prostorska problematika romskega naselja hudeje · raziskavo ˝prostorska problematika romskega...

13
1 Prostorska problematika romskega naselja Hudeje mentorja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič, dr. Boštjan Rogelj avtorji: Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, Boštjan Kop, Jurij Krajčič, Nastja Kunst, Ana Lubej, Estera Popovič, Veronika Sorčan, Anita Tatarević, Damir Tešnjak, Tanja Tomić, Grega Žorž. 1. UVOD Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, v okviru predmeta Geografija etničnosti. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kako Romi in okoliški prebivalci ocenjujejo dosedanje prizadevanje občine za ureditev razmer v romskem naselju ter ali se omenjeno prizadevanje odraža v spremembi odnosov med Romi in okoliškimi prebivalci. V okviru raziskave je bilo izvedeno anketiranje prebivalcev romskega naselja Hudeje in treh okoliških naselij (Račje selo, Pekel in Hudeje. Hkrati smo študenti opravili več intervjujev z posamezniki, ki so na različne načine povezani oziroma sodelujejo pri urejanju romske problematike v občini Trebnje. Raziskava predstavlja nadaljevanje raziskovalnega dela, ki so ga opravili študenti Oddelka za geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, skupaj s študenti Fakultet za družbene vede leta 2010. 2. ROMSKA NASELJA V SLOVENIJI V popisu leta 2002 se je za Roma opredelilo 3264 prebivalcev Slovenije. Dejansko število Romov naj bi bilo bistveno večje. Ocenjuje se, da živi v Sloveniji od 7000 do 10.000 Romov (Zupančič, 2004). Največji del (nad 40 %) Romov v Sloveniji živi v Prekmurju, okrog tretjine pa na Dolenjskem, medtem ko je Sintov na Gorenjskem le nekaj odstotkov (Zupančič, 2007). Romska naselja v Sloveniji imajo specifično, drobnonaselbinsko strukturo, ki je posledica romskega načina življenja in njihovih notranjih medsebojnih odnosov, zgodovinskih dejavnikov, kot tudi odklonilnega odnosa in nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Večinoma so v bližini obstoječih statistično opredeljenih naselij, vendar se vanje funkcionalno ne vključujejo. Hkrati so se pogosto locirala na obrobju gozdov, na rahlo dvignjenih terenih, jasah, ponekod tudi na močvirnatem zemljišču slabše kakovosti, ob cestnih poteh, ter deloma na poplavnih območjih (Pirc, 2013, Zupančič, 2007, str. 220). Pogosto so locirana na zemljiščih v lasti občine ali države. Skratka tam, kjer je bil odpor domačega prebivalstva relativno manjši. Romi so zemljišča za svoja naselja v mnogih primerih enostavno uzurpirali (Zupančič, 2007). Zato imajo romska naselja danes večina status ilegalnih naselij. Na Dolenjskem in Kočevskem je brez hišnih številk približno 80 % vseh hiš.

Upload: others

Post on 31-Jan-2020

18 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

1

Prostorska problematika romskega naselja Hudeje

mentorja: izr. prof. dr. Jernej Zupančič, dr. Boštjan Rogelj

avtorji: Jasna Blaj, James Cosier, Tamara Danijel, Staša Grajš, Martina Herič, Sandra Kavčič, Boštjan

Kop, Jurij Krajčič, Nastja Kunst, Ana Lubej, Estera Popovič, Veronika Sorčan, Anita Tatarević, Damir

Tešnjak, Tanja Tomić, Grega Žorž.

1. UVOD

Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti

Oddelka za geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, v okviru predmeta Geografija etničnosti. Z

raziskavo smo želeli ugotoviti kako Romi in okoliški prebivalci ocenjujejo dosedanje prizadevanje

občine za ureditev razmer v romskem naselju ter ali se omenjeno prizadevanje odraža v spremembi

odnosov med Romi in okoliškimi prebivalci.

V okviru raziskave je bilo izvedeno anketiranje prebivalcev romskega naselja Hudeje in treh okoliških

naselij (Račje selo, Pekel in Hudeje. Hkrati smo študenti opravili več intervjujev z posamezniki, ki so

na različne načine povezani oziroma sodelujejo pri urejanju romske problematike v občini Trebnje.

