prispevek franca grivca pri ovrednotenju sv. cirila in metoda · 2014. 12. 9. · prispevek franca...

Edinost in dialog Unity and Dialogueletnik1(68) leto 2013 številka 1-2: 75-94

Pregledni znanstveni članek (1.02)Besedilo prejeto: 6.11. 2013; sprejeto 12. 12. 2013

UDC: 929Grivec F.:27-36sv. Ciril in Metod

VinkoŠkafar

Prispevek Franca Grivca pri ovrednotenju sv. Cirila in MetodaOb petdesetletnici Grivčeve smrti (1878 – 1963) in 1150-letnici prihoda sv. Cirila in Metoda na Moravsko

Povzetek: Ob1150-letniciprihodasv.CirilainMetodanaMoravsko(863-2013)in50-letnicismrtiFrancaGrivca(1878-1963) avtorpredstavi Grivčevprispevekpriovrednotenju sv.Cirila inMetodapod tremividiki:1.Žitje sv.Cirila inMetoda,2.Življenjepisiosv.CiriluinMetoduin3.Pradednečastivteologijisv.CirilainMetoda.Grivec se je štirikratpoglobil vprevajanje in komentiranjeŽitja Konstantina in Žitja Metodija:vslovenščinivletih1936in1951,vlatinščinipa1941in1960.Njegovoraz-iskovanjejetemeljilonaprimerjavicerkvenoslovanskihvirov,ki jihosvetljujejotudilatinskiinskromnejšigrškidokumenti.GrivecseŽitij lotevakotliterat,slavist,filo-log,zgodovinarterteolog,kijepoglobilposebnozanimivavprašanjaŽitij.Ssistema-tičnimpoglabljanjemovrstivprašanjGrivecpokaženavodilnoidejoCirilo-Metodoveteologije,duhovnostiinapostolata.SadGrivčevegaraziskovanjajetudiberilozabo-goslužnobranje(brevir)naprazniksv.CirilainMetodainnavajanjezadnjeizdajenje-govihŽitijvokrožnicipapežaJanezaPavlaII.Apostola Slovanov.Stem,kojeGrivčevoraziskovanjeŽitijnavzočevbogoslužnembranjuinpapeškiokrožnici,ostajanjegovodelonavzočenasvetovniravni.Uspehnjegovegaraziskovanjapajetudivtem,damujevzadnjemobdobjuživljenjauspelonapravitiposrečenosintezooživljenjuslovan-skihblagovestnikov,kijopredstavljanjegovodelovnemščini:Konstantin und Method, Lehrer der Slaven (1960) invslovenščiniSlovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963).ObkoncusvojeraziskovalnepotiGrivecsCirilovosintagmoopradednihčastehinis-kanjubogastvapokaženaizvirnitemeljčisteinplemenitečlovečnosti,človeškegado-stojanstvainčlovekovihpravic,razglašenihšeleleta1948.Grivecjebilzelonavdušen,dajeodkrilinnakazalpomembnostpradednihčastivteologijisv.Cirila,injeizjavil:»Vduhunjegovevodilneidejegajedejanskoprevzelaglobokazavestoedinostivsehljudivkrščanstvuinvčloveštvu,enakopravnostivsehljudiinljudstevznotrajdružinenarodovinšeposebejvkrščanstvuinpredBogom.Ključne besede:FrancGrivec,ŽitjaKonstantina,ŽitjaMetodija,pradednečasti,te-ologijaCirilainMetoda

Vinko Škafar76

Summary: Franc Grivec’s contribution in evaluating St. Cyril and MethodiusAt the fiftieth anniversary of the death of Grivec (1878 – 1963) and the 1150th anniversary of the arrival of St. Cyril and Methodius to MoraviaAt the 1150th anniversary of St. Cyril and Methodius to Moravia (863-2013) and the 50th anniversary of Franc Grivec’s death (1878-1963) the author presents Grivec’s contribution to the evaluation of St. Cyril and Methodius under three aspects: 1. Life of St. Cyril and Methodius, 2. biographies on St. Cyril and Methodius and 3. Ancestral honours in theology of St. Cyril and Me-thodius. Grivec burrowed himself four times in the translation and commenting of Žitja Konstantina in Žitja Metodija: in Slovenian in the years 1936 and 1951, and in Latin in 1941 and 1960. His research was based on the comparison of the Church Slavic sources, which are also illuminated by Latin and more modest Greek documents. Grivec tackles lives as a writer, professor of Slavic studies, philologist, historian and theologian who has deepened particularly interesting questions of lives. With systematic deepening on the type of questions Grivec indicates the leading idea of the Cyril and Methodius theology, spirituality and apostolate. The result of Grivec’s research is also the reader for liturgical reading (breviary) on the feast of St. Cyril and Methodius and quotation of the last issue of his lives in the circular letter of the Pope John Paul II. Of the Apostle of Slavs. By making Grivec’s research of lives present in the liturgical reading and the papal circular letter, his work remains present at the global level. The success of his research also lies in the fact that in his last stages of life he managed to make a felicitous synthesis of the life of Slavic preachers of the gospel, which is represented by his work in German: Konstantin und Method, Lehrer der Slaven (1960) and in Slovenian Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963). At the end of his research path Grivec using Cyril’s syntagma on the ancestral honours and searching for wealth points towards the original foundation of pure and noble humanity, human dignity and human rights proclaimed only in 1948. Grivec was very excited to discover and indicate the importance of ancestral honours in the theology of St. Cyril and said: »In the spirit of his leading idea he was actually overcome by deep awareness of the unity of all people in Christianity and humanity, equality of all human beings and peoples within the family of nations and especially in Christianity and before GodKey words: Franc Grivec, Lives of Constantine, Lives of Methodius, ancestral honours, theology of Cyril and Methodius

Prispevek Franca Grivca pri ovrednotenju sv. Cirila in Metoda 77

Uvod

FrancKsaverGrivecsejerodil19.10.1878vkmečkidružinivVeli-kemLipovcuvžupnijiAjdovecnaDolenjskem,škofijaLjubljana.Ževgimnaziji,kijebilatakratšepopolnomanemška,jekazalzanimanjezaslovanskejezikeinslovanskoknjiževnost.Kotbogoslovecljubljanskegasemeniščaježeleta1899pisalvKatoliškem obzornikuovelikemruskemfilozofu,delavcuzacerkvenoedinost,VladimirjuSolovljevu.Pomašni-škemposvečenju12.7.1901jenadaljevalštudijvInnsbrucku,kjerjenavezalstikesčeškimi,slovaškimiindrugimislovanskimibogoslovci.Poopravljenemdoktoratujeleenoletodelovalvpraktičnemdušnempastirstvu kot kaplan vDobu priDomžalah. Leta 1906 je bil nasta-vljenzaštudijskegaprefektavljubljanskemsemenišču,ženaslednjeletopajezačelpredavatinatedanjembogoslovnemučiliščuvLjubljani.PoprvisvetovnivojnijeenoletopredavalvzhodnoteologijonaKatoliškiteološkifakultetivZagrebu,natopasejeleta1920vrnilnanovousta-novljeno ljubljanskoTeološko fakulteto, kjer je poučeval osnovno invzhodnobogoslovjevsaleta,doklermujezdravjevzadnjemletutošedopuščalo.Umrlje26.6.1963vLjubljani.

