da last ni ki odnos med nji mi in doma či ni oce nju je jo kot dober ter nava ja jo, da med nji mipri ha ja do sode lo va nja, nude nja med se boj ne pomo či ter dru gih oblik dru že nja (Go sar 1988; Ose -li 2009; Jure čič 2010; Golu ža 2013).

11

Geografski vestnik 85-1, 2013 Razprave

Po čit niš ka biva liš ča svoj naj bolj viden pečat puš ča jo v po kra ji ni, ki je že mar sik je dodo bra preo -bra že na in ki tudi zavo ljo teh biva lišč izgub lja svo jo prvot no podo bo. Počit niš ka biva liš ča spre mi nja jofiziog no mi jo in funk ci jo posa mez nih nase lij, nji hov šte vilč ni porast pome ni ved no več jo obre me ni tevza oko lje, hkra ti pa se pojav lja trend zgoš če va nja počit niš kih biva lišč na naj bolj pri vlač nih in hkra ti pogo -sto naj bolj okolj sko ran lji vih območ jih (Ci ga le 2009, 115–116). Upo rab ni ki počit niš kih biva liščs svo jim delo va njem vrši jo pri tisk na (Hil tu nen 2007, 247; Jer šič 1987, 74):• narav ne vire (os kr ba z ener gi jo in vodo, raba zem ljišč in posle dič na ero zi ja prsti);• narav no oko lje, ki lah ko zara di pozi da ve posta ne raz vred no te no;• rast lins tvo in živals tvo, s či mer pov zro ča jo zmanj še va nje biot ske raz no vrst no sti;• narav no oko lje, ki je zara di emi sij toplo gred nih pli nov in nepre čiš če nih odpad nih voda ved no bolj

one sna že no.Obre me nje va nje oko lja je sicer več je na območ jih brez ustrez ne infra struk tu re (os kr ba z vodo, odvaja -

nje odpad nih voda, elek trič ni tok, odva ža nje odpad kov, pro met ne pove za ve in dru go), kaj ti pre cejš -nje šte vi lo počit niš kih biva lišč se pojav lja v red ke je pose lje nih območ jih, kjer ome nje na infra struk tu rani zgra je na, zara di česar pri ha ja do one sna že va nja povr šin skih in pod zem nih voda (Jer šič 1987, 74; Ciga -le 2009, 113). Hil tu ne no va (2008, 261) ugo tav lja, da so šte vil ni okolj ski učin ki turiz ma počit niš kih biva -lišč v pri mer ja vi z dru gi mi vrsta mi turiz ma sicer manj ši, ven dar ob tem opo zar ja, da jih ni mogo če pre zre ti,saj pomemb no pris pe va jo k preo braz bi narav ne ga oko lja. Kljub temu je tre ba izpo sta vi ti dejs tvo, dapočit niš ka biva liš ča za oko lje ne pred stav lja jo le obre me ni tve, tem več na posa mez nih območ jih tudivaru je jo kul tur no kra ji no, saj last ni ki biva lišč s svo ji mi pro sto ča sni mi dejav nost mi (sad jars tvo, vino -grad niš tvo, vrtič kars tvo) pre pre ču je jo zaraš ča nje obde lo val nih zem ljišč (Sta nič s so de lav ci 2000, 26).

4 Raz voj počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora

Po čit niš ka biva liš ča so se v na se ljih Obči ne Kranj ska Gora zače la raz vi ja ti po uve lja vi ti Zgor nje -sav ske doli ne kot zim sko-šport ne ga sre diš ča, nji hov raz voj pa sov pa da z ob dob jem rasti teh biva liščna celot nem območ ju Slo ve ni je. Zad nji sta ti stič ni popis iz leta 2002 kaže, da je na območ ju obči ne 788 sta -no vanj, name nje nih za zaseb no počit niš ko rabo, kar pred stav lja 21,6 od stot ka počit niš kih biva liščGorenj ske sta ti stič ne regi je ozi ro ma 2,5 od stot ka vseh počit niš kih biva lišč v Slo ve ni ji (SI-STAT 2011).

Go sar (1988, 165) raz voj počit niš kih biva lišč v alp skem sve tu nave zu je na tri obdob ja, pri čemerima vsa ko od njih »… svojskopravno-posestnoobliko,značilnelokacijeinspecifičnevzroke…«. Gosarje -vo raz voj no časov ni co (raz voj do 1. sve tov ne voj ne, raz voj med obe ma voj na ma in raz voj po 2. sve tov nivoj ni) lah ko pri re di mo in jo raz ši ri mo na šti ri obdob ja (raz voj do 1. sve tov ne voj ne, raz voj med obe -ma voj na ma, raz voj med leto ma 1945 in 1990, raz voj po letu 1991). Počit niš ka biva liš ča na območ juobrav na va ne obči ne so zaje ta v vsa šti ri ome nje na obdob ja, pri čemer je za prvi dve obdob ji zna čil napoča snej ša rast, po letu 1960 pa so tovrst na biva liš ča doži ve la nagel raz voj, zara di česar lah ko o ob -dob ju med leto ma 1960 in 1991 govo ri mo kot o de set let jih raz cve ta počit niš kih biva lišč. Kot ugo tav ljaGosar (1988, 167), v pet de se tih letih 20. sto let ja v alp skem sve tu sko raj da ni bilo aloh to nih last ni kov,saj takrat na zako no da ja ni bila naklo nje na temu, da bi ime la ena ose ba v la sti več kot eno sta no va nje.Spre mem be v raz vo ju počit niš kih biva lišč so nasto pi le po letu 1960, ko se je nek da nja Jugo sla vi ja odpr -la turiz mu. Leta 1964 je bila spre je ta odlo či tev o raz vo ju turiz ma v slo ven skem alp skem sve tu, ki je meddru gim postav lja la smer ni ce ne samo za raz voj turiz ma in rekrea ci je, tem več tudi za grad njo zaseb nihpočit niš kih zmog lji vo sti. Gosar (1988, 167) zato obdob je v za čet ku šest de se tih let 20. sto let ja opre de -lju je kot čas »razprodaje(kmečke)posesti«, Jer šič (1974, 136) pa piše o grad be nem raz cve tu počit niš kihbiva lišč, ki je zajel pred vsem alp ski svet in Slo ven sko pri mor je, pri čemer raz voj ne faze grad nje ozi ro -ma obno ve počit niš kih biva lišč sov pa da jo s tu ri stič nim raz vo jem območ ja.