Raziskava predstavlja nadaljevanje raziskovalnega dela, ki so ga opravili študenti Oddelka za

geografijo, Filozofske fakultete v Ljubljani, skupaj s študenti Fakultet za družbene vede leta 2010.

2. ROMSKA NASELJA V SLOVENIJI

V popisu leta 2002 se je za Roma opredelilo 3264 prebivalcev Slovenije. Dejansko število Romov naj

bi bilo bistveno večje. Ocenjuje se, da živi v Sloveniji od 7000 do 10.000 Romov (Zupančič, 2004).

Največji del (nad 40 %) Romov v Sloveniji živi v Prekmurju, okrog tretjine pa na Dolenjskem, medtem

ko je Sintov na Gorenjskem le nekaj odstotkov (Zupančič, 2007).

Romska naselja v Sloveniji imajo specifično, drobnonaselbinsko strukturo, ki je posledica romskega

načina življenja in njihovih notranjih medsebojnih odnosov, zgodovinskih dejavnikov, kot tudi

odklonilnega odnosa in nasprotovanja lokalnega prebivalstva. Večinoma so v bližini obstoječih

statistično opredeljenih naselij, vendar se vanje funkcionalno ne vključujejo. Hkrati so se pogosto

locirala na obrobju gozdov, na rahlo dvignjenih terenih, jasah, ponekod tudi na močvirnatem

zemljišču slabše kakovosti, ob cestnih poteh, ter deloma na poplavnih območjih (Pirc, 2013, Zupančič,

2007, str. 220). Pogosto so locirana na zemljiščih v lasti občine ali države. Skratka tam, kjer je bil

odpor domačega prebivalstva relativno manjši.

Romi so zemljišča za svoja naselja v mnogih primerih enostavno uzurpirali (Zupančič, 2007). Zato

imajo romska naselja danes večina status ilegalnih naselij. Na Dolenjskem in Kočevskem je brez hišnih

številk približno 80 % vseh hiš.

Page 2: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

2

Večinoma gre za čista romska naselja z izrazito demografsko mlado populacijo (Pirc, 2013, Zupančič,

2007). Pripadnikov drugih etničnih skupin je med njimi le za vzorec. Razporeditev bivališč in ostalih

poslopij (kolikor jih je) je stihijska, brez načrta in izbranih arhitekturnih prvin, pogosto anarhičnega

videza ter komunalno neurejena, kar pripelje do težav v nadaljnjem razvoju naselja. Stavbni fond pa

je po kakovosti skromen (lesene barake, pločevina in podobni materiali, ali pa gre za velike zabojnike

in različne montažne elemente) (Zupančič, 2007).

Slika 1: Pregledna karta poselitve Romov in Sintov v Sloveniji

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013.

3. ROMSKO NASELJE HUDEJE/VEJAR

Romsko naselje Hudeje je eno največjih romskih naselij na Dolenjskem. Leži ob lokalni cesti, ki

povezuje naselji Račje selo (96 prebivalcev) in neromskim naselje Hudeje (312 prebivalcev) (Pirc,

2013). Naselje leži na obrobju gozda, na močvirnatem zemljišču z lokalnim ledinskim imenom V

Blatih. Naselje je nastalo okoli leta 1970 na zemljišču opuščene opekarne/ciglarne, ki je po vojni

pripadlo občini (Pirc, 2013). Prvotne šotore so kmalu nadomestile lesene kolibe in barake, kasneje pa

tudi zidane hiše, ki bolj ali manj poskušajo posnemati hiše okoliških domačinov. Večjo socialno-

demografsko spremembo je naselje doživelo v začetku 80. let prejšnjega stoletja, ko se je tja priselilo

več romskih družin iz občine Žužemberk, od koder so bili pregnani (Pirc, 2013). V tem obdobju se je

naselje začelo postopoma širiti predvsem v južnem delu, v neposredni bližini lokalne ceste, ki je bil

prej poraščen z gozdom (cv: Žagar, et al, 2013, Pirc, 2013). Po letu 2000 pa se je naselje začelo širiti

na sever, proti potoku Vejar in na vzhod, proti istoimenskemu naselju Hudeje.

