PRIPOMBE IN PRIPOROČILA K PREDLOGU ZAKONA O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI V LASTI REPUBLIKE SLOVENIJE

(Objavljenem na E-Upravi, 17.04.2014)

Franc Ferlin1

(22.04. 2012)

Predloga zakona je - zaradi izjemno obsežne ledene ujme v slovenskih gozdovih in nujnosti hitrega odpravljanja njenih posledic, vključno s spremljajočim posegom države za preprečitev hujših motenj na lesnem trgu, vendar pa tudi zaradi že dolgo obstoječe potrebe po temeljiti reorganizaciji funkcij upravljanja in gospodarjenja oziroma usmerjanja gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki jo predlog zakona sicer ne omenja - izjemno dobrodošel.

Na podlagi ciljev predlagatelja, zapisanih v obrazložitvi, kakor tudi same vsebine predloga zakona, je mogoče zaključiti, da je glavni namen zakona ustanovitev gospodarske družbe v 100 % lasti Republike Slovenije, ki bo omogočala učinkovito sanacijo gozdov in stabilizirala trg gozdno lesnih sortimentov (kot kratkoročni cilj), obenem pa tudi (dolgoročno) zagotavljanje gospodarnega upravljanja gozdov v lasti Republike Slovenije, v skladu z načeli trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti.

Vendar je cilj predloga zakona zlasti statusna (re)organizacija sedanjega gospodarskega zavoda Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), oziroma na njegovi podlagi ustanovitev nove gospodarske družbe »Slovenski gozd« za upravljanje in gospodarjenje z državnimi gozdovi (v imenu države kot lastnika gozda gozda). Ni pa cilj predloga zakona tudi splošno urejanje gospodarjenja2 z državnimi gozdovi, na katerega sicer navaja naslov zakona, kajti gospodarjenje za vse gozdove že ureja Zakonu o gozdovih.

Zato bi bilo koristno, da se pomen gospodarjenja po tem predlogu zakona najprej uskladi s pomenom gospodarjenja z gozdovi po Zakonu o gozdovih! Pri tem bi bilo najbolje, da predlog zakona – ne glede na Zakon o SKZG, ki gospodarjenje definira drugače - ločeno uporablja pojme upravljanje, razpolaganje in gospodarjenje z gozdovi!

Glede na dejanski cilj predloga zakona pa bi bilo najbolje – tudi na podlagi tujih izkušenj - da se spremeni tudi sam naslov zakona, in sicer v »Predlog zakona o ustanovitvi gospodarske družbe »Slovenski gozdovi d.o.o.«.

O tem, ali naj v naslovu stoji samo pojem »gospodarske družbe«, ali pa tudi njegov dodatek »kot javnega podjetja« ali celo »kot javnega holdinga«, pa v nadaljevanju!

Vsekakor, v zvezi z ustanovitvijo tega novega gospodarskega subjekta ter v povezavi s postavljenimi in dolgoročno dodatno aktualnimi oziroma potrebnimi cilji, bi bilo nujno dodatno razmisliti o:

1) Nazivu gospodarskega subjekta;2) Potrebnih organizacijsko-poslovnih funkcijah za njegovo učinkovito, uspešno in trajnostno

delovanje; 3) Organizacijsko-pravnem statusu subjekta, ki najbolj odgovarja stanju, specifiki in potrebam;4) Mehanizmih, ki zagotavljajo uresničevanje ciljev gospodarskega subjekta in seveda tudi

gozdarstva v Sloveniji.

1 Mag. F.F., mednarodni ekspert za gozdarstvo, Lašče 17, 8361 Dvori pri Žužemberku in Gavra Vukovića b.b., 81000 Podgorica, Črna gora.2 Gospodarjenje z gozdovi po Zakonu o gozdovih obsega »opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi«.

1

Ad) Naziv:

Predlagano ime novega gospodarskega subjekta (Slovenski gozdovi) je zelo ustrezno! Ne omejuje se le na državne gozdove.

Predlog zakona naj bi tudi v nadaljevanju sledil temu imenu oziroma obsegu in pristojnostim / odgovornostim, na katere bi se dejavnost novega subjekta nanašala! Glede organizacijsko-pravnega statusa pa bi bilo najprej potrebno ponovno razmisliti o predlaganih oziroma potrebnih organizacijsko-poslovnih funkcijah.

