problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije …del policije v zvezi z ilegalnimi migracijami...
TRANSCRIPT
Lojze Lazar
Problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije zoper njih v Republiki Sloveniji
Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in
policijsko delo
Ljubljana, oktober 2017
Problematika ilegalnih migracij in ukrepi
policije zoper njih v Republiki Sloveniji
Diplomsko delo
Študent: Lojze Lazar
Študijski program: Visokošolski študijski program Varnost in policijsko delo
Mentor: izr. prof. dr. Branko Lobnikar
Somentor: viš. pred. dr. Srečko F. Krope
I
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem celotni svoji družini in prijateljem za vso podporo, pomoč in
motivacijo pri pisanju in zaključevanju študija in pisanja diplomske naloge.
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Branko Lobnikarju za mentorstvo, vse usmeritve in strokovno
pomoč.
Zahvaljujem se viš. pred. dr. Srečko F. Kropetu za somentorstvo, usmeritve in strokovno
pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
II
Problematika ilegalnih migracij in ukrepi policije zoper njih
v Republiki Sloveniji
Ključne besede: migracije, ilegalne migracije, policija, ukrepi, državna meja
Povzetek
Diplomsko delo predstavi temeljne pojme: migracije in ilegalne migracije, ki so ena izmed
oblik migracij, ter notranjo in zunanjo mejo. Nato so podrobneje predstavijo vzroki in
posledice migracij, njihov pojav po svetu ter v Sloveniji. Sledi še podrobnejši pregled
ukrepov policije zoper ilegalnih migrantov ter pomembnost varovanja državne meje.
Diplomsko delo predstavi še statistične podatke povezane z nedovoljenimi prehodi na
območju Republike Slovenije.
Globalizacija omogoča hitrejši, bolj dinamičen pretok ljudi, njihovo mobilnost. Ilegalne
migracije so se v preteklih letih pojavljale zelo pogosto prav zaradi različnih sprememb na
mejnih kontrolah in registraciji tujcev. Migranti so izbirali tudi druge načine, prehode
državne meje na nezakonit način. Poznamo migracije preko morja, katere so
najpogostejše, po zraku, katere so zelo drage in iz vidika posredništva – tihotapljenje ljudi.
Ilegalne migracije so se v Sloveniji v zadnjih desetih letih močno zmanjšale. K temu je
prispevalo izboljšanje ukrepov policije na tem področju. Poostreni nadzor državne meje,
profesionalno izvajanje izravnalnih ukrepov, izgon oziroma napotitev ilegalnih migrantov
nazaj v njihovo matično državo, napotitev drugih oseb v Center za tujce. Izboljšala se je
tudi zakonodaja.
Zadnji del diplomskega dela predstavi na podlagi zbranih podatkov ugotovitve, ter
napotke v praksi za nadaljnjo delo zoper ilegalnih migracij.
III
The issues of illegal migrations and the measures of the
police against them in the Republic of Slovenia
Keywords: migration, illegal migration, police, measures, border
Abstract
The thesis defines the fundamental concepts of migrations and illegal migrations as one of
the forms of migrations and the concepts of inner and outer schengen borders. Further the
thesis presents the causes and consequences of migrations and illegal migrations, their
occurrence in the world, as well as in Slovenia. The second part of the thesis presents the
measures of the Slovenian police against illegal migrations and the statistical analysis of
illegal migrations in Slovenia.
Illegal migrations appeared due to the spread of globalization. Illegal migrations were
very frequent in the recent years, mostly because of different changes of border control
and registration of foreigners. Those changes led to the fact, that not every foreigner was
given the pass of entry. That is why migrants turned to other measures, to those of illegal
migrations. We know migrations on sea, which are the most frequently used means of
travel, air flights, which are expensive and from the help of a mediator, which refers to
smuggling of people.
Illegal migrations in Slovenia strongly decreased in the past ten years. The steady
decrease is due to the improvements of police security measures on the territory of illegal
migrations. Reinforced surveillance of borders, foreigner identifications and checking of
border passes, expulsion and deportation of illegal migrants back to their country of origin,
and the direction of other migrants to the Center for foreigners. All of those measures led
to a more successful ''fight'' against illegal migrations. Legislation for the aformentioned
territory improved to the better as well.
The last part of the thesis presents the findings and practical advises for the further work
against illegal migration.
IV
Kazalo vsebine
1 Uvod .................................................................................................................................... 1
2 Metodološki okvir ............................................................................................................... 4
2.1 Predmet in cilji proučevanja ........................................................................................ 4
2.3 Uporabljene metode dela ............................................................................................ 4
2.2 Hipoteze ....................................................................................................................... 5
3 Opredelitev pojmov ............................................................................................................ 6
3.1 Migracije ...................................................................................................................... 6
3.2 Ilegalne migracije ......................................................................................................... 7
3.3 Državna meja ............................................................................................................... 8
3.4 Zunanja in notranja meja ............................................................................................. 9
3.5 Policija ........................................................................................................................ 11
4 Migracije in ilegalne migracije .......................................................................................... 13
4.1 Vzroki in posledice ..................................................................................................... 13
4.2 Migracije v Evropski uniji ........................................................................................... 15
4.3 Migracije v Sloveniji ................................................................................................... 16
4.4 Ilegalne migracije v Evropski uniji .............................................................................. 17
4.5 Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji ...................................................................... 18
4.6 Tihotapljenje ljudi ...................................................................................................... 20
4.7 Trgovina z ljudmi ........................................................................................................ 21
5 Ukrepi policije zoper ilegalne migracije v Republiki Sloveniji .......................................... 24
5.1 Izravnalni in drugi ukrepi zoper ilegalnih migracij ..................................................... 25
5.2 Varovanje državne meje ............................................................................................ 28
5.3 Ukrepanje drugih držav zoper ilegalne migracije ...................................................... 29
V
6 Statistični prikaz ilegalne migracije na območju Republike Slovenije .............................. 34
6.1 Ilegalne migracije med letom 2006 – 2009 ............................................................... 34
6.2 Ilegalne migracije med letom 2010 – 2014 ............................................................... 36
6.3 Ilegalne migracije leta 2015 in 2016 .......................................................................... 38
7 Razprava ........................................................................................................................... 41
8 Verifikacija hipotez ........................................................................................................... 43
9 Zaključek z napotki za prakso ........................................................................................... 45
Viri in literatura .................................................................................................................... 48
VI
Kazalo grafov
Graf 6.1: Število nedovoljenih migracij od leta 2006 do 2009 ............................................ 34
Graf 6.2: Število nedovoljenih migracij od leta 2010 do 2014 ............................................ 36
Graf 6.3: Število nedovoljenih migracij za leto 2015 na območju RS - trend ...................... 38
Graf 6.4: Število nedovoljenih migracij v letu 2016 na območju RS - trend ....................... 39
Graf 6.5: Število nedovoljenih migracij med leti 2006 do 2016 na območju RS - trend ..... 40
1
1 Uvod
Povod do dela in obdelave podatkov, ter do same tematike diplomskega dela so bili
množični tokovi beguncev, ki so se zgodili leta 2015. Begunska kriza je kar za nekaj
mesecev močno ohromila del Slovenije, seveda pa tudi del Evropske unije. Med
begunskim valom, ki naj bi bil primarno sestavljen le iz ljudi, ki so bežali pred vojnim
stanjem iz njihovih izvornih držav – torej beguncev, se je med temi znašlo tudi veliko
ekonomskih migrantov. Sicer ekonomski migranti ne spadajo v področje ilegalnih migracij,
a menimo, da je bil način kako so le-ti prišli na območje EU, deloma nezakonit. Mnogo,
oziroma večina ljudi ni hotela dajati prstnih odtisov, dajali so napačne podatke o rojstvu in
podobno.
Migracije so se v zadnjih nekaj letih močno povečale. Le-te predvsem omogoča
globalizacija. Vpliv globalizacije na gibanje delovne sile je velik. Globalizacija razumljena
kot liberalizacija trgovine in revolucija v informacijskih tehnologijah je močno vplivala na
premike delovne sile. Za nekatere države, sploh tiste, ki niso v uniji ali zavezništvu je
postalo težje kontrolirati migracijske tokove. Prav tako je tudi naraščanje neposrednih
tujih investicij vplivalo na spreminjanje tradicionalnih oblik dela, kar je še dodatno
vzpodbudilo rast mednarodnih migracij. Globalizacija je tudi vplivala na vse večje
povpraševanje po kvalificirani delovni sili (Lednik, 2006).
Migracije so dandanes zelo obširno govoreča tema, ki vodi predvsem v zavedanje, da se
migracijski tokovi prav v Evropi v številu ne zmanjšujejo, temveč so se prav v zadnjih časih
ekonomske migracije povečale na precej izrazito število. Tukaj ljudje velikokrat napačno
interpretirajo izraza begunci in migranti oziroma ta dva pojma ne razlikujejo. V tem
diplomskem delu bomo govorili o migrantih oziroma migracijah, specifično o ilegalnih
migracijah oziroma migrantih, ki iz manj razvitih dežel in držav pridejo v bolj razvite v
iskanju boljšega življenja. Obstaja kar nekaj načinov in vrst poti preko katerih ljudje
vstopijo v specifične države EU – preko morja s čolnom, peš, z letalom, preko tretjih oseb,
kateri za plačilo pretihotapijo migrante itd. V primerjavi z (ilegalnimi) migranti so begunci
2
ljudje, ki se v drugo državo zatečejo iz razloga vojnega stanja v njihovi prvotni pokrajini.
Ne pridejo v razvite države iz razloga iskanja dela in boljšega življenja, temveč le-ti bežijo
pred nasiljem, pobijanjem, bežijo pred vojno.
Vsekakor so migracije danes poznan pojav. Globalizacija, unije in zavezništva med
državami, povezovanja med državami, ukinjanje mej in podobno, vse te spremembe,
sploh pa spremembe v prostem in lažjem načinu potovanja so danes vzrok za tako
množično preseljevanje.
Medica (2007) ugotavlja, da je poseben problem ilegalnih migracij povezan s spremembo
trga dela in sivo ekonomijo. Edini način zaposlitve za ilegalne migrante je ilegalno delo,
del sive ekonomije pa so ilegalno zaposleni tujci. Avtorka ugotavlja, da je Evropska unija
naredila bolj malo v smislu rešitve tega problema, sploh da bi prispevala k odpravi vzrokov
za beg v izhodiščnih prostorih (torej v državah izvora tujcev). Prav tako je pričakovati, da
se bo krog ilegalnih migracij nadaljeval tudi v nadaljnjih letih.
Policija je prva, ki pride v stik z imigranti in ki ukrepa ob tovrstnih situacijah. Po 2.
odstavku 57. člena »Zakona o nalogah in pooblastilih policije« (»ZNPPol«, 2013), imajo
policisti pooblastila s katerimi lahko tujca privedejo v prostore policije, od tam naprej pa
nadaljnjo ukrepajo. Policija nato imigranta poziva naj se vrne v prvotno državo, lahko
zaprosi za azil, je tako nastanjen v azilske domove in podobno. Ena od bolj pomembnih
del policije v zvezi z ilegalnimi migracijami pa je varovanje državne meje.
Bole (2007) ugotavlja, da se Evropska unija že od samega nastanka dalje spopada z
nezakonitimi migracijami in je zaradi tega prišlo do resnejše spremembe in sprejema
restriktivnejše migracijske politike. Tako je tudi Republika Slovenija pričela izvajati ukrepe
za preprečevanje tovrstnih migracij. Slovenija je na nezakonite migracije odgovorila s
strožjim nadzorom državne meje in z izvajanjem operativnih ukrepov znotraj države.
Cilj uspešnega varovanja državne meje je predvsem preprečevanje nedovoljenih migracij
in s tem povezani pojavi nedovoljenega bivanja, tihotapljenja ljudi, dela na črno,
organizirane kriminalitete itd. Uspešno varovanje meje je možno le, če se poleg ukrepov
3
na sami mejni črti operativni ukrepi in posredovanja izvajajo tudi v notranjosti države, če
ilegalni migranti niso najdeni že ob meji (Bole, 2007).
Torej naloge policije na področju ilegalnih migracij se izvajajo tako pri mejah države kot
tudi v njeni notranjosti. Statistično, glede na podatke slovenske policije, se Slovenija sicer
uspešno zoperstavlja ilegalnim migracijam, a v zadnjem letu so le-te prestopile
konstantno nizko stopnjo ilegalnih prehodov na območje RS in se spremenile v ekstrem,
prav zaradi begunske krize, ki jo nobena ogrožena država EU takrat ni mogla nadzorovati.
V nadaljevanju diplomskega dela bomo analizirali pojme, ki zadevajo ilegalne migracije.
Opisali bomo migracije in njihov vpliv po svetu, vzroke in posledice ilegalnih migracij,
pojav tihotapljenja ljudi in trgovine t ljudmi. Poleg ugotavljanja in analiziranja teh pojmov
pa se bomo vprašali tudi, kako se policija v Sloveniji zoperstavlja ilegalnim migracijam,
katere ukrepe uporabljajo in kako vpliva varovanje državne meje na sam razpon in razvoj
ilegalnih migracij. Pregled analize različnih virov in literature bomo zaključili s pregledom
statističnih podatkov glede nedovoljenih prehodov preko državne meje.
Z diplomsko nalogo se bomo vprašali ali ilegalne migracije dandanes ogrožajo Republiko
Slovenijo do te mere, da je potrebno tako javnost kot tudi vodilno oblast države opozoriti
na posledice, ki se lahko pojavijo ob porastu priseljevanja tujcev. Prav tako bomo skušali
ugotoviti, če Republika Slovenija ostaja tranzitna država ali se cilj migrantov spreminja in
Slovenija postaja tudi ciljna destinacija priseljevanj tujih državljanov. Bistvo diplomske
naloge pa je ugotoviti vzroke ilegalnih migracij in posledice, ki nastanejo.
4
2 Metodološki okvir
2.1 Predmet in cilji proučevanja
Predmet proučevanja diplomske naloge so ilegalne migracije in policijsko ukrepanje
oziroma posredovanje zoper njih. Diplomsko delo bralcem predstavi pojme asociirane k
področju ilegalnih migracij, kot tudi širši spekter analiz zbranih iz različnih virov in
literature.
Namen je proučiti tematiko migracij nasploh, specifično pa ilegalnih migracij, njihov izvor
in vrste. Zaradi aktualnosti problema ilegalnih migracij bomo namensko raziskovali
oziroma proučevali o ukrepih oziroma posredovanju policije na področju ilegalnih migracij,
torej kakšna je funkcija policije na tem področju, s čim pripomore do zagotovitve varnosti,
njihova pooblastila in ukrepi, s katerimi si pomagajo pri ''spopadu'' zoper ilegalnih
migrantov.
Cilj je s pomočjo zbranih analiz, podatkov in povzete snovi verificirati zastavljene hipoteze.
Prav tako bomo s pomočjo zbranih podatkov prišli do zaključka in podali praktične
napotke, ki bi pomagale pri reševanju problematike ilegalne migracije.
Naloga je sestavljena iz opredelitev pojmov migracije, ilegalne migracije, notranje in
zunanje meje ter policije. Glavni del je sestavljen iz tematike migracij v Evropi in Sloveniji,
tematike ilegalnih migracij, ki zajema vzroke in posledice, tihotapljenje ljudi in trgovino z
ljudmi. V nadaljevanju diplomska naloga predstavi ukrepe policije zoper ilegalnih migracij
in pomembnost varovanja državne meje. Na koncu pa s pomočjo statističnih podatkov
diplomska naloga prikaže številčno stanje ilegalnih prehodov na območju Republike
Slovenije.
2.3 Uporabljene metode dela
Pri izdelavi naloge so bile uporabljene naslednje metode.