Page 3: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

3

Danes v naselju živi približno 250 prebivalcev, celotno območje naselja pa meri 4,8 ha (Zupančič,

2007). V naselju je 55 hiš in ostalih bivanjskih, ter drugih objektov. Tiste ki so legalizirane imajo

priključek na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje. V naselju so urejene ulice in

postavljena je javna razsvetljava. (Hudeje26, 2014).

Slika 2: Prostorsko širjenje romskega naselja Hudeje

Vir: Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, Geodetski inštitut Slovenije, 2013.

4. STANOVANJSKE IN BIVALNE RAZMERE

Občina Trebnje je leta 2004 zastavila ambiciozen program reševanja romske problematike. Med

prednostnimi nalogami so bile izpostavljene nakup zemljišča za ureditev naselja, ureditev komunalne

infrastrukturen ter parcelacija in prodajo parcel (Poročilo o izvedenih…, 2005). Občina je v letu 2006

pridobila gradbeno dovoljenje za komunalno ureditev romskega naselja. Hkrati je izvedla postopek

popisa vseh objektov v naselju. V naslednjih treh letih je bil zgrajen primarni vodovod, prva faza

kanalizacijskega sistema ter napeljali elektriko do odjemnih omaric. V zaključku leta 2010 je bilo

izdanih 34 gradbenih dovoljenj s katerimi so nekaterim objektom omogočili priključitev na električno

omrežje. V zadnji fazi komunalnega urejanja naselja, ki je potekala leta 2012 in 2013 so bile urejene

in asfaltirane cest v naselju, zgrajena čistilna naprava, urejeno je bilo avtobusno postajališče in javna

razsvetljava. Obenem so bila v tem obdobju odkupljena še zadnja zemljišča v naselju, ki so bila v lasti

zasebnikov (Hudeje 26, 2014). V začetku leta 2014 je bilo romsko naselje dokončno legalizirana in

preimenovano v naselje Vejar. Večina sredstev za omenjene projekte je bila pridobljena s pomočjo

državnih in evropskih projektov.

Page 4: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

4

Ena od pomembnejših prihodnjih nalog občinske uprave je sprememba lastniške strukture parcel v

naselju. Romi bodo dobili možnost, da parcele na katerih imajo urejena svoja bivališča odkupijo in s

tem postanejo njihovi lastniki. Anketa (glej sliko 3) je pokazala, da zanimanje za odkup med Romi ni

veliko, saj več kot 60% anketirancev ne razmišlja o odkupu. Med 29 anketiranci le štirje trdijo, da

bodo zagotovo odkupili zemljišče, ko bo to mogoče.

Slika 3: Odkup zemljišča

Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).

5. UREJENOST NASELJA

V prvem delu ankete smo poskušali ugotoviti kako so Romi in okoliški prebivalci zadovoljni z

urejenostjo romskega naselja, kako dojemajo spremembe v zadnjih letih in kaj jih v naselju najbolj

moti. Anketa je pokazala, da večina okoliških prebivalcev meni, da je romsko naselje relativno dobro

urejeno. Med Romi so mnenja bolj polarizirana. Medtem, ko četrtina Romov meni, da je naselje slabo

urejeno, jih skoraj dve peti meni, da je naselje dobro urejeno (glej sliko 4).

Slika 4: Kako dobro je urejeno vaše naselje?

Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).

0% 14%

25%

36%

25% sem že odkupil

zagotovo bom odkupil

razmišljam o nakupu

verjetno ne bom odkupil

sigurno ne bom odkupil

24% 13%

38% 58%

38% 29%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Romi okoliški prebivalci

dobro

kar dobro

slabo

Page 5: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

5

Na drugi strani imajo Romi in okoliški prebivalci zelo podobno mnenje glede sprememb, do katerih je

prišlo v romskem naselju v zadnjem desetletju. Oboji so potrdili, da opažajo pozitivne spremembe v

naselju oziroma menijo, da se razmere izboljšujejo. Le nekaj posameznikov trdi, da so razmere slabše

kot v preteklosti. Romi med najpomembnejše pridobitve naselja uvrščajo vrtec ter ureditev in

asfaltiranje cest.