GrivčevobibliografijosopriobčiliMarijaPantelić(1963),FranceDoli-nar(1964),FrantišekJemelka(1948),inLojzeKovačič(2003),kijojerazdelil: 1.Ekleziološkispisi,2.Ekumenskispisi,3.Spisioživljenju,delovanjuinnaukusv.CirilainMetoda,4.Drugispisi in5.Rokopisi.Tunajsamoomenim,dasotudiSpisioživljenju,delovanjuinnaukusv.CirilainMetodazeloštevilniinjihtunimogočevcelotipredstaviti.

VtemsestavkunaszanimapredvsemGrivčevprispevekpriovredno-tenjusv.CirilainMetoda,karbomposkušalpredstavilpodtremividiki:1.Žitjesv.CirilainMetoda,2.Življenjepisiosv.CiriluinMetoduin3.Pradednečastivteologijisv.CirilainMetoda.NaGrivčevemsimpozijuvRimuleta2002sotuditetritemebilekvalitetnoizpostavljene,karmijebilovvelikopomoč.Todaletos,kosestikatadvepomembniletnici:petdesetletnicasmrtiFrancaGrivcain1150-letnicaprihodasv.CirilainMetodanaMoravsko,jevečkotprimerno,daponovnoopozorimonaGrivčevprispevekkovrednotenjusv.CirilainMetoda.

Vinko Škafar78

1 Žitje Konstantina in Žitje Metodija

FrancGrivecsejekotpodiplomskištudentvInnsbrucku(1902‒1905)srečalsštudentiizVzhodneEvropeinsespomočjonjihizdotlejlepo-slovneusmerjenostidoslovenskegaindrugihslovanskihjezikovodprlzateološkoinzgodovinskorazsežnost.Navdušenjezačeškoliteraturogajezbližalosčeškimiinmoravskimikolegi,kisogapovabili,najso-delujeprirazvijanjuciril-metodijske ideje,kiso jodotedajpojmovaliskoraj zgolj kot temelj staroslovanskegabogoslužja.Žepred tem,kosejimjeprvičpridružilnazborovanjuvVelehradu(1907),jespoznal,damorebiti ta idejaveliko razsežnejša inkohezivnejša, saj jepoznalruskegazgodovinarjaAleksandraVasiljevičaGorskega(1812‒1875),kijesvojišolidalvisokoznanstvenozgodovinskoinslavističnousmeritev.Žetajevidelvsv.CiriluinMetoduapostolavesoljnecerkveneedinosti,zastopnika ene vesoljneCerkve iz dobe pred razkolom.Grivec je torazmišljanjeobjavilvčasopisumoravskihbogoslovcevMuseum,1903/4(Snoj2003,153).Meddrugimjezapisal:»SlovaninajkotmostvežejoVzhodinZahod, izpolnjujočtakóposebnonalogovorganizmuCer-kve;slovanskikatoličaninajtedajposredujejomedkatoliškoinločeni-mivzhodnimiCerkvami,posebnoslovanskimipravoslavnimi;posebnanalogaslovansketeologije jepreučevanje ločenegaVzhoda.« (Dolinar1990,511)Prvoznanstvenorazpravoosv.CiriluinMetodujeGrivecobjavilvBogoslovnem vestnikužeprvoletoizhajanja(1921).Ciril-metodij-skaidejapajeprinjemprihajalavednoznovanadan.

1.1 Rokopisni viri in Grivčevi prevodi ŽitijGrivčevo raziskovanje Žitij temelji na primerjavi cerkvenoslovanskihvirov,kijihosvetljujejotudiskromnejšigrškiinbogatejšilatinskidoku-menti.MednajstarejšimirokopisiŽitjeKonstantina(ŽK)inŽitjeMe-todija(ŽM)Grivecnavajaštiri:

Panonska legenda,kijojeA.V.Gorski,ruskiprofesorcerkvenezgodo-vineinrektormoskovskeDuhovneakademije,našelvmoskovskiDu-hovniakademijiinleta1843uporabilvrazpraviosv.CiriluinMetodu.Tožitjejeizsrede15.stoletjainpomnenjuGorskeganajbinastalokmaluposmrtisvetihbratov,šepredizgonomnjunihučencevzMora-vske.ŽKjeprvipubliciralO.Bodjanski(1863),poznejepaP.Lavrov(1930)indrugi.


Rokopis Žitje Konstantina Vladislava Gramatika iz leta 1469 jenapisanvsamostanuSv.BogorodicevŽegligovupriKumanovuvMakedoniji.HranigaknjižnicaHrvatske(prejJugoslovanske)akademijeznanostiinumetnostivZagrebu,prvigajeobjavilP.Lavrov(1930).

Rokopis Žitja Konstantina Vladislava Gramatika iz leta 1479jehranilRilskisamostanvBolgariji,zdajpajevsinodalnemcerkvenemmuzejuvSo-fiji.OnjemjeprvipisalO.Bodjanski(1863).

Lvovski rokopis Žitja Konstantina jeizkonca15.stoletja.Nastaljevsamo-stanusv.OnufrijavLvovu.TarokopissrbskeredakcijejepubliciralF.Miklošičleta1870.Drugirokopisipasobilivečkratobjavljeni(Benedik1985,124-126).

Večinarokopisovjetorejiz16.in17.stoletja;mednjimijepomembenšerokopisŽitje Konstantina izHilandarskegasamostananaAtosuizleta1623,kigajezaizdajopripravilF.Tomšičleta1960.

MedrokopisiŽitje Metodija jepolegomenjeneganajstarejšiintudinaj-boljeohranjenirokopisizzbirkekodeksovuspenskestolnice(Uspenskisobor)vMoskviskonca12.alizačetka13.stoletja.

TuželimopredstavitislovenskiinlatinskiprevodŽitij,kijeGrivčevoizpopolnjenodelo,podkrepljenošezlastizznanstvenimiopombami,kisosadnjegovegavseživljenjskegaraziskovanja.