5
Deskriptivna metoda bo namenjena predvsem opredelitvi pojmov, opisu migracij in
ilegalnih migracij, kot tudi samemu razumevanje zakonske politike migracij. Ta metoda bo
tudi zajemala opis policije in ukrepov policistov zoper problematike nedovoljenih migracij.
Uporabili bomo tudi metodo analize dokumentov oziroma metodo zbiranja in analiziranja
primarnih in predvsem sekundarnih virov pridobljenih tako z interneta, kot tudi iz knjig,
revij, novinarskih zapisov, drugih diplomskih nalog in podobno.
Ker bo naloga zajemala tudi statistične rezultate izhajajoč iz raziskav in analiz statističnih
podatkov pridobljenih na spletni strani policije, bomo uporabili tudi statistično metodo, s
katero bomo grafično in s pomočjo tabel predstavili rezultate analize statističnih podatkov
na področju nedovoljenih prehodov čez državno mejo Republike Slovenije, številu
prehodov po državljanstvu in podobno.
Z metodo sinteze pa bomo na koncu dela še enkrat povzeli ugotovljene podatke in jih
logično povezali med seboj, ter tako verificirali hipoteze ter obrazložili bistvo tega dela.
2.2 Hipoteze
Za dosego zastavljenih ciljev smo postavili štiri hipoteze, ki smo jih tekom proučevanja
potrdili oziroma zavrnili.
Hipoteza 1: Število ilegalnih migracij se je v Sloveniji zmanjšalo, saj Slovenija nikoli ni
imela težav s previsokim številom ilegalnih prehodov meje.
Hipoteza 2: Poleg že ustaljenih vzrokov migracij so podnebne oziroma klimatske
spremembe nova oblika vpliva na migracije in bodo v prihodnje še bolj prevladovale.
Hipoteza 3: Republika Slovenija za ilegalne migrante pomeni le točka oziroma postaja, iz
katere se nato odpravijo v druge države Evropske unije, kot njihove ciljne destinacije.
Hipoteza 4: Opremljenost in organizacija slovenske policije za posredovanje in opravljanje
nalog na področju ilegalnih migracij je na primerljivi ravni ostalih držav EU.
6
3 Opredelitev pojmov
3.1 Migracije
Obstaja več definicij za pojem migracije oziroma mednarodne migracije. Migracije, tudi
drugače poznane kot selitve so prostorski premiki prebivalcev iz odselitvenega v
priselitveno območje. Migracije so tudi opredeljene kot premikanje posameznikov ali tudi
skupine ljudi iz ene geografske točke do druge. Pri tem gre za trajno ali začasno
spremembo kraja bivališča znotraj neke države (Mertük, 2009).
Kok (1999) migracije definirana kot prečkanje oziroma prehod meje oziroma ločnice, že
določene prostorske enote, ene ali več oseb, ki so vpletene v spremembi prebivališča.
Mednarodne migracije so razvijajoč fenomen, tako v obsegu, kot tudi v njihovi
kompleksnosti, saj vplivajo na skoraj vse države po svetu. Te migracije so pogosto
povezane s socialnimi, ekonomskimi in demografskimi neenakostmi (Migration and
human mobility, 2012).
Tudi pojem migrant ima svoje definicije. To naj bi bila oseba, ki se iz osebnih razlogov in
prostovoljno odloči, da se izseli iz svojega prvotnega kraja bivališča v neko drugo državo,
trajno, brez posredovanje oziroma prisile tretje osebe. Vsekakor turisti, ljudje, ki se
zdravijo v tujih državah ali poslovneži, ki zaradi službenih namenov potujejo v druge
države niso smatrani kot migranti, saj njihova selitev ni trajna, ampak le začasna (Mertük,
2009).
Mednarodni migranti so smatrani kot osebe, ki so zapustili svojo državo, kjer so bili rojeni
ali državo, kjer so bili deležni državljanstva za vsaj eno leto (Fix et al. , 2009).
Evropa je imigracijska celina. Pod raznimi aspekti globalizacije in mednacionalnimi
ekonomskimi spremembami oziroma rekonstrukcijami, ki izhajajo iz devetdesetih, se je
evropsko imigracijsko območje drastično spremenilo. Večina držav članic Evropske unije
so postale imigracijske države in večina teh držav je izkusila dramatični demografski
preobrat. Nove oblike migracij se oblikujejo, migracijski vzorci in tipi migracij, ki so bili do
7
zdaj uspešni, so bili nadomeščeni. Skratka, migracije so se skozi leta spreminjala in se še
danes. Spreminjajo se tudi vzroki in posledice migracij. Prav tako so zabeležena padanja
legalnih migracij, in vse večje število prošenj za azil v mnogih držav EU. Zgodovina
mednarodnih migracij nas uči, da le-te ne izhajajo samo iz političnih ter socio-ekonomskih
problemov, ki so prisotni v državi izvora, ampak da ima tudi funkcijo, ki se osredotoča
predvsem na svetovni trg, ki omogoča da je cena dela oziroma delovne sile tako zelo nizka,
kolikor je to mogoče (Jakubowicz et al., 2009).
3.2 Ilegalne migracije
Kompleksen značaj družbenega pojava ''ilegalnih migracij'' povzroča pomanjkanje
urejenega terminološkega poimenovanja. Tako vsesplošne definicije ilegalnih migracij ni,
najdejo pa se različne opredelitve tega pojma, kot tudi različno razumevanje bistva tega
pojava. Če se sprva osredotočimo na osebo, ki nedovoljeno prestopi mejo tuje države,
torej ilegalnega migranta. O ilegalnem migrantu lahko rečemo, da se le-tega označuje
kot priseljenca, ki vstopi v državo nepravilno ali nezakonito, pri tem pa krši vzpostavljene
pogoje za prebivanje v določeni državi ali če brez dovoljenja prebiva v določeni državi, ali
če krši druge imigracijske predpise. Prav tako je ilegalni migrant smatran kot tak, če pri
sebi nima ustreznih listin, osebnih dokumentov, papirjev, s čimer bi se lahko identificiral.
Širše gledano se izraz ''ilegalne migracije'' uporablja, kadar se nanaša na tihotapljenje
migrantov in na trgovino z ljudmi. Ilegalne migracije se lahko pojavijo v državi, če ima le-ta
omejitve za notranje gibanje prebivalstva brez posebnega dovoljenja. Poznamo dve vrsti
nezakonitih migracij: nezakonito izseljevanje (illegal emigration) in nezakonito
priseljevanje (illegal immigration). Nezakonito izseljevanje pomeni ''brez povratka'' za
migranta, zelo pogosto pa se pojavlja v obliki prisilne migracije. Na take primere
predvsem vežemo begunce, če se le-ti uspejo zateči v določeno tretjo državo in pridobijo
status begunca oziroma ko zaprosijo za mednarodno zaščito. V primeru neuspešne
pridobitve statusa begunca ali ko migranti ne zaprosijo za mednarodno zaščito, se
velikokrat take ljudi obravnava kot ilegalne migrante, nakar se morajo vrniti v državo
izvora oziroma v njihovo matično državo ali so vrnjeni v državo preko katere so vstopili v
Republiko Slovenijo. Tak ukrep se imenuje izgon tujca (Aleshkovski, 2013).
8
Po 12. členu »Zakona o tujcih« (»ZTuj-2«, 2011) se nedovoljen vstop v Republiko
Slovenijo šteje, če tujec:
vstopi v Republiko Slovenijo, čeprav mu je bil na podlagi 10. člena tega zakona, ki
govori o razlogih zavrnitve vstopa po Zakoniku o schengenskih mejah, zavrnjen vstop,
se na mejnem prehodu izogne mejni kontroli,
pri vstopu uporabni tuje, ponarejene ali kako drugače spremenjene potne listine, ki so
potrebne za vstop,
navede lažne podatke, vključno z uporabo spremenjenega imena v času veljave
ukrepa prepovedi vstopa,
vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji v nasprotju s 7. in 8. členom tega zakona,
ki govorita o obveznem posedovanju veljavne potne listine ter vizuma ali dovoljenja za
prebivanje, ki ga je izdal pristojni organ,
vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji, čeprav še teče čas ukrepa prepovedi
vstopa v državo.
3.3 Državna meja
»Zakon o nadzoru državne meje« (»ZNDM-2«, 2007) v 3. členu opredeljuje državno mejo
kot kopensko ter morsko mejo, ki vsebuje tudi letališča in pristanišča, preko katerih
poteka promet na mednarodnem nivoju. 4. člen »ZNDM-2« (2007) izrecno predpisuje, da
je za sam nadzor državne meje pristojna policija.
Državno mejo se lahko opredeli tudi kot črto, do katere sega ozemlje države. Zemljevid
posamezne države predstavlja mejo. Meja predstavlja tudi točko, do katere seže
suverenost specifične države in kot take se na mednarodni ravni priznava in določa z
mednarodnimi sporazumi. Tako lahko rečemo, da ima državna funkcij vsaj dve funkciji.
Ena je ta, da omejuje območje državne jurisdikcije, potemtakem določa zunanjo mejo
ozemeljske suverenosti in predstavlja obrambno črto (Gorenak in Hrženjak, 2011).
9
3.4 Zunanja in notranja meja
Notranja meja je z drugimi besedami poimenovana državna meja oziroma meja, ki meji na
druge države članice EU. Tako so notranje meje vzpostavljene z Avstrijo, Italijo in
Madžarsko.
Tudi od leta 2013, ko se je Hrvaška priključila Evropski uniji, ostaja meja med Slovenijo in
Hrvaško nespremenjena, torej še vedno obstaja zunanja meja med tema dvema državama.
To pa zaradi tega, ker se Hrvaška še vedno ni priključila v schengensko območje. A prav
zaradi vstopa Hrvaške v Evropsko unijo, sta 1. julija 2013 Slovenija in Hrvaška uvedli t.i.
''one stop control'', kjer se na določenih mejnih prehodih opravlja kontrola vstopa in
izstopa samo enkrat, in ne štirikrat, kot do sedaj. S tem je bila sproščena večja pretočnost
prometa na mejnih prehodih, ki profitirajo od te skupne mejne kontrole. Prehod meja na
mejnih prehodih za mednarodni in meddržavni promet je z vstopom Hrvaške v EU
dovoljen z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico, čez mejne prehode za obmejni
promet pa le z veljavno obmejno prepustnico (Policija, 2013).
15. marca 2017 je bila objavljena »Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta
o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih
zbirkah podatkov na zunanjih mejah« (2017). Gre za spremembo »Zakonika o
schengenskih mejah« (»Uredba (EU) 2016/399«, 2016), ki je spremenila dosedanje
standarde opravljanja mejne kontrole. Kaj to točno pomeni? Potniki, ki se odpravljajo
preko zunanje meje so odslej deležni sistematične kontrole (preverjanja) v bazah
podatkov, ki so: schengenski informacijski sistem (SIS II), Interpolovi podatkovni zbirki o
ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o
ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah. Enak
postopek izvajajo tudi hrvaški policisti. Ti postopki se izvajajo tako pri tujih državljanih, kot
dodatno tudi pri državljanih Evropske unije, ki so do sedaj uživali pravico do svobode
gibanja. Tako preverjanje se je uvedlo predvsem z namenom preprečevanja kakršnih koli
groženj notranji varnosti in javnemu redu držav članic. Na te uvedbe so vplivali predvsem
pojavi tujih terorističnih borcev, med katerimi so mnogi državljani EU. Ta sprememba se
je začela izvajati 7. aprila 2017 (Policija, 2017).
10
Da bi razumeli korelacijo med zunanjo in notranjo mejo, se moramo dotakniti pojma
Schengen. Ta pojem definira in podrobno opisuje »Konvencija o izvajanju schengenskega
sporazuma« (2000). Primarna vloga schengna je prosto prehajanje med notranjimi
mejami oziroma ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah med državami članicami
Evropske unije. Ta pojem pomeni tudi temeljitejši nadzor zunanje meje, kot tudi boljše
varovanje in mejno kontrolo. Druga funkcija oziroma ideja schengna je dodelitev državam
članicam EU vrsto ukrepov, za zagotavljanje varnosti tako na mejnih prehodih, kot tudi v
samih državah, ti ukrepi pa so tako imenovani izravnalni ukrepi, o katerih bomo
spregovorili v drugih poglavjih tega dela. S schengnom je torej poenostavljen promet po
notranjosti schengenskega ozemlja, zunanje meje (meje, ki mejijo s tretjimi državami) pa
so deležne poostrenega nadzora. Tako je morala Slovenija vzpostaviti kar nekaj dodatnih
ukrepov na področju varnosti, carinskega in inšpekcijskega nadzora, na delu, kjer naša
republika meji s Hrvaško, saj je bila ob našem vstopu v EU sosednja država Hrvaška
smatrana kot tretja država. Z letom 2013 temu ni več tako (Gorenak in Hrženjak, 2011).
Tako lahko rečemo, da so notranje meje smatrane kot državne meje oziroma meje med
državami članicami Evropske unije. Zunanje meje pa temeljijo na meji med državo članico
EU in tretjo državo.
Delovanje in učinkovitost meja se spreminjata. To potrjuje dejstvo, da je Republika
Slovenija leta 2007 formalno postala del schengenskega prostora, kar pomeni, da se v
takem prostoru postopoma odpravlja nadzor na notranjih mejah med državami članicami
EU (oziroma med schengenskimi državami). Tak sistem je sicer načeloma praktičen, saj s
tem, kot že omenjeno ne prihaja več do dolgotrajnih kontrol in s tem tudi vrst na mejnih
prehodih. Tukaj govorimo o dinamičnem pretoku prometa, na kar vpliva tudi nadaljnjo na
prostem pretoku blaga, storitev, ljudi in kapitala. Sicer pa to ne pomeni, da se mejna
kontrola popolnoma odpravi, saj še vedno obstajajo določene bojazni oziroma nezaželene
posledice, ki močno vplivajo tako na eno državo članico, kot tudi na vse druge. Ena od teh
nezaželenih posledic bi bile nezakonite migracije (Mozetič, 2009).
11
3.5 Policija
Slovenska policija je organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve. Svoje naloge opravlja
na treh ravneh: na državni, regionalni in lokalni ravni (Policija, n. d.).
»Zakon o organiziranosti in delu v policiji« (»ZODPol«, 2013), opredeljuje policijo kot
subjekt sistema notranje varnosti in tako z uresničevanjem svojih nalog prispeva k
notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Policija je organizacijsko sestavljena iz
Generalne policijske uprave, ki jo vodi generalni direktor policije, policijske uprave, katere
vodi direktor policijske uprave in pa območne policijske postaje, katere vodijo komandirji
območnih policijskih postaj. Za izvajanje določenih nalog ima policija na razpolago
opremo, kot so policijska vozila, plovila, oborožitev in drugo posebno opremo. Policisti so
uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo
pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila, ki so opredeljena z zakonom. Za boljšo
organizacijo in lažje delo policija sodeluje tako s posamezniki kot tudi z drugimi pristojnimi
varnostnimi organi.
Po 4. členu »ZNPPol« (2013) so naloge policije naslednje:
»varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,
preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in
prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb
ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin,
ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in
prekrškov,
vzdrževanje javnega reda,
nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v
uporabo za javni promet,
nadzor državne meje,
naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev,
12
varovanje določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, in če z zakonom ni
določeno drugače, varovanje določenih delovnih mest in tajnosti podatkov državnih
organov,
naloge ob naravnih in drugih nesrečah,
druge naloge, določene v tem zakonu in drugih predpisih v skladu z zakonom.«
5. člen prejšnjega zakona navaja, da policisti te naloge in policijska pooblastila izvajajo po
uradni dolžnosti, po nalogu sodišča, državnega tožilca ali drugega pooblaščenega organa
in po odredbi policijskega vodje (»ZNPPol«, 2013).