Slika 5: Kako ocenjujete spremembe v rosmkem naselju?

Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).

Med največje pomanjkljivosti glede urejenosti naselja so Romi izpostavili (ne)urejenost hiš,

problemov pri odvozu smeti, kriminal in slabi odnosi v naselju. Nekaj nezadovoljstva se pojavlja tudi

pri oskrbi z vodo in elektriko, saj dosti hiš ni priključenih na omrežje. Podobne pomanjkljivosti

izpostavljajo tudi okoliški prebivalci. Smeti, motenje posesti in kriminal (predvsem kraja poljščin) so

po njihovem mnenju glavni problemi romskega naselja.

Slika 6: Ali bi sodelovali pri urejanju naselja? (odgovori Romi)

Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).

Rome smo tudi povprašali ali in kako so pripravljeni pomagati pri urejanju naselja. Pri tem smo

ugotovili, da obstajajo tri skupine. Prvo večjo skupino predstavljajo Romi, ki redno sodelujejo v

akcijah za urejanje naselja in so v njih pripravljeni sodelovati tudi v prihodnje. V drugo nekoliko

manjšo skupino sodijo Romi, ki v preteklosti niso sodelovali pri urejanju naselja so pa pripravljeni

3% 6%

14% 10%

52% 48%

31% 36%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Romi okoliški prebivalci

razmere so bistvenoboljše kot v preteklosti

razmere se počasiizboljšujejo

ni sprememb

razmere so slabše kot vpreteklosti

59% 22%

19%

da, bi

ne, ne bi

naselje naj ureja občina

Page 6: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

6

sodelovati v prihodnje. Tretjo skupino pa predstavljajo tisti, ki ne kažejo nikakršnega interesa za

sodelovanje pri urejanju naselja. Takšne odgovore pripisujemo dejstvu, da se Romi ne zavedajo svojih

zmožnosti, saj niso navajeni razmišljati o tem, kako bi lahko sami prispevali k izboljšanju razmer v

naselju.

6. ZADOVOLJSTVO Z DELOM INSTITUCIJ

Z romsko problematiko se poleg občine ukvarjajo tudi številne druge inštitucije. Zanimalo nas je kako

Romi in okoliški prebivalci ocenjuje njihovo delo. Romi so najbolj zadovoljni z delom romskega

svetnika, vrtcem in šolo, najmanj pa z Policijo, Centrom za socialno delo in Zavodom za zaposlovanje.

Okoliški prebivalci izpostavljajo dobro delo občine oziroma občinske uprave ter vrtca in šole. Zelo

nezadovoljni pa so z delom Policije in različnih državnih inšpekcij. Odgovori ne presenečajo in so

odraz stanja na terenu.

Romski svetnik Matija Hočevar ima ključno posredniško vlogo med Romi in občinsko upravo in je

posredno zaslužen za številne pridobitve v naselju. Zato ne preseneča, da ga sokrajani zelo cenijo.

Vrtec je po mnenju mnogih najpomembnejša pridobitev romskega naselja v zadnjem desetletju.

Skladno s tem se iz leta v leto povečuje tudi število vpisanih otrok. Lokacija vrtca znotraj naselja v

znanem okolju omogoča otrokom lažje vključevanje v program, starši pa lahko na začetku prihajajo v

vrtec skupaj z otroci in tako spoznajo delovanje vrtca. Vse večji je tudi delež otrok, ki po vrtcu

nadaljujejo šolanje v osnovni šoli, njihova uspešnost pa se povečuje. Posledično so tudi ocene šole

relativno visoke.

Slika 7: Kako ocenjujete delo posameznih institucij (odgovori Romov).

Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

odlično

dobro

niti dobro niti slabo

slabo

zelo slabo

ne vem/ni odgovora

Page 7: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

7

Visoke ocene za delo občinske uprave in župana med okoliškim prebivalstvom so povezane s

prizadevanji občine za ureditev razmer tako v njihovih naseljih (Račje selo, Hudeje, Pekel) kot tudi v

no posledica dejstva, da se le-ta pogosto ukvarja s posledicami, ki nastanejo zaradi ne ukrepanja

ostalih inštitucij.

