prostorska problematika romskega naselja hudeje · raziskavo ˝prostorska problematika romskega...
TRANSCRIPT
1
Prostorska problematika romskega naselja Hudeje
mentorja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič, dr. Boštjan Rogelj
avtorji: Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, Boštjan
Kop, Jurij Krajčič, Nastja Kunst, Ana Lubej, Estera Popovič, Veronika Sorčan, Anita Tatarević, Damir
Tešnjak, Tanja Tomić, Grega Žorž.
1. UVOD
Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti
Oddelka za geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, v okviru predmeta Geografija etničnosti. Z
raziskavo smo želeli ugotoviti kako Romi in okoliški prebivalci ocenjujejo dosedanje prizadevanje
občine za ureditev razmer v romskem naselju ter ali se omenjeno prizadevanje odraža v spremembi
odnosov med Romi in okoliškimi prebivalci.
V okviru raziskave je bilo izvedeno anketiranje prebivalcev romskega naselja Hudeje in treh okoliških
naselij (Račje selo, Pekel in Hudeje. Hkrati smo študenti opravili več intervjujev z posamezniki, ki so
na različne načine povezani oziroma sodelujejo pri urejanju romske problematike v občini Trebnje.
Raziskava predstavlja nadaljevanje raziskovalnega dela, ki so ga opravili študenti Oddelka za
geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, skupaj s študenti Fakultet za družbene vede leta 2010.
2. ROMSKA NASELJA V SLOVENIJI
V popisu leta 2002 se je za Roma opredelilo 3264 prebivalcev Slovenije. Dejansko število Romov naj
bi bilo bistveno večje. Ocenjuje se, da živi v Sloveniji od 7000 do 10.000 Romov (Zupančič, 2004).
Največji del (nad 40 %) Romov v Sloveniji živi v Prekmurju, okrog tretjine pa na Dolenjskem, medtem
ko je Sintov na Gorenjskem le nekaj odstotkov (Zupančič, 2007).
Romska naselja v Sloveniji imajo specifično, drobnonaselbinsko strukturo, ki je posledica romskega
načina življenja in njihovih notranjih medsebojnih odnosov, zgodovinskih dejavnikov, kot tudi
odklonilnega odnosa in nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Večinoma so v bližini obstoječih
statistično opredeljenih naselij, vendar se vanje funkcionalno ne vključujejo. Hkrati so se pogosto
locirala na obrobju gozdov, na rahlo dvignjenih terenih, jasah, ponekod tudi na močvirnatem
zemljišču slabše kakovosti, ob cestnih poteh, ter deloma na poplavnih območjih (Pirc, 2013, Zupančič,
2007, str. 220). Pogosto so locirana na zemljiščih v lasti občine ali države. Skratka tam, kjer je bil
odpor domačega prebivalstva relativno manjši.
Romi so zemljišča za svoja naselja v mnogih primerih enostavno uzurpirali (Zupančič, 2007). Zato
imajo romska naselja danes večina status ilegalnih naselij. Na Dolenjskem in Kočevskem je brez hišnih
številk približno 80 % vseh hiš.
2
Večinoma gre za čista romska naselja z izrazito demografsko mlado populacijo (Pirc, 2013, Zupančič,
2007). Pripadnikov drugih etničnih skupin je med njimi le za vzorec. Razporeditev bivališč in ostalih
poslopij (kolikor jih je) je stihijska, brez načrta in izbranih arhitekturnih prvin, pogosto anarhičnega
videza ter komunalno neurejena, kar pripelje do težav v nadaljnjem razvoju naselja. Stavbni fond pa
je po kakovosti skromen (lesene barake, pločevina in podobni materiali, ali pa gre za velike zabojnike
in različne montažne elemente) (Zupančič, 2007).
Slika 1: Pregledna karta poselitve Romov in Sintov v Sloveniji
Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013.