13
4 Migracije in ilegalne migracije
Eno od oblik migracij, ki je še nismo omenili so prisilne migracije, iz tega pa lahko
sklepamo, da obstajajo tudi prostovoljne migracije, pa čeprav slednje niso tako izrazito
poudarjene v družbi, saj namreč povsem prostovoljnih migracij oziroma migrantov ni. Za
prostovoljne migrante bomo rekli, da jih opredeljujejo izbire, možnosti in priložnosti,
prisilni migranti pa vsega tega ''luksuza'' nimajo oziroma imajo tega le malo (Mlekuž,
2011).
4.1 Vzroki in posledice
Vzroke za migracije najdemo v poimenovanju migracij ali migrantov samih. Poznamo
ekonomske migracije, kjer je glavni motiv ''s trebuhom za kruhom'', ali v drugih besedah
denar, ki privlači človeka, da se preseli in zaživi boljše življenje. Ekonomske migrante lahko
dandanes zasenčijo politični migranti, ki se selijo ali bežijo zaradi razlogov, kot so politični,
religiozni, etnonacionalistični ali pa rasistični dejavniki. Politični migranti so zasenčili
ekonomske prav v prejšnjem stoletju, v krvavem stoletju svetovnih vojn in po njih. Prav
tako najdemo vzroke za migracije, ki izhajajo prav iz njihov posledic, kjer so se glavna
priseljevanja ekonomskih migrantov ustavila, sledile pa so migracije njihovih družinskih
članov (in jih v tem obdobju številčno prehiteli). Dobro je tudi omeniti, da se tovrstne
oblike oziroma motivi in vzroki migracij med seboj velikokrat prepletajo. Tako lahko
razlikujemo še med dvema pojmoma, ki jih je dobro poznati, ki pa jih niti ni težko
razumeti (Mlekuž, 2011).
Dejavniki, kateri vplivajo na migracije, prav tako vplivajo na ilegalne migracije.
Pomembnejši dejavniki globalnih in regionalnih migracij so zagotovo slabše razmere v
ekonomsko manj uspešnih oziroma razvitih regijah, kot tudi porast potrebe po delavcih v
industrijsko razvitejših državah. Posledice, ki nastanejo in ki se nato predvsem kažejo na
migrantih samih, so kršitve delodajalcev s strani neupoštevanja delovnopravne in tudi
kazenskopravne zakonodaje. Te kršitve se dogajajo tako zakonitim, kot tudi nezakonitim
migrantom. Te kršitve se kažejo v obliki ogrožanja zdravja delavcev, odrekanja počitka,
dopusta, neizplačevanje dohodkov in podobnih stvari. Na drugi strani pa država s svojo
14
pasivnostjo in zakonodajo pripomore k še večji viktimizaciji delavcev migrantov (Bučar
Ručman in Frangež, 2014).
Še eden od vzrokov, da prihaja do ilegalnih migracij je samo prilagajanje zakonodaje
vsakokratnim političnim trendom. Zlasti evropske države ena za drugo skozi čas
spreminjajo in ustvarjajo nove predpise oziroma zakonodajo, s katero nato represivno
omejujejo gibanje ljudi in s tem konstruirajo podobo neavtoriziranega prihoda
posameznika v državo kot nezakonito in kriminalno dejanje. Lahko bi dejali, da so taki
posegi, s strani prava tisti, ki iz mnogih migrantov naredijo ilegalce. S tem bi lahko sklepali,
da je migrantska ''ilegalnosti'' predvsem politična identiteta, saj se ''ilegalnost'' navezuje
na pravni status, ki ima za posledico socialni odnos do države (Brumen, 2004).
Poleg naštetih vzrokov se dandanes pojavljajo tudi podnebne spremembe kot vzrok za
migracije. Mednarodna organizacija za migracije (IOM, 2009) opozarja pred tem da,
nekateri deli sveta postajajo manj primerni za bivanje, zaradi razlogov kot so klimatske
spremembe, propadanje oziroma razkroj kmetijskih površin, širjenje puščav in
onesnaženje vode. Število naravnih nesreč se je povečalo za dvokratno vrednost v zadnjih
dveh desetletjih. Preseljevanje ljudi zaradi klimatskih sprememb ni nov pojav. Za
nomadsko ljudstvo so taki premiki del življenja. Je pa ta pojav šele v zadnjih 20 letih
vzbudil pozornost sveta. Zaradi tega pojava bo po svetu vse več suše, poplav in neviht, to
pa bo nadaljnjo vplivalo na preseljevanje večje množice ljudi.
Podnebne spremembe predstavljajo eno največjih napetosti današnjega časa, prav tako
pa imajo vseobsežne posledice. Danes se vse bolj kaže povezanost podnebnih sprememb
z migracijami in problematiko na tem področju. Nadaljevanje nevarnih suš in poplav
pomeni več lakote, več konfliktov in več preseljevanj. Pomembno okoliščino krize v Siriji,
torej konfliktov in vojne, je predstavljala tri leta trajajoča suša. Raziskave ugotavljajo, da
so poleg političnih, ekonomskih in socialnih dejavnikov, konflikte in uničujočo sirsko vojno
''deloma povzročile'' tudi podnebne spremembe. Tu gre za prvo pomembno potrditev, da
bodo spremembe podnebja in z njimi povezane naravne nesreče v prihajajočih desetletjih
odigrale vlogo multiplikatorja tveganj v nestabilnih in ogroženih državah (Vidmajer, 2016).
15
Ilegalne migracije imajo za posledico, kar nekaj negativnih učinkov. To so predvsem
povečanje kaznivih dejanj neposredno s strani ilegalnih migrantov, kot so vlomi, kraja
vozil, ropi, ugrabitve, napadi na policiste in podobno. Druga kazniva dejanja pa so
povezana z ilegalnimi migranti, to so predvsem organizirana kazniva dejanja tihotapljena
ljudi, trgovina z ljudmi, suženjstvo (''belo blago''), prostitucija in trgovina s človeškimi
organi. Slovenija se spreminja v ciljno državo, čeprav je v ospredju še vedno le tranzit
migrantov skozi Slovenijo do drugih držav članic EU, kot je bilo to videno v begunski krizi,
pa bo skozi leta Slovenija postala ciljna država za mnoge migrante. S tem bo prišlo do
mnogih drugih negativnih učinkov na področju zaposlitev in družbene varnosti. Pojavile se
bodo tudi druge težavnosti povezane z integracijo tujcev v slovensko kulturo (Urad vlade
za komuniciranje RS [UKOM GOV RS], 2001).
4.2 Migracije v Evropski uniji
Vse evropske države so danes mreža imigracijskih držav. To pomeni, da so vse države
članice Evropske unije potencialne destinacije za migrante in begunce. Nekatere države,
kot so Francija, Nemčija, Velika Britanija in Avstrija, so bile videne kot imigracijske države
že od leta 1960. Migracije takrat so se pojavljale predvsem kot družinske združitve, pretok
beguncev ter delavne migracije. Prav tako so omenjene države čutile povečan pretok
imigracij vse od leta 1990. Prav tako so se nekatere države izoblikovale v imigracijske
države, zaradi povečane ekonomske blaginje (npr. Irska, Španija, Purtugalska, Grčija), kot
tudi zaradi preusmeritve migracijskih tokov, ter pojav politike omejevanja imigracijskih
prehodov za Severno Evropejske države (Boswell, 2005).
Migracijski vzorci in migracijski tokovi so se tekom časa spreminjale. Prej prevladujoči
tokovi od Juga proti Severu in od Vzhoda proti Zahodu ne veljajo več, smeri pa se vedno
bolj med seboj prekrivajo. Danes migracije vse bolj potekajo v smereh Jug-Vzhod-Zahod in
Vzhod-Jug-Sever (Medica, 2007).
Več kot milijon migrantov in beguncev je prečkalo meje Evropske unije v letu 2015. Pritok
take množice ljudi je sprožilo krizo, saj se je Evropska unija morala spopadati tako s
številom ljudi, kot tudi ustvariti smiselni sistem porazdelitve ljudi po Evropi, kot tudi
16
skrbeti za njihovo preselitev. Velika večina ljudi je prispela po morju, nekateri pa so se
odpravili po kopnem, predvsem preko držav Turčije in Albanije. Migranti danes prihajajo
predvsem iz Sirije, Afganistana, Iraka in Kosova. Povod za to so predvsem nenehni
konflikti v Siriji, ki so še vedno glavni vzrok za migracije ljudi. Prav tako se tu pojavljajo še
nasilja v Afganistanu in Iraku, revščina v Kosovu ter zlorabe ljudi v Eritreji, ki prisilijo ljudi,
da si iščejo svojo prihodnost drugje. Večina migrantov, ki prispe v Evropo zaprosi za azil.
Tako je Nemčija v letu 2015 prejela največ prošenj za mednarodno zaščito, to število se
giblje okoli 476.000. Druga država z največ prošenj za azil v letu 2015 je Madžarska.
Migranti se za to podajo na pot po kopnem skozi Grčijo in skozi Zahodni Balkan. Tako je v
Madžarski za azil zaprosilo kar 177.130 migrantov (BBC, 2016).
Aktualne teme se dandanes vrtijo okoli medsebojnih odnosov Turčije in Evropske unije.
Spori in diplomatske krize so pripeljale do tega, da Evropi grozi masovna pošiljka
migrantov iz Turčije, saj naj Turčija ne bi več upoštevala dogovora z Evropo, ki temelji na
sprejemanju migrantov, ki nezakonito vstopijo v Grčijo. Ti spori naj bi nastali zaradi
oviranja turških ministrov, da bi po Evropi organizirali politična zbiranja v prid Erdogana (N.
Ž., 2017).
Sodelovanje Evropske unije na tem področju strmi k zmanjševanju pojavov nedovoljenih
migracij v državah Evropske unije, ter zmanjšanju nedovoljenih premikov med državami
članicami. Razlogi za sodelovanje na tem področju so jasne. Prizadevanja za boj proti
nezakonitemu prehajanju državnih meja zahtevajo skupne pristope osnovane na
sodelovanju med (mejno) policijo in sodnim sistemom držav članic Evropske unije za
krepitev nadzora in varovanja notranjih in zunanjih meja; izmenjava pomembnih
obveščevalnih informacij med policijo in pristojnimi imigracijskimi organi; ter policijsko in
pravosodno sodelovanje za skupni cilj odkrivanja, preganjanja in prijetja tihotapcev in
oseb, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi (Boswell, 2005).
4.3 Migracije v Sloveniji
Oblikovanje migracijske politike je povsod po svetu občutljiva zadeva. Vzroki za
oblikovanje so izredno kompleksen pojav migracij, od beguncev, priseljencev, sezonskih
17
delavcev in nezakonitih migracij, do organiziranega mednarodnega kriminala. Poleg tega
je za oblikovanje pomembno, da predstavlja izziv tako ekonomskim kot tudi
humanitarnim vidikom, navsezadnje pa predvsem varnostni in obrambni politiki.
Republika Slovenija ima zaradi naštetih dejstev oblikovano »Resolucijo o imigracijski
politiki Republike Slovenije« (»ReIPRS«, 1999). Namen resolucije je predvsem v določitvi
stališč in smeri vodenja imigracijske politike naše države, ki bo na različne načine
prispevala k blaginji prebivalcev, družbenemu razvoju, zaščiti zdravja, varnosti in miru.
Po »ReIPRS« (1999) se mednarodne migracije pojavljajo v treh oblikah: kot regularne,
svobodne migracije posameznikov, ki po lastni želji, zaradi osebnih razlogov zapustijo
svojo matično državo in odidejo drugam. Poznamo še prisilne migracije, ko ljudje bežijo v
strahu pred nečem, bodisi da je to strah pred kršitvami človekovih pravic, diskriminacije,
rase, in podobno. Take osebe pogosto zaprosijo za mednarodno zaščito, torej za status
begunca. Tretja oblika pa so nezakonite migracije, ki zadevajo prepovedane, nedovoljene
prehode meja in nedovoljeno bivanje v tuji državi.
4.4 Ilegalne migracije v Evropski uniji
V zadnjih letih so severne države EU okrepile notranji nadzor nad nezakonitimi
migracijami. Migracijska politika se je izboljšala na področju kontrole in identificiranja
nezakonitih migrantov, ki se nastanijo po državah EU. Migracijska politika je namenjena
odvračanju, izločitvi in nenazadnje izgonu tujcev oziroma migrantov, ki nezakonito
vstopijo v območje EU ali v tem območju nezakonito prebivajo (Broders in Engbersen,
2007).
Zelo težavno je izračunati natančno število nezakonitih migracij v Evropski uniji, saj je
temno polje na tem področju veliko. Ocene za letni pritok migrantov, ki nezakonito
vstopijo v območje Evropske unije se giblje med 400.000 in 500.000 ljudi, število
migrantov, ki prebivajo v Evropski uniji pa naj bi obsegalo okoli tri milijone le-teh.
Tipologija nezakonitih migracij je grajena na treh kriterijih: te vrste migracij lahko
razdelimo na nezakonite vstope v državo, nezakonito bivanje v državi ter nezakonito
18
zaposlovanje. Prav zaradi drugega in tretjega kriterija je zgolj nadzor na državni meji, v
fizični obliki, nezadosten (Mozetič, 2009).
V času osemdesetih let, v evropskih sredozemskih državah je bilo zakonito priseljevanje
omogočeno, na kar je sledilo nezakonito zaposlovanje. Vendar takrat samo nezakonito
zaposlovanje še ni pomenilo ilegalno priselitev. V tistem času je bilo to še odgovor na
spremembe v ponudbi in povpraševanju na nižjih ravneh zaposlovanja, ki so se dogajale v
določenih sektorjih zaposlovanja. Ob koncu osemdesetih pa se ekonomskega begunca, ki
zaprosi za azil že vzorčno smatra kot ilegalnega priseljenca. Tako prakso srečamo v Italiji
ali Franciji. Tretjino avtocest naj bi v Franciji zgradili t.i. ''ilegalci'', ki so zelo prisotni v
francoski avtomobilski industriji, a to ni javno priznano. Znotraj EU je največ kritike prejela
italijanska selekcija, ki je delovala na breme drugih držav. V Italijo so se migranti
zaposlovali ilegalno, v državo pa so vstopali na zakonit način. Če dela niso dobili, so
potovali naprej, v druge države. Zaradi tega je v devetdesetih letih Italija morala svojo
azilno politiko spremeniti oziroma prilagoditi standardom zahodnoevropskega prostora
(Medica, 2007).
Tokove ilegalnih migracij lahko preučujemo iz dveh aspektov. Eno je osredotočenost na
regionalno politiko, drugo pa so globalni pritiski. Ljudje oziroma migranti vedno najdejo
nove poti pri prečkanju meje, tudi če bi se meje zaprle, se najdejo prepustne točke, ki jih
ljudje izkoristijo. Po projekcijah Evropske unije bo priseljencev, ki pridejo v državo na
legalen način, torej z dovoljenjem priseljenske države, vedno manj, nasprotno pa bo
vedno več ilegalnih migrantov (Medica, 2007).
4.5 Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji
V dvajsetem stoletju so Slovenci iz Avstro-ogrske monarhije, kateri so se hoteli izogniti
služenju vojaškega roka, z lažnimi dokumenti ali sploh brez njih bežali predvsem v
Združene države Amerike (ZDA). Tudi pozneje med svetovnima vojnama so v Državo SHS
in pozneje Kraljevino Jugoslavijo iz Italije bežali številni Slovenci, katerim so na neprijeten
način dihali za vrat fašisti. Po drugi svetovni vojni, do leta 1963, ko so bile za izseljevanje
uradno zaprte meje Socialistične federativne republike Jugoslavije, so na skrivaj poskušali,
19
ali pa so odšli mnogi. Za številne jim ni bil všeč takratni politični sistem, nekateri so se
sistemu upirali oziroma ga niso spoštovali, drugi so šli s trebuhom za kruhom iskat boljše
življenje, nekateri pa so iskali avanturo (Mlekuž, 2011).