Slika 8: Kako ocenjujete delo posameznih institucij (odgovori okoliško prebivalstvo).

Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).

7. ODNOSI MED ROMI IN OKOLIŠKIMI PREBIVALCI

V zadnjem desetletju smo bili v Sloveniji – še posebno na Dolenjskem - priča številnim konfliktom

med Romi in prebivalci, ki živijo v bližini romskih naselij. V drugem delu ankete smo poskušali

ugotoviti kakšni so odnosi med Romi iz romskega naselja Hudeje in okoliškimi prebivalci.

Z anketo smo ugotovili, da stiki med Romi in okoliškimi prebivalci relativno pogosti (kar je zaradi

bližine izbranih naselij tudi pričakovano), vendar zelo površni. Večinoma gre za bežne stike na cesti

ter pri različnih storitvenih dejavnostih (trgovina, pošta in gostilna). Čeprav se vsakodnevno srečujejo,

med njimi ne prihaja do interakcij in obe skupini prebivalstva živita svoje, drug od druge, ločeno

življenje.Tesnejših stikov med Romi in okoliškim prebivalstvom je zelo malo. Večina okoličanov med

Romi nima prijateljev oziroma znancev. Ne preseneča tudi, da večina Roma nima za sodelavca v

službi, saj je le nekaj Romov zaposlenih. V romskem naselju pa je bila le dobra polovica anketiranih

okoličanov.

V nadaljevanju smo se posvetili morebitnim sporom in trenjem med romskim in neromskim

prebivalstvom. Zanima nas, kako pogosto, kje in zakaj prihaja do sporov. Najbolj nas je presenetilo,

da kar četrtina anketirancev (tako Romov kot okoliških prebivalcev) trdi, da sporov ni, le en Rom in

trije okoličani pa trdijo, da so spori pogosti.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

odlično

dobro

niti dobro niti slabo

slabo

zelo slabo

ne vem/ni odgovora

Page 8: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

8

Preglednica 1: Stiki okoliških prebivalcev z Romi.

NE DA

Ali imate med Romi znance ali prijatelje 87% 13%

Ali ste v svoji službi v stalnem stiku z Romi? 94% 6%

Ali vaši otroci obiskujejo šolo skupaj z romskimi otroki? 61% 39%

Ali ste že bili v romskem naselju? 52% 48%

Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).

Slika 9: Kako pogosto prihaja do sporov/težav med Romi in okoliškim prebivalstvom.

Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).

Slika 10: Ali se strinjate s trditvijo, da med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov.

Vir: Anketiranje, 2013 (N=60).

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Romi okoliški prebivalci

pogosto

občasno

redko

ni sporov

ne vem/ni odgovora

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Romi okoliški prebivalci

se ne strinjam

niti se strinjam, niti se nestrinjam

se popolnoma strinjam

ne vem

Page 9: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

9

Nekoliko drugačne odgovore smo dobili, ko smo anketirance povprašali, če se strinjajo s trditvijo, da

med Romi in okoliškimi prebivalci neprestano prihaja do sporov (glej sliko 10). Z omenjeno trditvijo

se strinja le en anketiranec med okoliškimi prebivalci. Se je pa z omenjeno trditvijo strinjala skoraj

tretjina anketiranih Romov. Razlike lahko pripišemo dejstvu, da se večina okoliških prebivalcev raje

izogiba neposrednim stikom z Romi, saj jim ne zaupa (glej sliko 11). Na drugi strani pa so prebivalci

romskega naselja pogosto v stiku z okoličani, zaradi česar so bolj izpostavljeni konfliktnim situacijam.

Kljub vsemu velja opozoriti, da velika večina Romov odnose z okoliškim prebivalstvom ne ocenjuje

kot slabe.

Slika 11: Ali se strinjate s trditvijo, da Romi niso vredni zaupanja ter da se je bolje izogniti stikov z njimi.

Vir: Anketiranje, 2013 (N=31).

Na koncu ankete smo Rome povprašali še o spreminjanju odnosov v zadnjem obdobju. Večina Romov

(45%) meni, da v odnosih ni prišlo do sprememb. Delež tistih, ki menijo, da so se odnosi izboljšali pa

je nekoliko večji (27%) od deleža tistih, ki menijo, da so odnosi slabši (21%). Večina Romov je

prepričanih, da se je splošen položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih izboljšal (glej slika 13).