3. ROMSKO NASELJE HUDEJE/VEJAR
Romsko naselje Hudeje je eno največjih romskih naselij na Dolenjskem. Leži ob lokalni cesti, ki
povezuje naselji Račje selo (96 prebivalcev) in neromskim naselje Hudeje (312 prebivalcev) (Pirc,
2013). Naselje leži na obrobju gozda, na močvirnatem zemljišču z lokalnim ledinskim imenom V
Blatih. Naselje je nastalo okoli leta 1970 na zemljišču opuščene opekarne/ciglarne, ki je po vojni
pripadlo občini (Pirc, 2013). Prvotne šotore so kmalu nadomestile lesene kolibe in barake, kasneje pa
tudi zidane hiše, ki bolj ali manj poskušajo posnemati hiše okoliških domačinov. Večjo socialno-
demografsko spremembo je naselje doživelo v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko se je tja priselilo
več romskih družin iz občine Žužemberk, od koder so bili pregnani (Pirc, 2013). V tem obdobju se je
naselje začelo postopoma širiti predvsem v južnem delu, v neposredni bližini lokalne ceste, ki je bil
prej poraščen z gozdom (cv: Žagar, et al, 2013, Pirc, 2013). Po letu 2000 pa se je naselje začelo širiti
na sever, proti potoku Vejar in na vzhod, proti istoimenskemu naselju Hudeje.
3
Danes v naselju živi približno 250 prebivalcev, celotno območje naselja pa meri 4,8 ha (Zupančič,
2007). V naselju je 55 hiš in ostalih bivanjskih, ter drugih objektov. Tiste ki so legalizirane imajo
priključek na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. V naselju so urejene ulice in
postavljena je javna razsvetljava. (Hudeje26, 2014).
Slika 2: Prostorsko širjenje romskega naselja Hudeje
Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013.
4. STANOVANJSKE IN BIVALNE RAZMERE
Občina Trebnje je leta 2004 zastavila ambiciozen program reševanja romske problematike. Med
prednostnimi nalogami so bile izpostavljene nakup zemljišča za ureditev naselja, ureditev komunalne
infrastrukturen ter parcelacija in prodajo parcel (Poročilo o izvedenih…, 2005). Občina je v letu 2006
pridobila gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev romskega naselja. Hkrati je izvedla postopek
popisa vseh objektov v naselju. V naslednjih treh letih je bil zgrajen primarni vodovod, prva faza
kanalizacijskega sistema ter napeljali elektriko do odjemnih omaric. V zaključku leta 2010 je bilo
izdanih 34 gradbenih dovoljenj s katerimi so nekaterim objektom omogočili priključitev na električno
omrežje. V zadnji fazi komunalnega urejanja naselja, ki je potekala leta 2012 in 2013 so bile urejene
in asfaltirane cest v naselju, zgrajena čistilna naprava, urejeno je bilo avtobusno postajališče in javna
razsvetljava. Obenem so bila v tem obdobju odkupljena še zadnja zemljišča v naselju, ki so bila v lasti
zasebnikov (Hudeje 26, 2014). V začetku leta 2014 je bilo romsko naselje dokončno legalizirana in
preimenovano v naselje Vejar. Večina sredstev za omenjene projekte je bila pridobljena s pomočjo
državnih in evropskih projektov.
4
Ena od pomembnejših prihodnjih nalog občinske uprave je sprememba lastniške strukture parcel v
naselju. Romi bodo dobili možnost, da parcele na katerih imajo urejena svoja bivališča odkupijo in s
tem postanejo njihovi lastniki. Anketa (glej sliko 3) je pokazala, da zanimanje za odkup med Romi ni
veliko, saj več kot 60% anketirancev ne razmišlja o odkupu. Med 29 anketiranci le štirje trdijo, da
bodo zagotovo odkupili zemljišče, ko bo to mogoče.
Slika 3: Odkup zemljišča
Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).
5. UREJENOST NASELJA
V prvem delu ankete smo poskušali ugotoviti kako so Romi in okoliški prebivalci zadovoljni z
urejenostjo romskega naselja, kako dojemajo spremembe v zadnjih letih in kaj jih v naselju najbolj
moti. Anketa je pokazala, da večina okoliških prebivalcev meni, da je romsko naselje relativno dobro
urejeno. Med Romi so mnenja bolj polarizirana. Medtem, ko četrtina Romov meni, da je naselje slabo
urejeno, jih skoraj dve peti meni, da je naselje dobro urejeno (glej sliko 4).