Slovenija leži na eni izmed znanih migrantskih poti in sicer na tako imenovani balkanski
poti, preko katere državljani tretjih držav skušajo na nedovoljen način vstopiti v države
Evropske unije. Pogostokrat je naša meja s Hrvaško še zadnja prepreka za vstop v
schengenski prostor. Slovenija je tranzitna država, ciljna država je le za osebe nekdanje
Jugoslavije, drugi pa pot nadaljujejo v Avstrijo ali Italijo (Dnevnik, 2011).
Balkanska pot se načeloma začne v Turčiji in se nato odcepi v Bolgarijo ali pa se migranti
odločijo za Grčijo. Ko se nato migranti pomikajo proti severu, pridejo v Slovenijo ali
Madžarsko, preko katere se nato odpravijo naprej v Nemčijo ali podobne ciljne države.
Uporaba balkanske poti za dostop do Evrope se je pričela leta 2012, ko je Evropa sprostila
vizumske omejitve za Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno Goro, Srbijo in Makedonijo. Za
migrante je zelo pomembna tehnologija. Z mobilnimi telefoni in aplikacijami, kot so
Facebook, si med seboj pomagajo locirati točke meja, ki so odprte in zaprte. Pogostokrat
migranti plačajo visoke vsote denarja za tihotapce ljudi, ki jim nato pomagajo prečkati
ocean in priti iz Turčije v Grčijo. Marca, leta 2016 so Makedonija, Hrvaška in Slovenija
naznanila, da so njihove meje zaprte in da je bila s tem tudi balkanska pot ukinjena
(Dockery, 2017).
A zaprtje balkanske poti žal migrante ni ustavilo. Konec marca, leta 2016 so bili že
beleženi prvi prihodi skupin migrantov po tako imenovani jadranski poti. Ta pot poteka ob
obali preko Albanije, Črne Gore, Bosne, Hrvaške ter Slovenije proti Italija. Tako se je
izkazalo, da migranti najdejo nove poti, da vstopijo v Evropsko unijo (M. G., 2016).
Tudi v letu 2017 ima slovenska policija kar nekaj dela pri odkrivanju in preprečevanju
ilegalnih migracij. V večini primerov gre pri nedovoljenih prestopih za potnike na
avtobusih, ki vstopijo iz Italije v Slovenijo brez ustreznega potovalnega dokumenta. Torej
vstopijo na notranji meji, kjer je nadzor na mejah manj oster, kot na zunanjih mejah. Pri
sebi imajo taki potniki največkrat pretečena dovoljenja za prebivanje in prošnjo za
20
podaljšanje dovoljenja ali pa gre za prosilca za mednarodno zaščito v drugih državah
članicah. A tudi na zunanjih schengenski meji se pojavljajo primeri nedovoljenih prehodov.
Tu gre velikokrat za neorganizirane prehode, organizirani prehodi pa se pojavljajo v obliki
vodenj tujcev in prevažanj tujcev v vozilih manjšega števila tujcev. Še vedno velja, da se
tokovi ilegalnih migracij združujejo v Srbijo, od koder se nato odcepijo proti Hrvaški,
Madžarski ali Romuniji (Reporter, 2017).
4.6 Tihotapljenje ljudi
V opredeljevanju definicij smo že spoznali, da je ena od oblik ilegalnih migracij tudi
tihotapljenje ljudi. To je ena izmed najbolj nevarnih oblik, kjer delujejo mednarodne
tihotapske mreže, ki služijo kot ''dostavljalci priseljencev brez možnosti''. V tretjih državah,
iz katerih bi se ljudje radi odselili, se te tihotapske mreže predstavijo kot ''turistične
agencije'', ki naj bi bile zakonite in specializirane za tovrstna dejanja. Na koncu pa jih
izpostavljajo smrtnim nevarnostim, prevažajo jih v neprimernih prevoznih sredstvih,
zaprtih zabojnikih, ali na ladjah, ki za plovbo niso primerne. Vse to ob neprimernem
številu oseb v ali na transportnem sredstvu, kjer na koncu velikokrat pride do zadušitve
oziroma pomanjkanja kisika, če gre za zaprti prostor. Kar vse še subjektivno gledano
poslabša je, da ti ''dostavljalci'' ali ''posredniki'' največ profitirajo od evropskega
ograjevanja (Medica, 2007).
3. odstavek 308. člena »Kazenskega zakonika« (»KZ-1«, 2008) storilca tihotapljenja
opredeljuje kot nekoga, ki »se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v
Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po
njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor dva ali več takih tujcev za plačilo
nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države, se kaznuje z zaporom do petih let in
denarno kaznijo.«
5. odstavek 308. člena »KZ-1« (2008) govori o podobni zadevi, le da se osredotoča na
storilca, ki pridobiva ali zbira ljudi za namen nezakonitega preseljevanja in jim priskrbi
ponarejene listine ali prevoz.
21
4.7 Trgovina z ljudmi
Na podlagi različnih definicij, opredeljenih tako v strokovni literaturi, kot tudi v nekaterih
mednarodnih dokumentih, ki se skozi časovna obdobja razvijajo in spreminjajo, lahko
trgovino z ljudmi opredelimo kot vsaka oblika prenosa ali prodaje ranljivih posameznikov
ali skupin z namenom izkoriščanja, katera se navzven kažejo v obliki prostitucije,
suženjstva, prisilnega dela, kot tudi prenosa organov in njihova prodaja za dobiček. Žrtev
se nadzoruje na različne načine, s plačilom, z uporabo fizičnega ali drugega nasilja, s
prevarami, goljufijami ali drugim prakticiranjem zastraševanja za podreditev žrtve (ali vsaj
pridobitev soglasja s strani žrtve) (Čurin, 2006).
Po 113. členu »KZ-1« (2008), je za storilca trgovine z ljudmi smatran tisti, »kdor zaradi
izkoriščanja prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, suženjstva,
služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človekovimi tkivi ali krvjo drugo
osebo kupi, prevzame, nastani, prepelje, proda, izroči oziroma z njo kako drugače
razpolaga ali tako osebo novači, menjava ali prenaša nadzor nad njo ali pri teh ravnanjih
posreduje, se, ne glede na morebitno privolitev te osebe, kaznuje z zaporom od enega do
desetih let in denarno kaznijo.«
Za žrtev trgovine z ljudmi se smatra, ko je bila podvržena trem elementom opredelitve
trgovine z ljudmi. Ti tri elementi so: dejanje, ki vključuje novačenje, prevoz, sprejemanje
oseb ali dajanje zatočišča; uporaba določenih sredstev kot so grožnja ali uporaba sile, kot
tudi izvršitev dejanj, kot so ugrabitve, goljufije, prevare in podobno. Tretji element pa se
navezuje na namen izkoriščanja, ki vključuje prostitucijo ali druge zlorabe oseb, prisilno
delo, suženjstvo in drugo. Pod žrtev trgovine z ljudmi lahko vključimo tudi osebe, ki se
nam same ne prepoznajo kot žrtve, vendar okoliščine kažejo na to, da je bila oseba
podvržena omenjenim trem elementom trgovine z ljudmi (Bučar Ručman in Frangež,
2014).
Pogosto se pri opredeljevanju pojma trgovine z ljudmi zamenjata izraza tihotapljenje ljudi
(t.i. ''human smuggling'') in trgovina z ljudmi (t.i. human trafficking). Za lažje razumevanje
teh dveh izrazov je potrebno poznati razsežnosti migracijskih tokov, ki so v Evropi
22
predvsem izrazite v zadnjem desetletju. Oba omenjena izraza sta natančneje definirana v
protokolih h »Konvenciji Združenih narodov proti mednarodnem organiziranem
kriminalu« (»MZNMOK«, 2004). Ljudje, ki so predmet trgovanja se pojmujejo kot žrtve
izkoriščanja ali žrtve prisile. Trgovina z ljudmi se v največji meri odraža skozi kanale
tihotapljenja iz držav izvora, držav tranzita (države, preko katerih ljudje pretihotapijo ljudi,
torej države, ki so na poti do cilja), ter držav destinacije, v katerih se nato žrtve dokončno
nastani in se z njimi sklene (proti njihovi volji) razmerje, ki je podobno ali identično
suženjstvu. Najpogostejše žrtve trgovine z ljudmi so ženske in otroki, ti seveda sodijo pod
najbolj občutljive kategorije oseb. Pri teh osebah je pogosto namen spolne zlorabe in
spolnega izkoriščanja. Trgovanje z ljudmi pa je danes tudi namenjeno za izkoriščanje
delovne sile, beračenje, trgovini z organi in podobno (Čurin, 2006).
Vzroki trgovine z ljudmi so povezani tako z družbenimi, kot tudi s socialnimi problemi. Ti
problemi segajo na globalno raven in imajo široko razsežnost nad družbo. Trgovino z
ljudmi se po organih preiskav in pregona uvršča pod obliko mednarodnega organiziranega
kriminala. Ker je ta pojav povezan s pojavom tihotapljenja ljudi, kjer mreža ilegalnih
prevoznikov deluje na internacionalni ravni je ta uvrstitev primerna. Za boj proti trgovini z
ljudmi ni dovolj le represivno ukrepanja, saj je to večplasten problem, ki se ga ne da rešiti
zgolj z eno obliko zatiranja oziroma ukrepanja, ampak morajo na tem področju delovati
tudi drugi ukrepi, tako na preventivni ravni, kot tudi pri pomoči žrtev in njihovi zaščiti,
izobraževanju in usposabljanju strokovnih kadrov, ter mednarodno sodelovanje. Enotna
opredelitev tega pojava je nadvse pomembna, sploh iz vidika mednarodnega sodelovanja,
kjer velikokrat pride do napak in neusklajenosti med organi držav, ki delujejo v misiji ali
akciji zoper trgovine z ljudmi (Čurin, 2006).
V trgovino z ljudmi lahko uvrstimo tudi ilegalne migracije otrok. Nezakonit prehod
državne meje pomeni za otroke izpostavljanje enakim dejavnikom tveganja, kot otroci, ki
so žrtve trgovine z ljudmi. To velja sploh za tiste otroke, ki ilegalno potujejo brez
spremstva. Nekateri dejavniki so lahko nasilje, odvzem prostosti, spolna zloraba, okužba z
virusom HIV in podobno. Taki otroci so na koncu prestrašeni, terorizirani, navsezadnje pa
lahko tudi razmišljajo o samomoru. Otrok ilegalno potuje zaradi iskanja boljšega življenja.
23
Povodi za to se dogajajo v matični državi, kjer je otrok žrtev trpinčenja znotraj družine,
drugi dejavniki so tudi stiske, ki jih otrok doživlja v domačem okolju, izpostavljanje vojnim
razmeram. Ko se otrok odloči za tako rizično potovanje rabi transport oziroma prevoz.
Tako je že med transportom lahko izpostavljen nečloveškim razmeram, kje otrok lahko
celo umre, zaradi utopitve, strelnih ran, zadušitve ali zmrzali. Za transport je potreben
denar, a ker večina otrok denarja nima pri sebi, se pri tihotapcih zadolži. To je že naslednji
povod k spolnemu ali ekonomskemu izkoriščanju, s katerim otrok ''odsluži'' svoj dolg. Pri
tem je prodan za prisilne poroke, nezakonite posvojitve ali kot že rečeno za izkoriščanje
(Bučar Ručman in Frangež, 2014).
Kako torej preprečiti ali vsaj omiliti takšna dejanja, ki zajemajo trgovino z ljudmi in otroki?
Sprva se je treba osredotočiti na izvor problema, torej je treba začeti v državah, kjer žrtve
živijo. Tako bi se morali na tem področju bolj prizadevati za izboljšanje socialnega položaja
v izvornih državah, tako kot tudi zmanjševanja globalne neenakosti in stopnje revščine.
Politika ima tu veliko moč za spremembe, zato bi se Slovenija kot članica Evropske unije
morala zavzemati za oblikovanje novih, boljših politik na področju trgovine z ljudmi.
Metode, s katerimi bi torej preprečevali tovrstne aktivnosti so ozaveščanje splošne
javnosti in potencialnih povpraševalcev, uporabnikov delovne sile, dosledno izvajanje
zakonodaje, zakonska regulacija in spoštovanje mednarodnih konvencij, ki skušajo
okrepiti dejansko delovanje nadzora nad aktivnostmi trgovine z ljudmi, ter samo
sankcioniranje kršiteljev. Prav tako pomembno je ozaveščanje potencialnih žrtev trgovine
z ljudmi, ozaveščanje uporabe spletnih klepetalnic in spletnih portalov, kateri dodatno
vplivajo na trgovino in zlorabo otrok, ozaveščanje mladoletnikov na tako imenovane
''loverboye'' (mladi moški plačani, da zapeljujejo mlada dekleta). Tukaj bi lahko našteli še
kar nekaj rešitev, ki pomagajo pri boju proti trgovini z ljudmi in zlorabi otrok, a bistvo je
povedano (Bučar Ručman in Frangež, 2014).
24
5 Ukrepi policije zoper ilegalne migracije v Republiki
Sloveniji
Pomembnost nezakonitih migracij se kaže predvsem v problematiki in obsegu, ki ga
tovrstne migracije lahko dosežejo. To ponazarja današnja aktualnost nezakonitih migracij
(spomnimo se obsežnejšega begunskega vala, ki je k nam prišel konec leta 2015), njihove
razsežnosti na države članice Evropske unije, problematike, ki jih take migracije
povzročajo, tako z ekonomskega vidika, kot tudi z vidika človekovih pravic in temeljnih
svoboščin, z vidika varnosti in z vidika družbeno-socialnih odnosov. Prav zaradi tega je
pristop in pravilno posredovanje tako zelo pomembno za vsako državo, ki se zoperstavlja
temu problemu. V nadaljevanju si bomo pogledali ukrepe, ki jih izvaja slovenska policija
zoper ilegalnih migracij, tako v preventivni, kot tudi v represivni obliki njihovega dela.
Po 4. členu »ZNPPol« (2013), so med drugimi naloge policije nadzor državne meje in
naloge v zvezi z gibanjem in prebivanjem tujcev.
Slovenska policija (v nadaljevanju: policija) opravlja naslednje naloge na področju mejnih
zadev in tujcev:
delo na področju varnosti državne meje, torej nadzor nad prehajanjem čez državno
mejo ter varovanje državne meje,
preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov na državni meji ter s tem povezanim
interveniranjem ob pojavu mejnih incidentov,
preprečevanje nedovoljenih migracij,
izvajanje operativnih nalog v zvezi s tujo zakonodajo,
odločanje glede prehajanja čez državno mejo, ki se vodi skladno z zakonsko podlago,
ter usklajevanje dela Centra za tujce (Policija, 2015).
25
5.1 Izravnalni in drugi ukrepi zoper ilegalnih migracij
Izravnalne ukrepe najbolj pogosto izvajajo policisti Policijske postaje za izravnalne ukrepe
Ljubljana (PPIU Ljubljana), PPIU prav tako deluje na področju z obravnavo tujcev in
obmejnimi incidenti. Ustanovljena je bila leta 2007, s sedežem v Ljubljani. Policisti PPIU
izvajajo naloge preprečevanja in odkrivanja čezmejne kriminalitete, odkrivajo kršitve
nedovoljenega prehajanja državne meje in nezakonitega prebivanja tujcev v Republiki
Sloveniji. Prav tako odkrivajo prepovedane droge, orožje, eksplozivne snovi, odkrivajo
ponarejene in prenarejene dokumente in ukradena vozila (Policija, 2008).