Za čet ne raz voj ne faze v Ob či ni Kranj ska Gora (in tudi na dru gih območ jih Slo ve ni je) niso poz -nale načrt ne izlo či tve več jih zazi dal nih obmo čij za namen vzpo sta vi tve počit niš kih biva lišč, kar je pri pe lja lo

12


13

Geografski vestnik 85-1, 2013 RazpravePr

egled

nica

1:Š

tevi

lčnir

azpo

red

počit

nišk

ihb

ival

iščp

ona

selji

hO

bčin

eKra

njsk

aG

ora

inin

deks

rasti

v let

ihm

ed 1

971

in2

011

(Sta

nova

nja

zapo

čitek

inre

krea

cijo

1971

;Rez

ulta

tira

zisk

ovan

j:St

anov

anja

198

1;P

opis

preb

ival

stva,

gosp

odin

jstev

,sta

nova

njin

km

ečki

hgo

spod

arste

vv

Repu

blik

iSlo

veni

ji 19

91;R

egist

ern

epre

mič

nin

2011

;SI-

STAT

pod

atko

vnip

orta

l 201

1).

1971

1981

1991

2002

2011

inde

ksin

deks

inde

ksin

deks

inde

ks19

81/1

971

1991

/198

120

02/1

991

2011

/200

220

11/1

971

Belca

14

22

240

050

100

200

200

Dov

je3

714

813

233,3

200

57,1

162,5

433,3

Goz

d M

artu

ljek

3778

101

9312

021

0,812

9,592

,112

932

4,3Kr

anjsk

a Gor

a37

278

238

581

694

751,4

85,6

244,1

119,4

1875

,7Lo

g2

44

715

200

100

175

214,3

750

Moj

stran

a16

2424

2329

150

100

95,8

181,3

181,3

Podk

oren

1332

5526

6424

6,217

1,947

,324

6,249

2,3Ra

teče

38

815

1426

6,710

018

7,593

,346

6,7Sr

ednj

i Vrh

36

69

820

010

015

088

,926

6,7Zg

ornj

a Rad

ovna

834

3524

2442

510

2,968

,610

030

0SK

UPA

J12

347

548

778

898

338

6,210

2,516

1,812

4,779

9,2

do sti hij ske grad nje počit niš kih biva lišč. Območ ja, kjer so se gra di li ozi ro ma obnav lja li prvi zaseb nipočit niš ki objek ti v ob či ni, so bila v na se ljih Gozd Mar tu ljek, Kranj ska Gora, Moj stra na in Pod ko ren,povsod pa se je gra di lo ali obnav lja lo ob pomanj ka nju dol go roč nej še vizi je in pred pi sov, ki bi ure ja lito področ je. Za grad njo prvih počit niš kih biva lišč so tako velja li popol no ma ena ki pogo ji kot za grad -njo dru gih sta no vanj skih stavb; to področ je so zače li ure ja ti šele kasnej ši pred pi si, ki so ome ji li nena črt noin nekon tro li ra no grad njo (Go sar 1988, 169; Pri sta vec 2011). Zara di pove ča ne ga zani ma nja za nakupali grad njo počit niš ke ga biva liš ča je obči na (nek da nja Obči na Jese ni ce) izda la zazi dal ni načrt, ki je pred -vi del območ ja za tovrst no grad njo. Leta 1973 je bil izde lan načrt, ki je pred vi de val grad njo počit niš kihbiva lišč v na se lju Gozd Mar tu ljek (Za zi dal ni načrt za wee kend nase lja V1 in V2). Poleg obmo čij v GozdMar tulj ku so bili namen ski pozi da vi s po čit niš ki mi biva liš či name nje ni še posa mez ni pre de li v Kranj -ski Gori (oko li ca jeze ra Jasna – nase lje Iva na Kriv ca), Pod ko re nu (Pod ko ren vzhod) in Rate čah (Ra te čevzhod) (Pri sta vec 2011). Po podat kih v sta ti stič nih leto pi sih je bila naj več ja rast počit niš kih biva liščna območ ju obči ne zabe le že na med leti 1971 in 1981 (Sta no va nja 1981). V tem obdob ju se niso gra -di le ali obnav lja le le eno sta no vanj ske hiše, tem več je priš lo ob kon cu sedem de se tih in v za čet kuosem de se tih let tudi do pora sta več sta no vanj skih stavb v na se lju Kranj ska Gora – nove več sta no vanj -ske objek te se je gra di lo na območ ju Bezij in Čičar. Grad nja tovrst nih objek tov, v ka te rih so bila sta no va njaže v os no vi name nje na za počit niš ko rabo, je pome ni la pre cej šno spre mem bo v po kra jin ski zasno vi indote da njem izgle du nase lja Kranj ska Gora.