Slika 4: Kako dobro je urejeno vaše naselje?
Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).
0% 14%
25%
36%
25% sem že odkupil
zagotovo bom odkupil
razmišljam o nakupu
verjetno ne bom odkupil
sigurno ne bom odkupil
24% 13%
38% 58%
38% 29%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Romi okoliški prebivalci
dobro
kar dobro
slabo
5
Na drugi strani imajo Romi in okoliški prebivalci zelo podobno mnenje glede sprememb, do katerih je
prišlo v romskem naselju v zadnjem desetletju. Oboji so potrdili, da opažajo pozitivne spremembe v
naselju oziroma menijo, da se razmere izboljšujejo. Le nekaj posameznikov trdi, da so razmere slabše
kot v preteklosti. Romi med najpomembnejše pridobitve naselja uvrščajo vrtec ter ureditev in
asfaltiranje cest.
Slika 5: Kako ocenjujete spremembe v rosmkem naselju?
Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).
Med največje pomanjkljivosti glede urejenosti naselja so Romi izpostavili (ne)urejenost hiš,
problemov pri odvozu smeti, kriminal in slabi odnosi v naselju. Nekaj nezadovoljstva se pojavlja tudi
pri oskrbi z vodo in elektriko, saj dosti hiš ni priključenih na omrežje. Podobne pomanjkljivosti
izpostavljajo tudi okoliški prebivalci. Smeti, motenje posesti in kriminal (predvsem kraja poljščin) so
po njihovem mnenju glavni problemi romskega naselja.
Slika 6: Ali bi sodelovali pri urejanju naselja? (odgovori Romi)
Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).
Rome smo tudi povprašali ali in kako so pripravljeni pomagati pri urejanju naselja. Pri tem smo
ugotovili, da obstajajo tri skupine. Prvo večjo skupino predstavljajo Romi, ki redno sodelujejo v
akcijah za urejanje naselja in so v njih pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje. V drugo nekoliko
manjšo skupino sodijo Romi, ki v preteklosti niso sodelovali pri urejanju naselja so pa pripravljeni
3% 6%
14% 10%
52% 48%
31% 36%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Romi okoliški prebivalci
razmere so bistvenoboljše kot v preteklosti
razmere se počasiizboljšujejo
ni sprememb
razmere so slabše kot vpreteklosti
59% 22%
19%
da, bi
ne, ne bi
naselje naj ureja občina
6
sodelovati v prihodnje. Tretjo skupino pa predstavljajo tisti, ki ne kažejo nikakršnega interesa za
sodelovanje pri urejanju naselja. Takšne odgovore pripisujemo dejstvu, da se Romi ne zavedajo svojih
zmožnosti, saj niso navajeni razmišljati o tem, kako bi lahko sami prispevali k izboljšanju razmer v
naselju.
6. ZADOVOLJSTVO Z DELOM INSTITUCIJ
Z romsko problematiko se poleg občine ukvarjajo tudi številne druge inštitucije. Zanimalo nas je kako
Romi in okoliški prebivalci ocenjuje njihovo delo. Romi so najbolj zadovoljni z delom romskega
svetnika, vrtcem in šolo, najmanj pa z Policijo, Centrom za socialno delo in Zavodom za zaposlovanje.
Okoliški prebivalci izpostavljajo dobro delo občine oziroma občinske uprave ter vrtca in šole. Zelo
nezadovoljni pa so z delom Policije in različnih državnih inšpekcij. Odgovori ne presenečajo in so
odraz stanja na terenu.
Romski svetnik Matija Hočevar ima ključno posredniško vlogo med Romi in občinsko upravo in je
posredno zaslužen za številne pridobitve v naselju. Zato ne preseneča, da ga sokrajani zelo cenijo.
Vrtec je po mnenju mnogih najpomembnejša pridobitev romskega naselja v zadnjem desetletju.
