prispevek eu k razvojnim ciljem tisoČletja · 2013-12-19 · 2 prispevek eu k razvojnim ciljem...

EVROPSKA KOMISIJA

Nekaj ključnih rezultatov iz

programov Evropske

komisije

PRISPEVEK EU K RAZVOJNIM CILJEM

TISOČLETJA

2010

PRISPEVEK EU K RAZVOJNIM CILJEM TISOČLETJA

KAJ SO RAZVOJNI CILJI TISOČLETJA?

1. Izkoreniniti skrajno revščino in lakoto

2. Doseči splošno osnovno izobrazbo

3. Spodbujati enakost spolov in krepiti vlogo žensk

4. Zmanjšati umrljivost otrok

5. Izboljšati zdravje mater

6. Boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim

7. Zagotoviti okoljsko trajnost

8. Razviti globalno partnerstvo za razvoj

Evropska unija (EU) se je leta 2000 na srečanju ZN na vrhu ob prelomu tisočletja pridružila zavezi za zmanj-

šanje svetovne revščine, s katero bo rešenih na milijone življenj. Voditelji 189 držav so določili osem posameznih ciljev, ki naj bi jih dosegli do

leta 2015:

Prispevek EU k razvojnim ciljem tisočletja 1

Vsebina

2010

Izpolnjevanje obljub . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2„Dosegli smo velik napredek“ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3Revščina in lakota . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4Osnovno izobraževanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Enakost spolov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8Umrljivost otrok . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Zdravje mater. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12Virus HIV/aids, malarija in druge bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Okoljska trajnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16Globalno partnerstvo za razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18Pomoč EU v dejstvih in številkah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Metodološka opomba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

Nekaj ključnih rezultatov iz programov Evropske komisije

2 Prispevek EU k razvojnim ciljem tisočletja

IZPOLNJEVANJE OBLJUB

Zaveza Evropske unije za uresničitev razvojnih ciljev tisoč-letja je trdna, zato si močno prizadevamo za izkoreninjenje

revščine in izboljšanje življenjskih razmer do leta 2015. EU kot največja svetovna donatorka zagotavlja več kot polovico vse

pomoči, ki se steka v države v razvoju. Samo Evropska komi-sija prispeva 13 % vse pomoči – 12,3 milijarde EUR v letu 2009 – in sicer s programi za spodbujanje razvojnih ciljev

tisočletja in v sektorjih, ki so pomembni za trajnostni razvoj, na primer v sektorjih infrastrukture, podnebja in energije.

V tej publikaciji vam ponujamo pregled, kako vse smo pomagali najbolj prikrajšanim prebivalcem sveta. Z gradnjo bolnišnic in cest, zagotavlja-njem zdravstvenih in izobraževalnih storitev ali s hitrim odzivanjem na krize s preskrbo hrane si vztrajno prizadevamo za konkretno uresniče-vanje svojih ambicij za bolj poštene in uspešne družbe po vsem svetu.

S ponosom vam predstavljam ključne rezultate, ki pričajo o delovanju Komi-sije. Zavedam pa se tudi, da je pot do uresničitve razvojnih ciljev tisočletja še

dolga, kar zlasti velja za najbolj občutljive države. Sodelovanje donatork je treba okrepiti in izboljšati, čeprav pot, na katero so se podale, ni namenjena samo njim. Izredno pomembni sta tudi načeli lastništva partnerskih držav in sood-govornosti. Te skupne cilje je mogoče doseči zgolj in samo s sodelovanjem.

José Manuel BarrosoPredsednik Evropske komisije


„DOSEGLI SMO VELIK NAPREDEK PRI IZKORENINJENJU REVŠČINE“

politiko in učinkovitejšo pomoč. Za države v razvoju pa to pomeni več lastništva in intenzivnejšo usmeritev v razvojne cilje.

Kako EU prispeva k razvojnim ciljem tisočletja?EU zagotavlja več kot polovico razvojne pomoči, torej smo najve-čja podpornica držav v razvoju pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja. Gradimo bolnišnice in šole, usposa-bljamo medicinske sestre, vendar to ne pomeni, da lahko zaspimo na lovo-rikah. Čaka nas še veliko dela, tako na področjih, povezanih z razvojnimi

Smo na dobri poti, da dosežemo razvojne cilje tisočletja?V desetih letih smo dosegli velik napredek pri izkoreninjenju revščine. Še vedno pa zaostajamo na podro-čju takojšnjih ciljev. To pomeni, da bi morali podvojiti, celo potrojiti priza-devanja. Za razvite države to pomeni več razvojne pomoči, bolj usklajeno

cilji tisočletja, kot drugod, na primer pri podpori za veliko energetsko infra-strukturo ali razvoju bolj dinamičnih gospodarskih sektorjev v Afriki.