1.2 Grivčev slovenski prevod ŽitijPoletu1934sejeGrivecvrnilksistematičnemupreučevanjuciril-me-todijskeideje,teologijeinduhovnosti.Potemkojedomainnatujemobjavilpomembnerazpraveonekaterihnajboljzanimivihbibličnih,fi-loloških,filozofskih,katehetskih,patrističnih,teološkihinzgodovinskihvprašanjihŽitja KonstantinainŽitja Metodija,jetadognanjauporabilzaprvislovenskiprevodŽitijleta1936,kigajespoljudnimkomentarjempripravilzaMohorjevodružbo:Žitja Konstantina in Metodija, zbirkaCve-tjeizdomačihintujihlogov8,Celje1936.Leta1951jekotučbeniknaFilozofskifakultetiUniverzevLjubljaniizšladrugaizdajaslovenskegaprevodaŽitij:Žitja Konstantina in Metodija, Viri – Žitje Konstantina – Žitje Metodija – Pohvala sv. Cirilu in Metodiju, Frizinški spomeniki, Ljubljana1951.VtejizdajijeGrivecobjaviltudipovzetkenekaterihnajpomembnejšihstarocerkvenoslovanskih,latinskihingrškihvirovospominuinživlje-njuCirila inMetoda, izpustilpapoljudniživljenjepissv.Cirila inMe-

Vinko Škafar80

toda.Zatopajerazširjenopoglavjeovirih.PrevodŽitijjenamnogihmestihpopravljen,opombekprevodusopopolnomapredelane.DodanjeprevodstarocerkvenoslovanskePohvale sv. Cirilu in Metodiju terDrugega brižinskega spomenika.Tretjo,posmrtnoizdajoGrivčevegaprevodaŽitja KonstantinainŽitja MetodijaskupajzdrugimiviriimamonavoljovActa Ecclesiastica Sloveniae 7 (Ljubljana1985).GrezaprevodrokopisaŽitje KonstantinaizmoskovskeDuhovneakademijekotgajeobjavilO.Bod-janski(1863),vnovejšemčasupaP.Lavrov(1930).Žitje MetodijapajeprevodUspenskegarokopisa,kotgajeobjavilO.Bodjanski(1865),zanjimpaF.Miklošič(1870)indrugi(Snoj2003,156-157).

OprevajanjuGrivecsampravi:»Prevedelsemkolikormogočedoslovnoinskušalševprevoduohranitinekolikosledovstarodavnosti.Zatosemohranilnekaterestaroslovenskeizraze(podvig,višnji=najvišji,vzdajatii.dr.),oblikeinpodobe.Ohranilsemšenekolikodeležnikov,akomursešetozdipreveč,semorepotolažitizdejstvom,dasemvelikoveči-nostaroslovenskihdeležnikovrazvezal.ZaradičastitljivestarodavnostisemohranilstaroslovenskooblikoMetodij(staroslovenskopravzapravMethodij=Mefodij),dasinivečupanja,dabimoglaizpodrinitižeudo-mačenooblikoMetod;adomovinskepravicenišezgubilainsesmevslovesnejšemizražanjušerabiti.IstoveljazaimeGregorij.«(1936,121)

1.3 Grivčev latinski prevod ŽitijNjegov latinski prevodŽitij je prvič izšel leta 1941vActa Academiae Velehradensis (AAV)vOlomoucu.Grivecgajeopremilzuvodnimpre-gledomstarocerkvenoslovanskih,latinskihingrškihvirov,znanstvenimiopombamiinzdodatkomtrinajstihrazpravofiloloških,idejnihinzgo-dovinskihteološkihvprašanjih.TudiizpopolnjenaizdajaŽitijvlatinšči-nijebilapripravljenazaobjavonaČeškem,zaradipolitičnihspremembpajemoglaizitipoznejeinzdrugimivirivzbirkiRadovi staroslavenskog instituta vZagrebu. Prvi,drugiinčetrtidelsoGrivčevi:predstavitevinocenavečjihinmanjšihslovanskih,grškihinlatinskihvirov(I);publici-ranjelatinskihvirovingrškegaŽitja Klimenta Ohridskega (vlatinščini)(II);latinskiprevodŽitja Konstantina inŽitja Metodija (IV).Prispevekljubljan-skegaslavistaTomšičapastacerkvenoslovanskibesediliŽitijvtretjemdelu:latinskapredstavitevŽitja Konstantina inpubliciranjehilandarskegarokopisaizleta1623,kijevcelotiprvičobjavljen,inlatinskapredstavi-tevŽitja Metodija terpubliciranjeU(spenskega)rokopisa,kigajeobjavil


žeP.A.Lavrov(1930).Grivecpravi,dajetaizdajasaddvajsetletnegaznanstvenegaprizadevanja(Grivec-Tomšič1960,253).NjegovlatinskiprevodŽitja Konstantina inŽitja Metodija »senaslanjananajboljševari-ante raznih rokopisov, kakor je razvidno izopomb.Doslej somnogizgodovinarjiimelizamerodajnilatinskiprevodvAAVizleta1941insosenanjsklicevali,anoviprevodjetemeljitopregledaninnamnogihmestihpopravljen«(Snoj2003,158).

1.4 Grivčeva dognanja ob raziskovanju ŽitijGrivecjevsedosmrtitematskopoglabljalsvojaspoznanjaŽitijKon-stantinainMetodija(Snoj2003,158-159).ŠtirikratjepoglobilprevajanjeinkomentiranjeŽitja KonstantinainŽitja Metodija:slovenskovletih1936in1951,latinskopavletih1941in1960.Zatojemogelzgotovostjoinprimerjalnozdrugimiraziskovalciskleniti,dastaobežitjibilinapisaniženaMoravskem.Vsiodličnejšislavistiinzgodovinarjipriznavajoveli-koverodostojnostŽitju KonstantinainŽitju Metodija.Grivecsampapravi:»Sevedastaobežitjinabožna(hagiografska)spisa,kiimatanamenslavitisvetabratakotvzorkrepostiinapostolskegorečnosti,Konstantinafilo-zofapatudikotvzoručenosti.Avnjihninobenihzavestnonapačnihalicelolažnivihpodatkov;možnepasomanjšenetočnostiinpovršno-sti.NovejšizgodovinarjiinslavistizlastipoudarjajoverodostojnostintreznizgodovinskiznačajŽitja Metodija.Njegovivažnejšipodatkisopo-trjeniponedvomnoverodostojnihzgodovinskihspomenikih;posebnopresenetljivojepopapeškihpismihpotrjenotreznoinzmernopripo-vedovanjeŽitje Metodija,kakosoMetodijapreganjaliinmučilinemškiškofje.«(Grivec1951,21)

GrivecseŽitijlotevakotliterat–slavistinfilolog,kotteolog,kijepo-globilposebnozanimivavprašanjaiznjihovevsebine,inkotzgodovi-nar.Uspehnjegovegaraziskovanjajevtem,damujevtretjemobdobjuživljenjauspelonapravitiposrečenosintezo.Ssistematičnimpoglablja-njeminrazpravamiovrstivprašanjjeGrivecpokazalnavodilnoidejoCiril-Metodoveteologije,duhovnostiinapostolataternateološkopo-globljenostinzgodovinskoverodostojnostŽitij(Snoj2003,161).

FrancGrivecjepriraziskovanjuinpoglabljanjuŽitijsv.CirilainMetodaoziromaKonstantinainMetodijadalnenadomestljivprispevek.SadoviGrivčevegaraziskovanjasoberilavBogoslužnem branju (brevir)napra-zniksv.Cirila inMetoda.Mimonjegovegaprispevkanišelnitipapež

Vinko Škafar82

JanezPavelII.vsvojiokrožniciApostola Slovanov,kiGrivcaomenjavopombišt.6(1985,25)1.GrivecostajagledeŽitijnepogrešljivavtorprinadaljnjemraziskovanju.Postaljeznanpovsemkatoliškem,pravoslav-neminslovanskemsvetu.