Ad) Organizacijsko-poslovne funkcije:

Pri razmisleku o potrebnih organizacijsko-poslovnih funkcijah gospodarskega subjekta bi bilo potrebno dodatno upoštevati zlasti naslednja načela in izhodišča:

1. Gospodarski subjekt bi moral, da bi bil poslovno učinkovit, uspešen in trajnosten, opravljati vse potrebne funkcije in imeti zaposlene vse potrebne strokovne delavce!

Kako si namreč predstavljati, da bi takšen subjekt uspešno posloval s samo 25 (ali 35) predvidenih strokovnih delavcev, delavcev sedanjega SKZG?

To dejstvo se je pri SKZG jasno kazalo že doslej, ta problem pa se bo zlasti povečal po prenehanju koncesijskih razmerij. Kako bi torej novi gospodarski subjekt, s tako malo delavci, učinkovito »pokrival« državne gozdove, oddajal gozdna dela v izvedbo in prodajal les, pri aktualni sanaciji gozdov izrednega obsega pa tudi odkupoval les iz zasebnih gozdov in celo izvajal dela za lastnike zasebnih gozdov? S tako malo svojega kadra je to popolnoma nemogoče!

2. Za učinkovito in uspešno opravljanje predlaganih gospodarsko poslovnih funkcij novega gospodarskega subjekta je potrebno bistveno (!) več zaposlenih!

Na podlagi kalkulacij potrebnega števila strokovnih delavcev za izvedbo načrtovanih poslovnih funkcij novega gospodarskega subjekta v državnih gozdovih, za model (podjetja/družbe) z oddajo gozdnih del v izvedbo (in lastno prodajo lesa), pridemo do številke 165, če pa bi pa firma dela izvajala v lastni režiji (in seveda imela lastno prodajo lesa) pa bi bilo za omenjene poslovne funkcije potrebnih kar 350 strokovnih delavcev. Torej, 5 – 10-krat več kot se sedaj planira! Proporcionalno število delavcev javne gozdarske službe (JGS) v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) pa glede na višino planirane sečnje v državnih gozdovih (v obdobju 2011 – 2020) znaša okrog 200 (po stanju v letu 2012, pred uvedbo ostrih proračunskih restrikcij).

Potrebnih skupno število strokovnih delavcev novega gospodarskega subjekta za (a) izvajanje s predlogom zakona načrtovanih gospodarskih nalog in (b) nalog javne službe bi tako bilo od 333 (v primeru modela z oddajo del) do 506 v primeru modela z izvajanjem del. Podatki so v spodnji tabeli.

Poglejmo še stanje števila zaposlenih (vključno z administrativnim kadrom), vezano na gospodarjenje z državnimi gozdovi, v državnih gozdarskih podjetjih v Avstriji in na Bavarskem (v isti tabeli)!

Državna delniška družba »Avstrijski zvezni gozdovi« ima okrog 11 delavcev na 10.000 ha gozdov, javno podjetje »Bavarski državni gozdovi« (sicer v statusu ustanove javnega prava) pa 16. Pri nas naj bi bilo po spodnji kalkulaciji primerljivo število med 14 (v modelu z oddajo del) in 22 (v modelu z izvajanjem del) zaposlenih na 10.000 hektarov. Na 10.000 m3 sečnje pa v Avstriji 3.7, na Bavarskem 2.3, v Sloveniji pa od 2.7 (v modelu z oddajo del) do 4.0 (v modelu z lastnim izvajanjem del).