Skladno s tem se iz leta v leto povečuje tudi število vpisanih otrok. Lokacija vrtca znotraj naselja v
znanem okolju omogoča otrokom lažje vključevanje v program, starši pa lahko na začetku prihajajo v
vrtec skupaj z otroci in tako spoznajo delovanje vrtca. Vse večji je tudi delež otrok, ki po vrtcu
nadaljujejo šolanje v osnovni šoli, njihova uspešnost pa se povečuje. Posledično so tudi ocene šole
relativno visoke.
Slika 7: Kako ocenjujete delo posameznih institucij (odgovori Romov).
Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
odlično
dobro
niti dobro niti slabo
slabo
zelo slabo
ne vem/ni odgovora
7
Visoke ocene za delo občinske uprave in župana med okoliškim prebivalstvom so povezane s
prizadevanji občine za ureditev razmer tako v njihovih naseljih (Račje selo, Hudeje, Pekel) kot tudi v
no posledica dejstva, da se le-ta pogosto ukvarja s posledicami, ki nastanejo zaradi ne ukrepanja
ostalih inštitucij.
Slika 8: Kako ocenjujete delo posameznih institucij (odgovori okoliško prebivalstvo).
Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).
7. ODNOSI MED ROMI IN OKOLIŠKIMI PREBIVALCI
V zadnjem desetletju smo bili v Sloveniji – še posebno na Dolenjskem - priča številnim konfliktom
med Romi in prebivalci, ki živijo v bližini romskih naselij. V drugem delu ankete smo poskušali
ugotoviti kakšni so odnosi med Romi iz romskega naselja Hudeje in okoliškimi prebivalci.
Z anketo smo ugotovili, da stiki med Romi in okoliškimi prebivalci relativno pogosti (kar je zaradi
bližine izbranih naselij tudi pričakovano), vendar zelo površni. Večinoma gre za bežne stike na cesti
ter pri različnih storitvenih dejavnostih (trgovina, pošta in gostilna). Čeprav se vsakodnevno srečujejo,
med njimi ne prihaja do interakcij in obe skupini prebivalstva živita svoje, drug od druge, ločeno
življenje.Tesnejših stikov med Romi in okoliškim prebivalstvom je zelo malo. Večina okoličanov med
Romi nima prijateljev oziroma znancev. Ne preseneča tudi, da večina Roma nima za sodelavca v
službi, saj je le nekaj Romov zaposlenih. V romskem naselju pa je bila le dobra polovica anketiranih
okoličanov.
V nadaljevanju smo se posvetili morebitnim sporom in trenjem med romskim in neromskim
prebivalstvom. Zanima nas, kako pogosto, kje in zakaj prihaja do sporov. Najbolj nas je presenetilo,
da kar četrtina anketirancev (tako Romov kot okoliških prebivalcev) trdi, da sporov ni, le en Rom in
trije okoličani pa trdijo, da so spori pogosti.
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
odlično
dobro
niti dobro niti slabo
slabo
zelo slabo
ne vem/ni odgovora
8
Preglednica 1: Stiki okoliških prebivalcev z Romi.
NE DA
Ali imate med Romi znance ali prijatelje 87% 13%
Ali ste v svoji službi v stalnem stiku z Romi? 94% 6%
Ali vaši otroci obiskujejo šolo skupaj z romskimi otroki? 61% 39%
Ali ste že bili v romskem naselju? 52% 48%
Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).
Slika 9: Kako pogosto prihaja do sporov/težav med Romi in okoliškim prebivalstvom.
Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).
Slika 10: Ali se strinjate s trditvijo, da med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov.
Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Romi okoliški prebivalci
pogosto
občasno
redko
ni sporov
ne vem/ni odgovora
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Romi okoliški prebivalci
se ne strinjam
niti se strinjam, niti se nestrinjam
se popolnoma strinjam
ne vem
9
Nekoliko drugačne odgovore smo dobili, ko smo anketirance povprašali, če se strinjajo s trditvijo, da
med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (glej sliko 10). Z omenjeno trditvijo
se strinja le en anketiranec med okoliškimi prebivalci. Se je pa z omenjeno trditvijo strinjala skoraj
tretjina anketiranih Romov. Razlike lahko pripišemo dejstvu, da se večina okoliških prebivalcev raje
izogiba neposrednim stikom z Romi, saj jim ne zaupa (glej sliko 11). Na drugi strani pa so prebivalci
romskega naselja pogosto v stiku z okoličani, zaradi česar so bolj izpostavljeni konfliktnim situacijam.