V osem de se tih letih se je na območ ju obči ne sicer inten ziv no gra di lo (Pri sta vec 2011), kljub temupa je v ob dob ju med leto ma 1981 in 1991 priš lo na obrav na va nem območ ju po podat kih SURS-a dostag na ci je rasti počit niš kih biva lišč. O umir ja nju rasti počit niš kih biva lišč sre di osem de se tih let je pisaltudi Gosar (1988, 176–177) ter ugo tav ljal zasi če nost s po čit niš ki mi biva liš či pred vsem v tu ri stič nih cen -trih, zara di česar naj bi se grad nja tovrst ne infra struk tu re pre se li la na obrob je ome nje nih sre dišč.V ob dob ju med leto ma 1981 in 1991 je vzro ke majh ne ga šte vilč ne ga pora sta počit niš kih biva lišč naeni ter šte vil nih grad be nih del na dru gi stra ni sicer tež ko poja sni ti, pred vi de va mo pa lah ko, da se jedel dote da njih počit niš kih biva lišč, vsaj navi dez no, spre me nil v stal na biva liš ča (Go sar 1988, 142).

Gle de na podat ke v pre gled ni ci 1 je območ je kranj sko gor ske obči ne dru gi val pora sta počit niš -kih biva lišč, poleg tiste ga v se dem de se tih letih, doži ve lo med leto ma 1991 in 2002. Velik pri rastpočit niš kih biva lišč je zabe le žen pred vsem zara di pove ča nja teh biva lišč v na se lju Kranj ska Gora, kjerso leta 2002 zabe le ži li 41 od stot kov več počit niš kih biva lišč kot leta 1991 (SI-STAT 2011). Obči na jesku ša la šte vilč ni porast počit niš kih biva lišč ome ji ti z dve ma odlo ko ma – leta 1998 je bil spre jet Odloko prostorskihureditvenihpogojihzaobmočjeObčineKranjskaGora, leta 2005 pa Odloko začasnihukre-pihzazavarovanjeprostorav ObčiniKranjskaGora, ki je bil kasne je s stra ni Vrhov ne ga sodiš ča Repub li keSlo ve ni je raz ve ljav ljen, zara di česar je obči na mora la pre ne ha ti z nje go vim izva ja njem. Leta 2009 jebil spre jet Odloko prostorskihureditvenihpogojihzaobmočjeObčineKranjskaGora(PUPKranjskaGora), ki je, tako kot že odlok iz leta 1998, nadalj njo grad njo počit niš kih biva lišč pre po ve dal, pravtako pa je s tem odlo kom ote že na mož nost izrab lja nja zako na s stra ni inve sti tor jev. Na obči ni so biliv ča su razi ska ve (leta 2011) sicer mne nja, da je na zmanj ša no šte vilč no rast novo gra denj, name nje -nih za zaseb no počit niš ko rabo, naj bolj vpli va la gos po dar ska kri za, saj naj bi bilo na občin skem območ jukar 300 ne pro da nih sta no vanj skih enot, veči na teh pa je bila zgra je nih v zad njem deset let ju (Pri sta -vec 2011).

Ob či na Kranj ska Gora osta ja, vsaj gle de na sta ti stič ne podat ke, eno naj bolj pri vlač nih oko lij v Slo -ve ni ji za pre živ lja nje pro ste ga časa, temu pa pri tr ju je jo tudi podat ki o šte vi lu počit niš kih biva lišč. Moti vi,ki so vodi li in še vodi jo sta no vanj sko grad njo na tem območ ju, so raz no vrst ni, ven dar pa lah ko kot sku -pen ime no va lec izpo sta vi mo željo po rekrea ci ji in pre živ lja nju pro ste ga časa v na ra vi. Tema dejav ni ko malah ko, sicer s pri drž kom in pomi sle kom, doda mo motiv po last niš tvu tovrst ne ga biva liš ča v Ob či ni Kranj -ska Gora iz »mon de nih« ozi ro ma eli ti stič nih vzgi bov, saj pred vsem sre dišč no nase lje Kranj ska Goraše danes velja za naj ver jet ne je edi no smu čar sko sre diš če v Slo ve ni ji, ki mu lah ko pri pi še mo oba prejome nje na pri dev ni ka.

14


5 Pro stor ska raz po re di tev počit niš kih biva lišč v na se lju Kranj ska Gora

Osred nji namen pris pev ka je pri ka za ti današ njo pro stor sko raz po re di tev počit niš kih biva lišč v nase -lju Kranj ska Gora in jo poja sni ti na pod la gi pred hod no oprav lje nih razi skav ter jo vse bin sko nad gra di tis po dat ki iz regi stra nepre mič nin. Podob na ana li za počit niš kih biva lišč na območ ju nase lja je bila v pre -te klo sti že nare je na, in sicer leta 1988, ko je Gosar sli kov no pri ka zal pro stor sko raz po re di tev biva liščne samo v na se lju Kranj ska Gora, tem več tudi v Pod ko re nu, Gozd Mar tulj ku in Zgor nji Radov ni. Podat -ke o lo ka ci jah je pri do bil na občin skem ura du, pri stoj nem za to območ je. Gosar je vo (1998) štu di jo zanase lje Kranj ska Gora smo nad gra di li, saj ne pri ka zu je mo le pro stor ske raz po re di tve v šte vilč nem meri -lu, tem več upo šte va mo tudi leto izgrad nje biva lišč.