2

Tabela: Primerjava števila strokovnih delavcev državnih podjetij Avstrije in Bavarske z normativno potrebnimi delavci v novem državnem podjetju v Sloveniji

Kazalnik ÖBF BaySF SG (z oddajo del)

SG (z Izvedbo del)

Površina ha 511.000 720.000 235.000Posek m3 1.520.000 5.160.000 1.250.000Število strok. delavcev 558 1178 333 506Število / 10.000 ha 10,9 16,4 14,2 21,5Število / 10.000 m3 3,7 2,3 2,7 4,0

Pojasnila in viri:1) ÖBF – Avstrijski zvezni gozdovi (d.d.), http://www.oebf.at/fileadmin/user_upload/Presse/Publikationen/NHB2012-

Zahlen_Fakten__engl_.pdf. 2) BaySF – Bavarski državni gozdovi (ustanova javnega prava).

http://www.baysf.de/uploads/media/Bayerische_Staatsforsten_Statistikband_2013.pdf

3) SG – Slovenski gozdovi (d.o.o.), lastni izračun. Vzet je planirani neto letni posek 2011 – 2020, (zaokroženo) reduciran

na 235.000 ha gozdov; skupno število strokovnih delavcev za javno-gozdarske funkcije vzeto po stanju ZGS (2012),

za gospodarsko-poslovne funkcije pa izračunano po slovenskih gozdarskih normativih.

Vprašamo se torej moramo kdo bodo potrebni kadri, ki bi ob (sedanjih 25/35 skladovih) zagotovili uresničevanje poslovnih ciljev novega gospodarskega subjekta?

Odgovor je seveda na dlani, delavci ZGS oziroma ZGS kot institucija, saj drugih država nima!

Ob tem je pomembno, da je ZGS za potrebe sanacije gozdov že uvedel vrsto svojih dodatnih nalog in ukrepov, med drugim tudi v pogledu storitev za organizacijo izvedbo del in posredovanje (informacij) za prodajo lesa za zasebne lastnike gozdov.

Žal je predlog zakona oziroma koncept nove gospodarske družbe, v formalnem smislu, omenjena dejstva, namere in potenciale ZGS popolnoma obšel, kar je iz različnih aspektov nevzdržno! Samo še en korak bi namreč bil potreben – ob potrebni zagotovitvi organizacijskih in materialnih pogojev - pa bi se lahko ZGS s svojim potencialom vključil tudi v sam odkup (in morda tudi prodajo) lesa iz zasebnih gozdov!

Seveda pa bi to bilo težje zagotoviti v sedanji organizacijski obliki ZGS (kot javnega zavoda).

Če pa koncept novega državnega gospodarskega subjekta ostane takšen kot je predlagan, bo ZGS spet, tako kot vse doslej, potisnjen izključno v pogodbeno zagotavljanje omenjenih dodatnih storitev, saj jih novi gospodarski subjekt, tako kot tudi sedanji - SKZG - ne, ne bo sposoben sam opravljati!

Zakaj se torej vse sedanje kapacitete in potenciali v javnem sektorju gozdarstva (ZGS in SKZG) ne bi združile v novem gospodarskem subjektu, ki bi zagotavljal učinkovitost, uspešnost in trajnost?

Zakaj se ob tem poslanstvo novega gospodarskega subjekta ne bi razširilo na vse gozdove, seveda v skladu z lastniškimi pristojnostmi za gospodarjenje z državnimi gozdovi in splošnimi (trenutnimi in dolgoročnimi) potrebami po sanaciji in tržno regulatornih ukrepih ter siceršnjem usmerjanju gospodarjenja in izvajanju (dodatnih) strokovnih in komercialnih storitev v zasebnih gozdovih?

Da bi se uresničilo omenjeno širše poslanstvo in zagotovilo uspešno sanacijo in nadaljnji trajnostni razvoj državnih in zasebnih gozdov v Sloveniji, obenem pa da bi se zagotovilo tudi ustreznejše in boljše finansiranje (nalog in ukrepov), bi torej moral novi gospodarski subjekt v sebi integrirati tudi sedanje funkcije in delavce JGS, oziroma ZGS kot celote!

3

V korist izvedljivosti omenjene integracije v novi, enotni organizacijski obliki govori tudi pomembno dejstvo, da obstaja široki konsenz v pretežnem delu gozdarske stroke in javnega sektorja, da je enotnost javne gozdarske službe (v okviru ZGS) naše najpomembnejše gozdarsko načelo.