Prav tako pa izvajajo izravnalne ukrepe. Pod to spada pregled listin, preverjanje oseb,
kontrolo oseb, prevoznih sredstev in stvari zoper osebe, ki so prestopile notranjo mejo.
Policisti PPIU izvajajo še mnogo drugih nalog, a bistvo je napisano zgoraj (Policija, n.d.).
Izravnalne ukrepe bolj podrobno opisuje »ZNDM-2« (2007) in sicer v 6. poglavju, ki je
celotno namenjen tem ukrepom. Policisti izvajajo izravnalne ukrepe zaradi ugotavljanja,
odkrivanja in preprečevanja nedovoljenega vstopa in migracij, preverjanja zakonitosti
bivanja v Republiki Sloveniji ter delovanja na področju čezmejne kriminalitete. Te ukrepe
se izvaja zoper osebo, za katero okoliščine upravičujejo verjetnost, da je prestopila
notranjo mejo. Policisti svoja pooblastila v okviru izravnalnih ukrepov izvajajo tako, da
naključno in nediskriminatorno preverjajo osebe, ki so prestopile notranjo mejo.
Na podlagi 35.a člena »ZNDM-2« (2007), lahko policist preverja osebo, če je na zakonit
način vstopila v Republiko Slovenijo. To stori tako, da od osebe zahteva izročitev listine, z
dokazili o dovoljenem načinu vstopa, kot tudi dovoljenja in druge listine, ki bi dokazovale
zakonitost bivanja na ozemlju Republike Slovenije. Policist opravi pregled znakov
ponarejenih listin, kjer uporabi tehnična sredstva in naprave, ki potrdijo verodostojnost
pregledanih dokumentov. Osebne podatke osebe se preverja v zbirkah podatkov
Ministrstva na notranje zadeve (MNZ), ter v zbirkah podatkov dostopne policistom na
podlagi pravnih aktov Evropske unije ali mednarodnih pogodb. Ko identiteto osebe ni
mogoče ugotoviti, ali se dvomi v identiteto osebe, smejo policisti iz zbirk podatkov
preveriti biometrične podatke. Na biometrične podatke se navezujejo prstni odtisi, odtisi
26
dlani, ter druge telesne identifikacijske značilnosti, ki bi bile potrebne za opustitev dvoma
ali uspešno identifikacijo določene osebe.
Policist sme opraviti kontrolo osebe, pregled prevoznega sredstva in stvari, ki so last
obravnavane osebe, torej tiste stvari, ki jih ima oseba pri sebi ali pod svojim nadzorom, če
je glede na okoliščine mogoče pričakovati, da je take predmete treba glede na zakon
zaseči ali če gre za ponarejene, prenarejene, izmišljene ali tuje listine, ki jih pri
identifikaciji ali postopku s policistom uporabi kot svoje ali pa če se v prevoznem sredstvu
skrivajo druge osebe. Pri slednjem gre velikokrat za primer tihotapljenja ljudi, kjer
prevoznik le ''spotoma'' pretihotapi manjše število ljudi, za hiter oziroma enostaven
dobiček, njegova destinacija pa je enaka kot destinacija pretihotapljene osebe ali pa če
gre za ugrabitev in podobno. Postopek kontrole se izvede na sledeč način:
najprej se pozove osebo, naj pokaže kaj ima pri sebi ali v prevoznem sredstvu,
nato se opravi kontrolo osebe, kjer samo kontrolo opravi oseba istega spola, razen če
s samim postopkom ni mogoče nadaljnjo odlašati (npr. zaradi nevarnosti
samopoškodovanja ipd.),
pri postopku se z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih
policist najde pri osebi ali v prevoznem sredstvu,
sam pregled prevoznega sredstva obsega zunanji in notranji pregled, vključno s
pregledom skritih delov v prevoznem sredstvu, pri tem pa je dovoljeno policistom
uporaba tehničnih sredstev in naprav (»ZNDM-2«, 2007).
Policija ima pomembno vlogo pri obravnavi ilegalnih migrantov. Izvaja prve
identifikacijske postopke, varnostni pregled, zagotavljanje varnosti in podobno. Prav tako
deluje pri ukrepu vračanja v sosednje države, kot tudi pri nastanitvi v primeru možnosti
vračanja v matične države. Dobro je omeniti, da vse te postopke s tujci, policija izvaja
strokovno in v skladu z zakoni, ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Postopki pa se razlikujejo predvsem v tem, ali tujec, ki je nezakonito prestopil mejo
zaprosi za mednarodno zaščito ali tega ne naredi. V primeru, ko je policija v postopku s
prosilcem za mednarodno zaščito, le-ta izvede le prve postopke, kot so na primer
identifikacija, nato pa te osebe preda v nadaljnjo obravnavo Ministrstvu za notranje
27
zadeve. Tiste tujce, ki pa ne zaprosijo za mednarodno zaščito pa policija v skladu s točno
predpisanim postopkom obravnava v skladu z Zakonom o tujcih. V takem primeru se
izvede postopke in aktivnosti za vrnitev v državo tranzita ali izvora, ter če je to potrebno
se osebe nastani v Center za tujce (Policija, 2015).
Postopek obravnave mladoletne osebe je tu malce drugačen. Mladoletnega tujca, ki nima
spremstva staršev ali zakonitega zastopnika, se ga ne sme odstraniti v matično državo,
dokler mu tam ni zagotovljen sprejem. Pred odstranitvijo se je treba prepričati, da bo
mladoletni tujec vrnjen k članu družine ali skrbniku. Policija mora pred odstranitvijo takoj
obvestiti center za socialno delo (CSD), ta pa mu postavi skrbnika za poseben primer. Ko
skrbnik po skrbni presoji preuči, da je najboljše za mladoletnega tujca, da zapusti državo
in se vrne v matično državo, se ga odstrani (Policija, 2005).
Obravnava migrantov ob nezakonitem vstopu v Republiko Slovenijo je sledeča. Sprva se
jih sprejme v sprejemno-registracijske centre, ti so najpogosteje na obmejnih območjih,
kjer se izvedejo prvi policijski postopki (registracija, identifikacija oseb in podobno). Osebe
se sme zadržati do največ 72 ur. Prejmejo tudi prvo oskrbo s hrano, vodo in medicinsko
pomoč, če je to potrebno. Nato se obravnava razdeli na tri dele oziroma postopke. Tujca
se sme vračati takoj, če le ta ne zaprosi za mednarodno zaščito oziroma azil. Če je temu
tako se osebo po hitrem, neformalnem postopku vrne v državo iz katere je vstopila v
Republiko Slovenijo. Drugi postopek je, da se osebo napoti v Center za tujce. Tam se
nastanijo osebe, ki niso zaprosile za mednarodno zaščito, a jih ni mogoče zaradi določenih
razlogov takoj vrniti v državo, iz katere so vstopile v Slovenijo. V tem centru se izvaja
ukrep omejitve gibanja. Tretji postopek s tujem pa je, da se ga nastani v Azilni dom, če je
ta zaprosil za mednarodno zaščito. Pri tem se mu zagotovi tolmača, materialno oskrbo,
brezplačno pravno pomoč, nujno zdravljenje, izobraževanje, dostop do trga dela,
humanitarne pomoči in žepnina. To velja za tujce, katerim je bila priznana mednarodna
zaščita, v drugih besedah tistim, ki imajo status begunca. Te osebe se nato lahko nastani v
integracijske hiše. Nastanitev traja za obdobje 12 mesecev, vsebuje pa pomoč pri
vključitvi v slovensko družbo, pridobivanju osnovnih komunikacijskih spretnosti v
28
slovenskem jeziku, pomoč pri urejanju življenjskih situacij in svetovanje pri uvajanju v
samostojno življenje (UKOM GOV RS, 2016).
5.2 Varovanje državne meje
Varovanje oziroma nadzor državne meje je eden od pomembnejših dejavnikov v
vsesplošnem pojavu problematike nezakonitih, nedovoljenih migracij. Ker so migracije in s
tem tudi nezakonite migracij prehod meje (notranje ali zunanje) je varovanje le-te ključna
naloga, ki jo izvaja policija, na področju mejnih incidentov in postopkov s tujci nasploh.
Kot predpisuje 2. člen »ZNDM-2« (2007), je eden od namenov te dejavnosti
preprečevanje nedovoljenih migracij. Kot že rečeno, je pristojen organ, ki nadzira državno
mejo policija. Za samo preprečevanje nedovoljenih migracij je predpisano v 8. členu
»ZNDM-2« (2007), da policija sme postavljati table z opozorilnimi znaki, signalizacijo in
uporabljati druga tehnična sredstva, kot so sredstva za fotografiranje, snemanje,
postavljanje varovalne ograje in podobno. 11. člen »ZNDM-2« (2007) govori o zapiranju
mejnih prometnih povezav zoper nedovoljenih prehodov državne meje. Tu se predpisuje,
da se z zapornicami ali na druge načine zaprejo vse mejne prometne povezave, ki bi na
kakršenkoli način omogočile, da tujci prečkajo mejo nezakonito. 29. člen »ZNDM-2« (2007)
govori o kontroli prevoznega sredstva ob nedovoljenem vstopu v Republiko Slovenijo.
Policist sme preiskati celotno prevozno sredstvo, kar pomeni podroben pregled vseh
delov, vključno z razstavljanjem posameznih delov prevoznega sredstva. 32. člen »ZNDM-
2« (2007) opisuje zadržanje osebe, kjer policist sme za nujno potreben čas, do
maksimalno 48 ur, zadržati osebo, ki je že prestopila, ali pa namerava prestopiti mejno
črto, in obstaja razlog za sum, da je oseba nedovoljeno prestopila državno mejo.
Zadrževanje je smotrno, če se mora ugotavljati okoliščine in dejstva prehoda državne
meje.
Leta 2002 je bila v Sektorju mejne policije v Upravi uniformirane policije ustanovljena
Specializirana enota za nadzor državne meje (SENDM). Namen ustanovitve je bil, da se
dodatno izboljša učinkovitost varovanja zunanje meje EU z ukrepanjem v notranjosti
države. Naloge enote so preprečevanje čezmejne kriminalitete, odkrivanje ponarejenih in
29
prenarejenih listin, tihotapstvo prepovedanih drog, orožja, eksploziva in druge
prepovedane stvari, kot tudi odkrivanja ilegalnih migrantov in njihove prevoznike in vse to
v notranjosti države. Tako ta enota deluje tudi na avtocestnih povezavah, kjer se
tihotapska dejanja pogosto izvajajo. SENDM tako deluje na celotnem ozemlju države, tako
na notranjih in zunanjih schengenskih mejah ter v notranjosti države. Policisti SENDM pri
delu uporabljajo specialno opremo, za izsleditev oseb pa tudi službene pse. Tako
uporabljajo endoskope, infrardeče kamere, naprave za nočno opazovanje, ročne
termovizijske kamere, CO2 testerje, laserske merilce razdalje, daljnoglede, detektorje
narkotikov in eksploziva in podobno. Enota ima tudi posebno vozilo in sicer tako
imenovan schengenbus, kjer imajo policisti svojo opremo in deluje kot nek ''mobilni mejni
prehod'' (Policija, 2007).
5.3 Ukrepanje drugih držav zoper ilegalne migracije
V EU so bile meje opremljene in okrepljene z večjim številom obmejnih policistov,
stražnimi stolpi, ograjami in najsodobnejšo tehnologijo, kot so infrardeče kamere,
detektorji gibanja in video kamere. Čeprav se je nadzor nad mejami EU utrdil, pa se EU še
vedno spopada s prisotnostjo ilegalnih migrantov. Tako kot v Sloveniji, so tudi drugod po
državah EU tujci oziroma migranti nastanjeni v Centre, kjer so velikokrat izpostavljeni
režimu, kot ga poznamo v zaporih (Broeders in Engbersen, 2007).
Na področju migracij in ilegalnih migracij pa za EU pride v poštev tudi Frontex (Evropska
agencija za mejno in obalno stražo). Agencija Frontex nudi tehnično in strokovno pomoč
državam EU pri spopadanju s hujšimi pritiski migrantov na zunanjih mejah EU. Tako
Frontex koordinira pošiljanje dodatne tehnične opreme ter posebej usposobljenega
mejnega osebja državam EU, ki potrebujejo pomoč. A agencija Frontex nima svoje
opreme ali mejne policije. Te prispevajo druge države EU, torej svoje osebje, plovila, letala
in druga sredstva, Frontex pa vse to le koordinira. S povedanim lahko ugotovimo, da je
Frontex koordinator na vseh področjih svojega dela, kot so analize tveganj, skupne
operacije, hitro ukrepanje, razne raziskave, usposabljanje mejnih policistov držav EU, ter
izmenjavo informacij med mejnimi organi. Agencija Frontex je tista, ki postavlja standarde
za delo mejnih policistov in je centralna kontaktna točka za vse evropske mejne policije,
30
prav tako pa omogoča njihovo tesnejše sodelovanje in izboljšuje kakovost dela s
spoznavanjem novih metod in tehnologij, ki bi pomagale zoper migracij in ilegalnih
migracij (Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex), n. d.).
Poglejmo si še nekatere načine ukrepanj in primere različnih migracijskih politik držav po
svetu na področju ilegalnih migracij oziroma imigracij.
Da bi se Kanada spopadla z upadanjem števila usposobljene in izkušene delovne sile, si je
Kanada prisvojila eno najbolj odprtih imigracijskih politik na svetu. 1. aprila 2013 je
Kanada začela t. i. Start-Up Visa Program, ki bi privabil visoko usposobljene in izobražene
tuje podjetnike. Ti podjetniki naj bi s pomočjo financiranja s strani Kanadskih rizičnih
kapitalnih podjetij in naložbenih koncernov, za namen novoustanovljenih podjetij,
pridobili status primernih prosilcev za takojšnjo dolgotrajno bivanje v državi. V primeru,
da bi podjetje ali posel spodletel, ti podjetniki ne bi bili izpostavljeni izgonu iz države (Line
in Poon, 2013).
Prav tako je Kanada razvila tehnološko napredno zbirko podatkov in sisteme analiziranja,
ki lajšajo tako vstop v državo, kot tudi integracijo. Kanada uporablja točkovni sistem
(''point system''), ki sprejema prosilce za bivanje v državi na podlagi njihovih delovnih
izkušenj, jezikovnih veščin in izobraženosti, kot tudi družinske združitve in amnestije
(Siegel, 2014).
Japonska je država, kjer državljani dajejo prednost svoji rasi in homogeni družbi. Japonska
ima striktno imigracijsko politiko, katera je pritegnila veliko kritike. Tako se je Japonska
domislila podobnega sistema ocenjevanja imigrantov kot je bilo omenjeno pri Kanadi, t. i.
''point-based system'' (sistem točkovanja). Imigranti tako prejmejo točke na področju
izobraženosti, raziskav njihovih delovnih izkušenj in podobno. Tisti, ki pridobijo višji
rezultat, večinoma so to profesorji, zdravniki in direktorji podjetij, so deležni posebnih
ugodnosti (Line in Poon, 2013).