Po čit niš ka biva liš ča so v Ob či ni Kranj ska Gora pri sot na v vseh nase ljih, ven dar je nji ho va šte vilč -na zasto pa nost med posa mez ni mi kra ji raz lič na. Kot smo pri ka za li v pre gled ni ci 1, so tovrst nabiva liš ča naj bolj šte vilč no zasto pa na v na se lju Kranj ska Gora, kjer se pojav lja tudi naj več več sta no vanj -skih stavb z več jim šte vi lo počit niš kih biva lišč, pri osta lih nase ljih pa je le-teh pre cej manj. Že splo šenpri kaz pro stor ske raz po re di tve poka že, da so počit niš ka biva liš ča v glav nem dopol ni la nasel bin ska jedrain raz ši ri la tlo ris nase lij, saj se jih le manj še šte vi lo pojav lja izven nase lij stal ne pose li tve. Več je šte vi lotovrst nih pri me rov naj de mo le v do li ni Vrat, drug je pa gre le za manj še šte vi lo (eno ali dve) počit niš -kih biva lišč, ki sto ji jo izven območ ja stal ne pose li tve.

Naj več je šte vi lo počit niš kih biva lišč je v sre dišč nem in turi stič no naj bolj raz vi tem nase lju obči ne –v Kranj ski Gori, kjer je bilo sep tem bra 2011 694 po čit niš kih biva lišč (Re gi ster nepre mič nin 2011). Šte -vi lo tovrst nih biva lišč se je od leta 1971, ko so posta la ena od popi snih kate go rij v ok vi ru Popisovprebivalstvainstavb, pove ča lo za sko raj da 20-krat, kar pome ni, da je priš lo do pre cej šnih spre memb v na sel bin skemustro ju nase lja. Sli ka 1 (Go sar 1988, 189) pri ka zu je pro stor sko raz po re di tev počit niš kih biva lišč v sre -di ni osem de se tih let 20. sto let ja, ko so bila tovrst na biva liš ča na vrhun cu rasti. V ti stem obdob ju so bilav sre diš ču nase lja samo stoj ne eno sta no vanj ske hiše, na obrob ju nase lja (ob moč ji Bezij in Čičar) pa sobile več sta no vanj ske stav be, v ka te rih je bilo več je šte vi lo počit niš kih biva lišč. Več je šte vi lo samo stoj niheno sta no vanj skih počit niš kih hiš je bilo tudi na območ ju jeze ra Jasna, v tako ime no va nem Nase lju Iva -na Kriv ca, kjer je bila gle de na takrat ne občin ske odlo ke tovrst na pozi da va tudi pred vi de na.

Po čit niš ka biva liš ča so se, kot pri ka zu je sli ki 2, v zad njih dveh deset let jih v na se lju Kranj ska Goraraz ši ri la na istih območ jih, kot jih je pri ka zal že Gosar (1988, 189); poja vi la so se tudi neka te ra nova –nase lje Slav ka Čer ne ta in Sav sko nase lje. Raz li ka s pre te klim sta njem je tudi v tem, da so v sa mem sre -diš ču nase lja zgra di li ozi ro ma obno vi li več več sta no vanj skih stavb, v ka te rih je zabe le že no več je šte vi lopočit niš kih biva lišč, ki jih v ča su Gosar je ve štu di je še ni bilo; v pre te klo sti so namreč bili več sta no vanj -ski objek ti potis nje ni na rob nase lja. Na sli ki 2 so pri ka za na tudi počit niš ka biva liš ča v na se lju Log, kije bilo sicer v pre te klo sti loče no od Kranj ske Gore, a sta se zara di šir je nja sled nje ga že sko raj zdru ži la.Na sli ki 3 je pri ka za no seda nje sta nje na območ ju nase lja Iva na Kriv ca ob jeze ru Jasna, kjer je sicer priš -lo do šte vilč ne ga pove ča nja počit niš kih biva lišč, ven dar pa sled nje ni bilo tako izsto pa jo če kotv sre diš ču nase lja Kranj ska Gora.

Kul tur na pokra ji na se je spre me ni la ne le zara di vpli va počit niš kih biva lišč, tem več je na ta pro cesvpli val celo ten raz voj nase lja; poleg same ga šir je nja nase lja je naj več spre memb v po kra ji ni mogo če opa -zo va ti pri zmanj ša nju ozi ro ma zaraš ča nju njiv skih zem ljišč in pašni kov, pri la go di tvi ter podre di tvi reč nestru ge dejav no sti ob njej, ter šir je nju goz da. Opuš če na kme tij ska zem ljiš ča se danes bodi si zaraš ča jo,bodi si so na voljo dru gim rabam, ki pa so zara di moči kapi ta la naj več krat podre je ne grad be no-eko -

15


Slika 1:Prostorskarazporeditevpočitniškihbivališčv KranjskiGoriv osemdesetihletih20. stoletja(Gosar 1988).p str.16Slika 2:Prostorskarazporeditevpočitniškihbivališčv KranjskiGorileta 2011.p str.17Slika 3:Prostorskarazporeditevpočitniškihbivališčv okolicijezeraJasnav KranjskiGorileta 2011.p str.18

16


Zvrs

ti po

čitn

iški

h bi

vališ

č v

Kra

njsk

i Gor

ipr

etež

no a

dapt

irana

km

ečka

pos

lopj

a in

hiše

pret

ežno

nea

dapt

irana

km

ečka

pos

lopj

a in

hiše

poči

tnišk

e hi

šice

poči

tnišk

a st

anov

anja

v b

loki

h (1

0)

poči

tnišk

a st

anov

anja

v b

loki

h (2

0)

010

020

030

040

050

m

Avto

r vse

bine

: Ant

on G

osar

Kar

togr

af: M

iha

Kode

rman

Vir

: Gos

ar 1

988

Javn

e in

form

acije

Slo

veni

je, G

URS

, TTN

5 19

77

17


010

020

030

040

050

m

Avto

r vse

bine

: Sta

ša S

alm

ičK

arto

graf

: Boš

tjan

Kra

pež

Vir

: Jav

ne in

form

acije

Slo

veni

je, G

URS

, TTN

5 19

77Ja

vne

info

rmac

ije S

love

nije

, GU

RS, r

egist

er n

epre

mič

nin

2011

Leto

izgr

adnj

e

1500

–196

0

1961

–197

0

1971

–198

0

1981

–199

0

1991

–200

0

2001

–201

0

Loka

cije

in št

evilo

poči

tniš

kih

biva

lišč

12–9

10–19 20 in ve

č

18


Avtor vsebine: Staša SalmičKartograf: Boštjan KrapežVir: Javne informacije Slovenije, GURS, TTN5 1977Javne informacije Slovenije, GURS, register nepremičnin 2011