2 Življenjepisi o sv. Cirilu in Metodu

PoznavanjeŽitijsv.Cirila inMetoda jeGrivcupomagalo,da je lahkonapisalkvalitetenživljenjepisslovanskihblagovestnikov.PodobnokotraziskovanjeŽitijjevnjemzorelotudipisanježivljenjepisasv.CirilainMetoda,kijujevzljubiltakojvzačetkusvojegapodiplomskegaštudijavInnsbrucku.Želeta1903jepisalociril-metodijskiidejiindrugekrajšečlanke,predvsemopospeševanjuBratovščinesv.CirilainMetoda.Leta1910jeslovenskimbralcempredstavilsv.CirilainMetodakotaposto-lacerkveneedinosti.Leta1911jevmariborskemVoditelju v bogoslovnih vedahobjavil dvačlanka:Sv. Ciril in Metod inSv. Ciril in Metod patrona unije.Vmes jeobjavljal kratkepoljudnoznanstvene člankeo sv.CiriluinMetodu.Kojebilvštudijskemletu1919/20profesorvZagrebu,jeimelpriložnost,dasejevtamkajšnjihknjižnicahnatančnejeseznanilzdotedanjimznanstvenimraziskovanjemživljenjaindelasv.slovanskihblagovestnikov.TamjetudinapisalrazpravoPravovernost sv. Cirila in Me-toda,ki jo je izdalžeprvo leto izhajanjaBogoslovnega vestnika (1921) intakonakazalsvojoternaravnanostljubljansketeološkefakultete.»Do-kazal sem,dastabila svetabratapredstavnikakrščanskegavzhoda izdobepredcerkvenimrazkolom,torejpravovernavvzhodneminzaho-dnemsmislu,posredovalcamedvzhodniminzahodnimkrščanstvom,apostolavesoljnekrščanskeedinosti.Ugotovil sem,da jevobširnemuvodustaroslovanskegaMetodijevegaživljenjepisaobseženoosnovnopoglavjeCiril-Metodijevegakatehetskegapoukaindavstaroslovenskihživljenjepisih(ŽitjeKonstantina,ŽitjeMetodija)prosevaizvirnobogo-slovnomišljenjesvetihbratov.Torazpravososrbskiinčeškizgodovi-narjiinslavistinepričakovanoprijaznosprejeliinmekolegialnovabilik

1 Tukajprevajalecaliprirediteljopombomenjasicerprvoizdaja:ŽitjeKonstan-tinaVIII, 16-18:Fr.Grivec, Žitje Konstantina in Metodija,Celje1936, str.63. Italijanskobesedilopaomenjanaistemmestuinvistiopombizagrebškoizdajolatinskegabesedila:Cfr.Vita ConstantiniVIII,16-18:Constantinus et Methodius Thessalonicenses,Fontes,recensueruntetillustraveruntFr.GrivecetFr.Tomšič,RadoviStaroslavenskoginstituta,knjiga4,Zagreb1960,p.184.


sodelovanjuvznanstvenihčasopisihinustanovah«.(Grivec1963,6)TaštudijajepostalaprelomnicavGrivčevemznanstvenemdelovanju,sajjevnaslednjihletihnadaljevalpoglobljenoraziskovanjeinobjavljanjeteht-nihrazpravoživljenju,delovanjuinnaukusv.CirilainMetoda(Kovačič2003,32).Čeprav je šeobjavljalpoljudnoznanstvenečlanke, se jeodtakratpreusmerilvpoglobljenopreučevanjevirov,izkaterihjeizhajalaciril-metodijskaideja.Leta1927jeizdalpoljudnoznanstveniživljenjepisSlovanska apostola sv. Ciril in Metod,kijeizšeltudivnemškem,češkem,slovaškeminpoljskemprevodu,2karpomeni,dajetakratžebilcenjenvslovanskemsvetu.Sstrokovnjaki,kisoseukvarjalisstaroslovanščinoter s sv.Cirilom inMetodom, se je– razennaVelehradskihkongre-sih–tudivelikodopisoval.»Češkistrokovnjakimevztrajnoprijateljskopodpirajozdopisioznanstvenihvprašanjih,spošiljanjemstrokovnihčasopisov,knjiginrazpravterspripombamikmojimknjigaminrazpra-vam.DvačeškaslavistastamiposlalanatančnestrokovnepripombeindopolnilazanovoizdajonemškeknjigeoKonstantinuinMetodu«(Gri-vec1963,7).KojeGrivecpreučevalvireoslovanskihapostolihCiriluinMetodu,jespoznal,dajetrebarevidiratizgodovinskopodoboknezaKoclja.NovaspoznanjajerazložilvknjigiSlovenski knez Kocelj (1938).

Grivecjepo2.svetovnivojnivelikopisalinobjavljalnajprejpoljudno-znanstvenečlankeosv.CiriluinMetoduvverskemčasopisuOznanilo inpoznejevznanstvenihrevijah.Kojeleta1951spetzačelizhajatiZbornik teološke fakultete zainternouporaboprofesorjevinštudentov,jeGrivecv njem objavljal razprave predvsem s ciril-metodijsko problematiko.Opozarjaljenarazširjenostslovenskegaljudskegačeščenjasv.CirilainMetodainnanovejšeizdajestaroslovenskegaslovstva,sodelovaljepriznanstvenidiskusijigledetega,kjejebilvNemčijizaprtsv.Metod.Leta1952se je lahkopopolnomauveljavilkotraziskovalecciril-metodijskeproblematike,kojezačelobjavljatirazpravevznanstvenirevijizagreb-škega staroslovanskega inštitutaSlovo. Postal jenajboljviden in stalenavtor.TudivSlovenijistamuRajkoNahtigalinFranRamovšomogočila

2 F.Grivec,Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, Ljubljana1927.Isti,Slovanšti apoštole sv. Cyril a Metodej (prevedelF. Jemelka),Olomouc1927; isti,Die heiligen Slavenapostel Cyrillus und Methodius (nemškiprevod),v:ActaAca-demiaeVelehradensisXII.,Olmütz–Mainz1928;isti,Sv. Cyril a Metod (slo-vaškiprevod),Bratislava1930; isti,Sś.Cyryl i Metody apostołowie slowian (prevedelJanKorzonkiewicz),Kraków1930.

Vinko Škafar84

objavljanjeznanstvenihrazpravvRazpravah Slovenskeakademijezna-nostiinumetnosti;objavljajjev Zgodovinskem časopisu. Odleta1950pajeobjavljatudivrimskirevijiOrientalia christiana periodica invrevijiSlavia.