Kaj je torej treba storiti že sedaj?Najprej moramo okrepiti programe, ki smo jih že razvili v sektorjih zdravja, izobrazbe in sociale. Nato je treba usmeriti vse sile v dobro upravlja-nje. In tretjič, usmeriti se moramo na tako imenovano skladnost politike za razvoj, saj sama pomoč ni dovolj. Svoje razvojne cilje moramo podpreti tudi s trgovsko, kmetijsko in ribiško politiko.

Komisar EU za razvoj Andris Piebalgs pojasnjuje, kje smo in kaj moramo še storiti


CILJ

IZKORENINITI SKRAJNO REVŠČINO IN LAKOTO

Približno 1,4 milijarde ljudi živi v skrajni revščini Leta 1990 je bilo takih ljudi 1,8 milijarde

Poglavitni cilj ukrepov, ki jih EU izvaja v državah v razvoju, je odprava skrajne revščine in lakote. Evropska komisija podpira partnerske države pri prizadevanju za boljšo proizvodnjo hrane in dostop do nje, boljšo prehrano ter za zagotavljanje osnovnih dobrin, kot sta voda in energija. Ključnega pomena za izkoreninjenje revščine je tudi zavzemanje za dostojne delovne razmere, pošteno in produktivno zaposlitev za vse ter socialnovarstvene mehanizme.

Komisija poleg humanitarne pomoči – nujna pomoč za odziv na naravne katastrofe ali konflikte – vsako leto nameni več kot 600 milijonov EUR za varnost preskrbe s hrano. To pomeni, da ljudje dobijo fizični in ekonomski dostop do osnovne hrane, ki jo potrebujejo. Med letoma 2002 in 2009 je 24 milijonov ljudi, ki živijo v skrajni revščini, dobilo semena in orodje, neposredna denarna nakazila in hrano. Zaradi dviga cen hrane v letu 2007/2008 je bil ustanovljen instrument EU za hrano, v okviru katerega je bila v treh letih za izboljšanje kmetijske proizvodnje in preskrbe s hrano v 50 najbolj prizadetih državah namenjena milijarda EUR.

Komisija namerava ustvarjati delovna mesta in prihodke tudi s spodbujanjem naložb ter razvojem trgovine in zasebnega sektorja. S krepitvijo standardov dela, zagotavljanjem poklicnega usposabljanja ter izboljšanjem varnostnih ukrepov in sistemov socialnega varstva – v formalnem in neformalnem sektorju – se povečuje tudi dostop ljudi do dostojnega dela. Tako je bilo na primer od leta 2004 poklicnega usposabljanja deležnih 4,8 milijona posameznikov.

24

1

milijonov ljudi prejelo pomoč prek socialnih transferjev, povezanih z varno preskrbo s hrano


4,8 milijona ljudi deležnih tehničnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja

Učinkovito ustvarjanje delovnih mest v Malaviju Program javnih del, ki ustvarjajo dohodek, je v Malaviju usmerjen v ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje dostopa do trgov in socialnih zmogljivosti, in sicer prek gozdarstva, kmetijstva in del, povezanih s kmetijsko infrastrukturo.

Med letoma 2005 in 2009 je bilo posajenih 17 milijonov dreves in zgrajenih 650 kilometrov podeželskih cest. Eden od upravičencev pojasnjuje:

“Posamezne skupnosti so leta in leta čakale na obnovo cest. Cesta, zgrajena v okviru programa javnih del, je olajšala dostop do okrožnega središča, bolnišnic, trgov in trgovskih središč”.


CILJ 2DOSEČI SPLOŠNO OSNOVNO IZOBRAZBO

69 milijonov otrok ne hodi v šolo, pri čemer jih polovica prihaja iz podsaharske AfrikeV obdobju 2000-2007 se je svetovni delež otrok, ki obiskujejo osnovno šolo, povečal s 83 % na 88 %