Avstralija ima za obrambo in varovanje njene meje ustanovljeno t. i. Avstralsko mejno sili
(Australian Border Force, v nadaljevanju ABF). Njihove naloge so varovati mejo Avstralije
in upravljati z gibanjem ljudi in blaga preko meje. ABF opravlja svoje naloge z različnimi
31
tehnologijami. Poleg opreme za odkrivanje, iskanje, preiskovanje in nadzor nad ladjami,
letali, stvarmi in ljudmi, uporabljajo tudi opremo oziroma tehnologijo, kot je biometrija za
izboljšano kontrolo vstopa ljudi, širjenje avtomatiziranih sistemov za vstop v državo in
razvijajoče-se okolje, namenjeno varnosti spleta oziroma interneta. ABF deluje na več kot
60 mednarodnih pristaniščih in na osmih mednarodnih letališčih (The Department of
Immigration and Border Protection, n. d.).
Leta 2012 je Avstralija prejela približno 15. 800 prošenj za azil, za 37 procentov več kot
prejšnje leto. Ministrstvo za imigracije in državljanstvo (Department of Immigration and
Citizenship) izjavlja, da Zakon o migracijah (Migration Act 1958) od vsakega državljana
brez statusa ali osebe, ki se nezakonito nahaja v Avstraliji, zahteva, da je pridržana. Kot
nezakonite se smatra tudi osebe, ki ne posedujejo veljavnega vizuma, to velja tudi za
otroke. Tako so migranti, kot tudi prosilci za azil lahko tudi za več mesecev pridržani v
Centrih za migrante (Line in Poon, 2013).
Stališče Danske zoper imigracije je bilo velikokrat ocenjeno kot kontroverzno. Danska je
večinoma homogena država, z imigranti pa ravna na način, ki se v veliki meri razlikuje od
drugih držav. Če se imigrant ne more asimilirati v dansko kulturo, mnogim migrantom
država ponudi denar in jih tako motivira, da zapustijo državo prostovoljno. Predvsem
desna politična partija noče, da bi se Danska spremenila v multietnično družbo. Še en
primer Danske imigracijske politike je vezan na 24-let staro pravilo, ki naznanja, da tuji
partner danskega državljana pridobi dansko državljanstvo le pod pogojem, da sta oba
partnerja v zvezi stara najmanj 24 let. Namen tega pravila je omejitev števila imigrantov,
preprečitev prisiljene zakonske zveze in ustvariti boljše razmere procesa integracije tujca
v dansko kulturo (Line in Poon, 2013).
V Rusiji je ilegalno prečkanje državne meje obravnavano kot kaznivo dejanje. Aretirani
ilegalni migranti so obsojeni na zaporno kazen. Oktobra 2008 je bil ujet severnokorejski
ekonomski migrant pri ilegalnem prehodu meje. Preden je bil izgnan iz države, je moral
odslužiti 6 – mesečno zaporno kazen (Mull, 2014).
32
Švedska je bila leta 2014 prva na lestvici Indeksa migrantske integracijske politike
(Migrant Integration Policy Index, MIPEX 2014). Po navadi v Švedski vstopi le majhen
delež migrantov, a ti so deleži obširne podpore s strani države. Švedi nudijo migrantom
tolmače, otrokom in odraslim nudijo pouk učenja švedščine, poleg tega pa odraslim
nudijo posebne programe, po katerih se orientirajo za delo oziroma pridobitev službe
(Siegel, 2014).
V Italiji sprejet zakon iz leta 2009 kaznuje ilegalnega migranta z globo v razponu od 5.000
do 10.000 EUR in dovoli uradnim osebam osebo pridržati za največ 6 mesecev (Mull,
2014).
Kitajski pa v boju zoper ilegalne migracije pomagajo tudi državljani. Osebe, ki prijavijo
ilegalne migrante vladi, prejmejo denarno nagrado, če njihove informacije vodijo do
izgona tujca (Mull, 2014).
Za boj zoper ilegalne migracije je Madžarska naredila korak več in si je v nekaj mesecih
zgradila trdnjavo ob njihovi državni meji s Srbijo in Hrvaško. Ta trdnjava, z drugimi
besedami ograja je opremljena z več sloji bodeče žice, z visoko napetostjo elektrike, kot
tudi kamere, toplotni detektorji in zvočniki. Tako je Madžarska naznanila konkretno
sporočilo ilegalnim migrantom, naj ne kršijo zakona in naj se ob vstopu v državo
identificirajo na uradnih mejnih prehodih. Poleg tega za dodatno varnost skrbi več sto
vojakov in policistov. Tisti ilegalni migranti, ki so ujeti ob ilegalnem prečkanju meje so
aretirani in vrnjeni v državo iz katere so nazadnje prišli. Tisti migranti, ki na ilegalen način
prečkajo mejo nimajo pravice zaprositi za azil. Gradnja take ograje je Madžarsko stala
približno 700 milijonov EUR in privedlo do slabših odnosov z EU. A statistika kaže na to, da
je gradnja fizične ovire – ograje, pomagalo pri boju zoper ilegalne migracije, sploh v času
begunske krize. Ko so z gradnjo ograje zaključili je dnevni prihod ilegalnih prečkanj
državne meje Madžarske iz 6.353 padel na 870 dnevno. Od takrat naprej so bili ilegalni
prehodi konstantno pod 40 na dan (Bojesson, 2017).
Večina ilegalnih migrantov se tudi na Nizozemskem ne identificira pri pristojnih organih.
Če je taka oseba aretirana, skuša policija sprva identificirati osebo, nato pa se osebo
33
pošlje v pripor (''foreign custody''). Taka oseba je nastanjena v posebnem zaporu, kjer
počaka na vračanje v matično državo (Reemer, 2014).
Obmejni policisti v Združenih državah Amerike (ZDA) preživijo 13 tednov usposabljanja na
Akademiji za mejni nadzor (Border Patrol Academy). Z vrsto nalog, kot so nadzorovanje,
odkrivanje in preiskovanje sledi kaznivih dejanj in prekrškov, patruljiranje, izvajanje
kontrole vozil na glavnih prometnih točkah, na avtocestah, ki vodijo preko meje in
varovanju državne meje. Z vsem tem pripomorejo obmejni policisti ZDA k varnosti njihove
države. Ker mejna črta velikokrat leži tudi v puščavah, gorah in podobnih težavnih
geografskih terenih si policisti pomagajo z različno opremo in metodami dela. Pod
opremo sodijo elektronski senzorji, ki so strateško nameščeni na lokacijah ob meji, kateri
zaznajo ljudi in vozila, ki vstopijo v državo nezakonito. Prav tako policisti uporabljajo video
kamere, kamere za nočno opazovanje, avtomobile, čolne, konje, motorna kolesa,
namenjena za vse vrste terena, kolesa in motorne sani (U.S. Customs and Border
Protection [CBP], 2015).
34
6 Statistični prikaz ilegalne migracije na območju
Republike Slovenije
Policija na svoji spletni strani nudi obširne podatke, ki so statistično prikazane v
dokumentih in ki so na razpolago javnosti. V tem poglavju bomo torej ugotavljali
predvsem število nedovoljenih migracij v Republiki Sloveniji, poleg tega pa bomo podali
druge statistične podatke, ki se vežejo tega področja.
6.1 Ilegalne migracije med letom 2006 – 2009
Graf 6.1: Število nedovoljenih migracij od leta 2006 do 2009
Na zgornjem grafu 6.1 je prikazano število nedovoljenih migracij, ki so se na območju
državne meje Republike Slovenije zgodile med leti 2006 do 2009. Če bi narisali krivuljo, bi
bila le ta linearna navzdol, kar pomeni, da samo število pada, kar je tudi vidno na grafu
6.1. Leta 2006 je bilo zabeleženih 3.992 ilegalnih prehodov, tri leta kasneje pa le še 824, to
je konkreten padec, za kar 79% v razponu štirih let.
V letu 2006 je preko Slovenije puskušala večina ilegalnih migrantov potovati naprej proti
Italiji, kjer se potem razmejijo in potujejo v druge države Evropske unije. Po državljanstvu
so bili najpogosteje obravnavani državljani Srbije in Črne gore ter Albanije. Po podatkih
35
Policije je bilo največ ilegalnih prehodov zabeleženih na meji s Hrvaško in to kar 78 % vseh
ilegalnih prehodov v tem letu (Policija, 2007).
Leto 2007 je zaznamoval trend zmanjševanja ilegalnih prehodov. Tako se, kot tudi v
prejšnjem letu, trend upadanja ilegalnih prehodov nadaljuje. Tako se je tudi v primerjavi s
prejšnjim letom povečalo število obravnavanih državljanov Gruzije, a same številke niso
omembe vredna, saj niso prav nič visoke. Ti migranti so v Republiko Slovenijo večinoma
vstopali iz Madžarske. Število drugih državljanov, ki so nedovoljeno prestopili državno
mejo pa se je zmanjšalo. Tudi v letu 2007 je bila meja z Republiko Hrvaško najbolj
prehodna meja, tako Republika Slovenija še naprej ostaja le tranzitna država, kajti tujci so
bolj ali manj namenjeni v druge države Evropske unije (Policija, 2008).
V letu 2008 je bil zaznan občuten padec števila ilegalnih prehodov državne meje in to za
kar 52%. V tem letu je bilo zabeleženo tudi najmanjše število obravnavanih ilegalnih
prehodov od osamosvojitve Slovenije v letu 1991. Predvsem učinkovito izvajajanje nalog
slovenske policije na tem področju je pripeljalo do takega stanja. Povečalo se je tudi
število policistov, izboljšala se je njihova strokovna usposobljenost ter standardizacija
sodobne tehnične opremljenosti. Dodaten razlog pa je bil tega leta sprememba tokov
ilegalnih migracij po balkanski poti. V tem letu je policija dodatno izpostavila izrazito
povečanje obravanih tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji. Zaradi
tega so policisti obravnavali tudi tiste tujce, katerim je potekel vizum oziroma veljavnost
dovoljenja bivanja v Sloveniji ali drugih držav članic, pa se le-ti še vedno nezakonito
nahajajo na območju določene države (Policija, 2009).
Tudi v letu 2009 se je število obravnavanih tujcev povečalo in to zaradi nedovoljenega
prebivanja. Policisti delajo po istem (omenjenem) principu ugotavljanja nezakonitega
pebivanja kot lansko leto. Vse večje je število obravnavanih državljanov tretjih držav, ki
vstopijo v Republiko Slovenijo na notranjih mejah, čeprav ne izpolnjujejo pogojev za
vstop, torej ali nimajo veljavnega potnega lista, ali nimajo dovoljenja za vstop. Podrobneje
o tem govori Schengenski zakonik. Največje povečanje nedovoljenih vstopov pa je bilo
zabeleženih iz smeri Italije, kot tudi iz Madžarske (Policija, 2010).
36
6.2 Ilegalne migracije med letom 2010 – 2014
Graf 6.2: Število nedovoljenih migracij od leta 2010 do 2014
Graf 6.2 prikazuje število nedovoljenih migracij v 5-letnem obdobju. Čeprav se je število
nedovoljenih migracij v letu 2012 občutno povečalo, pa se je število stabiliziralo nazaj v
nizko kostnantno linijo leta 2014. Tako je leta 2010 število nedovoljenih migracij znašalo
785, v letu 2014 pa 14 manj. S tem lahko rečemo, da Republika Slovenija v tem obdobju
problemov z nedovoljenimi migracijami ni imela.
Nadaljevanje trenda upadanja števila ilegalnih migracij v letu 2010. Tako v letu 2009 kot
tudi v letu 2010 je bilo število ilegalnih prehodov razmeroma nizko, kar se lahko šteje kot
uspešno delo na področju preprečevanja ilegalnih migracij. Število obravnavanih
državljanov Afganistana in Albanije se je v tem letu občutno večalo, medtem ko se število
državljanov drugih tretjih držav zmanjšuje. V zadnjih dveh mesecih leta 2010 pa se je
trend povečanja števila obravnavanih državljanov tretjih držav zaradi nedovoljenega
prebivanja v Republiki Sloveniji, kot tudi zaradi nedovoljenih vstopov na notranjih mejah
zaustavil (Policija, 2011).
V letu 2011 število ilegalnih prehodov ostaja konstanto, na nizki ravni. Povečuje se število
obravnavanih državljanov Afganistana in Pakistana. V porastu so postopki na področju
nedovoljenega prebivanja, zmanjšalo pa se je število nedovoljenih vstopov (Policija, 2012).
37
Tako je v primerjavi s prejšnjim letom zaznan porast števila ilegalnih migracij v letu 2012.
Izrazito se je povečalo predvsem število prijetih državljanov Sirije, Alžirije in Somalije.
Vzrok tega so nestabilna politična razmerja na afriški celini in Bližnjem Vzhodu. Ti tujci se
najprej nastanijo v Republiki Hrvaški, kjer zaprosijo za azil, po krajšem času nastanitve pa
samovoljno zapustijo državo in nadaljujejo pot v eno od držav Zahodne Evrope (Policija,
2013).
Za leto 2013 je značilen trend upada števila ilegalnih prehodov, spreminja pa se struktura
ilegalnih migrantov po državljanstvu. Glede tega je vse opaznejši delež državljanov Kosova
in Albanije, ki nedovoljeno prehajajo državno mejo, vzrok tega pa je spodbujanje
nedovoljenih migracij v teh državah. Pri državljanih Kosova je šlo mnogokrat tudi za
organizirane nedovoljene migracije. Prav tako preusmeritev nedovoljenih migracij iz Srbije
proti Madžarski in naprej proti Srednji Evropi vpliva na upad ilegalnih prehodov (Policija,
2014).
Za leto 2014 pa so bila značilna sezonska nihanja. To nihanje je nastajalo predvsem glede
na situacijo v hrvaški oziroma na poti nedovoljenih migracij, ki poteka čez Zahodni Balkan.
Na število nedovoljenih migracij vplivajo tudi vremenske razmere ter prehodnost meja.
Tovrstne migracije vse bolj preusmerjajo svoje poti, na Madžarsko ter na morsko mejo z
Italijo. Po državljanstvu največ oseb prihaja iz Albanije zaradi izogibanja posledicam
ukrepa vpisanega v Schengenski informacijski sistem (SIS II). Prav tako izstopajo tudi
državljani Sirije, značilno za njih pa je izogibanje mejne kontrole s skrivanjem v prevoznih
sredstvih (Policija, 2015).
38
6.3 Ilegalne migracije leta 2015 in 2016
Graf 6.3: Število nedovoljenih migracij za leto 2015 na območju RS - trend
Kot je razvidno iz grafa 6.3 je v letu 2015 prišlo do dramatičnega nesorazmerja v številu
ilegalnih migracij. Dejavnik tega je bila begunska kriza, ki je sprožila ogromen val
prehodov v zadnjem 3-mesečnem obdobju. Vrhunec je bil dosežen z več kot 11 000
migrantov v posameznem dnevu, v zadnjem obdobju tega leta pa se je število prispelih
migrantov stabiliziralo na dnevno 3500 migrantov, nato je to število začelo postopoma
upadati. Tega leta je bil slovenski varnostni sistem postavljen pred poseben izziv. S
medsebojnim sodelovanjem različnih nosilcev zagotavljanja nacionalne varnosti in
angažiranjem subjektov, ki so imele funkcijo oskrbe migrantov, so varnostne razmere
ostale stabilne. Zaradi spremenjenih varnostnih razmer se je temu prilagodil tudi sistem
obravnave migrantov, specifično postopkov in pridobivanja hrambe podatkov o migrantih.
Problematika se je pojavila pri sprejemanju in vračanju migrantov, saj zaradi samega
števila in zaradi slabe koordinacije drugih držav Evropske unije, postopki niso bili izvedljivi
na korekten, strokoven in profesionalen način (Policija, 2016).
Vse do avgusta je bilo število nedovoljenih migracij sorazmerno nizko med meseci, v
septembru, in sicer na koncu septembra pa se začenjajo prva gibanja ljudi, katerim sledi
cel val. Tako se na grafu 6.3 linija krepko povzpne in v novembru doseže svoj maksimum.