Ad) Organizacijsko-pravni status:

Da bi se to vrhovno slovensko gozdarsko načelo ohranilo, hkrati pa s čimvečjo verjetnostjo uresničilo omenjene širše cilje na učinkoviti in trajnostni podlagi, se kot najprimernejša rešitev v pogledu organizacijsko-pravnega statusa novega gospodarskega subjekta ponuja:

a) oblika gospodarske družbe (z omejeno odgovornostjo) kot JAVNEGA PODJETJA, ustanovljenega v skladu s tem zakonom, Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o javnih financah;

b) oblika gospodarske družbe (z omejeno odgovornostjo) kot JAVNEGA HOLDINGA, v skladu z istimi predpisi, vendar pa v obliki nadgradnje sedanjega javno-gospodarskega (SKZG) in javnega (ZGS) zavoda ter Podjetja Snežnik.

Podobni organizacijsko-statusni primeri javnih podjetij in javnih holdingov v Sloveniji obstajajo.

Ker ima novi gospodarski subjekt »Slovenski gozd« namen, za javni interes, intervenirati tudi na lesnem trgu, z odkupovanjem lesa v zasebnih gozdovih in kasnejšo prodajo lesa, je združitev vseh razpoložljivih kadrovskih in institucionalnih kapacitet še posebej nujna!

Potrebno pa bo za ta namen, v naslednjih nekaj letih, zaradi povečane sečnje oziroma količine lesa in tržno-regulatornih ukrepov, še precej več delavcev (od zgornjih kalkulacij) v okviru novega gospodarskega subjekta.

Ad) Mehanizmi:

Fond za finansiranje ukrepov v gozdovih

Zelo dobrodošel je predlagani Fond pri Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki se napaja iz dela nadomestila za dodeljeno pravico podjetju za gospodarjenje z državnimi gozdovi in dela presežka prihodkov od poslovanja podjetja. Zelo dobrodošli so tudi nameni uporabe sredstev tega Fonda.

Bilo pa bi potrebno v pogledu namena uporabe dodati, da bi se sredstva Fonda lahko zagotavljajo tudi za sofinanciranje določenih strokovnih nalog v zasebnih gozdovih, ki so v javnem interesu! Uporabniki teh sredstev naj bi bili sami lastniki zasebnih gozdov oziroma njihova združenja! S tem bi se vsaj nekoliko razbremenilo državni proračun, ki je sicer potreben za izvajanje JGS v zasebnih gozdovih.

Obveznosti za plačilo nadomestila podjetja za pravico do izkoriščanja državnih gozdov

Po predlogu zakona ima novi gospodarski subjekt obvezo plačila nadomestila za (z zakonom) dodeljeno in (s pogodbo podrobneje) opredeljeno pravico do gospodarjenja z državnimi gozdovi, v višini 2 % od vrednosti državnih gozdov ter plačilo 50% presežka prihodkov od poslovanja na koncu leta. Kot že omenjeno, ta sredstva se zbirajo v Fondu v okviru MKO.

Poglejmo najprej, kakšna je praksa v pogledu plačevanja nadomestil za pravico državnih podjetij do izkoriščanja državnih gozdov oziroma presežkov prihodkov iz poslovanja v tujini:

a) Državna delniška družba Avstrijski zvezni gozdovi ima gozdove v odplačnem izkoriščanju, s tem da plačuje 50% presežka (dobička) od poslovanja v državni proračun. Presežek je (po

4

uradnem poročilu) znašal v letu 2012 8.5 mio €, v letu 2011 pa 21 mio €. Na kubik posekanega lesa bi to znašalo 5.6 oziroma 16.2 €.

b) Javno podjetje Bavarski državni gozdovi ima gozdove v neodplačnem izkoriščanju, vendar pa gre na koncu celoten presežek prihodkov nad odhodki podjetja v državni proračun. Ta presežek je zelo velik. V letu 2012 je (po uradnem poročilu) znašal 83.6 mio €, ali 16.2 € na kubik posekanega lesa. Podobno je v ostalih nemških deželah.