Evropska komisija podpira izobraževanje v več kot sto državah po svetu. Usmerja se na osnovno izobraževanje kot podlago za nadaljnje učenje ter razvoj spretnosti in znanj. V celotnem sektorju uporablja uravnotežen pristop, poseben pomen pa pripisuje splošnemu dostopu do osnovnošolskega izobraževanja, pravici deklic in najbolj ranljivih skupin do izobraževanja ter višji kakovosti izobraževanja in uspo-sabljanja. Komisija poleg gradnje šol in usposabljanja učiteljev krepi zmogljivosti ministrstev za šolstvo za načrtovanje, izvajanje in spremljanje izobraževalnih politik. Eno od ključ-nih orodij so sistemi za upravljanje izobraževanja in informacijski sistemi, saj lahko prispevajo k zmanjšanju geografskih razlik ali razlik med spoloma. Na območjih, kjer otroci nimajo dostopa do šolanja, Komisija podpira neformalno izobraževanje. Komisija sodeluje z najrazličnejšimi partnerji: centralnimi vladami, lokalnimi organi, civilnodružbenimi organizacijami in zasebnim sektorjem. Sodeluje tudi z državami v razvoju in drugimi donatorji, na primer prek pobude za pospešeno izvajanje pro-grama Izobraževanje za vse. Od leta 2004 se je tako na račun podpore, ki jo je zagotovila Komisija, v osnov-nošolsko izobraževanje vključilo 9 milijonov otrok in usposobljenih je bilo več kot 720 000 osnovnošolskih učiteljev.

milijonov novih učencev vključenih v osnovnošolsko izobraževanje

9


usposobljenih osnovnošolskih

učiteljev

720000

Bolj kakovostne šole v EgiptuProgram za izboljšanje izobraževanja, ki je bil vzpostavljen v letu 1998, podpira reforme osnovnega izobraževanja v Egiptu. Evropska komisija, ki je za program od začetka izvajanja v letu 2006 namenila 100 milijonov EUR, je pomagala zgraditi 148 šol, 1150 šol pa je opremila z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in zagotovila usposabljanje. Od leta 1996 se je neto stopnja vpisa povečala za 12 % – in v marsikateri vasi se je povečal vpis deklic. Otroci dosegajo večje uspehe pri preizkusih znanja na koncu leta. Komisija podpira tudi projekt Učinkovita šola, s katerim so spodbudili starše k dejavnejši udeležbi v šolskem življenju.


CILJ

SPODBUJATI ENAKOST SPOLOV IN KREPITI VLOGO ŽENSK

V južni Aziji je na višje stopnje izobraževanja vpisanih 76 deklet na 100 fantovLeta 1999 je bilo takih deklet 71

Enakost med spoloma je eden od osnovnih pogojev za zmanjšanje revščine. Gre za politično moč in dostop do zaposlitve, socialnih storitev in osnovnih človekovih pravic. Zaradi tega Evropska komisija vključuje vprašanja enakosti spolov v vse vidike razvoj-nih programov.

Cilj je zagotoviti enakopraven dostop do sredstev in nadzor nad njimi, enako velja za enake možnosti na političnem in ekonomskem področju. Ukrepi na področju spolov vključujejo podporo za zakonodajo s področja enakosti spolov, zagotavljanje, da se vprašanja spolov vključijo v vladne strategije, in boljšo izobrazbo – za dekleta in fante. Na nižji ravni so usmerjeni proti nasilju nad ženskami, kamor sodijo tudi domače nasi-lje, obrezovanje žensk in trgovina z njimi. Pozornost se posveča tudi enakosti moških in žensk v postopkih gradnje miru in obnove.

Komisija spodbuja enakost spolov in krepitev vloge žensk prek dialoga z vladami in programov, ki se izvajajo na terenu. Pomembnim partnerjem, kot so mednarodne in lokalne civilnodružbene organizacije, namenja tudi sredstva.

Komisija je v zadnjih petih letih v desetih državah podsaharske Afrike omogočila vpis 85 000 učenk v srednješolsko izobraževanje.

3

Več kot 85000 učenk vpisanih v srednješolsko izobraževanje


Zavzemanje za pravice žensk v MehikiV mehiški državi Tlaxcala se spopadajo z resnimi težavami zaradi trgovanja z ženskami in njihovega spolnega izkoriščanja. Do leta 2008 ni trgovina z ljudmi veljala niti za kaznivo dejanje. Evropska komisija je financirala lokalno organizacijo, ki se zavzema za pravice žensk. Direktor organizacije pojasnjuje:

“S kampanjo, v kateri smo sodelovali z nevladnimi organizacijami in drugimi lokalnimi skupinami, smo informirali javnost o trgovanju in ustvarili javni pritisk”. Z mobilizacijo civilne družbe – zbrali so 25 700 podpisov in imeli dve demonstraciji – so dosegli, da se trgovanje v Tlaxcali zdaj preganja z zakonom.