Kljub vsemu velja opozoriti, da velika večina Romov odnose z okoliškim prebivalstvom ne ocenjuje
kot slabe.
Slika 11: Ali se strinjate s trditvijo, da Romi niso vredni zaupanja ter da se je bolje izogniti stikov z njimi.
Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).
Na koncu ankete smo Rome povprašali še o spreminjanju odnosov v zadnjem obdobju. Večina Romov
(45%) meni, da v odnosih ni prišlo do sprememb. Delež tistih, ki menijo, da so se odnosi izboljšali pa
je nekoliko večji (27%) od deleža tistih, ki menijo, da so odnosi slabši (21%). Večina Romov je
prepričanih, da se je splošen položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih izboljšal (glej slika 13).
Slika 12: Ali so se odnosi z okoliškimi prebivalci z zadnjih letih kaj spremenili (odgovori Romov).
Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).
Na podlagi ankete in opravljenih intervjujev lahko trdimo, da se odnosi med Romi in okoliškimi
prebivalci v zadnjih letih niso bistveno spremenili. Večina Romov je mnenja, da jih okoliško
prebivalstvo ne sprejema, da imajo o njih negativno podobo in da je danes več konfliktih situacij, kot
jih je bilo včasih. Okoliško prebivalstvo je še vedno mnenja, da so glavni vzrok za konflikte Romi sami.
Okoliški prebivalci se pritožujejo predvsem nad krajo in poškodbo pridelkov na njihovih zemljiščih ter
nad nezakonitimi posegi na tuja zemljišča. Da se taka dejanja v zadnjih letih množijo, lahko razložimo
61%
26%
13%
se strinjam
niti se strinjam, niti se ne strinjam
se ne strinjam
21%
45%
27%
7% odnosi z okoliškim prebivalstvomso slabši
ni sprememb
odnosi z okoliškim prebivalstvomso boljši
ne vem, neodločeno
10
z nižanjem socialnih dajatev in vsesplošno ekonomsko krizo. Velik problem ostaja nelegalno bivanje
in nelegalna širitev naselij, hrup, divjanje z avtomobili, kopičenje odpadkov in smrad oziroma dim, ki
se širi iz romskega naselja ob kurjenju odpadkov.
Slika 13: Ali se je položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih kaj spremenil
Vir: Anketiranje, 2013.
8. ZAKLJUČEK
Romsko naselje Hudeje lahko uvrstimo med primere dobrih praks kar se tiče reševanja širše romske
problematike. Leta 2004 je občina začela s programom urejanja naselja, in sicer s postopkom
legalizacije naselja ter urejanjem komunalne infrastrukture (Poročilo o izvedenih …, 2005). Načrt se je
začel uresničevati leta 2006 s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in se je zaključil s koncem leta 2013.
Ena najpomembnejših pridobitev je romski vrtec Romano. Vrtec predstavlja pomembno formalno
ustanovo, ki daje velik poudarek socializaciji in jeziku (romskemu in slovenskemu). Vrtec ima
pomembno vlogo pri kasnejšemu vključevanju romskih otrok v osnovno šolo, kjer se lažje integrirajo
z ostalimi vrstniki, hkrati pa omogoča stik med Romi in tistimi, ki ne živijo v naselju.
Velik izziv za dolgoročno vzpostavitev kvalitetnega bivalnega okolja še vedno predstavljajo številni
komunalni in kosovni odpadki v naselju in njegovi bližnji okolici. Pri tem je potrebno opozoriti na že
urejeno komunalno infrastrukturo, ki je Romi ne uporabljajo. To znižuje kvaliteto bivanja v naselju,
poleg tega pa tovrstne snovi povzročajo negativne učinke na naravo.