NapobudomünchenskihslavistovE.Koschmiererja inA.SchmausaterponudbesloviteHarrassowitzjeGrivecstrnilrezultatevečdesetletnihraziskovanjoCiriluinMetoduvnemškiknjigiKonstantin und Method Lehrer der Slaven (Wiesbaden1960).Nemškaslavističnainzgodovinskakritikajeknjigoodličnoocenila.»Ocenjevalcisougotovili,dajenajmočnejšastranknjigeduhovnostinteologijasv.CirilainMetoda,najšibkejšastranje osvetlitev cerkveno pravnih razmer njunega apostolata.« (Kovačič2003,36)

PredGrivčevosmrtjojeizšelživljenjepisosv.CiriluinMetoduvslo-venščini.OtemGrivecpiše:»Mohorjevadružbamejenaprosila,danajzanjopriredimslovensko izdajonemškeknjigeoslovanskihblagove-stnikih,alipadopolnimknjigoSlovanska apostola (1927).Odločilsemse,danapišemnovoknjigo,kinajbiobsegalapredelanovažnejšovsebinomojihdosedanjihknjiginrazpravotempredmetu,znovejšimidopol-niliindodatki.Knjiganajbibilakolikormogočepoljudnainprimernazaslovenskoobčinstvo.Težjastrokovnavprašanjasonatančnejepoja-snjenavnavedeninemškiknjigi (Wiesbaden1960) inv latinskiknjigiConstantinus et Methodius Thessalonicenses(Zagreb1960).«(1963,8)Grivecjepredsmrtjošedoživel,dajelahkovidelnatisnjeneprveizvodeknji-geSlovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (Celje1963).3Leta1963jezašmarničnopobožnostpriredilnagovoreSv. Ciril in Metod in Marija, kipanisoizšlivtisku.

Grivec jezaradizavzetedelavnosti indolgostiživljenjaprispeval izje-men delež k poglobitvi in osvetlitvi življenja in delovanja slovanskihblagovestnikovsv.CirilainMetoda.

3 Grivec o pradednih časteh

Zdise,dajeGrivcazelopritegniloučenjesv.CirilainMetodaopra-dednihčasteh.Cirilovoiskanjeopradednihčastehjeizvirniopististe

3 To knjigo je v italijanščino prevedel klaretinec Franc Husu: Santi Cirillo e Metodio apostoli degli Slavi e compatrioti d'Europa,Urbaniana,Roma1984,2000.


prapodobe,izvirnečastiinneslutenesorodnostizBogom,kijevseodstvarjenjačlovekapoBožjipodobiinpodobnostizapisanavčloveko-vonotranjost.Pravzaradi izrednesporočilnosti je tapojempritegnilpozornostFrancaGrivca, takoda je raziskovanju inpredstavitvi tegavprašanjaposvetilvelikosvojegaznanstvenegadela,natopajeopozorilinnavdušiltudidruge.Skupajzdrugimiraziskovalcijevpradednihča-stehprepoznaljedronaukainhkratirazlogezamisijonarskodelovanjeslovanskihapostolovCirilainMetodamedslovanskiminarodi.GrivecjeodkrilvCirilovemnaukuopradednihčastehpomembnosporočilozadanašnjičasinneobhodnoizhodiščezateološkoantropologijo,čepravsevsamovsebinonivelikopoglabljal.

CirilSorčjevsvojirazpraviFranc Grivec o pradednih časteh (2003,165-184)razdelilsvojerazmišljanjenavečtočk:Grivecopradednihčasteh,prade-dnečastiznotrajCiriloveteologije,Cirilovafilozofijainpradednečasti,pradednečastikottemeljCiriloveosebneduhovnosti,pradednečastikotizhodiščeCirilovega inMetodovegamisijonskegadelovanja,pradednečastiinGregorNacianškiinsporočilopradednihčastizadanašnjičas.

3.1 Grivec o pradednih časteh VpradednihčastehjeGrivecvidelvrhinpovzetekCiriloveteologije,delovanjainduhovnosti,pravzapravključzarazumevanjele-teh.Zatojeposvetiltejtemivelikopozornosti,nanjoopozoriltudidrugeinsku-pajzdrugimiteologiinslavistiraziskovalizvor,pomeninrazsežnostiteganaukavCirilovemživljenju,učenjutervširšemkontekstu.Šelevzadnjihdesetletjih,praviGrivec,sejeposrečilorazvozlatiinpojasnititoizvirnoCirilovopojmovanjeinizražanje(1963,22).

GrivecjeizhajalizKonstantinovihŽitij.Ciril(takratšeKonstantin)jeodgovorilhazarskemukanu,kogajetavprašalonjegovemdostojan-stvu:»Dedasemimelzelovelikegainslavnega,kijestalblizucesarja,ajedanomučastprostovoljnozavrgelinbilizgnanin,prišedšivtujodeželo,obubožalintammejerodil.Jazpasemiskalprejšnjopradedovočastinnisemdrugedosegel;kajtiAdamovvnuksem.«(ŽK9)TakojerazumljivtudiCirilovodgovorcesarskemukanclerjuTeoktistu,kimujeponujalbogatonevestoinsvetnečasti:»Menininičnadučenje,skate-rimhočemznanjezbratiterpradedskečastiinbogastvaiskati.«(ŽK4)Cirilnamtakopodaključzarazumevanjenjegoveživljenjskeusmerje-nostiinnjegovihodločitev.

Vinko Škafar86

CirilSorčob4.poglavjuŽitja KonstantinadokazujeGrivčev»razvojinnjegovonapredovanje«gledepopolnejšegapojmovanjadednihčastiprisv.Cirilumedleti1936in1951inugotovi,daGriveczelopregledno,če-pravnepoglobljeno,predstaviposameznesestavineiskanjapradednihčastiinbogastva,namtakodahermenevtikoterpripravipotzanadalj-njepoglabljanjevtotemo.Pomembnojevedeti,kajpomeni»iskanje«,kaj»pradedne«,kaj»časti«inkaj»bogastvo«.

Iskanjepomenipredvsemhrepenenjeinprizadevanje.Pritemstapo-trebnitistaznanostinfilozofija,kistarezultatBožjeModrosti,modro-sti,kinamjomorepodaritisamoBoginjevprimeruznjovsedrugobrezvrednosti.Tamodrostnamodkrijepravevrednoteinresničnicilj.

Pradedne so časti, ki jih je imelAdampred izvirnim grehom, prvo-tnostanjeBožjegasinovstva inčistebogopodobnosti.To jebila »pr-votnačastnašegapradedaAdama,ožarjenaznadnaravnimiodlikami«.(Grivec1963,23)Tečasti,katerejeprviAdamzapravilsebiinsvojimpotomcem, je drugi Adam – JezusKristus ponovno pridobil za vsečloveštvo.Kristusjepoodrešenjupradednečastiobnovil,ašejeostaloslabonagnjenje;zatosijetrebaprizadevati,dasepoodrešenjuinkrstupridobljenapradednačastneomadežujeinnezapravi.