Skoraj 4000

študentk sodelovalo v

programu Erasmus Mundus

in drugih programih za

mobilnost študentov


CILJ

ZMANJŠATI UMRLJIVOST OTROK Od vsakih 1000 rojenih otrok jih 65 umre pred petim letomLeta 1990 je bilo 93 smrti na 1000 otrok

Varstvo otrokovih pravic in njihovih temeljnih potreb je bistveni del delovanja EU v Evropi in po svetu.

Zmanjšanje umrljivosti otrok zahteva uvajanje izboljšav v veliko sektorjih, zlasti pa na področjih prehranjenosti, vode in javne higiene, izobraževanja in zdravstve-nega varstva. Vlade in skupnosti lahko s financiranimi programi poskrbijo za izbolj-šanje življenjskih razmer in zagotavljanje bistvenih storitev, ki omogočajo dostop do ustreznih zmogljivosti zdravstvenega varstva, usposabljanje osebja ter zago-tavljanje zdravil in ustreznih informacij. Evropska komisija vključuje zdravje otrok tudi v politične dialoge s partnerji.

Na mednarodni ravni Komisija prispeva k zdravstvenim pobudam, kot sta Sve-tovni sklad za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji ter Svetovna zveza za cepiva in imunizacijo. V okviru slednje so s programom cepljenja preprečili 5,4 milijona prezgodnjih smrti.

Komisija je v zadnjih petih letih prispevala tudi k cepljenju več kot 5 milijonov otrok proti ošpicam.

4

5,5 milijona otrok, mlajših od enega leta,

cepljenih proti ošpicam


Izboljšanje zdravstvenega varstva v UzbekistanuPovprečna umrljivost otrok v EU znaša 5 na 1000 živorojenih otrok. V Uzbekistanu je bilo v letu 2006 zabeleženih 57 smrti na vsakih 1000 novorojenčkov. Financiranje Evropske komisije – 3,5 milijona EUR med letoma 2008 in 2010 – je usmerjeno v znižanje te številke z izboljšanjem zmogljivosti za zdravstveno varstvo in usposabljanjem. Komisija in Unicef sodelujeta z vlado, da bi pomagala uzbeškim bolnišnicam in zdravstvenim delavcem doseči mednarodne standarde. Mlada mamica pravi:

“Zdravnica iz te bolnišnice mi je svetovala, še preden sem zanosila. Nato me je spremljala vso nosečnost.”

Zgrajenih ali

obnovljenih skoraj

5000 zdravstvenih

centrov in objektov


CILJ 5IZBOLJŠATI ZDRAVJE MATER

Vsako minuto umre ena ženska zaradi zapletov med nosečnostjo in pri poroduOd leta 1990 se je število porodov, pri katerih je prisotno usposobljeno zdravstveno osebje, povečalo za 20 %

Prispevek Evropske komisije k izboljšanju zdravja mater, kamor sodi tudi spolno in repro-duktivno zdravje, je večinoma izražen v obliki podpore državam pri krepitvi njihovih zdra-vstvenih politik in sistemov, v katere vključujejo kakovostno načrtovanje družine in stori-tve na področju reproduktivnega zdravja. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju, da so države v razvoju same odgovorne za lastne strategije zdravstvenega varstva.

Primeri pomoči vključujejo povečanje dostopa do nege mater in novorojenčkov ter nujno porodniško nego, usposabljanje babic in specializiranih pomočnikov pri porodu, ustvar-janje boljših delovnih razmer za zdravstveno osebje ter povečanje razpoložljivosti in dostopa do kontracepcijskih sredstev. Od leta 2004 je bilo na račun podpore Komisije zagotovljenih več kot 10 milijonov posvetovanj o reproduktivnem zdravju in več kot 4 milijone porodov v prisotnosti zdravstvenega osebja.

Komisija poleg tega podpira storitve za načrtovanje družine in se dejavno zavzema za krepitev pravic žensk, da bodo lahko na podlagi ustreznih informacij same sprejemale odločitve o materinstvu.

Komisija v ta namen sodeluje z nacionalnimi vladami, predvsem prek političnega dia-loga, zagotavljanja pomoči prek njihovih lastnih proračunov ter z najrazličnejšimi nevla-dnimi organizacijami in agencijami Združenih narodov, ki se zavzemajo za pravico do storitev in povečujejo dostop do njih.