Slika 12: Ali so se odnosi z okoliškimi prebivalci z zadnjih letih kaj spremenili (odgovori Romov).

Vir: Anketiranje, 2013 (N=29).

Na podlagi ankete in opravljenih intervjujev lahko trdimo, da se odnosi med Romi in okoliškimi

prebivalci v zadnjih letih niso bistveno spremenili. Večina Romov je mnenja, da jih okoliško

prebivalstvo ne sprejema, da imajo o njih negativno podobo in da je danes več konfliktih situacij, kot

jih je bilo včasih. Okoliško prebivalstvo je še vedno mnenja, da so glavni vzrok za konflikte Romi sami.

Okoliški prebivalci se pritožujejo predvsem nad krajo in poškodbo pridelkov na njihovih zemljiščih ter

nad nezakonitimi posegi na tuja zemljišča. Da se taka dejanja v zadnjih letih množijo, lahko razložimo

61%

26%

13%

se strinjam

niti se strinjam, niti se ne strinjam

se ne strinjam

21%

45%

27%

7% odnosi z okoliškim prebivalstvomso slabši

ni sprememb

odnosi z okoliškim prebivalstvomso boljši

ne vem, neodločeno

Page 10: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

10

z nižanjem socialnih dajatev in vsesplošno ekonomsko krizo. Velik problem ostaja nelegalno bivanje

in nelegalna širitev naselij, hrup, divjanje z avtomobili, kopičenje odpadkov in smrad oziroma dim, ki

se širi iz romskega naselja ob kurjenju odpadkov.

Slika 13: Ali se je položaj Romov v Sloveniji v zadnjih letih kaj spremenil

Vir: Anketiranje, 2013.

8. ZAKLJUČEK

Romsko naselje Hudeje lahko uvrstimo med primere dobrih praks kar se tiče reševanja širše romske

problematike. Leta 2004 je občina začela s programom urejanja naselja, in sicer s postopkom

legalizacije naselja ter urejanjem komunalne infrastrukture (Poročilo o izvedenih …, 2005). Načrt se je

začel uresničevati leta 2006 s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in se je zaključil s koncem leta 2013.

Ena najpomembnejših pridobitev je romski vrtec Romano. Vrtec predstavlja pomembno formalno

ustanovo, ki daje velik poudarek socializaciji in jeziku (romskemu in slovenskemu). Vrtec ima

pomembno vlogo pri kasnejšemu vključevanju romskih otrok v osnovno šolo, kjer se lažje integrirajo

z ostalimi vrstniki, hkrati pa omogoča stik med Romi in tistimi, ki ne živijo v naselju.

Velik izziv za dolgoročno vzpostavitev kvalitetnega bivalnega okolja še vedno predstavljajo številni

komunalni in kosovni odpadki v naselju in njegovi bližnji okolici. Pri tem je potrebno opozoriti na že

urejeno komunalno infrastrukturo, ki je Romi ne uporabljajo. To znižuje kvaliteto bivanja v naselju,

poleg tega pa tovrstne snovi povzročajo negativne učinke na naravo.

Večina prebivalcev romskega naselja je zadovoljnih z dosedanjim urejanjem bivanjskih razmer,

vendar so še vedno nezadovoljni s svojim socialnim statusom. Večina Romov živi od socialne

podpore, le eden je stalno zaposlen, nekateri pa finančna sredstva pridobijo z občasnimi deli. Za

izboljšanje konkurenčnosti Romov na trgu dela je nadaljnja vizija občinskega načrta v romskem

naselju gradnja Dnevnega centra s kulturno-izobraževalnimi programi. Večina prebivalcev romskega

naselja Hudeje se sicer strinja, da imata obisk vrtca in šole na otroke pozitiven vpliv, hkrati pa

prevladuje mnenje, da dodatna izobraževanja za odrasle v naselju niso potrebna. Vzpostavitev

Dnevnega centra, v katerem se bodo odvijale kulturne in izobraževalne dejavnosti za odrasle (npr.