0 50 100 150 20025

m

1500–1960

1961–1970

1971–1980

1981–1990

1991–2000

2001–2010

Leto izgradnje

Lokacije in število počitniških bivališč

12–9

10–19

20 in ve

č

19


nom skim zah te vam trga. Zara di opi sa ne ga pri ha ja pred vsem v zad njih treh deset let jih do moč ne ga pri -ti ska na opuš če na kme tij ska zem ljiš ča, kar je pri pe lja lo do tega, da so se pone kod pozi da la kme tij skazem ljiš ča (Pri sta vec 2011).

Na se lje se je tekom minu le ga sto let ja spr va širi lo pred vsem na račun pove ča nja šte vi la stal nih pre -bi val cev, na širi tev v zad njih deset let jih pa vpli va zla sti šte vilč na rast počit niš kih biva lišč. Te podo bopokra ji ne ne spre mi nja jo le zara di svo je šte vilč no sti, tem več tudi zara di izgle da, saj se ta mno go kratne skla da z ar hi tek tur ni mi vzor ci območ ja. Sli ka 4 pri ka zu je tovrst no sta nje v na se lju Gozd Mar tu ljek.Na območ ju obči ne sicer velja jo občin ski odlo ki in pred pi si (na pri mer že ome nje ni PUP Kranj ska Goraiz leta 2009), ki ure ja jo področ je grad nje in zuna nje podo be objek tov, ven dar pa ti niso vse lej upo števa -ni, zara di česar ti objek ti v pro sto ru pogo sto izsto pa jo. V sre diš ču Kranj ske Gore se je tako gra di lo objek te,ki so zdru ži li nek da nje sta no vanj ske objek te in gos po dar ska poslop ja v eno ten več sta no vanj ski objektz več kot pet de se ti mi sta no va nji. To je moč no spre me ni lo podo bo nase lja, saj tak šna poslop ja za sre -diš če nase lja niso zna čil na (Pred log spre memb in dopol ni tev Odlo ka o na do me sti lu za upo ra bo stavb ne gazem ljiš ča 2006). Za omi li tev nega tiv nih vpli vov počit niš kih biva lišč so sicer bili spre je ti neka te ri ukrepi(PUP Kranj ska Gora 2009), ven dar pa je v šte vil nih pri me rih že pred tem priš lo do nasel bin skih spre -memb in preo braz be zem ljišč. Tako na nek da njih kme tij skih zem ljiš čih danes sto ji jo več sta no vanj skestav be, v ka te rih je več deset počit niš kih enot.

6 Regio nal no pore klo last ni kov počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora

Pri ana li zi ra nju regio nal ne ga pore kla last ni kov počit niš kih biva lišč smo upo ra bi li evi den ce, s ka -te ri mi raz po la ga jo v Ob či ni Kranj ska Gora. Zara di vars tva oseb nih podat kov smo lah ko pri do bi li le

Slika 4:Počitniškabivališčasov posameznihnaseljihObčineKranjskaGoraz zunanjimvidezommočnospremenilapodobopokrajine.PrimeriznaseljaGozdMartuljek.

STAŠ

AS

ALM

IČ

podat ke o pošt nih kodah in kra jih pri mar nih biva lišč last ni kov počit niš kih enot, ne pa tudi nji ho ve -ga pol ne ga naslo va. Obči na je leta 2005 spre je la sklep o pav šal ni turi stič ni tak si (Od lok o tu ri stič ni tak siv Ob či ni Kranj ska Gora 2005), zara di česar so mora li obli ko va ti evi den ce o de jan skih last ni kih počit -niš kih biva lišč. Leta 2011 so pozi ve o pla či lu pav šal ne turi stič ne tak se posla li na 1279 na slo vov ozi ro mav 137 raz lič nih kra jev po Slo ve ni ji in tuji ni.

Re gio nal no pore klo last ni kov sta v svo jih delih ana li zi ra la že Gosar (1988, 196–209) in Opa čić (2008,60, 76), pri čemer Gosar v svo jem delu pov ze ma ugo to vi tve, da daje pos plo še na raz me ji tev last ni kovgle de na kraj stal ne ga biva liš ča dobro osno vo za skle pa nje o mo ti vih za nakup in obi sko va nje počitniš -ke ga biva liš ča ter odno sa do oko lja, v ka te rem se le-ti pojav lja jo. Gosar (1988, 198) last ni ke deli naavtoh to ne (in tra re gio nal ne) in aloh to ne (ek stra re gio nal ne), pri čemer se med prve uvrš ča tiste, ki imajopočit niš ko biva liš če v isti obči ni kot stal no biva liš če, med tem ko dru gi pri ha ja jo iz kra jev izven občine,v ka te ri pose du je jo počit niš ko biva liš ča.