Komisija poleg tega podpira storitve za načrtovanje družine in se dejavno zavzema za krepitev pravic žensk, da bodo lahko na podlagi ustreznih informacij same sprejemale 10,8 milijona posvetovanj o reproduktivnem zdravju


Oskrba za matere v nujnih primerih v AfganistanuV Afganistanu je zaradi revščine, pomanjkljive infrastrukture in pomanjkanja babic smrtnost mater ena najvišjih na svetu. Več kot 1,6 % žensk umre med nosečnostjo ali porodom.Evropska komisija je v obdobju 2005-2007 prispevala 7,7 milijona EUR za vladni osnovni sveženj zdravstvenih storitev v provinci Nangarhar. Sveženj, ki je namenjen predvsem za zdravje žensk in otrok, dosega 1,2 milijona ljudi. S podporo je bil uveden pilotni program usposabljanja babic, odprtih je bilo 324 delovnih mest v zdravstvu. Število žensk, ki so deležne predporodne nege, se je povečalo s 5 % v letu 2003 na 30 % v letu 2006.

4 milijoni porodov

v prisotnosti

usposobljenega

zdravstvenega osebja


CILJ 6BOJ PROTI VIRUSU HIV/AIDSU, MALARIJI IN DRUGIM BOLEZNIM

V letu 2004 je bilo 2,2 milijona smrti povezanih z aidsomV letu 2008 se je to število znižalo na 2 milijona

Evropska komisija obravnava virus HIV/aids, malarijo in druge bolezni z dvema pristopoma, ki se dopolnjujeta in vzajemno podpirata: dvostransko podporo za okrepitev zdravstvenih sistemov, s katero se zagotavlja enakopraven dostop do kakovostne oskrbe, in dejavnim članstvom v svetovnem skladu za boj proti aidsu, tuberkulozi in malariji. Podpira celostne zdravstvene programe, glede katerih se dogovori neposredno z vladami partnerskih držav in ki jim omogočajo, da okrepijo svoje sisteme zdravstvenega varstva in usmerijo zagotavljanje zdravstvenih stori-tev tja, kjer jih najbolj potrebujejo.

Komisija je od leta 2002 s prispevki v Svetovni sklad za boj proti aidsu, tuberku-lozi in malariji 7,7 milijona posameznikom omogočila dostop do mrež, obdelanih z insekticidom. Zagotovila je tudi kombinirano antiretroviralno terapijo za 750 000 posameznikov z naprednim stadijem okužbe z virusom HIV.

750000 ljudi z

naprednim stadijem

okužbe z virusom HIV

prejelo kombinirano

antiretroviralno terapijo


Poznavanje virusa HIV v Malaviju in MozambikuTrgovski poti Nacala in Maputo, ki povezujeta Mozambik in Malavi, sta območji z visoko stopnjo okuženosti z virusom HIV.V projektu, ki ga je financirala Komisija, so bile vzpostavljene podporne mreže za zagotavljanje testiranja, svetovanja in nege. Potekala so tudi usposabljanja lokalnih organizacij za zmanjšanje stigmatizacije okuženosti z virusom HIV in doseganje mladih.

“Preden smo začeli izvajati projekt, je bilo mlade sram prositi za kondome – zdaj jih hodijo iskat k nam”, pravi eden od vodij v vrstniški mentorski skupini. Oblikovanih je bilo deset podpornih skupin in stopnja spolno prenosljivih okužb med mladimi v območju Ribaué (Mozambik) se je prepolovila.

7,7 milijona ljudi

dobilo mreže, obdelane

z insekticidom


CILJ 7ZAGOTOVITI OKOLJSKO TRAJNOST

0,9 milijarde ljudi nima dostopa do varne pitne vodeLeta 1990 je bilo takih ljudi 1,2 milijarde

Cena gospodarskega razvoja ne bi smela biti okolje, zaradi tega je skrb za okolje vključena v vse razvojne programe. Evropska komisija podpira tudi posebne pro-grame, s katerimi se loteva okoljskih izzivov trajnostnega razvoja.

Dostop do varne vode, komunalne infrastrukture in higiene je ključen dejavnik za boljše zdravje, prinaša tudi koristi na področju skrbi za preživljanje. Komisija si sku-paj s partnerskimi državami prizadeva zagotoviti, da se upoštevajo potrebe po vodi in komunalni infrastrukturi. Ker se Komisija zaveda, da lahko pomanjkanje virov privede do konfliktov, podpira tudi sodelovanje med državami pri delitvi virov. Pro-grami za vodo in komunalno infrastrukturo, ki prispevajo h gradnji infrastrukture za pitno vodo in sisteme odpadnih voda ter zagotavljanju komunalne infrastrukture in higiene, so vredni skoraj 400 milijonov EUR na leto. Rezultat tega je, da je bilo od leta 2004 več kot 31 milijonov ljudi priključenih na pitno vodo, 9 milijonov pa na komunalno infrastrukturo. Na področju biotske raznovrstnosti in naravnih virov se Komisija usmerja na varstvo občutljivih vrst, regij ali ekosistemov in preprečevanje krčenja gozda. Projekti, ki se izvajajo na lokalni in višjih ravneh, so posvečeni ravnanju z odpadki, upravljanju obal-nih območij, ribištvu, širjenju puščav, trajnostni rabi tal ter trajnostni porabi in proi-zvodnji. Tako je Komisija na primer pomagala ohraniti 1,1 milijona km2 zavarovanih območij po vsem svetu. Podnebne spremembe so obravnavane s programi, usmerje-nimi v zmanjšanje vpliva teh sprememb na najbolj ranljive regije.