Večina prebivalcev romskega naselja je zadovoljnih z dosedanjim urejanjem bivanjskih razmer,
vendar so še vedno nezadovoljni s svojim socialnim statusom. Večina Romov živi od socialne
podpore, le eden je stalno zaposlen, nekateri pa finančna sredstva pridobijo z občasnimi deli. Za
izboljšanje konkurenčnosti Romov na trgu dela je nadaljnja vizija občinskega načrta v romskem
naselju gradnja Dnevnega centra s kulturno-izobraževalnimi programi. Večina prebivalcev romskega
naselja Hudeje se sicer strinja, da imata obisk vrtca in šole na otroke pozitiven vpliv, hkrati pa
prevladuje mnenje, da dodatna izobraževanja za odrasle v naselju niso potrebna. Vzpostavitev
Dnevnega centra, v katerem se bodo odvijale kulturne in izobraževalne dejavnosti za odrasle (npr.
tečaji ročnih del, učenje slovenskega knjižnega jezika …), bi lahko vzpodbudile samoiniciativnost
prebivalcev naselja, dvignile njihovo usposobljenost in konkurenčnost ter posledično pripomogle k
dvigu socialnega standarda. Možnosti za samozaposlitev prebivalcev romskega naselja Hudeje se
odpirajo pri nadaljnjem urejanju naselja. V ta sklop pa ne spadajo samo fizična dela, ampak bi se v
naselju lahko vzpostavilo tudi storitvene dejavnosti. Premik v to smer predstavlja romski muzej, ki v
naselju že deluje.
7%
24%
59%
10%
slabši kot včasih
se ni spremenil
danes je boljšo
ne vem, neodločen
11
Pomemben element pri umeščanju katerega koli naselja v prostor predstavlja tudi njegova
neposredna okolica. Okoliški prebivalci so spremembam v romskem naselju sicer naklonjeni, hkrati
pa se počutijo prikrajšane, saj menijo, da je bilo premalo sredstev namenjenim urejanju njihovih
naselij (obnova cest, javna razsvetljava ipd.). Odnosi med romskim in okoliškim prebivalstvom so
torej precej kompleksni, saj gre za stik različnih kultur, zaradi česar večkrat prihaja do konfliktov.
Na socialnem področju lahko država največ pripomore z vzpostavitvijo posebnih skladov za
sofinanciranje delovanja socialnih ustanov, ki bodo delovale znotraj naselja, in tako finančno vsaj
deloma razbremeni občino. Pomemben korak je tudi pregled in poprava romske zakonodaje, ki bi
morala biti bolj usmerjena v integracijo in povezovanje, ne pa v protekcionizem. Ravno na tem nivoju
nastajajo največja nezadovoljstva, saj okoliški prebivalci izpostavljajo problematiko neenakega
obravnavanja (na primer pri kazenskih postopkih).
Pred občinsko upravo se tako postavlja velik izziv, kako uravnati potrebe romskega naselja in želje
okoliških prebivalcev po obnovi infrastrukture v njihovih vaseh. Občina Trebnje je za reševanje
romske problematike kar se tiče infrastrukturnega opremljanja naselja naredila zelo veliko. Naslednja
naloga, s katero bi najučinkoviteje pomagali pri reševanju romske problematike, je vzpostavljanje
socialnih struktur v naselju in spodbujanje pozitivnega dialoga med Romi in neromi. Pri tem je
pomembno sodelovanje različnih strokovnjakov s področja pedagogike in andragogike, socialnega
dela, geografije (okoljske tematike) in podobno. V prihodnosti bo ključno tudi angažiranje Romov, ki
se morajo sami potruditi za dvig socialnega kapitala – to pomeni vključitev v vzgojno-izobraževalne
programe ter sprejemanje drugačnosti.
Slika 14: Sodelujoči študenti v družbi dr. Jerneja Zupančiča in romskega svetnika Mitje Hočevarja.
12
VIRI IN LITERATURA:
Anketiranje, 2013. Terenska anketa v romskem naselju Hudeje 29. novembra 2013. Oddelek
za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Elaborat - Romsko naselje Hudeje. 2010. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za
geografijo.
Glasilo občanov, 2006. V romskem naselju Hudeje začetek izgradnje infrastrukture. URL:
http://www.trebnje.si/File/obcan/200612obcan_1213197734.pdf (Citirano 16. 1. 2014).