Častisoskupniimenovaleczatistobogopodobnost,kišeniranjenainokrnjenazizvirnimgrehom,inzatistodostojanstvo,kinamjebilovr-njenozodrešenjeminnizatemnjenozosebnimigrehi.Torejdostojan-stvostvarjenjskeinodrešenjskeBožjemilosti.Toplemstvopresegavseplemstvotegasveta.Ciriljebilodličnegaroduinčlanvisokokulturnegagrškeganaroda,todakotglobokoverenkristjanjespoznal,datadvojnačastniničvprimerististimplemstvom,kigajepradedAdamimelvrajupred izvirnimgrehominkiga jeKristusobnovil.Tegaplemstvapostaneprikrstudeleženvsakkristjan,najbošetakosiromašnegaroduinšetakopreziranenarodnosti.Cirilovepradednečastisepobistvenivsebinistvarnoujemajosčlovečanskimipravicami,kisojihl.1948raz-glasiliZdruženinarodi(Grivec1963,24-25).

Pojmubogastvo invsebini le-tega jeposvečenomanjpozornosti,če-prav je ta izrazpomembenzarazumevanjeCiriloveduhovnepodobe(Sorč2003,170).


3.2 Pradedne časti znotraj Cirilove teologije ZaCirilaječlovekbitje,kijeobdarjenozvelikimdostojanstvom.Todostojanstvomu je podarjeno že od vsega začetka s stvarjenjem, sajgajeBogustvarilposvojipodobiinsličnosti.TabogopodobnostdelačlovekavzvišeneganadvsedrugostvarstvoingatakopribližaBogu,davzhodnicerkveniočetjeradiskupajssvetimPavlompoudarjajo,dasmoBožjegarodu.CirilovihpradednihčastinemoremopravrazumetibreznjihovezakoreninjenostivSvetempismu,breznjihoveusmerjenostikliturgiji inbreznjihovegaudejanjanjavaskezi (osebnarazsežnost) teroznanjevanja (misijonskarazsežnost).GrivecvsvojihBibličnih zgodbah(1935,20)pravi:»Cirilsejenaslanjalpredvsemnacerkveneočeteiz4.in5.stoletja,kojeteologijažarelavsvitubiblijeinliturgijeterseprelivalavživljenjeindoživetje–invpoezijo.«(Sorč2003,172)

Ciril Sorč podrobneje razložiKonstantinovo odkrivanje pradednih častivBožjibesediinvliturgiji,skaterostopačlovekvBožjeobmočjeinvršinajvišjo službobogočastja. »Vobhajanju liturgiji jepogledanjuVzhodačloveknajvečji.Tukajžeanticipira tistečasti,ki jihbomogelvpolnostiuživatišeleveshatološkemraju,koboopravljalslužboliturga.«(2003,173)

Pradedne časti Cirilu ne pomenijo neke zgolj pretekle in izgubljenestvarnosti, ki jo zaman iščemo inponjejhrepenimo, temveč so tistadobrina, ki je sicer poprvemAdamu izgubljena, podrugemAdamu–JezusuKristusupaponovnopridobljena inobnovljena.»Če jeprvičlovekzapravilprvotnomilost–častindostojanstvoterpadelvsuženj-stvogrehainzasebojpotegnilvsesvojepotomce,pajedrugiAdam–JezusKristussestopilvgrešnisvet,dabičlovekadvignilkprvotnemudostojanstvu.Tistopodobo,kijojeBogvtisnilčlovekuobstvarjenju,jeobnovilnihčedrugkotučlovečeniBog.TojenamrečsamovBožjimoči.Rečismemo,dajeCirilimelpredočmitoneizmernočlovekovodostojanstvoBožjegaotroka,kateregagrehzatemnjujeinnamgaKri-stusvrača.Uveljavljativsebi todostojanstvo ingaposredovativsemljudem,sajniodnjeganihčeizvzet,jebilardečanitCirilovegaživljenjaindelovanja.«(Sorč2003,174)

3.3 Cirilova filozofija in pradedne časti LjubezendomodrostijekazalCirilnavsakemkorakusvojegaživljenja.»Neomajnaljubezendomodrostimujeobenempomenilatudistrastnoukaželjnost,vročoljubezendoznanosti,posebejfilozofskeznanosti,ki

Vinko Škafar88

jefilozofomstaregavelapomenilavišekinvsotovsehznanosti;patudivišekduhovneplemenitosti,krepostiinbogoljubnosti.«(Grivec1963,21)Žitja govorijooCiriloviživljenjski izbiriali »zaroki«zModrostjo:»Ko je bil (Ciril) sedem let star, jemestni upravitelj zbral pred njimvsemestnedeklice,dabisi izbraleno.Ciril jeizbralSofijo-Modrost.«(Špidlik1991,112;Sorč2003,175)Cerkveniočetje,predvsemGregorijNacianškiinJanezZlatoustisovidelivsvetnikihpravefilozofe,sajsoneminljivedobrineboljcenilikotminljive.TomiseljeGrivecprifilo-zofuCiriluizrazilstrditvijo:»Svetostjesadpraveživljenjskemodrosti«(1963,21)intakonanajlepšinačinopisalfilozofijosv.Cirila.

3.4 Pradedne časti kot temelj Cirilove osebne duhovnosti ZnanostjeCirilrazumevalkotfilozofijo,filozofijopakotprizadevanjezapribliževanjeBoguinzanapredekvbogopodobnostiinvsvetosti.TotesnozvezofilozofijeskrščanskosvetostjojeCirilizvirnoizrazilvbesedah,dahočesfilozofijoiskatipradednečasti.Potdonajdenjapra-dednihčastijevidelvznanju,devištvu,askeziinsamoti.

ZnanjejezaCirilapomenilopredvsempoglabljanjevBožjobesedoinmodrosttervspisecerkvenihočetov.Grivecjevsvojihspisihpokazal,dajeTeoktistprišeldospoznanja:»Tamladifilozof neljubitegasveta.«(1963,18)ZnanostjeCirilavodilakBogu.

Devištvo jebilodrugi»biser«,zakateregase jeCirilodločilževranimladosti.Sredimamljivosticarigrajskegarazkošja incesarskegadvoraje junaško vztrajal v nedolžnosti.Mamljive ponudbe lepe in bogatenevestejeodklonilinodločnopotrdilsvojoizključnoljubezendoMo-drosti.»Spoznalje,dajeModrosttakovzvišenainzahtevnanevesta,dazahtevacelegačloveka.«(Sorč2003,177)

Ciril jehrepenelpomeniškemživljenju,žalzaradisvojegaposlanstvamedSlovaniteganimogeludejanjiti.Kojepetdesetdnipredsvojosmr-tjokot42-letnikstopilvsamostan,semujepoGrivcuizpolnila»davnaželjapomeniškemživljenju,odkateregagajezadrževalazavestdolžno-stidodržave«(1963,79),šeboljpasevedadolžnostdooznanjevanjaevangelija,kateremujebilodzunajinznotrajzavezan.