Več kot 31milijonov

ljudi priključenih

na boljšo infrastrukturo

za pitno vodo,

zgrajenih

9,3 milijona

priključkov na

komunalno infrastrukturo


Dostop do vode v UgandiDo nedavnega je imelo ugandsko mestece Mubende sistem za oskrbo z vodo iz leta 1925. Ženske in otroci so morali peš premagovati dolge razdalje, da so prišli do čiste vode. Higiena je bila na izredno nizki ravni. Leta 2001 se je začel s financiranjem Evropske komisije izvajati projekt Voda in kanalizacija za mesta na srednjem zahodu. Do leta 2007 je tako dobilo dostop do vode 25000 ljudi v treh mestih, med katera sodi tudi Mubende.

“Od takrat lahko pripravim več soka za svoje stranke, kar mi prinaša več prihodka”, navaja lokalna podjetnica.

“Naša voda je varna za pitje, zato v moji družini ni več težav zaradi driske”.

Stepa je eden najbolj dragocenih ekosistemov v Evropi, vendar je njena trajnost ogrožena. Evropska komisija si skupaj z ukrajinskimi, moldavskimi in ruskimi organi prizadeva za zavarovanje stepe. Oblikovane so bile pilotne kmetije, s katerimi naj bi pokazali,

Varstvo evrazijskih step

kako sta varstvo okolja in ekološko trajnostno kmetovanje lahko donosna. Zavarovanih je bilo milijon hektarov tal. Ker samo v Ukrajini vsako leto ostane zapuščenih 200 stepskih vasi, se podpora namenja tudi za ekološki turizem in lokalno podjetništvo.

1,5 milijona km² zavarovanih gozdov

in 1,1milijona km² ohranjenih zavarovanih območij


CILJ 8RAZVITI GLOBALNO PARTNERSTVO ZA RAZVOJ

Pomoč pri večini donatork še vedno ostaja veliko pod ciljem Združenih narodov 0,7 % bruto nacionalnega dohodka.In vendar je v letu 2009 skupna uradna pomoč za razvoj dosegla 119,6 milijarde USD v primerjavi z 80 milijardami USD v letu 2004.


Pomoč državam AKP pri izvažanju na svetovni trgProgram, imenovan pobuda za pesticide (Pesticides Initiative Programme, PIP), omogoča gospodarskim družbam iz držav AKP, ki izvažajo vrtnarske proizvode, da ravnajo bolj v skladu s predpisi s področja varnosti prehrane, kar jim zagotavlja dolgoročno trajnost.

“Našemu podjetju je zelo koristila podpora iz programa PIP”, pravi kenijska podjetnica.

“Od izdajanja potrdil lani smo prodajo povečali s 25 ton na mesec na povprečno 65 do 90 ton na mesec. Sedaj imamo trikrat več strank”.

Pomoč iz programa PIP je prejelo približno 100 000 majhnih družinskih kmetij.

Učinkovitejša pomočEvropska komisija se dejavno zavzema za učinkovitost pomoči. Prizadeva si za kakovostno pomoč, usmerjeno na rezultate, in sicer na treh ravneh: kot individualna donatorka, na ravni EU z usklajevanjem pristopov z državami čla-nicami ter na mednarodnem prizorišču s sodelovanjem v Organizaciji za eko-nomsko sodelovanje in razvoj.

Pristop EU k učinkovitosti pomoči je praktičen: leta 2009 si je zastavila 21 ukre-pov, ki jih je treba izvesti pred mednarodnim visokim forumom o učinkovitosti pomoči, ki bo potekal leta 2011 v Seulu. Med prednostne naloge se uvrščajo uporaba lastnih sistemov držav upravičenk kot prve možnosti za usmerjanje pomoči in delitev dela med donatorkami.

Evropska komisija želi z nadaljnjo krepitvijo preglednosti in predvidljivosti pomoči še povečati učinkovitost in zmanjšati upravno obremenitev držav v razvoju.