c) Na Hrvaškem ima trgovska družba »Hrvatske šume«, kot državna družba (z omejeno odgovornostjo), gozdove prav tako v neodplačnem izkoriščanju. Obvezna je da izloča 3% od vrednosti prodanega lesa, vendar ta sredstva ostajajo v na njenem računu. Na njenem računu se zbirajo celo sredstva, ki so jih v višini 0.0525% svojih prihodkov obvezni plačevati vsi gospodarski subjekti v državi. To se t.i. sredstva za splošno-koristne funkcije gozdov, ki smo jih nekoč v starem sistemu zbirali tudi v Sloveniji. Družba Hrvaški gozdovi tako upravlja tudi s temi sredstvi, ki v bistvu predstavljajo nekakšen interni gozdarski Fond. Politika poslovanja te družbe, v bistvu javnega podjetja, pa je takšna, da na koncu leta čim manj sredstev (profita) plačuje v proračun.

d) Podobna je v tem pogledu ureditev javnega podjetja »Gozdovi Republike Srbske« kot državne delniške družbe, s tem pa da ima podjetje sklenjeno pogodbo z resornim Ministrstvom in svoje obveznosti vplačuje v Fond tega Ministrstva.

Obveze v pogledu plačevanja nadomestil oziroma presežkov gozdarskih podjetij v tujini se torej različne, predlagana rešitev v predlogu zakona pa je okvirno podobna rešitvi, ki jo ima omenjeno javno gozdarsko podjetje v Republiki Srbski. Pomembna razlika pa je, da tam podjetje ne plačuje fiksne letne vrednosti, temveč dinamično vrednost v odvisnosti od letnega programa proizvodnje oziroma vrednosti prodanega lesa.

Podoben, dinamičen pristop v pogledu odplačevanja pravice za izkoriščanje državnih gozdov, kar je zelo pomembno za uspešno funkcioniranje podjetja, bi seveda kazalo uporabiti tudi V Sloveniji! Obveznost tega plačila naj bi se torej izrazila v odgovarjajočem odstotku od prodajne vrednosti lesa na kamionski cesti, na isti način, kot to sicer določa Zakon o SKZG - v primeru finančnih obveznosti iz gospodarjenja z državnim gozdovi do proračunov občin (ki znašajo 7% prodajne vrednosti lesa). Določbe glede obveznosti do občin s predlogom zakona pravzaprav sploh ni potrebno spreminjati, posebej tudi še, ker bo lahko prihajalo za posamezne občine do pomembnih razlik (navzgor ali navzdol) v primerjavi s sedanjim stanjem.

Da pa bi se lahko določilo, v kakšni - seveda relativni - višini naj bi se določila ta obveznost plačila (glede na planirano oziroma realizirano prodajno vrednost lesa), pa bi bile nujne vsaj predhodne kalkulacije s scenariji, zlasti v odvisnosti od tega, koliko lastnih vlaganj v gozdove, kadre in opremo, bi to novo podjetje/družba imelo in kakšne funkcije naj bi sploh opravljalo! S tem v zvezi je zlasti pomembna temeljno razlika v poslovanju in potrebah po lastnih virih financiranja dejavnosti podjetja/družbe, do katere prihaja, če (a) podjetje izvaja samo strokovno-administrativne in pogodbene posle, tako kot v primeru koncesij, ali če (b) podjetje sâmo zagotavlja sredstva za izvedbo gozdnih del in (c) če tudi sâmo izvaja dela v gozdovih.

Glede na omenjeno bi se lahko obveznost tega (predhodnega) plačila za naše državno gozdarsko podjetje/družbo – tako kot je npr. v praksi na Hrvaškem in v Republiki Srbski – lahko zakonsko določila le v neki minimalni, relativni višini. Recimo da je to največ še drugih 7% (glede na obveznost do občin), skupaj torej 14% (prodajne/prodane) vrednosti lesa. Mimogrede, blizu tega je tudi dosedanja določba Uredbe o koncesiji v pogledu minimalne odškodnine za koncesijo. Preostali del - presežka prihodkov nad odhodki pa bi se - če bi nastal - plačeval na koncu leta.

5

Sanacijsko-regulatorna bremena podjetja/družbe:

Predlog zakona, razen v pogledu ciljev, posebej ne ureja prevzemanje in izvajanje sanacijsko-regulatornega bremena (interventni odkup in prodaja lesa) s strani podjetja/družbe. Vendar pa bi bile potrebne ključne zakonske določbe (in varovalke) prav v zvezi s tem, če seveda podjetje/družba res namerava prevzeti in izvajati te funkcije!