V Ob či ni Kranj ska Gora ima počit niš ko biva liš če 1,4 % (skup no 18) avtoh to nih last ni kov, izmedkate rih je naj več tak šnih, ki ima jo stal no biva liš če pri jav lje no v na se lju Kranj ska Gora. Naj več ji deležaloh to nih last ni kov pri ha ja iz Ljub lja ne – skup no 61 % last ni kov. Iz celot ne Osred nje slo ven ske regi jepri ha ja sicer 77,4 % vseh last ni kov počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora; 5,8 % last ni kov pri ha -ja z Go renj ske, 3,2 % iz Obal no-kraš ke, 2,3 % iz Jugovz hod ne ter 1,6 % iz Zasav ske sta ti stič ne regi je.Last ni ki počit niš kih enot sicer pri ha ja jo iz vseh slo ven skih sta ti stič nih regij, ven dar iz preo sta lih (Go -riš ka, Notranj sko-kraš ka, Spod nje po sav ska, Savinj ska, Koroš ka, Podrav ska in Pomur ska) pri ha jasku paj le sla be 3 % last ni kov. Med last ni ki, ki pri ha ja jo iz tuji ne (tak šnih je 5 %), jih je naj več iz Veli keBri ta ni je (skup no 24), Hrvaš ke (skup no 22) in Ita li je (skup no 8), sle di jo Srbi ja (skup no 3), Nem či ja (skup -no 2), Avstri ja (skup no 2) ter Bel gi ja, Slo vaš ka in Švi ca (skup no 1). Regio nal no pore klo last ni kovpočit niš kih biva lišč pri ka zu je mo na sli ki 5.

Med last ni ki počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora je torej opa zi ti zna ten vpliv ljub ljan ske -ga pose li tve ne ga območ ja. O vpli vih sled nje ga na počit niš ka biva liš ča v slo ven skih Alpah je pisal Gosar(1988, 202), ki je med dru gim ugo tav ljal pre bi vals tve ne in social ne zna čil no sti last ni kov in struk tu ronepre mič nin, s ka te ri mi raz po la ga jo, ter nji ho vo izo braz be no ozi ro ma poklic no sesta vo. Kri tič no lah -ko doda mo, da bi bila tak šna empi rič na razi ska va dobro doš la tudi v pri me ru preu če va nja počit niš kihbiva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora, saj bi dodat no ovred no ti la evi den ti ra ne podat ke iz GURS-ove ga Regi -stra nepre mič nin. Zara di pomanj ka nja kon kret nej ših izsled kov na tem mestu poda ja mo le pos plo še naopa ža nja delež ni kov na obči ni, ki o last ni kih počit niš kih biva lišč na območ ju Obči ne Kranj ska Goragovo ri jo kot o pre mož nej ših posa mez ni kih z viš jo ali viso ko stop njo izo braz be, med kate ri mi je veli -ko upo ko jen cev, ki so sta no va nja kupi li pred vsem v se dem de se tih ali osem de se tih letih 20. sto let ja. Medlast ni ki pa je opa zi ti tudi ved no več mla dih dru žin (Čer ne 2011). Na večin ski delež last ni kov počit niš -kih biva lišč, ki pri ha ja jo iz šir še ga gra vi ta cij ske ga območ ja Ljub lja ne, vse ka kor vpli va ta tudi rela tiv nabli ži na Osred nje slo ven ske sta ti stič ne regi je (prib liž no 80 km) in dobre pro met ne pove za ve.

7 Sklep

Po čit niš ka biva liš ča v Ob či ne Kranj ska Gora, ki so svoj naj bolj inten zi ven raz voj doži ve la v se dem -de se tih in osem de se tih letih 20. sto let ja, so tekom deset le tij posta la pomem ben del stavb ne ga fon da teobči ne in so tako eden od pov zro či te ljev pro stor ske preo braz be obrav na va ne ga območ ja. Pri sot na sov vseh nase ljih Obči ne Kranj ska Gora, nji ho va šte vilč na zasto pa nost pa je med nase lji zelo raz lič na.Naj več tovrst nih biva lišč je v sre dišč nem nase lju Kranj ska Gora (694), ki je tudi turi stič no naj bolj raz -vit kraj obči ne, ter v Gozd Mar tulj ku (120). Prek 20 po čit niš kih biva lišč je še v na se ljih Pod ko ren, Moj stra nain Zgor nja Radov na, v os ta lih nase ljih pa je teh počit niš kih enot manj. Na pod la gi oprav lje ne ana li ze

20


Slika 5:Regionalnoporeklolastnikovpočitniškihbivališčv KranjskiGori.p

21


Avto

r vse

bine

: Sta

ša S

alm

ičK

arto

graf

: Boš

tjan

Kra

pež

Vir

: Jav

ne in

form

acije

Slo

veni

je, G

URS

, DPK

100

0 20

08Re

gist

er la

stni

kov

poči

tnišk

ih b

ival

išč O

bčin

e K

ranj

ska

Gor

a 20

11

010

2030

405

km

Prim

arno

stan

ovan

je la

stni

kov

poči

tniš

kih

biva

lišč

1–34–1011–2021–31

780

last ni kov počit niš kih biva lišč v Ob či ni Kranj ska Gora lah ko ugo to vi mo, da območ je obči ne pred stav -lja sestav ni del počit niš ko-re krea cij ske cone zla sti za posa mez ni ke iz Osred nje slo ven ske sta ti stič ne regi je.

Pre cejš nja šte vilč na zasto pa nost počit niš kih biva lišč pov zro ča spre mem bo kul tur ne pokra ji ne, zara -di česar je obči na v zad njem deset let ju že spre je la več odlo kov in pred pi sov, ki tovrst no grad njo ome ju je joozi ro ma celo pre po ve du je jo. Pokra ji no lah ko sicer sma tra mo kot živ orga ni zem, ki se tekom časa spremi -nja in prev ze ma dru gač no podo bo, zara di česar preo braz ba sama po sebi vse ka kor ni le nega ti ven pro ces.Pri tem pa se postav lja vpra ša nje, do kolik šne mere lah ko dopu sti mo pose ge v pro sto ru, da le-ti ne pov -zro či jo nepo prav lji ve ško de. Na območ ju Obči ne Kranj ska Gora pri ha ja do zasi če no sti s šte vi lom počit niš kihbiva lišč, ki ne spre mi nja jo le mor fo loš ke podo be nase lij, tem več vpli va jo tudi na preo braz bo in posledič -no raz vred no te nje kul tur ne pokra ji ne. Oce nju je mo, da bi mora la ta prob le mati ka biti, zara di pred stav lje nihvpli vov na pose li tev, oko lje in druž be ne odno se, delež na šir še, ne le geo graf ske obrav na ve.