3.5 Pradedne časti kot izhodišče Cirilovega misijonskega delovanja Svetabratastaglobokodojelasvojopoklicanost inrazumela,daCer-kevneprihajakljudeminnarodomzato,dabijihvključilavdoločeno


kulturnoalidružbenostvarnost,temvečdajimoznaninjihovoresničnodostojanstvo, jim prinese sredstva odrešenja, jih poveže z Bogom inomogoči, da v svojem jeziku slavijoBoga vseh ljudi.Vsak človek jeenkrateninvsaknarodjeposebnaBožjalastnina,karmoraCerkevdo-slednoupoštevati.Grivecpiše:»Vlučipradednegačlovečanskegaplem-stva je (Ciril)bistrospoznalkrivičnost in lažnostpreziranja slabotnihternesrečnih.Zvelikovnemojereševalsužnjeinujetnike.Kosnovnimčlovečanskimpravicamještelpredvsemsvobodnorabomaternegaje-zika.OdtodnjegovaljubezendopreziranihSlovanovinslovanskegaje-zikaterprizadevanje,danatančnozadeneodtenkeinduhaslovanskegajezika.Slovanomustvarikulturoinjihkotenakopravnečlaneuvrstivdružbokulturnihnarodov.«(1963,24)

Pradednečasti,kiizražajoglobokovsebinoinzajemajoizkoreninkr-ščanskeganaukaočlovekuinnjegovemcilju,ožarjajovseCirilovoži-vljenje.Pridobivanjepradednihčastijebilogonilnasilavpastoralneminmisijonarskemdelovanjusvetihbratov.Toidejoopradednihčasteh,enakosti inbratstvuvAdamuinvKristusu,krščanski izrazosnovnihčlovekovihpravic, jeCirilševečkrat intouspešnobranil inoznanjal.PomislimonanjegovnastopvBenetkah(Grivec1963,68-72).»V(Ci-rilovem)pojmovanjujeKristusskupnicilj,hkateremusopoklicanivsirodovi.Kristusdajenovoplemenitost vsakemunarodu; vsak jezik jeenakopoklican, da slaviKristusa in se s temudeležuje verskega po-slanstva,kimuodvzemapečatbarbarstvaingadviganavišnjoskupnebistvenokrščanskeomike(civilizacije),kjerrazlikeinprednostinajdejonačinvzajemnegasoglasjaindopolnjevanja,nedabiuničevaleinizena-čevale.«(56)Cirilovopojmovanjepradednihčastijeodličnapodlagazajezikovno,kulturno,narodnoinšemnogedrugeedinostivrazličnosti(Sorč2003,179).

3.6 Pradedne časti in Gregor Nacianški Grivecnakratkoomeni,dasejeCirilizobrazilvvsehtedanjihsvetnih,filozofskihinteološkihznanostih,ternadaljevalštudiranjeučenihteolo-škihspisovsv.GregorjaNacianškega(330-390)indrugihgrškihcerkve-nihočetov.FrancGnidovec,Grivčevučenec,jevsvojidisertacijiVpliv sv. Gregorija Nazianškega na sv. Cirila in Metodija ter na njuni Žitji, (Ljubljana1942) poskušalodkritivplivGregorjaNacianškegakotteologa,govor-nika in svetnika na slovanska blagovestnika Cirila inMetoda ter na

Vinko Škafar90

njuneučence.NastukajpredvsemzanimadeležGregorjaNacianškegakCirilovemunaukuopradednihčasteh.

CirilSorčugotavlja,damoramoCirilovepradednečastipostavitinaistoravenkotčlovekovobogopodobnostinustvarjalnostpoBožjipodobiinpodobnosti(kat'eikonakaikath'homoiosin).»CiriljekotGregorjevučenecdobropoznalnjegovnaukopravifilozofijiinpradednihčastehterjebilprežetznjegovimpojmovanjem.Tanaukpajevesusmerjennaoblikovanježivljenja.Gnidovcusezdisamoposebiumevno,dajeCirilkotdoberGregorjevpoznavalecinčastilectudisamnaGregorjevnačinpodalsvojeumevanjeplemenitostirodu,častiinbogastva.«(Sorč2003,182)

3.7 Sporočilo pradednih časti za današnji časGrivecjevuvoduvsvojoknjigoSlovanska blagovestnika sv. Ciril in Metodzapisal, dajebilavodilna idejaslovanskihapostolov»človeškaenako-pravnostvsehnarodov«,kijevsebovanavnjuniizvirnimislioprade-dnihčasteh.TamiselsevvelikimerinavezujenateologijoGregorjaNa-cianškega.KarjeizredenCirilovprispevek,pajeuveljavljanjeteidejevnjunemčasu,kijebilčasvelikihrazhajanjmedVzhodominZahodom.PravvtemčasustaCiril inMetodnapreroškinačinžeudejanjala insočasnonakazalateološkovrednostpradednihčastizaprihodnost,tudizadanašnjičas.»Takosmemoreči:čejebilGregorNacianškiučiteljinteolog(tanaslovsomuvsipriznavali)človeškegadostojanstvainena-kostipredBogom,pajeCiriluresničevalecteosnovnemisli.VelikgenijnjegainnjegovegabrataMetodajegradilmostovetam,kjersejezdelo,dajetonemogoče.Naukopradednihčastehizžarevaizvseganjunegadelovanja.IzvsegasrcasemoramozahvalitiBogu,daje'prepričal'mla-degaKonstantina,datehčastiniiskalnekjevsamoti(čepravbijihtuditamnašelinnebiostaleskrite),temvečdajihjeiskalinuveljavljalvmi-sijonarskemdelovanjumedslovanskiminarodi.«(Sorč2003,182-183)


Sklep

FrancGrivecjezŽitji Konstantina in Žitji Metodija,zživljenjepisisv.Ci-rilainMetodainzodkrivanjempradednihčastivteologijisv.CirilainMetodavelikoprispevalkodkrivanjuživljenja,teologije inmisijonskedejavnostislovanskihblagovestnikov.

ŠtirikratsejepoglobilvprevajanjeinkomentiranjeŽitja Konstantina in Žitja Metodija:vslovenščinivletih1936in1951,vlatinščinipa1941in1960.Njegovoraziskovanjejetemeljilonaprimerjavicerkvenoslovan-skihvirov,kijihosvetljujejotudilatinskiinskromnejšigrškidokumenti.GrivecsejeŽitij lotevalkotliterat,slavist,filolog,zgodovinarterteo-log,kijepoglobilposebnozanimivavprašanjaŽitij.Ssistematičnimpo-glabljanjemvvrstovprašanjjepokazalnavodilnoidejoCiril-Metodoveteologije,duhovnostiinapostolata.SadGrivčevegaraziskovanjajetudiberilozabogoslužnobranje(brevir)naprazniksv.CirilainMetodainnavajanjezadnjeizdajenjegovihŽitijvokrožnicipapežaJanezaPavlaII.Apostola Slovanov.Stem,kojeGrivčevoraziskovanjeŽitijnavzočevbogoslužnembranjuinpapeškiokrožnici,ostajanjegovodelonavzočenasvetovniravni.