39
Kot že omenjeno je bilo za mesec november dnevno število migrantov zabeleženih na 11
000. Takega števila ni mogla zadrževati in obvladati nobena država Evropske unije. Zaradi
nekoordiranosti med državami pa je prišlo do zmede in popačenih podatkov, kot tudi do
posledice grajenja ograje na območju državne meje. V mesecu decembru začne število
nedovoljenih migracij počasi padati, razmere se umirijo, še vedno pa je število prihoda
migrantov visoko.
Graf 6.4: Število nedovoljenih migracij v letu 2016 na območju RS - trend
Graf 6.4 prikazuje postopno upadanje števila nedovoljenih migracij, ki so še vedno odsev
begunskega vala oziroma množičnih migracij. Tako se v marcu število spusti na le še 1644
nedovoljenih prehodov, nato pa se v nadaljnjih mesecih stanje dokončno stabilizira.
Spodbudno je leto 2016, saj pride do postopnega zmanjševanje oziroma upadanje števila
nedovoljenih migracij, na katere so vplivale množične migracije. K temu je pripomoglo
usklajeno delovanje držav, ki je bilo osnovano na medsebojnih dogovorih. Delovanje
predvsem na poti množičnih migracij. Še vedno se pojavlja problematika sprejema in
vračanja migrantov v sosednje države. Število zavrnitev vstopa držaljanov tretjih držav na
našem delu zunanje schengenske meje se povečuje. V strukturi zavrnjenih po
državljanstvu prevladujejo državljani migracijsko najbolj rizičnih držav, tukaj gre za tiste
tujce, ki so bili prisotni v tokovih množičnih migracij. Obdobje množičnih migracij se v prvi
polovici marca 2016 zaključi, situacija na tem področju je tako do tega meseca dalje spet
40
stabilna. V juliju se je začelo povečano število nedovoljenih prehodov zunanje meje, v
novembru se je tako dvignilo na najvišjo raven, kot je tudi razvidno v zgornjem grafu 6.4.
Zaradi vremenskih razmer je prišlo do sezonskega zmanjšanja števila nedovoljenih
migracij (Policija, 2017).
Graf 6.5: Število nedovoljenih migracij med leti 2006 do 2016 na območju RS - trend
Graf 6.5 prikazuje število vseh nedovoljenih migracij zbranih iz stastičnih podatkov na
spletni strani policije od leta 2006 do 2016 v odbobju 11-ih let. Za leto 2015 in leto 2016
je prikazano število nedovoljenih migracij, ki so bili zabeležene brez množičnega prehoda
migrantov in beguncev v času begunske krize. Tako lahko vidimo, da se je število
nedovoljenih prehodov vse od leta 2006 manjšalo. Število nedovoljenih migracij je sicer v
primerjavi z drugimi državami članicami drastično manjše, zato lahko iz statističnih
podatkov sklepamo, da Slovenija nima težav s problematiko ilegalnih migracij, in da se
policija uspešno zoperstavlja s številom migrantov.
41
7 Razprava
Migracije, specifično ilegalne migracije so dokaj krhka, prav tako pa tudi zelo obširna
problematika, s katero se spopada večina razvitih držav dandanes. Zaradi globalizacije se
je ekonomsko stanje na trgu dela drastično spremenilo, spremenila se je tudi dinamičnost
pretočnosti blaga in ljudi po svetu.
Problem ilegalnih migracij nikakor ne moremo rešiti v kratkem času. Smo zelo skeptični,
ali se bo ta problem sploh kdaj uspel dokončno rešiti, saj je svet kot ga ljudje dandanes
poznamo zelo grob do ljudi iz manj razvitih držav. Prav tako je razpon meje med revnimi
in bogatimi velik. S tem se bo skozi čas pojavilo vedno več revnih ljudi, ki bodo delo
poskušali sčasoma iskati drugje, na nezakonit način. Danes se že srečujemo z izrazom
(dnevni) delovni migranti, kateri delajo v drugi državi, vsakodnevno pa se vračajo v
njihovo matično državo in s tem posredno delujejo na spreminjajo ekonomskih razmer na
trgu dela.
Prav tako z različnimi spremembami na področju vstopa tujcev v druge države, kot so
poostren nadzor, izravnalni ukrepi (identifikacija, preverjanje listin), razlogi bivanja in
priseljevanja, ni čudno da se danes toliko ljudi obrne na način nezakonitega prehoda
državne meje oziroma nezakonite vstopa, ki je predvsem cenejši (ne velja za tihotapljenje
ljudi) in dostopnejši za ljudi brez denarja (finančna sredstva) in premoženja, s katerimi
lahko zoperstavlja vprašanja in skeptične, temeljite preglede na mejah. Konec koncev
nobena država noče sprejeti v svojo državo osebe, ki nima ničesar (dokler ne gre za
prosilca mednarodne zaščite), veliko rajši sprejmejo bogatega človeka, oziroma osebo, ki
predpostavlja s premoženjem in finančnimi sredstvi. V tem je tudi ključen problem, ki pa
vsekakor ni edini. Reševanje problemov bi se moralo začeti že v izvorni državi, iz katere
migrant prihaja. Tam namreč vladajo beda, revščina, nasilje, posegi v človekove pravice in
temeljne svoboščine, kot tudi vojne, skratka razmere v katerih človek preprosto ne more
živeti. Zaskrbljeni smo sploh glede izpostavljanja nekaterih bogatejših ljudi. Ironično, prav
tako pa zelo žalostno je vedeti, da na enem delu sveta ljudje, predvsem otroci umirajo od
42
lakote, medtem ko na drugem delu sveta nekateri ljudje upravljajo z denarjem in viri za
življenje, kot da bi bilo teh stvari na pretek.
Problema ilegalnih migracij se policija zoperstavlja tako kot država oziroma zakonodaja
temu narekuje in tako kot le-ta razpolaga s sredstvi na področju nadzora meje. Policisti z
našega pogleda opravljajo uspešno delo, so pomemben člen nacionalne varnosti države,
saj so oni tisti, ki poskušajo prvi posredovati v zvezi z ilegalnimi migranti. Po avtorjevem
mnenju so ukrepi države oziroma policije efektivne, saj, kot je predstavljeno v samem
delu, število ilegalnih migrantov oziroma migracij vsaj v Sloveniji upada.
Kot zelo empatičen človek, kateremu se migranti, sploh iz Afrike, Sirije in drugih
izpostavljenih držav, ti ljudje smilijo, tudi tisti, kateri izberejo tihotapstvo, kot način
nezakonitega prehoda preko državne meje, kjer posredniki dajo le malo skrbi za ljudi in
kateri umirajo zaradi zadušitve ali zmrzali. Zaradi tega si prizadevamo in upamo na boljše
razmere v prihodnosti. Leto 2015 in 2016 žal tega nista pokazala, zato ostajamo skeptični.
Navsezadnje si ti ljudje niso sami krivi, da živijo takšno življenje, medtem ko drugi ljudje
razpolagajo z visoko vsoto denarja in premoženja. Obdobje kapitalizma je pripeljalo do
tega, da imajo eni ljudje več in drugi manj, posameznik pa v tem svetu nima velika vpliva.
Še nekaj kratkega o avtorjevih pogledih na begunsko krizo. Ukrepanje med begunsko krizo,
sploh sodelovanje med državami članicami Evropske unije bi lahko ocenili kot zelo slabo.
Vsekakor nobena od držav ni hotela, da tako število ljudi ostane na njihovem ozemlju.
Večina ljudi je hotela poiskati azil v Nemčiji, katera jim je bila primaren cilj. Zaradi izjav
nemških oblasti, ki so trdile, da se rabi ''delovna sila'' je privedla do tega, da se je veliko
število ekonomskih migrantov, skritih med prosilci za azil odpravilo v Nemčijo. S tem se je
ogromna vsota ljudi znašla pred vrati Evropske unije. Kar je po avtorjevem mnenju
manjkalo, je bila koordinacija držav Evropske unije. Ukrepati bi se moralo že na mejah
Grčije, kjer so migranti večinoma vstopali v Evropo. Zaradi pomanjkljivega načrtovanja,
koordiniranja, nudenja pomoči držav članic drugim državam članicam je prišlo do kaosa in
navsezadnje do gradnje ograj ob meji. Države so se hoteli ''obvarovati'' te kapacitete ljudi.
43
8 Verifikacija hipotez
V diplomski nalogi so bile zastavljene štiri hipoteze.
Hipoteza 1: Število ilegalnih migracij se je v Sloveniji zmanjšalo, saj Slovenija nikoli ni
imela težav s previsokim številom ilegalnih prehodov meje.
Iz statističnih podatkov, pridobljenih na spletni strani policije, smo ugotovili, da se je
število ilegalnih prehodov državne meje v Sloveniji skozi leta, ki smo jih obdelali v nalogi
zmanjševalo. Izjema sta bili leto 2015 in 2016, ko je prišlo do množičnega pritoka ljudi
oziroma do begunske krize. Ne moremo pa trditi, da Slovenija nikoli ni imela težav s
številom ilegalnih prehodov meja, saj smo naredili raziskavo od leta 2006. Že za leto 2006
lahko trdimo, da je bilo število v primerjavi z drugimi leti veliko višje. Leta 2007 je nato
število upadalo, leta 2008 pa se je krivulja v primerjavi z zadnjimi leti poravnala. Zaradi
tega lahko prvo hipotezo le deloma potrdimo.
Hipoteza 2: Poleg že ustaljenih vzrokov migracij so podnebne oziroma klimatske
spremembe nova oblika vpliva na migracije in bodo v prihodnje še bolj prevladovale.
Podnebne spremembe in njihova povezanost z migracijami niso nov pojav, so pa v zadnjih
20 letih s strani mednarodne skupnosti pridobile dodatno pozornost in so lahko
opredeljene kot vzrok, katere posledice so množični premiki ljudi. Po besedah IOM (2009)
so suše, poplave, močnejše nevihte, propadanje kmetijskih površin, onesnaženost pitne
vode in širjenje puščav razlogi za masovno preseljevanje ljudi. Vidmajer (2016) je pred
kratkim za Delo napisala, da ena od raziskav, ki se je poglobila v sirijsko krizo ugotavlja, da
je vojno in konflikte v Siriji ''deloma'' povzročila tudi dolgotrajna suša. Tako ugotovitve
kažejo na to, da bodo v prihodnosti podnebne spremembe odigrale pomembno vlogo na
področju migracij, zato hipotezo 2 potrjujem.
Hipoteza 3: Republika Slovenija za ilegalne migrante pomeni le točka oziroma postaja, iz
katere se nato odpravijo v druge države Evropske unije, kot njihove ciljne destinacije.
44
Slovenija leži na eni izmed najbolj pretočnih migrantskih poti, tako imenovani balkanski
poti. Zaradi tega je skozi Slovenijo v zadnjih letih prišlo veliko število migrantov, ki pa so
nato njihovo pot nadaljevali proti severu, proti državam kot so Nemčija, Avstrija, Švedska
in podobne. A čeprav je bila balkanska pot uradno naznanjena za ukinjeno, so migranti
našli nove poti, preko katerih pridejo v Evropsko unijo oziroma v schengensko območje.
Danes naj bi se podali po jadranski poti, ob obali preko Albanije, Črne Gore, Bosne,
Hrvaške in Slovenije proti Italiji. Tako tudi danes Slovenija ostaja tranzitna država za
migrante. Mnogi pa so mnenja, da se bo s še večjim pretokom migrantov Slovenija kmalu
preoblikovala v ciljno državo. Ko druge države Evropske unije ne bodo mogle sprejeti
določenega števila migrantov, bo Slovenija, kot ena od držav članic EU hitro postala
destinacija za mnogo migrantov, katerim je bil vstop v druge države zavrnjen. Tudi
begunska kriza, ki se je zgodila leta 2015, je bila lep primer, ki je kazala oziroma
ponazarjala odnos migrantov do Slovenije. Takrat skoraj nihče ni hotel ostati v Sloveniji ali
zaprositi za mednarodno zaščito, saj so vsi hoteli nadaljevati pot proti severu, večinoma
proti Nemčiji. Tako lahko to hipotezo potrdimo.
Hipoteza 4: Opremljenost in organizacija slovenske policije za posredovanje in opravljanje
nalog na področju ilegalnih migracij je na primerljivi ravni ostalih držav EU.
Slovenska policija ima na področju ilegalnih migracij specializirani dve enoti, ki opravljata
naloge usmerjeno v mejno problematiko in delo s tujci. To sta Policijska postaja za
izravnalne ukrepe Ljubljana (PPIU Ljubljana) in Specializirana enota za nadzor državne
meje (SENDM). Ti dve enoti prvi posredujeta v zvezi z ilegalnimi migranti ali tujci, ki
nezakonito prebivajo v Sloveniji. Vsekakor tudi drugi policisti na policijskih postajah
opravljajo postopke s tujci, a ti dve enoti sta posebno usposobljeni in specializirani v to
funkcijo. Policisti v zvezi s tujci opravljajo prve identifikacijske postopke, pregled listin,
preverjanje oseb, kontrol oseb, vozil in stvari, varovanju notranje in zunanje meje in druge
naloge, ki jih opravljajo policisti ob mejah in v notranjosti države. Pri tem imajo na
razpolago različno opremo, ki je na podobnem standardu kot v drugih državah po svetu.
Policisti držav EU imajo pri opravljanju nalog v uporabi najsodobnejšo opremo, kot so
infrardeče kamere, detektorji gibanja, toplotni detektorji, video kamere, endoskope in
45
druge pripomočke. Pri izsleditvi oseb uporabljajo tudi službene pse., čolne, helikopterje in
podobne stvari. Podobno so opremljeni tudi v ZDA in Avstraliji. V ZDA uporabljajo tudi
veliko vozil, saj je njihov teren obmejne kontrole površinsko veliko večji, teren pa je zelo
razgiban. Tako v ZDA uporabljajo tudi motorne sani, motorna kolesa, ki so namenjena za
vse vrste terena, kot tudi pripomočke, ki so bili že našteti. Avstralija se poleg naštetega
poslužuje še z biometrijo za izboljšano kontrolo vstopa ljudi, različne avtomatizirane
sisteme, ki pripomorejo k boljšim in dinamičnem beleženjem vstopa v državo, veliko
pozornosti pa dajejo tudi na internetno varnost. S povedanim lahko hipotezo 4 potrdimo.
9 Zaključek z napotki za prakso
Z vsemi zbranimi ugotovitvami pridemo do naslednjega zaključka. Problematika ilegalnih
migracij je zelo obširna in zajema širok spekter na družbeni, politični in varnostni ravni. Ne
pojavlja se le v eni državi, ampak so ilegalne migracije mednaroden pojav, ki se pojavljajo
predvsem v razvitejših državah. Ljudje se iz manj razvitih držav zatekajo v razvitejše,
zaradi različnih razlogov, kot so revščina, podnebne spremembe, iskanje boljšega življenja,
preživetje in podobno. Prav tako je eden od vzrokov tudi konflikt v državah izvora
migrantov, naj bo to vojna, nespoštovanje človekovih pravic, diskriminacija ali pa
ogrožanje varnosti ljudi. Zaradi nove tehnologije in pojava globalizacije, smo ljudje
mobilnejši, boljše informirani o stanju po svetu. Tako migranti opazijo priložnost, da
naredijo več iz svojega življenja in se odločijo za preseljevanje. A medtem ko se spreminja
dostopnost do različnih delov sveta za ljudi, se spreminja in krepi tudi varnost razvitejših
držav. Povišanje nadzora nad pritokom tujcev, stalno spreminjanje zakonov in izrazitejši
občutek nevarnosti, ki ga povzročajo teroristični napadi in s tem stereotipična mišljenja
ljudi do tujcev oziroma migrantov so pripeljali do tega, da se ljudje odločajo za
nedovoljene načine prehodov meja držav, nedovoljenega bivanja in črnega dela, saj se
bojijo njihovega obstoja. Zaradi ostrejših ukrepov in zakonov se tujci, sploh tisti, ki resno
potrebujejo pomoč, zatečejo v tihotapljenje ali so celo izpostavljeni trgovini z ljudmi.