Iz (osnutka) poslovnega načrta tega podjetja/družbe, ki je sicer šolsko napisan, vendar pa daleč preveč enostaven - ne temelji na vseh ključnih izhodiščih, dejstvih in mogočih scenarijih - pa se lahko vidi, da se za delovanje podjetja/družbe predvideva najem velikega kredita, najprej 15 mio € pri SID banki in kasneje 78 mio € pri ECB (ki so bila v prejšnjem mesecu že zaprošena).

Seveda, določena večja sredstva za vzpostavljanje in startno delovanje podjetja/družbe so vsekakor potrebna, vendar pa bi bilo potrebno jasno ločiti financiranje temeljnih, dolgoročnih dejavnosti podjetja od kratkoročnih, zlasti sanacijsko-interventnih.

Poslovni načrt in perspektiva predlagane družbe:

Ob pričakovano izgubljenem dohodku (za stroške odkupovanja, logistike in vzdrževanja odkupljenih količin lesa in nižje cene zaradi zmanjšane kvalitete lesa in siceršnjega padca cen) ni pričakovati, da bi nova firma lahko vračala tako velika kreditna sredstva od prihodkov gospodarjenja z državnimi gozdovi, ki so poleg tega večinoma namenjena interventnim ukrepom in bi po definiciji morala iti v breme države/proračuna (za naravne nesreče). In to ne glede, če se sredstva zbirajo v predlaganem Fondu MKO, saj bi se po predlogu zakona polnil le s sredstvi od gospodarjenja z državnimi gozdovi.

Če se torej omenjeno hkrati ne uredi (z zakonom), obstaja velika nevarnost da se bo bodoče podjetje/družba – zaradi obveznosti vračanja kredita, ki bodo v ogromnem nesorazmerju s mogočimi presežki od gospodarjenja z gozdovi – začelo »potapljati« že kmalu po tem, ko naj bi sploh dobro začelo poslovati.

V tem smislu je lahko v pomoč razmislek, da bi bilo v normalnih razmerah, upoštevajoč tudi tuje izkušnje, morda v slovenskih razmerah (naravnih in tržnih), ob siceršnjem povečanem poseku, pričakovati presežek prihodkov nad odhodki iz gospodarjenja z državnimi gozdovi (potem ko bi bili upoštevani vsi stroški, tudi stroški javne gozdarske službe), le v višini 5 – 10 € na posekan neto kubik, oziroma v skupni višini okrog 6 – 12 mio € letno.

Na podlagi vsega povedanega je mogoče zaključiti, da bi edino le gospodarska družba v obliki modernega javnega podjetja ali javnega holdinga, ki bi vključevalo gospodarjenje z državnimi gozdovi in usmerjanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi (vključno s pripadajočo storitveno dejavnostjo za lastnike gozdov), izvajanje kratkoročnih regulatorno-sanacijskih ukrepov po žledu (v gozdovih in na trgu) in ki bi združevalo vse razpoložljive kadrovske in institucionalne potenciale v javnem sektorju gozdarstva Sloveniji, nadgrajeno v komercialnem in razvojnem (konsulting) smislu, lahko bilo kos trenutnim izzivom ter bodočim potrebam slovenskega gozdarstva. In s tem seveda tudi lesarstva oziroma optimalnemu zadovoljevanju vseh potreb v slovenski gozdno-lesni verigi.

S strani predloga zakona predlagan koncept profitne družbe ne more zagotoviti niti predlaganih ožjih, zlasti pa ne širših ciljev in potreb v smislu celovite in dolgoročne reforme slovenskega gozdarstva, še posebej ne, če bi koncept gospodarske družbe še naprej temeljil na »brezzobem tigru«, kot je v bistvu sedaj predlagan.

Pa še to, ko govorimo o sanaciji posledic žledne ujme in gozdarski organizacijski reformi, naj nas vse vodi misel, ki jo je pred nekaj časa zapisal pokojni prof. dr. Boštjan Anko: »Les je res lep, ampak gozd je (še) lepši«.

6