8 Viri in lite ra tu ra

Ca sa do Diaz, M. A. 1999: Socio-de mo grap hic impacts of resi den tial tou rism: a case study of Tor re vie ja,Spain. Inter na tio nal Jour nal of Tou rism Research 1-4. Chic he ster. DOI: 10.1002/(SICI)1522-1970(199907/08)1:4<223::AID-JTR153>3.0.CO;2-A

Ci ga le, D. 2009: Vpli vi nasta ni tve nih objek tov na oko lje. Okolj ski učin ki pro me ta in turiz ma v Slo veniji.Ljub lja na.

Cop pock, J. T. 1977: Second Homes: Cur se or Bles sing?. Oxford.Čer ne, V. 2011: Vida Čer ne, Služ ba za gos po dars tvo in gos po dar ske jav ne služ be. Interv ju. Zapi ski v arhivu

avtor jev, 27. 10. 2011.Go lu ža, M. 2013: Vlo ga počit niš kih biva lišč na pode že lju: pri mer ja va med Obči na ma Cer klje na Gorenj -

skem in Komen. Geo graf ski vest nik 85-1. Ljub lja na.Go sar, A. 1988: Počit niš ke hiše kot ele ment trans for ma ci je slo ven skih alp skih pokra jin. Dok tor ska diser -

ta ci ja, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Hil tu nen, M. J. 2007: Envi ron men tal impacts of rural second home tou rism case Lake District in Finland.

Scan di na vian Jour nal of Hos pi ta lity and Tou rism 7-3. Oslo. DOI: 10.1080/15022250701312335Jer šič, M. 1974: Pri mer jal na ana li za splo šne in turi stič ne raz vi to sti slo ven skih občin. Geo grap hi ca Slove -

ni ca 3. Ljub lja na.Jer šič, M. 1987: Učin ki počit niš kih sta no vanj na oko lje. Geo grap hi ca Slo ve ni ca 18. Ljub lja na.Jer šič, M. 1999: Pro stor sko pla ni ra nje rekrea ci je na pro stem. Ljub lja na.Ju re čič, A. 2010: Rekrea cij ska vlo ga počit niš kih biva lišč v ob či ni Bre ži ce: na pri me ru Gor jan cev. Diplomsko

delo, Filo zof ska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Ko mac, B., Zorn, M., Kušar, D. 2012: New pos si bi li ties for asses sing the dama ge cau sed by natu ral disasters

in Slo ve nia – The case of the Real Esta te Record. Geo graf ski vest nik 84-1. Ljub lja na.Mar ja vaa ra, R. 2007: The dis pla ce ment myth: second home tou rism in the Stock holm arc hi pe la go.

Tourism Geo grap hies 9-3. Lon don.Mar ja vaa ra, R. 2008: Second Home Tou rism: The Root to Dis pla ce ment in Swe den? Dok tor sko delo,

Depart ment of Social and Eco no mic Geo graphy, Umeå Uni ver sity. Umeå.Müller, D. K. 2004: Mobi lity, tou rism and second homes. A Com pa nion to Tou rism. Oxford.Müller, D. K., Hall, C. M., Keen, D. 2004: Second home tou rism impact plan ning and mana ge ment.

Tourism, Mobi lity, and Second Homes: Bet ween Eli te Lands ca pe and Com mon Ground. Buf fa lo.Od lok o pro stor skih ure di tve nih pogo jih za območ je Obči ne Kranj ska Gora. Urad ni list Repub li ke Slove -

ni je 58/1998. Ljub lja na.Od lok o pro stor skih ure di tve nih pogo jih za območ je obči ne Kranj ska Gora. Urad ni list Repub li ke Slove -

ni je 46/2009. Ljub lja na.Od lok o tu ri stič ni tak si v Ob či ni Kranj ska Gora. Urad ni vest nik Gorenj ske 41/2004. Kranj.

22


Od lok o za ča snih ukre pih za zava ro va nje pro sto ra v ob či ni Kranj ska Gora. Urad ni vest nik Gorenj ske8/2005. Kranj.

Opa čić, V. T. 2008: Viken di ce na oto ku Krku – pro stor ni ras po red i struk tur na obi ljež ja vla sni ka. Geoa -dria 13-1. Zadar.

Ose li, M. 2009: Funk ci ja počit niš kih biva lišč na pode že lju: pri mer ja va sta nja v ob či nah Cer klje na Gorenj -skem in Komen. Diplom sko delo, Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni.Ljub lja na.

Po pis pre bi vals tva, gos po dinj stev, sta no vanj in kmeč kih gos po dar stev v Re pub li ki Slo ve ni ji v letu 1991 –konč ni podat ki: Sta no va nja za poči tek in rekrea ci jo po šte vi lu sob, povr ši ni in vrsti stav be; Sta novanjaza poči tek in rekrea ci jo po letu zgra di tve, nape lja vi in pomož ni mi pro sto ri ter mate ria lu zuna njihzidov stav be. Zavod Repub li ke Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na, 1992.

Pred log spre memb in dopol ni tev Odlo ka o na do me sti lu za upo ra bo stavb ne ga zem ljiš ča v ob či ni KranjskaGora. Urad ni vest nik Gorenj ske 35/2005. Kranj.