Uspehnjegovegaraziskovanjapajetudivtem,damujevzadnjemob-dobjuživljenjauspelonapravitiposrečenosintezooživljenjuindelova-njuslovanskihblagovestnikov,kijopredstavljanjegovodelovnemščini:Konstantin und Method Lehrer der Slaven (1960) invslovenščiniSlovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod (1963).

Slovesprveavtoritetenapodročjuciril-metodijskihraziskavjeGrivecohranilvnekatoliškihkrogihcelovdrugiJugoslaviji.Nazahtevosrb-skihslavistovinzgodovinarjevmujebilozaEnciklopedijo Jugoslavije zau-panogesloĆiril i Metodije,čepravmujeuredništvopodtakniloaktualno-političnikomentar(Snoj2003,162).

ObkoncusvojeraziskovalnepotijeGrivecsCirilovosintagmooprade-dnihčastehiniskanjubogastvapokazalnaizvirnitemeljčisteinpleme-nitečlovečnosti,človeškegadostojanstvainčlovekovihpravic,razglaše-nihšeleleta1948.Grivecjebilzelonavdušen,dajeodkrilinnakazalpomembnostpradednihčastivteologijisv.Cirila,injeizjavil:»Vduhunjegovevodilneidejegajedejanskoprevzelaglobokazavestoedino-stivsehljudivkrščanstvuinvčloveštvu,enakopravnostivsehljudiin

Vinko Škafar92

ljudstevznotrajdružinenarodovinšeposebejvkrščanstvuinpredBo-gom.«(Grivec1964,153;Sorč2003,184)Danespapostajatovseboljaktualnozaradinaraščajočeinčlovekuneprijazneekonomskeglobaliza-cije,kitakopogostopozabljanačlovekainnjegovetemeljnepravice.

PoGrivčevi zaslugi je»spominsv.Cirila inMetodaposvojivekovitiveličiniravnovnašemstoletjuzablestelvneskaljenemsijaju.«(Grivec1963,238)

Reference

Benedik, Metod.1985.ŽitjeKonstantina(Cirila)inŽitjeMetoda.Acta Ecclesiastica Sloveniae7.117‒233.Ljubljana:Teološkafakulteta.InštitutzazgodovinoCerkve.

Dolinar, France.1964.FrancGrivec.Meddobje(BuenosAires)8:1‒22.‒ ‒ ‒. 1990.FrancGrivec. Slovenska katoliška obzorja.BuenosAires:Slovenskakulturnaakcija.

Grivec, Franc. 1910.Sv. Ciril in Metod apostola cerkvene edinosti.Ljubljana:Apostolstvosv.CirilainMetoda.

‒ ‒ ‒. 1911.CirilinMetodpatronaunije.Voditelj v bogoslovnih vedah.14:208‒210.

‒ ‒ ‒. 1911a.Sv.CirilinMetod. Voditelj v bogoslovnih vedah.14:279‒280.‒ ‒ ‒. 1921.Pravovernostsv.CirilainMetoda.Bogoslovni vestnik.1:1‒43.

‒ ‒ ‒. 1927.FrantišekJemelka,prev.Slovanšti apoštole sv. Cyril a Metodej. Olomouc:s.n.

‒ ‒ ‒. 1927.Slovanska apostola sv. Ciril in Metod, Ljubljana:Apostolstvosv.CirilainMetoda.

‒ ‒ ‒.1928.DieheiligenSlavenapostelCyrillusundMethodius. Acta Academiae VelehradensisXII.,Olmütz–Mainz.

‒ ‒ ‒. 1930.JanKorzonkiewicz,prev. Sś.Cyryl i Metody apostołowie slowian.Kraków.


‒ ‒ ‒.1930.Sv. Cyril a Metod (slovaškiprevod).Bratislava.‒ ‒ ‒. 1935.Bibličnezgodbesv.CirilainMetoda.Bogoslovni vestnik.15:1-32.

‒ ‒ ‒.1936.Žitja Konstantina in Metodija, Celje:Družbasv.Mohorja‒ ‒ ‒. 1941.VitaeConstantinietMethodii,Versiolatina,notisdissertationibusqueillustrata.Acta Academiae Velehradensis.1-127;161‒277.

‒ ‒ ‒. 1938. Slovenski knez Kocelj. Ljubljana:Jugoslovanskaknjigarna.‒ ‒ ‒.1951.Žitja Konstantina in Metodija Ljubljana: DržavnazaložbaSlovenije.

‒ ‒ ‒.1956.ĆiriliMetodije.V:Enciklopedija Leksikografskog zavoda2.201‒202.Zagreb: Leksikografskizavod.

‒ ‒ ‒ in F. Tomšič.1960.Constantinus et Methodius Thessalonicenses. (RadoviStaroslavenskoginstituta,Knjiga4)Zagreb:Fontes.

‒ ‒ ‒. 1963.Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod, 863-1963. Celje:Mohorjevadružba.

‒ ‒ ‒. 1964.Erlebnisse und Forschungserlebnisse. Cyrrillo-Methodiana. Zur Frühgeschichte des Christentums bei den Slaven 863‒1963. Köln-Graz:BöhlauVerlag.

‒ ‒ ‒. 1984.FrancHusu,prev.Santi Cirillo e Metodio apostoli degli Slavi e compatrioti d'Europa.Roma:AccademiaTeologicaSlovena.

Janez Pavel II.1985.Okrožnica Apostola Slovanov (CD27).Ljubljana:Slovenskerimskokatoliškeškofije.

Jemelka, František.1948.Praelatusdr.FranciscusX.Grivec70annosnatus.Acta Academiae Velehradensis19:165-186.

Kovačič, Lojze.2003.Grivčevabibliografija.V:EdoŠkulj,ur.Grivčev simpozij v Rimu,39-68.Celje:Mohorjevadružba.

‒ ‒ ‒. 2003.Grivčeveraziskave. V:EdoŠkulj,ur.Grivčev simpozij v Rimu,27-37.Celje:Mohorjevadružba.

Pantelić, Marija.1963.Životposvećenćirilmetodskojproblematici.

Vinko Škafar94

Slovo(Zagreb)13:184-193.Snoj, A. Slavko.2003.ŽitjeKonstantinainŽitjeMetodija.V:EdoŠkulj,ur.Grivčev simpozij v Rimu,153-163.Celje:Mohorjeva.

Sorč, Ciril.2003.FrancGrivecopradednihčasteh.V:EdoŠkulj,ur.Grivčev simpozij v Rimu.165‒184.Celje:Mohorjeva.

Špidlík, Tomáš.1991.ConstantinoCirilloesanGregorioNazianzeno.V:RadkoPerić,ur.Homo imago et amicus Dei. Miscellanea in honorem Ioannis Golub.Roma:PontificiumCollegiumCroaticumSanctiHyeronimi.

prispevek franca grivca pri ovrednotenju sv. cirila in metoda · 2014. 12. 9. · prispevek franca...

Documents