Hočevar, V., 2008. Geodetske meritve. Glasilo občanov, 33. URL:
http://www.trebnje.si/File/obcan/glasilotrebnje_33_1223383430.pdf (Citirano 16. 1. 2014).
Hudeje 26. URL: http://hudeje26.si/ (Citirana 20. 01. 2014).
Kavčič, S., 2013a. Intervju z občinskim svetnikom (1) v Trebnjem (osebni vir, december 2013).
Trebnje.
Kop, B., 2013. Intervju z direktorico Centra za socialno delo v Trebnjem – ga. Martina Plazar
(osebni vir, december 2013). Trebnje.
Kunst, N., 2013. Intervju z direktorjem občinske uprave občine Trebnje – g. Janez Pirc.
(osebni vir, 18. 12. 2013). Trebnje.
Občina Trebnje, 2010. Zapisnik 31. seje. URL:
http://www.trebnje.si/File/zapsejos10/zapisnik_31_r_seje_os_13jan2010_1264423998.pdf
(Citirano 16. 1. 2014).
Občina Trebnje, 2013. Izločitev dela naselja Hudeje in ustanovitev novega naselja Vejar –
poziv. URL: http://www.trebnje.si/sl/core_articles/1850 (Citirano 16. 1. 2014).
Pirc, J., 2013. Od skritosti so točke na zemljevidu: Socialno-prostorski razvoj izbranih romskih
naselij v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 97 str.
Poročilo o izvedenih ukrepih pri reševanju romske problematike v Občini Trebnje v letu 2004.
2005. Občina Trebnje. URL: http://ls.lex-
localis.info/KatalogPristojnosti/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=f6916dd0-78f2-443a-
8762-f8116990d041 (Citirano 23. 01. 2014).
Poročilo o reševanju romske tematike v Občini Trebnje v letu 2006 in 2007. 2008. Občina
Trebnje. URL:
http://www.trebnje.si/File/kataloginformacij/romiporocilo22007_1212080528.pdf (Citirano
23. 01. 2014).
Repič, J. 2000. Romsko naselje pri Hudejah. Medkulturni dialog: diplomsko delo. Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, 2013. Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana.
Trebanjsko romsko naselje Hudeje opremljeno čaka na legalizacijo. 2009. Dnevnik. URL:
http://www.dnevnik.si/clanek/1042257449 (Citirano 23. 01. 2014).
Zupančič, J. 2004. Prostorski problemi Romskih naselij na Dolenjskem in v Sloveniji. Evropa,
Slovenija in Romi, 112-129 str.
Zupančič, J. 2006. Funkcije in problemi romskih naselij v luči boljše družbene integracije
Romov. V: ŽAGAR, Nada (ur.), KLOPČIČ, Vera (ur.). Poklicno informiranje in svetovanje za
Rome - PISR : zbornik projekta. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo: = Institute for
Education and Culture, str. 56-74.
Zupančič, J. 2006. Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij. Rast, ISSN 0353-
6750, 2006, letn. 17, št. 6, str. 616-627.
13
Zupančič, J. 2006. Razmere kličejo po resni strokovni presoji : problematika romskih naselij.
Delo, ISSN 0350-7521, 4. nov. 2006, leto 48, št. 255.
Zupančič, J. 2007. Premisleki h koncepciji urejanja romskih naselij v Sloveniji. Rast, ISSN 0353-
6750, letn. 18, št. 6, str. 676-688.
Zupančič, J. 2007. Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 27,
215-246 str.
Zupančič, J. 2011. Koncept modernizacije romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 87.
Zupančič, J. 2012. Vključevanje romskih naselij v slovenski naselbinski sistem. V: HUMLJAN
URH, Špela (ur.). Država želi, da ostanemo cigani! : teoretske refleksije in prakse
izključevanja/vključevanja Romov v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 89-
101.
Zupančič, J. 2013. Romi in romska naselja v Sloveniji v procesih modernizacije. Geografski
obzornik, ISSN 0016-7274, letn. 60, št. 1/2, str. 4-13, ilustr
Zupančič, J. ur. 2010. Prostorski problemi romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 156.