Pomoč za trgovinoS pomočjo za trgovino naj bi pomagali državam v razvoju prodreti na regio-nalne in mednarodne trge ter tako ustvarjati dohodek, ki jim omogoča razvoj. Pomoč za trgovino krepi trgovske in proizvodne zmogljivosti, lahko tudi pri-speva k lažjemu preživetju in doseganju razvojnih ciljev tisočletja z višjo zapo-slenostjo in plačami, prinese tudi višje javne davčne prihodke, ki omogočijo izvajanje javnih politik.

EU in njene države članice so močno zavezane k uresničitvi načrtov pomoči za trgovino. V letu 2008 so dosegle cilj za povečanje pomoči za trgovino na 2 milijardi EUR na leto do leta 2010. Ta prizadevanja potekajo v skladu z ukrepi EU za izboljšanje dostopa na trge za države v razvoju, med katere sodi tudi pobuda Vse razen orožja, ki zagotavlja, da lahko najmanj razvite države izva-žajo vse proizvode (z izjemo orožja) v EU brez carin in kvot.


Do

pripadnikov mirovnih sil na leto v operacijah,

ki se vodijo iz Afrike

12 000

Brez varnosti in demokracije ni razvojaMirovna pomoč za Afriko prispeva k miru in varnosti na celinski in regionalni ravni. Podpira pobude za preprečevanje konfliktov, upravljanje, reševanje in vzposta-vljanje miru.

Mirovna pomoč za Afriko, ki se izvaja v partnerstvu in solidarnosti z Afriško unijo in drugimi regionalnimi organizacijami, je usmerjena v okrepitev dialoga in insti-tucionalnih zmogljivosti za mir in varnost. Bila naj bi tudi zanesljiv vir financiranja mirovnih operacij, ki se vodijo iz Afrike.

Za obdobje 2009-2011 je bilo za mirovno pomoč za Afriko dodeljenih skupno 300 milijonov EUR. Tekoče operacije, za katere se namenja podpora iz mirovne pomoči za Afriko, vključujejo misijo Afriške unije v Somaliji in misijo za utrjeva-nje miru v Centralnoafriški republiki. Misije za opazovanje volitev imajo ključno vlogo pri podpiranju držav na poti v demokracijo. Opazovalci volitev iz EU vladi gostiteljici in mednaro-dni skupnosti podajo nepristransko oceno procesa volitev ter so izjemno pomemben dejavnik stabilnosti. V zadnjih petih letih je bilo izvedenih 58 misij za opazovanje volitev.

58 izvedenih misij

za opazovanje volitev

CILJ 8


Gradnja glavne avtoceste, ki povezuje Peru in EkvadorEkvador in Peru, ki sta leta 1998 podpisala mirovni dogovor, sta si začela prizadevati za gospodarsko povezovanje. Meddržavni razvojni načrt je vključeval gradnjo petih avtocest. Evropska komisija je med letoma 2005 in 2009 prispevala 51 milijonov EUR kot pomoč pri gradnji prve cestne osi, ki je najpomembnejša kopenska povezava med državama, in dela panameriške avtoceste. Nova cesta je prinesla koristi za 4 milijone prebivalcev obmejnih območij.

Zgrajenih, obnovljenih ali vzdrževanih 36000 kilometrov cest

Boljši prevozUčinkovit in zanesljiv prevoz omogoča gospodarski razvoj in prispeva k zmanj-šanju revščine. Tako je podpiranje nacionalnih prevoznih politik tradicionalni cilj v programih sodelovanja Evropske komisije. Komisija med prednostne naloge uvršča predvsem prenovo in vzdrževanje temeljne prometne infrastrukture, ki je bistvenega pomena za dolgoročni razvoj, regionalno povezovanje s sosednjimi državami in nacionalno varnost.

Komisija je ena največjih donatork v prometnem sektorju na svetu, zlasti v afriških, karibskih in pacifiških (APK) državah. Od leta 2004 je bilo s podporo subvencij Evropske komisije zgrajenih in obnovljenih več kot 7 200 km cest, omogočeno je bilo vzdrževanje več kot 29 000 km cest ter izboljšanje nacionalnih zmogljivosti za upravljanje cest, posledica česar so bili nižji stroški prevoza in večja mobilnost za milijone ljudi.


POMOČ V DEJSTVIH IN ŠTEVILKAH

Proračun EU, namenjen za zunanjo pomoč v letu 2009 Obveznosti v milijonih EUR

Evropska komisija namenja precejšen znesek – 12,3 milijarde EUR v letu 2009 – za zunanjo pomoč po vsem svetu. To priča o njeni zavezanosti k uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in drugih razvojnih ciljev v sodelovanju s partnerji po svetu. Države z nizkimi prihodki, vključno z najmanj razvitimi drža-vami, so največje upravičenke.