Pri sta vec, B. 2011: Bošt jan Pri sta vec, Vod ja služ be za oko lje in pro stor. Interv ju. Zapi ski v ar hi vu avtorjev,27. 10. 2011.

Re gi ster nepre mič nin, sep tem ber 2011. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2011.Re zul ta ti razi sko vanj: Sta no va nja, 1981: Zavod Repub li ke Slo ve ni je za sta ti sti ko. Ljub lja na, 1984.Rup pert, K., Schaf fer, F., Maier. J., Pae sler, R. 1981: Soci jal na geo gra fi ja. Zagreb.SI-STAT podat kov ni por tal 2011: Sta no va nja za poči tek in rekrea ci jo po šte vi lu sob, povr ši ni in vrsti

stav be ter skup na povr ši na, obči ne 2002. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na.Sta nič, I., Plo štaj ner, Z., Pavli ha, M., Jakoš, A. 2000: Bival ne nava de Slo ven cev in nji hov vpliv na prostor –

obča sna biva liš ča: razi sko val na štu di ja za potre be pro stor ske ga pla na Slo ve ni je: Slo ven ski pro stor 2020.Ljub lja na.

Sta no va nja za poči tek in rekrea ci jo, 1971. Zvez ni zavod za sta ti sti ko. Beo grad, 1973.Za zi dal ni načrt za wee kend nase lja V1 in V2. Urad ni vest nik Gorenj ske 22/1973. Kranj.

9 Summary: Spatial analysis of second homes in the Municipalityof Kranjska Gora(translated by the authors)

Residing in second homes or weekend-houses can be considered as one of the most popular formsof recreation among the varied sphere of leisure time activities, which in Slovenia substantially gainedin popularity after World War II. The second home development reached its peak in 1980's when themajority of Slovenian regions experienced intense construction of these dwellings. Although the ori-gins of the second home phenomenon can be traced back to the mid-18th century, they did not becomethe subject of scientific research until the 1950's (Coppock 1977, 14). There are several different termsand expressions used for second homes in Slovenian scientific literature, such as holiday home or res-idence, secondary residence, second home, recreational and leisure residence, and weekend house, whichis a common expression especially in informal use. Slovenian geographers who predominately dealtwith holiday or second home phenomenon (A. Gosar, M. Jeršič, D. Plut) mainly used the latter term,which can also be found in recent, however infrequent scientific contributions dealing with this issue.Despite the fact that the locations of second homes in Slovenia are in general dispersed as they can befound in almost every municipality in Slovenia, there are also several areas where they are intenselylocated (SI-STAT 2011). These areas are especially frequent in the municipalities with preserved andattractive natural environment, which can at the same time be classified as the most visited tourist placesin Slovenia (Jeršič 1999, 88–89).

Due to the attractive natural surrounding and a long tradition of the leading winter-sports centerin Slovenia, second homes had an important influence on the settlement and landscape structure of

23


the Municipality of Kranjska Gora, which represents a particularly popular environment for leisure andrecreational activities. In 2002, there were 788 second homes registered in Kranjska Gora (SI-STAT 2011);this represents 2.5 percent of all registered second homes in Slovenia and ranks the municipality at theseventh place among all municipalities in Slovenia.

The most intense development of second homes in the municipality took place in the 70's and 80'sof the 20th century. From this period on, second homes have become an important part of the hous-ing stock of Kranjska Gora and caused spatial transformation of the area. Although the majority of them(694 out of total 983) were in 2011 located in the central town of Kranjska Gora, they were also pre-sent in all other settlements in the municipality. As Table 1 shows, the number of these buildings increasedfor almost 800 percent since 1971, when they first became one of the observation categories in the Censusof population and dwellings.

One of the main aims of the paper was to define the recent spatial distribution in the town of KranjskaGora according to the data of Real estate census, which was conducted by the Surveying and MappingAuthority of the Republic of Slovenia in 2006 and 2007. As the census gathered several other charac-teristics of the housing stock besides the location, the authors implemented the spatial analysis(shown in Figure 2 and 3) with the information on the age of the second home buildings. Similar spa-tial survey (shown in Figure 1) had already been completed in the 1980's by Gosar (1988), thereforea comparison of both situations was made. In general the results show that the second homes expand-ed mostly in those areas of the town, where they had already been present decades ago on a smallerscale. Figure 1 shows the locations of independent second home buildings, including those transformedinto second homes from traditional and/or stable houses, which mainly occur in the centre of the town.On the outskirts of Kranjska Gora, in the area of Bezje and Čičare, several blocks of flats for secondhome use were registered. According to the data of the Surveying and Mapping Authority (Figure 2),the number of these buildings increased significantly until the last census. New blocks of flats for sec-ond home use were built in the western part and in the centre of the town in the 1990's and after theyear 2000.

One segment of the survey also focused on the regional origins of the owners of second homes inthe Municipality of Kranjska Gora. Based on the registry of owners of second homes, obtained fromthe municipal Department of Environment and Spatial Planning, the majority of them (77.4 percentof total) had primary residence in the Osrednjeslovenska statistical region (among them 60.8 percentof total resided in the Municipality of Ljubljana). They were followed by second home owners fromthe Gorenjska, Obalno-kraška, Jugovzhodna and Zasavska statistical region (with 5.8, 3.2, 2.3 and 1.6 per-cent of total respectively), while less than 3 percent of second home owners came from other Slovenianstatistical regions, as Figure 5 shows. Altogether there were also 5 percent of the second home ownerswith primary residence located outside Slovenia, among which owners from United Kingdom, Croatiaand Italy predominated.

24


prostorska analiza poČitniŠkih bivaliŠČ v...

Documents