tečaji ročnih del, učenje slovenskega knjižnega jezika …), bi lahko vzpodbudile samoiniciativnost

prebivalcev naselja, dvignile njihovo usposobljenost in konkurenčnost ter posledično pripomogle k

dvigu socialnega standarda. Možnosti za samozaposlitev prebivalcev romskega naselja Hudeje se

odpirajo pri nadaljnjem urejanju naselja. V ta sklop pa ne spadajo samo fizična dela, ampak bi se v

naselju lahko vzpostavilo tudi storitvene dejavnosti. Premik v to smer predstavlja romski muzej, ki v

naselju že deluje.

7%

24%

59%

10%

slabši kot včasih

se ni spremenil

danes je boljšo

ne vem, neodločen

Page 11: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

11

Pomemben element pri umeščanju katerega koli naselja v prostor predstavlja tudi njegova

neposredna okolica. Okoliški prebivalci so spremembam v romskem naselju sicer naklonjeni, hkrati

pa se počutijo prikrajšane, saj menijo, da je bilo premalo sredstev namenjenim urejanju njihovih

naselij (obnova cest, javna razsvetljava ipd.). Odnosi med romskim in okoliškim prebivalstvom so

torej precej kompleksni, saj gre za stik različnih kultur, zaradi česar večkrat prihaja do konfliktov.

Na socialnem področju lahko država največ pripomore z vzpostavitvijo posebnih skladov za

sofinanciranje delovanja socialnih ustanov, ki bodo delovale znotraj naselja, in tako finančno vsaj

deloma razbremeni občino. Pomemben korak je tudi pregled in poprava romske zakonodaje, ki bi

morala biti bolj usmerjena v integracijo in povezovanje, ne pa v protekcionizem. Ravno na tem nivoju

nastajajo največja nezadovoljstva, saj okoliški prebivalci izpostavljajo problematiko neenakega

obravnavanja (na primer pri kazenskih postopkih).

Pred občinsko upravo se tako postavlja velik izziv, kako uravnati potrebe romskega naselja in želje

okoliških prebivalcev po obnovi infrastrukture v njihovih vaseh. Občina Trebnje je za reševanje

romske problematike kar se tiče infrastrukturnega opremljanja naselja naredila zelo veliko. Naslednja

naloga, s katero bi najučinkoviteje pomagali pri reševanju romske problematike, je vzpostavljanje

socialnih struktur v naselju in spodbujanje pozitivnega dialoga med Romi in neromi. Pri tem je

pomembno sodelovanje različnih strokovnjakov s področja pedagogike in andragogike, socialnega

dela, geografije (okoljske tematike) in podobno. V prihodnosti bo ključno tudi angažiranje Romov, ki

se morajo sami potruditi za dvig socialnega kapitala – to pomeni vključitev v vzgojno-izobraževalne

programe ter sprejemanje drugačnosti.

Slika 14: Sodelujoči študenti v družbi dr. Jerneja Zupančiča in romskega svetnika Mitje Hočevarja.

Page 12: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

12

VIRI IN LITERATURA:

Anketiranje, 2013. Terenska anketa v romskem naselju Hudeje 29. novembra 2013. Oddelek

za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Elaborat - Romsko naselje Hudeje. 2010. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za

geografijo.

Glasilo občanov, 2006. V romskem naselju Hudeje začetek izgradnje infrastrukture. URL:

http://www.trebnje.si/File/obcan/200612obcan_1213197734.pdf (Citirano 16. 1. 2014).

Hočevar, V., 2008. Geodetske meritve. Glasilo občanov, 33. URL:

http://www.trebnje.si/File/obcan/glasilotrebnje_33_1223383430.pdf (Citirano 16. 1. 2014).

Hudeje 26. URL: http://hudeje26.si/ (Citirana 20. 01. 2014).

Kavčič, S., 2013a. Intervju z občinskim svetnikom (1) v Trebnjem (osebni vir, december 2013).

Trebnje.

Kop, B., 2013. Intervju z direktorico Centra za socialno delo v Trebnjem – ga. Martina Plazar

(osebni vir, december 2013). Trebnje.