Ilegalne migracije v Republiki Sloveniji so manj problematične, kot v drugih državah
članicah EU. S statističnimi podatki, prikazanimi v nalogi lahko ugotovimo, da se Slovenija
46
uspešno zoperstavlja ilegalnim migracijam. Slovenska policija je glede na standarde EU
dobro opremljena in usposobljena za posredovanje in ukrepanje v primeru nedovoljenih
prehodov meje, kot tudi nadzora v notranjosti državi s pomočjo izravnalnih ukrepov.
Slovenija je za migrante še danes tranzitna država, kar je bilo videno v begunskem valu
leta 2015, ko migranti niso hoteli ostati v Sloveniji, ampak so nadaljevali pot proti severu.
Vsekakor to ni slaba novica, a še vedno se ne moremo izogniti kruti resnici, da nam ob
ponovnem masovnem valu beguncev in migrantov grozi, da Slovenija kmalu postane tudi
ciljna destinacija.
Z zbranimi podatki lahko potrdimo, da slovenska policija uspešno deluje na področju
mejne problematike in problematike ilegalnih migracij v Sloveniji. Organiziranost policije,
ki specializirano deluje na področju tujcev oziroma mejne problematike je razdeljena na
Policijsko postajo za izravnalne ukrepe, ki izvaja izravnalne ukrepe po celotnem območju
Slovenije in je specializirana na tujce, in pa Specializirana enota za nadzor državne meje, ki
deluje predvsem na meji, po potrebi pa izvaja ukrepe tudi v notranjosti države. Tudi
policisti po območnih policijskih postajah opravljajo postopke s tujci, a niso izrecno
usposobljeni le na tem področju. Slovenska policija v zvezi s tujci deluje na področju
varovanja državne meje, preiskovanja kaznivih dejanj in prekrškov kot tudi nedovoljenih
prehodov preko državne meje, izvaja prve identifikacijske postopke s prosilci za azil,
deluje pri ukrepu odstranitve tujca in vračanja tujca v matično državo. Poleg tega policisti
izvajajo izravnalne ukrepe, torej pregled listin, preverjanje oseb, kontrolo oseb, prevoznih
sredstev in stvari. Pri varovanju državne meje policisti uporabljajo specialno opremo, kot
so endoskopi, infrardeče kamere, naprave za nočno opazovanje, poleg opreme pa se po
potrebi za izsleditev osebe uporabi tudi službene pse. Torej tako usposobljenost, kot tudi
opremljenost slovenske policije sta za posredovanje s tujci oziroma ilegalnimi migracijami
na visoki ravni.
V nadaljevanju lahko svetujemo, da bi države po vsem svetu bolj tesno sodelovale med
seboj in s skupnimi močmi in sredstvi prišli do rešitve problematike migracij. Vsekakor ta
pojav ena država ne more rešiti, pomembna so mednarodna sodelovanja, načrtovanje
skupnih ukrepov na politični, kot tudi na varnostni ravni ob množičnem prihodu
47
migrantov. To je predvsem pomembno zaradi aktualnih dogajanj v Turčiji, ki nam grozi z
masovno pošiljko novih migrantov. Reševanje konfliktov vojne in političnih režimov v Siriji,
Afganistanu, Iraku, Eritreji in drugih kriznih oziroma ogroženih državah je za zvezo NATO,
predvsem pa za Organizacijo združenih narodov (OZN) temeljnega pomena. Na družbeni
ravni bi bilo potrebno ljudi osveščati o stereotipskem mišljenju, o sprejemanju migrantov
in o tem, da pomagajo pri njihovi integraciji v novo okolje. Nadaljnjo bi bilo treba
preverjati pretočne poti, po katerih se gibljejo migranti oziroma bi bilo treba represivno
zapirati in posredovati na linijah, ki jih migranti, kot tudi tihotapci (prevozniki) uporabljajo
pri ''poslovanju'' tihotapljenja ljudi in trgovine z ljudmi.
48
Viri in literatura
Aleshkovski, A. I. (2013). Illegal Immigration as A Structural Factor of Global Development.
Globalistics and Globalization Studies , 243-256.
Bojesson, J. (2017).''It was an invastion'': How Hungary managed to erase illegal
immigration in just a few months. Dailycaller.com. Pridobljeno na
http://dailycaller.com/2017/04/30/exclusive-it-was-an-invasion-how-hungary-
managed-to-erase-illegal-immigration-in-just-a-few-months/
Bole, N. (2007). Vloga slovenske policije pri zmanjševanju ilegalnih migracij v Republiki
Sloveniji. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Boswell, C. (2005). Migration in Europe. Pridobljeno na
https://www.iom.int/jahia/webdav/site/myjahiasite/shared/shared/mainsite/poli
cy_and_research/gcim/rs/RS4.pdf
Broeders, D., Engbersen, G. (2007). The Fight Against Illegal Migration. Identification
Policies and Immigrants' Counterstrategies. American Behavioral Scientist, Volume
50, Issue 12. Pridobljeno na http://www.godfriedengbersen.com/wp-
content/uploads/The-Fight-Against-Illegal-Migration.pdf
Brumen, B. (2004). Migracije nigrskih Tuaregov v Libijo. Časopis za kritiko znanosti, letnik
32, 217/218(237-253). Pridobljeno na
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74IVWXJ
Čurin, S. (2006). Uveljavljanje mednaropravnih dokumentov s področja boja proti trgovini
z ljudmi. Pridobljeno na
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/THB/TZL2015/Zbornik-
Uveljavljanje_mednarodnopravnih_dokumentov_s_podrocja_boja_proti_trgovini_
z_ljudmi.pdf
Dockery, W. (8. 5. 2017). The Balkan route – explained. Infomigrants.net. Pridobljeno na
http://www.infomigrants.net/en/post/2546/the-balkan-route-explained
49
Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex). (ni datuma). Europa.eu.
Pridobljeno na https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/frontex_sl
Fix, M., Papademetriou, G. D., Batalova, J., Terrazas, A., Lin Yi-Ying, S., Mittelstadt, M.
(2009). Migration and the Global Recession. Migration Policy Institute.
Prodobljeno na file:///C:/Users/test/Downloads/MPI-BBCreport-Sept09.pdf
Gorenak, V., & Hrženjak, A. (2011). Delo policistov ob schengenski meji - študija primera.
Pridobljeno na
https://www.fvv.um.si/DV2010/zbornik/policijska_dejavnost/Gorenak_Hrzenjak.p
df
Internation Organization for Migration [IOM]. (2009). Migration, Environment and
Climate Change: Assessing the evidence. Pridobljeno na
http://publications.iom.int/system/files/pdf/migration_and_environment.pdf
Jakubowicz, L., Rauch, G., & Gruber, E. (2009). Migration. Vienna: .SIAK scientific series,
no. 4.
Kazenski zakonik (KZ-1). (2008, 2012, 2015, 2016). Uradni list RS, (50/12, 54/15, 6/16,
38/16).
Kok, P. (1999). The definition of migration and its application: Making sense of recent
South African census and survey data. SA Journal of Demography, 7 (1).
Prodobljeno na
https://www.commerce.uct.ac.za/Organisations/Demography/SA_Journal_of_De
mography/SAJD/Volume%207/SAJDem_1999_7_1_Kok.pdf
Konvencija o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. (2000). Uradni list
Evropske unije, (19/Zv. 2).
Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. (2004).
Uradni list RS, (14/2004).
50
Lednik, V. (2006). Migracijski tokovi v Evropski uniji. (Magistrsko delo). Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
Letos porast ilegalnih migrantov, kot tudi nedovoljenega bivanja v državi. Dnevnik.si. (14.
8. 2011). Pridobljeno na https://www.dnevnik.si/1042465565
Line, B., Poon, L. (2013). How other countries handle immigration.
News.Nationalgeographic.com. Pridobljeno na
http://news.nationalgeographic.com/news/2013/06/130630-immigration-reform-
world-refugees-asylum-canada-japan-australia-sweden-denmark-united-kingdom-
undocumented-immigrants/
M. G. (28. 3. 2016). Črne napovedi se uresničujejo: Prvi migranti ilegalno čez slovensko
Primorje. Nova24tv.si. Pridobljeno na http://nova24tv.si/slovenija/crne-napovedi-
se-uresnicujejo-prvi-migranti-ilegalno-ze-po-drugi-balkanski-poti-skozi-secovlje/
Medica, K. (2007). Sodobne migracije in dileme varnosti. Pridobljeno na
http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1MADSF00/8e8880c7-150e-4abd-
894d-dd4acb12ab0a/PDF
Mertük, J. (2009). Migracije v Evropi - vzroki in posledice. (Diplomsko delo). Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Migrant crisis: Migration to Europe explained in seven charts. BBC.com. (4. 3. 2016).
Pridobljeno na http://www.bbc.com/news/world-europe-34131911
Migration and human mobility. Thematic Think Piece. (2012). Pridobljeno na
http://www.un.org/millenniumgoals/pdf/Think%20Pieces/13_migration.pdf
Mlekuž, J. (2011). ABC migracij. Pridobljeno na http://ikss.zrc-
sazu.si/sites/default/files/ISBN9789612542672.pdf
Mozetič, P. (2009). Nezakonite migracije in spreminjanje pojmovanja zasebnosti v družbi
nadzora. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 1(3-15). Pridobljeno na
51
http://www.policija.si/images/stories/Publikacije/RKK/PDF/2009/01/RKK2009-
01_PolonaMozetic_NezakoniteMigracije.pdf
Mull, T. (2014). How do other countries handle illegal immigration?. HumanEvents.com.
Pridobljeno na http://humanevents.com/2014/06/24/how-do-other-countries-
handle-illegal-immigration/
N. Ž. (20. 3. 2017). Turčija Evropi grozi s pošiljanjem 15.000 migrantov na mesec.
Nova24tv.si. Pridobljeno na http://nova24tv.si/svet/turcija-evropi-grozi-s-
posiljanjem-15-000-migrantov-na-mesec/
Policija. (28. 3. 2017). 7. aprila se na zunanjih schengenskih mejah začenja sistematična
mejna kontrola vseh potnikov. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/en/component/content/article/35-sporocila-za-
javnost/87657-7-aprila-se-na-zunanjih-schengenskih-mejah-zaenja-sistematina-
mejna-kontrola-vseh-potnikov-tudi-dravljanov-eu
Policija. (n. d.). O slovenski policiji. Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/o-
policiji?lang=
Policija. (14. 1. 2008). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije v letu 2007.
Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2007.pdf
Policija. (19. 1. 2009). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2008.pdf
Policija. (11. 1. 2010). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije v letu 2009.
Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2009.pdf
52
Policija. (n. d.). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2010/200111-december2010.pdf
Policija. (16. 1. 2012). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2011/December2011.pdf
Policija. (21. 1. 2013). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2012/December2012.pdf
Policija. (6. 1. 2014). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2013/December2013.pdf
Policija. (12. 1. 2015). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2014/December2014.pdf
Policija. (13. 1. 2016). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2015/December2015.pdf
Policija. (9. 1. 2017). Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/2016/December_2016.pdf
Policija. (29. 11. 2007). Izravnalni ukrepi za večjo varnost v schengnu – informacija z
novinarske konference. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/3534-
sporo1862?tmpl=component&print=1&page=&lang=
53
Policija. (15. 9. 2015). Naloge in pristojnosti slovenske policije v zvezi z ilegalnimi migranti.
Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-
sporocila-za-javnost/79737-naloge-in-pristojnosti-slovenske-policije-v-zvezi-z-
ilegalnimi-migranti
Policija. (2016). Obravnava migrantov ob nezakonitem vstopu. Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/DelovnaPodrocja/meja/migracije/Obravnav
a_migrantov_ob_nezakonitem_vstopu.pdf
Policija. (n. d.). Policijska postaja za izravnalne ukrepe. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/mejne-zadeve-in-tujci/1106
Policija. (31. 1. 2008). Predstavitev Policijske postaje za izravnalne ukrepe Ljubljana.
Pridobljeno na http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-
sporocila-za-javnost/1939-sporo_2007
Policija. (26. 6. 2013). Uvedba skupne mejne kontrole in pogoji za prehod meje na mejnih
prehodih po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo 1. julija 2013. Pridobljeno na
http://www.policija.si/index.php/component/content/article/35-sporocila-za-
javnost/68069-uvedba-skupne-mejne-kontrole-in-pogoji-za-prehod-meje-na-
mejnih-prehodih-po-vstopu-hrvake-v-evropsko-unijo-1-julija-2013
Policija. (16. 1. 2007). Zadeva: Ilegalne migracije na območju Republike Slovenije.
Pridobljeno na
http://www.policija.si/images/stories/Statistika/MejnaProblematika/IlegalneMigr
acije/il-prehodi2006.pdf
Po Sloveniji lovili nezakonite migrante; samo v ponedeljek so jih prijeli 18. (26. 4. 2017).
Reporter.si. Pridobljeno na http://reporter.si/clanek/slovenija/po-sloveniji-lovili-
nezakonite-migrante-samo-v-ponedeljek-so-jih-prijeli-18-509211
Reemer, G. (2014). How does The Netherlands handle illegal immigration?. Quora.com.
Pridobljeno na https://www.quora.com/How-does-The-Netherlands-handle-
illegal-immigration
54
Resolucija o imigracijski politiki Republike Slovenije (ReIPRS). (1999). Uradni list RS,
(40/99).
Ručman, B. A., & Frangež, D. (2014). Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja
delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in izvrševanja kaznivih dejanj.
Pridobljeno na
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/THB/ZAKLJUCNO_POROCILO_-
_TZL.pdf
Siegel, N. (2014). How other countries deal with immigration. Ozy.com. Pridobljeno na
http://www.ozy.com/acumen/how-other-countries-deal-with-immigration/34204
The Department of Immigration and Border Protection. (ni datuma). Who are we.
Pridobljeno na https://www.border.gov.au/australian-border-force-abf/who-we-
are
The Department of Immigration and Border Protection. (ni datuma). Protecting out
borders. Pridobljeno na https://www.border.gov.au/australian-border-force-
abf/protecting
Urad vlade za komuniciranje RS [UKOM GOV RS]. (2001). Illegal migration – a threat to
Slovenia's national security. Pridobljeno na
http://www.ukom.gov.si/en/media_room/background_information/domestic_pol
icy/illegal_migration_a_threat_to_slovenias_national_security/
Uredba (EU) 2016/399 z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje
oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah).
Uredba (EU) 2017/458 z dne 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z
okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah.
U.S. Customs and Border Protection [CBP]. (2015). Border Patrol Overview. Pridobljeno na
https://www.cbp.gov/border-security/along-us-borders/overview
55
Vidmajer, S. (2016). Vpliv globalnega segrevanja na vojno v Siriji. Delo.si. Pridobljeno na
http://www.delo.si/svet/krize/vpliv-globalnega-segrevanja-na-vojno-v-siriji.html
Zakon o nadzoru državne meje (ZNDM-2). (2007, 2010, 2013, 2017). Uradni list RS, (35/10,
15/13, 5/17).
Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). (2013, 2015, 2017). Uradni list RS,
(15/13, 23/15, 10/17).
Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol). (2013, 2014, 2015, 2016). Uradni list RS,
(15/13, 11/14, 86/15, 77/16).
Zakon o tujcih (ZTuj-2). (2011, 2017). Uradni list RS, (16/17).