Komisija se usmerja na podporo za socialno infrastrukturo na področjih, kot so izobraževanje in zdravje, sledi pa gospodar-ska infrastruktura, na primer prevoz in energija. Geografsko se

večina te podpore namenja za Afriko in evropske sosede. Komi-sija je dejavna tudi na širših področjih, kot so človekove pravice in trajnostni razvoj, ter pri medsektorskih temah, kot je spol.

S spodnjimi grafikoni je ponazorjena zunanja pomoč v prora-čunu EU (grafikon 1) in časovni potek uradne razvojne pomoči (URP), ki jo upravlja Komisija, in sicer po regijah in sektorjih (grafikoni 2, 3, in 4).

◼ Proračun EU brez zunanje pomoči◼ Zunanja pomoč (proračun + Evropski razvojni sklad)

130 983

143 281

12 298

Razvoj URP 2001–2009 Obveznosti v milijonih EUR

8000

9000

10000

11000

12000

13000

200920082007200620052004200320022001


◼ Socialna infrastruktura: izobraževanje, zdravje, voda, vlada in civilna družba, drugo

◼ Gospodarska infrastruktura in storitve: prevoz, komunikacije, energija, druge storitve

◼ Proizvodnja: kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, industrija, rudarstvo in gradbeništvo, trgovina in turizem

◼ Večsektorske/medsektorske dejavnosti: okolje, drugo◼ Proračunska podpora, pomoč za hrano, varnost

preskrbe s hrano Ukrepi, povezani z dolgom

◼ Humanitarna pomoč◼ Drugo/nedodeljeno: upravni stroški, podpora NVO,

nedoločeno

Razčlenitev URP po sektorjih v letu 2009Obveznosti v milijonih EUR

4 082

1707

1612

1298

1262

546

1243

Geografska razdelitev URP v letu 2009Obveznosti v milijonih EUR

◼ Evropa◼ Afrika: severno od Sahare◼ Afrika: južno od Sahare◼ Azija: Bližnji vzhod◼ Azija: južna in osrednja, Daljni vzhod◼ Amerika◼ Oceanija◼ Dvostranska nedodeljena◼ Večstranska pomoč, skupaj

618

2 030

3 959

669

1375

899

89

2 000

125


METODOLOŠKA OPOMBA

Predstavljeni podatki o rezultatih se nanašajo na programe, ki jih je financirala Evropska komisija in jih vodi Urad za sodelovanje EuropeAid, financirajo pa se iz proračuna EU in Evropskega sklada za razvoj. Vanje niso zajeti dvostranski pro-grami, ki jih financirajo države članice, razen če ni določeno drugače.

Podatki o rezultatih ponazarjajo, kako so programi, ki jih je financirala Komisija, prispevali k uresničevanju osmih razvojnih ciljev tisočletja. Zbrale so jih fundacija EuropeAid in delegacije EU na terenu na podlagi teoretičnih raziskav in s priložno-stnim zbiranjem podatkov. Zajemajo obdobje 2004–2009. Kadar konkretnih rezul-tatov ni bilo mogoče neposredno povezati s projekti (kadar se je na primer pomoč izvajala prek proračunske podpore – pomoč, dodeljena neposredno vladam, ne pa za posamezne projekte – ali s sofinanciranjem ali z drugimi donatorji), je bil upo-rabljen sorazmeren izračun, pri katerem je bil upoštevan delež skupnega vložka, ki ga je prispevala Komisija. Svetovni podatki o položaju vsakega razvojnega cilja tisočletja so povzeti po poročilih Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja.

Podatki o rezultatih nikakor ne predstavljajo izčrpno vseh doseženih rezultatov razvojne pomoči Komisije, temveč ponujajo samo delen vpogled v dejavnosti Komi-sije na področju razvojne pomoči.


Evropska komisijaUrad za sodelovanje EuropeAidRue de la Loi 411049 Bruselj, BelgijaE-pošta: [email protected]://ec.europa.eu/europeaid

Več informacij o Evropski uniji je na voljo na internetu: http://europa.eu

© Evropska unija, 2010Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Evropska komisija ali katera koli druga oseba, ki zastopa Komisijo, ne prevzema odgovornosti za morebitno uporabo informacij iz te publikacije.

ISBN 978-92-79-18817-6doi: 10.2783/68136

Evropska komisijawww.ec.europa.eu

KQ-31-10-554-SL-C

prispevek eu k razvojnim ciljem tisoČletja · 2013-12-19 · 2 prispevek eu k razvojnim ciljem...

Documents