Kunst, N., 2013. Intervju z direktorjem občinske uprave občine Trebnje – g. Janez Pirc.

(osebni vir, 18. 12. 2013). Trebnje.

Občina Trebnje, 2010. Zapisnik 31. seje. URL:

http://www.trebnje.si/File/zapsejos10/zapisnik_31_r_seje_os_13jan2010_1264423998.pdf

(Citirano 16. 1. 2014).

Občina Trebnje, 2013. Izločitev dela naselja Hudeje in ustanovitev novega naselja Vejar –

poziv. URL: http://www.trebnje.si/sl/core_articles/1850 (Citirano 16. 1. 2014).

Pirc, J., 2013. Od skritosti so točke na zemljevidu: Socialno-prostorski razvoj izbranih romskih

naselij v Sloveniji. Ljubljana, Inštitut za narodnostna vprašanja, 97 str.

Poročilo o izvedenih ukrepih pri reševanju romske problematike v Občini Trebnje v letu 2004.

2005. Občina Trebnje. URL: http://ls.lex-

localis.info/KatalogPristojnosti/VsebinaDokumenta.aspx?SectionID=f6916dd0-78f2-443a-

8762-f8116990d041 (Citirano 23. 01. 2014).

Poročilo o reševanju romske tematike v Občini Trebnje v letu 2006 in 2007. 2008. Občina

Trebnje. URL:

http://www.trebnje.si/File/kataloginformacij/romiporocilo22007_1212080528.pdf (Citirano

23. 01. 2014).

Repič, J. 2000. Romsko naselje pri Hudejah. Medkulturni dialog: diplomsko delo. Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta.

Tematski atlas romske poselitve v Sloveniji, 2013. Geodetski inštitut Slovenije, Ljubljana.

Trebanjsko romsko naselje Hudeje opremljeno čaka na legalizacijo. 2009. Dnevnik. URL:

http://www.dnevnik.si/clanek/1042257449 (Citirano 23. 01. 2014).

Zupančič, J. 2004. Prostorski problemi Romskih naselij na Dolenjskem in v Sloveniji. Evropa,

Slovenija in Romi, 112-129 str.

Zupančič, J. 2006. Funkcije in problemi romskih naselij v luči boljše družbene integracije

Romov. V: ŽAGAR, Nada (ur.), KLOPČIČ, Vera (ur.). Poklicno informiranje in svetovanje za

Rome - PISR : zbornik projekta. Črnomelj: Zavod za izobraževanje in kulturo: = Institute for

Education and Culture, str. 56-74.

Zupančič, J. 2006. Poti k reševanju prostorske problematike romskih naselij. Rast, ISSN 0353-

6750, 2006, letn. 17, št. 6, str. 616-627.

Page 13: Prostorska problematika romskega naselja Hudeje · Raziskavo ˝Prostorska problematika romskega naselja Hudeje/Vejar˝ smo zasnovali in izvedli študenti Oddelka za geografijo, Filozofske

13

Zupančič, J. 2006. Razmere kličejo po resni strokovni presoji : problematika romskih naselij.

Delo, ISSN 0350-7521, 4. nov. 2006, leto 48, št. 255.

Zupančič, J. 2007. Premisleki h koncepciji urejanja romskih naselij v Sloveniji. Rast, ISSN 0353-

6750, letn. 18, št. 6, str. 676-688.

Zupančič, J. 2007. Romska naselja kot poseben del naselbinskega sistema v Sloveniji. Dela 27,

215-246 str.

Zupančič, J. 2011. Koncept modernizacije romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 87.

Zupančič, J. 2012. Vključevanje romskih naselij v slovenski naselbinski sistem. V: HUMLJAN

URH, Špela (ur.). Država želi, da ostanemo cigani! : teoretske refleksije in prakse

izključevanja/vključevanja Romov v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, str. 89-

101.

Zupančič, J. 2013. Romi in romska naselja v Sloveniji v procesih modernizacije. Geografski

obzornik, ISSN 0016-7274, letn. 60, št. 1/2, str. 4-13, ilustr

Zupančič, J. ur. 2010. Prostorski problemi romskih naselij v Sloveniji. MOP, Ljubljana str. 156.